IZ RAZGOVORA Z LIANO KALČINA-SRHOJ
Zveza pionirjev danes in jutri
Na Zvezi prijateljev mladi-ne Slovenije smo se pogovar-jali z Liano Kalčina-Srhoj, eno od pobudnic sedanje raz-prave q vsebinskih in organi-zacijskih vprašanjih nadalj-njega razvoja Zveze pionirjev Jugoslavije.
»Kako, da je po tolikih letih samozadovoljstva z delom pionirske organizacije prišlo do razprave o njenem delu in vlogi?«
»Že nekaj časa so nas neka-teri pionirski odredi, njihovi mentorji pa tudi sami pionirji na problemskih konferencah opozarjali na zelo različne ra-zmere za delo pionirskih odredov,« je dejala sogovorni-ca. »Praksa, ki se dandanes izvaja, je marsikje po Sloveni-ji zelo različna od formalnih pravil zveze pionirjev. Prav tako imamo tudi novo zako-nodajo - zakon o osnovni šoli ter zakon o skupnih osnovah svobodne menjave dela, ki opredeljuje vlogo in pomen pionirske organizacije danes, pa seveda praktične primere razvojnega dela s pionirji.V javni razpravi naj bi se oceni-lo dejansko stanje v pionir-skih odredih, preverila idejna in    akcijska    usposobljenost
odredov, ugotovil položaj pio-nirjev v pionirskih odredih in še marsikaj.
Radi bi ocenili tudi to, koli-ko je dejansko posamezni pio-nir le subjekt in koliko kreati-ven ustvarjalec programov in dela v svoji organizaciji. So pa še drugi problemi. Danes ve-čina družbenih organizacij od šahistov in tabornikov, do ga-silcev in ribičev združuje v svojih vrstah tudi pionirje, s katerimi pa je potrebno veli-ko delati, da bi spoznali svoje dolžnosti in pravice, da bi se razvijali v vsestranske in ustvarjalne dejavnike naše sa-moupravne driižbe. Vse pre-več se ocenjuje dejavnost pio-nirjev le po tem, koliko se udeležujejo sestankov in koli-ko pri tem sodelujejo. Žal je tako, da lik pionirja v naši družbi bledi. Menimo, da je dober planinec ali dober gasi-lec tudi dober pionir.
Nekaj kritike moram izreči tudi na naš račun,« je nadalje-vala Liana Kalčina-Srhoj. »Republiški svet zveze pionir-jev se je v preteklosti pravza-prav vse do sedaj veliko pre-več ukvarjal le z utečenimi, tradicionalnimi akcijami, ki so jih pionirji sicer z veseljem
opravljali (Kurirčkova pošta, raznih pohodi, itd.), premalo pa je skrbel za povezovanje med organizacijami. Svet pa tudi ni deloval kot usmerjeva-lec programske aktivnosti pionirjev. Organizacije in društva so brez njega priprav-ljale samostojne programe za vključevanje pionirjev.«
»Kaj pa pričakujete od jav-ne razprave, ki ste se je lotili skupaj z mladinsko organiza-cijo?«
»Zlasti prikaz dejanskega stanja, ki nam bo v veliko po-moč in izhodišče za nadaljnje delo, za revitalizacijo zveze pionirjev, za večje vključeva-nje pionirskih odredov v živ-ljenje posameznih krajevnih skupnosti, za podelitev tište-ga mesta zvezi pionirjev, ki ji pripada. Zato želimo, da bi bi-la razprava v vseh sredinah kar .najbolj živahna, da bi vsakdo povedal, kaj čuti, želi in pričakuje od zveze pionir-jev, saj le tako, seveda v okvi-ru zakonov, lahko omogoči-mo našim otrokom prijetno in neprisiljeno tzobraževanje, spoznavanje naše družbe in vključevanje v njene samo-upravne aktivnosti ter pri-pravljanje za tiste življenjske
vloge, ki jih kot odrasle čaka-jo. Ne smemo pozabiti, da so naši otroci osnova vsega, za
kar delamo in živimo ter da jim vse prepogosto posveča-mo premalo skrbi.«v. k.