AKTUALNO VPRAŠANJE Novost nove?a sistema delitve dohodka so tako zvani minimalni osebni dohodki. Neutemeljeno je govoriti o minimalnem plačnem skladu ali pa, da je minimalni osebni dohodek plača, kar pa je nad tem pa dobiček v prejšnjem smislu. Vsa taka tolmačenja so brez osnove. Minimalni osebni dohodek je predvsem in v prvi vrsti obračunski instrument, ki služi kot osnova za izračun prispevka iz dohodka gospodarske organizacije za splošne družbene potrebe. Le izjemoma, če gospodarska organizacija ne doseže zadostnega dohodka, predstavlja minimalni osebni dohodek tudi garantirano plačo vsakega posameznika. V takem primeru pa je že podana osnova za prisilno upravo ali likvidacijo gospodarske organizacije, kar dokazuje, da je tak primer smatrati le kot strogo izjemo. Tudi ni nobenega razloga za trditev, da se bodo pri dosedanjem začasnem načinu izračunavanja minimalnih osebnih dohodkov, osebni dohodki delavcev znižali za 20 %. V tem prehodnem obdobju, dokler nimamo predpisov o minimalnih osebnih dohodkih, se bodo le-ti ugotavljali na podlagi tarifnih postavk, ki so bile posameznim delavcem določene po tarifnih pravilnikih gospodarskih organizacij, sprejetih po določbah XIX. poglavja Zveznega družbenega plana za leto 1957. Te postavke se najprej povečajo za ustrezne prispevke (socialno zavarovanje in proračunski prispevek ter stanovanjski prispevek) nato pa zmanjšajo za 20 %. Pričakujemo pa še točnejša navodila za ta izračun. Vendar pa je tako izračunan minimalni osebni dohodek smatrati zopet le kot osnovo za izračun prispevka iz dohodka gospodarskih organizacij za splošne družbene potrebe. C. B. AKTUALNO VPRAŠANJE V četrtek pred Inteksom GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNIH LJUDI ZA GORENJSKO LETO XI., ŠT. 21 — CENA DIN 10.— KRANJ, 17. MARCA 1958 ENO NAJVEČJIH PREDVOLILNIH ZBOROVANJ V NAŠEM OKRAJU ZADNJE DNI JE BILO PRED TOVARNO »INTEKS« v KRANJU. VEC KOT 2.000 DELAVCEV SE JE ZBRALO IZ INTEKSA, STANDARDA, ZVEZDE IN DRUGIH PODJETIJ NA LEVEM BREGU SAVE IN PREBIVALCEV OKOLICE. ZBRANIM VOLIVCEM STA GOVORILA: KANDIDAT ZA ZVEZNI ZBOR TOVARIŠ BORIS ZIHERL IN KANDIDATKA ZA ZBOR PROIZVAJALCEV ZVEZNE LJUDSKE SKUPŠČINE TOVARISICA DANILA GRIL. S SEJE ObLO KRANJ S konference komunistov kranjskega okraja Družbeno-politične sile naj še zlasti Tržnica bo pri „Petrčku" v organih upravljanja in družbenih organizacijah uveljavljajo socialistična načela ZA SEKRETARJA JE PONOVNO IZVOLJEN TOV. FRANC POPIT — V RAZPRAVI JE SODELOVAL V soboto in včeraj je bila v dvorani OLO v Kranju konferenca komunistov kranjskega okraja, ki se je je udeležil tudi član CK ZKJ, tov. Boris Ziherl. Sekretar Okrajnega komiteja ZK tov. Popit Franc je uvodoma orisal nekatera splošna dejstva in težnje v družbeno-političnem in gospodarskem življenju v kranjskem okraju. Potem ko je navajal osrednja vprašanja, ki smo jih reševali po VI. kongresu ZKJ, je prikazal gospodarski razvoj v okraju. Narodni dohodek se je povečal od 183.884 din na prebivalca v letu 1953 na 297.428 din lani. Finančni obseg proizvodnje Se je, izražen v indeksu, povečal od leta 1954 na 1957 za 33, delovna sila pa za 17. Vrednost industrijske proizvodnje se je v tem času Povečala za 34 %, ali letno za 8,5 odstotka (v Jugoslaviji letno za 14 odstotkov). Kmečkega prebivalstva je bilo pred 10. leti še 2G % celotnega prebivalstva v okraju, leta 1953 pa le še 21 %. Ti podatki govorijo o močnem gospodarskem razvoju okraja. Ko je tov. Popit govoril o investicijski politiki, je dejal, da razmerje med gospodarskimi in negospodarskimi investicijami govori o intenzivnejšem urejanju komunalnih problemov. Pri negospodarskih investicijah zasledimo v zadnjih letih velik porast stanovanjsko - komunalnih grt donj, posebno v industrijskih središčih, prav tako pa so se povečale Investicije v zdravstvene in socialne ustanove. Tako je šlo v "kraju v letu 1955 za stanovanj-'ko-komunalno dejavnost 268 milijonov din, leta 1953 508 milijonov din, lani pa 929 milijonov din. £<'i kulturno, prosvetno m Bocial &0 dejavnost državnih organov Pa j<< slo v letu 19.r).r> 300 milijonov dinarjev, leta 1956 215 milijonov dinarjev, lani pa 529 milijonov dinarjev. Posebna pozornost je bila v ^»clnjem času posvečena trgovini. °l)rti, gostinstvu, turizmu in kmetstvu. OLO je tem področjem Posvetil več zasedanj, po občinah odborih SZDL pa je bila organizirana politična akcija za se-7**VlJanJe občinskih programov, ^i so jih sprejeli občinski ljudski °dbori kot politično bazo pri s •■ Javljanju svojih letnih družbe-|*'h planov s posebnim poudar- <)rr> na razvijanje gospodarskih ,Mll,|»',, ki o v.i/iii' za standard kovnih ljudi. KMETIJSKA ZADRUGA MORA POSTATI ORGANIZATOR KMETIJSKE PROIZVODNJE Poseben problem v kranjskem okraju je kmetijstvo oziroma zadružništvo. Resda se v tej gospodarski panogi povečuje proizvodnost in proizvodnja, saj se je v primerjavi s predvojnim stanjem povečal stalež in teža živine, molznost krav in proizvodnja mleka, povečali so se hektarski donosi, posebno pri krompirju. Vse to pa še ne more ublažiti nesorazmerja med porastom industrijske proizvodnje oziroma povečanimi potrebami po kmetijskih proizvodih. Zaradi razdrobljenosti kmetijskih površin, av-tarktičnega in ekstenzivnega načina pridelovanja, še vedno nizkih hektarskih donosov in primitivnih proizvajalnih sredstev ostaja kmetijstvo v glavnem naturalno. Gospodarska moč kmetijskih zadrug v okraju se je sicer povečala, Vendar, gospodarjenje v večini zadrug ni zadovoljivo. Zadruge nimajo sestavljenih proizvodnih programov ter ugotovljenih in izkoriščenih kapacitet. Zadruge bi morale z različnimi pospeševalnimi akcijami in drugimi oblikami doseči sodelovanje s svojimi člani ter postati na vasi odločujoče gospodarske org tnizacije, ki hi z močili mi družbenimi proizvajalnimi sredstvi povezovale članstvo v družbeno proizvodnjo ter omogočile razširjeno družbeno reprodukcijo v kmetijstvu. Zadruga bo postala družbenogospodarsko koristna tedaj, če se bodo njeni člani združili in organizirali proizvodnjo po enotnem načrtu in s skupnimi sredstvi. Najbolj uspešna kooperacija med zadrugami in kmeti je bila na Gorenjskem v pogledu pridelovanja krompirja: v kooperaciji so sodelovali kmetje z 205 ha semenskega krompirja in 470 ha krompirja za nagradno tekmovanje. V letu 1958 bodo zadružne organizacije kooperacijo še izpopolnile. Poročilo nadalje navaja uspehe v izgrajevanju našega novega komunalnega sistema in poudarja, da gre celotna tendenca našega družbenega in gospodarskega razvoja v tem, da se utrdi ekonomski in politični položaj posameznega delovnega človeka pri njegovem delu z družbenimi proizvajalnimi sredstvi, da se utrdi položaj delovnega človeka v podjetju, položaj lokalne samouprave in da se za-gotove med delovnimi kolektivi in komuno takšni odnosi, da bo komuna dejansko postala »asociacija svobodnih proizvajalcev-«. MATERIALNA OSNOVA DELAVSKEGA IN DRUŽBENEGA UPRAVLJANJA SE JE OKREPILA Tudi materialna osnova delavskega in družbenega upravljanja se krepi iz leta v leto. Medtem ko so občine in okraj v letu 1956 razpolagali le s 4,3% ustvarjenega dohodka, se je v lanskem TUDI ČLAN CK ZKJ BORIS ZI-HERL — PISMO IK CK ZKJ POMENI UVOD V OBRAVNAVO VAŽNIH VPRAŠANJ NAŠEGA DRUŽBENEGA RAZVOJA PRI SPREJEMANJU NOVIH ČLANOV V ZK IZ VRST DELAVCEV, KMETOV, MLADINE IN ZENA SB JE TREBA OTRESTI SEKTASENJA letu ta odstotek povišal že na 10,3 %. Podjetja so leta 1953 razpolagala s 13,7 % ustvarjenega dohodka, lansko leto pa so samostojno odločali že o uporabi 21,8 % ustvarjenega dohodka. To kaže na vse odločilnejšo vlogo, ki jo imajo organi lokalne samouprave in organi delavskega upravljanja pri odločanju o uporabi ustvarjenih sredstev. (Nadaljevanje na 2. strani) Na četrkovi seji je Občinski ljudski odbor Kranj razpravljal o raznih vprašanjih. Največji del razprave je bil posvečen stanovanjski gradnji, nadalje sklepanju o smernicah za uporabo občinskega kreditnega sklada za zidanje stanovanjskih hiš, sklepanju o lokaciji mestne tržnice v Kranju is drugo. V razpravi o stanovanjski gradnji so prispevale tehtne mish tudi zastopnice žena, ki so prisotne odbornike opozorile na to, da je pri vseh novogradnjah treba predvideti tudi zgraditev potrebnih servisnih obratov, ki razbremenjujejo delovne žene, kot n. pr. skupne moderne pralnice, šivalnice, otroška igrišča, otroške vrtce, razne družabne prostore itd. Ta vprašanja je treba urediti vnaprej in enotno za vsa zaključena naselja, nikakor pa ne bi smeli dovoliti takšnih primerov kot je primer v novem naselju »Tiskanine« v Stražišču, kjer so sedaj začeli razkopavati kleti v posameznih blokih, da bi uredili neke provizo-rične in zastarele pralnice. V zvezi z gradnjo stanovanj je bila najbolj živahna razprava okrog tega, ali naj bo družbena gradnja usmerjena izključno preko Zavoda za stanovanjsko gradnjo ali pa naj tudi posamezna podjetja grade samostojno. Na ločenih sejah sta se sklepa obeh zborov razlikovala: medtem ko je občinski zbor sprejel sklep, naj se gradi le preko Zavoda, je zbor proizvajalcev temu sklepu nasprotoval. Po obširni razpravi na skupni seji obeh zborov je končno tudi zbor proizvajalcev sprejel enak sklep kot občinski zbor. Taka gradnja namreč zagotavlja večjo načrtnost in enotnost, hkrati pa boljšo kontrolo nad izvajalcem gradbenih del. Oba zbora sta imela nadalje različna stališča glede pogojev za najemanje posojil iz občinskega kreditnega sklada za stanovanjsko gradnjo. Medtem ko je občinski zbor sprejel sklep ,da naj znaša obrestna mera za kredite delavcem in uslužbencem za gradnjo individualnih hiš 2%, je zbor proizvajalcev sklenil, naj znaša ta obrestna mera 2,5*/»- Ker je vsak zbor ostal pri svojem stališču, so izvolili skupno komisijo obeh zborov, ki bo predložila rešitev na prihodnji seji Občinskega ljudskega odbora. Na zaključku seje sta oba zbora soglasno sprejela sklep, da naj se mestna tržnica prične graditi ▼ stavbi pri bivšem »Petrčku«. -iv Občinski zbor nraizvajalcev t svoji pravi vlogi Razprava o tarifni problematiki Na petkovi posebni seji je občinski zbor proizvajalcev Kranj obravnaval eno bistvenih vprašanj iz svoje pristojnosti, to je tarifno politiko podjetij. Resnost, s katero je zbor proizvajalcev načel to vprašanje, kaže, da je le-ta že našel pravo vsebino del;: in da Na okrajni konferenci ZK Kranj |»> prisostvovalo okrog 200 delegatov so odveč pesimistične napovedi raznih "kritikov«, češ da zbori proizvajalcev v občinah ne bodo sposobni odločati o tako važnih vprašanjih, kakršna so jim zaupana z novimi zakoni. Na podlagi današnje razprave je zbor proizvajalcev, čeprav z določeno negotovostjo, sprejel namreč več važnih priporočil gospodarskim ii ..mizacijam in sklepov za svoje lastno delo, ki bodo brez dvoma odpravili glavne nepravilnosti in pomanjkljivosti v delu gospodarskih organizacij. Razprava, ki je tekla okrog prekomernega izplačevanja zaslužkov nad nivojem tarifnih pravilnikov, dalje okrog neopravičenega izplačevanja premij, preseganja norm, okrog nesorazmerja med večjimi zaslužki in izkazano produktivnostjo dela, okrog negativnih pojavov v tarifni politiki trgovinskih podjetij itd., je bila razmeroma živahna in konstruktivna. Diskutanti so predvsem poudarjali odgovornost, s kakršno morajo organi delavskega upravljanja pristopiti k uresničevanju ■prejetih priporočil in sklepov in o teh vprašanjih pravočasno ob- veščati celoten deloven kolektjv. Delavci morajo vedeti za vse, kar se dogaja v podjetju, se čutiti soodgovorne za uspeh oziroma neuspeh podjetja, nikakor pa se ne bi smeli dogajati primeri, da delavci zvedo za razne ukrepe šele izven podjetja okrog raznih vogalov, na ulici, v kavarni, kot so bili primeri z izplačevanjem nagrad in podobno. Predsednik Občinskega ljudskega odbora tov. Vinko Hafner je poudaril, da mora zbor proizvajalcev z največjo resnostjo in občutkom odgovornosti razpravljati o predloženih problemih, zastopati pravilna in konstruktivna stališča, nikakor pa ne podleči raznim lokalističnim in partikula-rističnim tendencam, ker bi s tem kompromitiral ne samo novo ustanovljeno institucijo občinskega zbora proizvajalcev, ampak naš komunalni sistem v celoti. Zaradi tega so na zaključku sklenili, da bodo člani zbora proizvajalcev po posameznih podjetjih razlagali in zagovarjali sprejeta priporočila in sklepe. Pri tem pa jim bo pomagal občinski odbor SZDL in obč. sindikalni svet. -iv 1 Gfa« Gorenjske KRANJ, 17. MARCA 1958 S konference komunistov kranjskega okraja LJUDJE IN DOGODKI KADAR MAČKE NI DOMA (Nadaljevanje s 1. strani) Razvoj naše splošne jugoslovanske skupnosti in naše socialistične demokracije spremljajo tudi različni negativni pojavi. Eden takšnih pojavov, na katerega je opozorilo tudi pismo Izvršnega komiteja CK ZKJ, je pojav lokalizma in partikularizma, ki* često dobi obeležje nacionalne ozkosti ali celo šovinizma. Skrajno nekonstruktivne so razprave o tem, češ da dohodek r Gorenjske odteka drugam itd. Treba se je zavedati tega, da je Gorenjska oziroma Slovenija organsko povezana z ostalimi narodi Jugoslavije in da je ta povezanost ter bratstvo in enotnost bilo ustvarjeno v najtežjih dneh zgodovine narodov Jugoslavije, med narodnoosvobodilno borbo. Poročilo govori dalje o vlogi zavestnega, subjektivnega faktorja v naši socialistični izgradnji in ugotavlja, da je bilo v tej izgradnji vrsta objektivnih težav, da pa se po drugi strani člani Zveze komunistov po VI. kongresu nekako niso čutili več odgovorne za naš socialistični razvoj, ampak so smatrali, da bodo dotedanjo odločilno vlogo subjektivnega faktorja zamenjali objektivni zakoni, nekakšen avtomatizem. Takšno stališče je seveda napačno. Komunisti se namreč nikakor ne moremo otresti odgovornosti za naš družbeni razvoj. Kjer ni socialističnih stališč, kjer ni komunistov, kjer se komunisti na svojih mestih v proizvodnji oziroma v družbi ne tolčejo za napredna stališča, tam gre družbeni razvoj stihijno naprej pod vplivom socializmu tujih elementov. Govoreč o vlgogi strokovnjakov oziroma direktorjev v podjetjih poročilo kritizira aprioren odpor proti strokovnjakom. Gotovo, da je treba ločiti dobre strokovnjake od slabih, tako v strokovnem kot ▼ političnem smislu, toda v pogojih delavskega upravljanja in delovanja ekonomskih zakonov na tržišču moramo skrbeti, da bdoo vodilni ljudje v podjetjih čim-boljši strokovnjaki. Z uvedbo delavskega upravljanja je prenehala potreba, da bi moral biti direktor izključno politična osebnost, saj so za pravilno politično »linijo« odgovorni tudi organi delavskega upravljanja. Na drugi strani pa nam je praksa celo pokazala, da so nekateri vodilni tovariši z zgolj političnimi kvalifikacijami, brez vzporednega strokovnega usposabljanja in napredovanja postali cokla za razvoj podjetja in tudi delavskega upravljanja. Moramo se zavedati, da javne politične funkcije niso večne, ampak da smo na njih lahko samo toliko časa, dokler lahko opravljamo vse u-strezne naloge, dokler na takih mestih opravljamo družbeno koristno vlogo. TUDI TO NI SOCIALISTIČNO Eden negativnih pojavov v razpravah o delitvi dohodka je zahteva po absolutni samostojnosti podjetij v razpolaganju z ustvarjenimi sredstvi. Takšno stališče v okviru posameznih komun pa izraža nevarno lokalistično in par-tikularistično orientacijo, ki hromi našo širšo jugoslovansko skupnost. Družbeni produkt sicer vsebuje delo individualnega proizvajalca, toda ustvarjen je v procesu družbene proizvodnje in zaradi tega nikakor ne more biti »lastnina« enega samega podjetja oziroma komune. Ob različnih lokalističnih zahtevah posameznih podjetij po določenih privilegijih ipd. se včasih zdi kot da se delavski razred začne in neha v določenem kolektivu. Ob takih primerih je treba poudariti, da je to v bistvM para-zitizem, uspevanje enega kolektiva na račun drugega oziroma na račun širše skupnosti, in da je to prav tako nesocialističen pojav kot je nesocialistično izkoriščanje posameznega človeka po človeku. VEC RAZUMEVANJA ZA PROBLEME OBClN Ena izmed pomanjkljivosti v odnosih med podjetji in komunami je v tem, da so bile akcije tako komunistov kot organov delavskega upravljanja doslej osredotočene predvsem na obravnavanje notranjih problemov v podjetjih, niso se pa toliko angažirali za obravnavanje teh problemov s širšega stališča, s stališča občine, okraja itd. Delavski sveti obravnavajo razna vprašanja predvsem s stališča delavca-.proizvajalca, ne VEC DELAVCEV IN KMETOV V ZVEZO KOMUNISTOV! V idelološko-kadrovski komisiji je sodelovalo 87 delegatov, razprave pa se je udeležilo 23 delegatov. Komisijo je vodil organiza-komunalne potrebe cijski sekretar OK ZKS Albin Jen-sterle. Obravnavali so v glavnem tri karakteristična vprašanja: ideološko politično vzgojo članov, ki je vse premalo načrtna in ni dopolnjena s samovzgojo članov, dalje aktivnost članov ZK in sprejem novih članov v Zvezo komunistov. pa tudi s stališča delavca potrošnika, ki živi v določeni komunalni skupnosti. Zaradi tega nasprotja med delavcem-proizvajalcem in de-lavcem-potrošnikom delovni kolektivi tudi niso imeli dovolj razumevanja za občin. STIK Z VOLIVCI JE TREBA KREPITI! Ko poročilo govori o potrebi po večji družbeni kontroli nad trošenjem družbenih sredstev, poudarja, da se tako v organih oblasti kot organih delavskega upravljanja vse preveč zanemarja praksa konzultiranja volivcev, kako naj se v konkretnem primeru raz- Po mnenju diskutantov je pri velikem številu članov značilen pojav, da se otresajo vsakršnih funkcij v družbenih organih in dele določena sredstva. Ljudski organizacijah. Po podatkih je okoli odbori in delavski sveti bi se če- 40% komunistov brez funkcij. Ta stokrat izognili upravičeni kritiki, neaktivnost se slabo odraža v delu če bi pred to ali ono investicijo vrste družbenih organov. Tudi na šli na zbore volivcev oziroma pred zborih volivcev ponekod ni čutiti delovni kolektiv, ki naj odloči, v aktivnosti komunistov. Tako se katero investicijo se naj sredstva je na pr. po podatkih iz kranjske vložijo. Pozitiven je primer »Zele- občine udeležilo zborov volivcev zame« na Jesenicah, kjer so se le okrog 50% komunistov, zaradi dileme glede uporabe sred- v zvezi s Sprejemanjem novih stev obrnili na delovni kolektiv in sprejeli njegovo odločitev. PREMIJE NAJ OSTANEJO PREMIJE! V delu, kjer govori o delitvi dohodka in tarifni politiki podjetij, poročilo obravnava problem ana- članov v Zvezo komunistov je več delegatov ugotovilo, da so osnovne organizacije pri obravnavanju tovarišev, ki bi prišli v poštev za sprejem, zelo ozkosrčne. Predvsem j° to čutiti pri sprejemanju mladine in žena. Tudi socialni sestav članstva ni preveč ugoden: vse htske ocene delovnih mest, norm premalo vodijo računa o spreje-in premij. Zaradi nerealnih pre- manju deiavcev in kmetov V mijskih osnov in pomanjkanja ob- kranjski občini je na prime; Qd jektivnih meril za premije, tako 1700 čian0v le 16 kmetov. V vaških da čestokrat sploh ni nobene organizacijah so v glavnem včla-vzrocne zveze med premijo in pro- njeni miličniki, občinski uslužben- izvodnim uspehom, so se premije izrodile enostavno v dopolnilne plače. Ne samo, da je krog premijskih upravičencev izredno širok, ampak so bili izplačani tudi izredno visoki zneski premij predvsem ci in učitelji. BISTVENI KRITERIJ JE PRIVRŽENOST SOCIALIZMU V nedeljo je zbranim delegatom vodilnim uslužbencem. V nekem spregovoril tudi tov. Boris Ziherl, primeru so vodilni štirje usluž- ki se je dotaknil ideološko poli- benci prejeli po 45.000 dinarjev, tične vzgoje članov, sprejemanja najnižja premija delavke pa je novih članov, odnosa do religije znašala celih 6 dinarjev! Taki pre- in pisma IK CK ZKJ. mijski pravilniki so formalno res Po mnenju tov. Ziherla je šteti zakonito sprejeti in potrjeni, njihovo izvajanje pa vendarle kaže nemoralni odnos vodilnih ljudi, med katerimi so tudi člani Zveze komunistov, do ostalih članov de- za uspeh partijskih organizacij dejstvo, da se je odstotek novo-sprejetih delavcev v članstvo ZK povečal. Na drugi strani pa tudi ne bi smeli prezreti dejstva, da je lovnega kolektiva. Odgovornost pa med izključenimi člani odsto- za odpravo takih anomalij in ne- tek delavcev prav tako največji, pravilnosti leži ne samo na organih pri sprejemanju novih članov iz delavskega upravljanja ampak Vrst delavcev, so partijske orga- tudi na organizaciji Zveze komu- nizacije čestokrat preveč pedantne, nistov in sindikalnih organizacijah. KAJ BO Z GRUPNIMI DELAVSKIMI SVETI? Po poročilu okrajnega komiteta je konferenca nadaljevala delo v dveh komisijah delavsko - gospodarski in ideološko-kadrovski. V gospodarski komisiji, ki jo je vodil Vinko Hafner, je sodelovalo 110 delegatov, razprave se je udeležilo postavljajo prestroge kriterije, hočejo dobiti v organizacijo že do kraja ideološko zgrajene komuniste, medtem ko so na drugi strani do uslužbencev in inteligence veliko bolj popustljive. To bi moralo biti prav obratno: pri inteligenci lahko postavljamo strožje kriterije kot pa pri delavcih. Delavce je treba presojati po njihovem pozitivnem praktičnem delu v tovarni itd., nadaljnjo marksistično 17 delegatov. Za razpravo v no- j i u ... . ... .... v v 90 ideološko vzgojo pa jim mora nu- spodarski komisiji velja ugotovitev, da je bila preveč splošna, de- legati so premalo govorili o konkretnih bogatih izkušnjah iz svojih podjetij in občin. V razpravi ni bilo čutiti konkretizacije Pisma Izvršnega komiteja CK ZKJ, ne-obravnavano je ostalo delo ljudskih odborov, investicijska politika, skrb za delovnega človeka izven tovarne, kmetijstva se je dotaknil samo en delegat, neob-ravnavani so ostali odnosi med občino in podjetji, vprašanje obrti, trgovine, gostinstva, turizma itd. V zvezi s tarifno politiko so poudarili, da je nadaljnja pravilna smer tarifne politike odvisna od dobrega in intenzivnega dela organov delavskega upravljanja, sindikalnih organizacij in komunistov v podjetjih. Po zadnjih razpravah v zvezi z normami in premijami se namreč ponekod že pojavljajo škodljive parole, češ da bomo norme zopet »strigli«. Razumljivo je, da takšna psihoza negativno vpliva na proizvodnjo. Rome Dragica je govorila o položaju delovne žene v naši družbi. Zlasti je opozorila na vlogo, ki jo imajo komune in podjetja pri gradnji objektov, ki razbremenjujejo delovno ženo, kot so razni servisni obrati, moderne pralnice, otroška zavetišča, preskrbovalni centri itd. Delegati iz Železarne na Jesenicah so govorili o vlogi obratnih delavskih svetov. Po mnenju enega izmed delegatov je treba obratnim delavskim svetom dati novo vsebino dela, ker se njihove sedanje naloge križajo z nalogami sindikata in je uspešno delo ODS odvisno bolj od iznajdljivosti njihovih predsednikov kot pa od objektivnih osnov. diti organizacija po njihovem sprejemu. Enako je z mladino, do katere imamo prav tako pretirane zahteve in jo merimo z izkušnjami zrelih let. V soktašonju pri sprejemanju mladine gredo nekatere organizacije celo tako daleč, da postavljajo kot pogoj za sprejem sodelovanje v NOB. V odnosu do žena imajo danes še mnogi komunisti zastarela in napačna stališča. To se je po mnenju tov. Ziherla moglo videti tudi iz diskusije na konferenci. Na ženo bi že enkrat končno morali glodati kot na enakopravnega državljana, svobodnega in enakopravnega človeka, ki po svojih močeh prispeva k uspehom v našem družbenem razvoju. V zvezi z religijo, je tov. Ziherl poudaril, da si na tem področju ustvarjamo ozkost s katero si zapiramo pot do kmetov in zlasti do kmečke mladine. V odnosu do religije moramo vedeti, kaj v današnjih pogojih z razpoložljivim prosvetnim kadrom zmoremo in česar ne zmoremo. Boj proti religioznim predsodkom je dolgotrajen boj, ki se bo uspešno končal z izgradnjo najnaprednejših socialističnih odnosov. Bistveni kriterij za presojanje ljudi mora biti privrženost socializmu, vsakodnevno praktično izpričevanje tej privržnosti v delu raznih organizacij, kmetijske zadruge itd. PISMO — OSNOVA ZA NADALJNJE DELO! Govoreč o pismu Izvršnega komiteja CK ZKJ jo tov. Ziherl poudaril pomen pisma za nadaljnje delo organizacijo Zveze komunistov. Po mnenju tov. Ziherla jo potrebno na terenu odkrivati kon- Bonn, zahodnonemška prestolnica je bila vedno zadnji okop v zahodni trdnjavi, Adenauer pa »zadnji Mohikanec«, ki venomer vztraja na postojankah sile in hladne vojne. Vse do nedavna so mu v tej politiki zvesto sledili vsi njegovi pristaši iz najmočnejše za-hodnonemške politične stranke — krščanskih demokratov. Adenauer jih je držal skupaj z močno avtoriteto in osebnim vplivom. Zdaj pa se kažejo razpoke tudi znotraj njegove nekdanje tako enotne stranke. Razlike v mnenjih glede zahod-nonemške zunanje politike so postale tolikšne, da so izzvale resno notranjo krizo v vladajoči krščansko - demokratski stranki. Ade-nauerjeva trmasta politika nepopustljivosti ne privlači več tako močno kot nekdaj. Kažejo se težnje po zmernejših stališčih, ki bi omehčale trdo linijo zahodnonem-ške politike in tako pripeljale postopoma do združitve obeh razkosanih delov Nemčije. Te »uporniške« kroge vodijo nekatere zelo znane osebnosti iz vrst krščanskih demokratov. Glavni predstavnik je predsednik Bundes-taga, zahodnonemškega parlamenta dr. Gerstenmeier, njegovi somišljeniki pa so predsednik zunanjepolitičnega odbora v Bundes-tagu Kiesinger, minister Lehmer in drugi. Te dni se Je Adenauer vrnil z daljšega odmora na francoski »Ažurni obali«. Doma pa ni našel tako vedrih, sinjih obzorij, kot Jih je užival na počitnicah. Sicer se je že nekajkrat zgodilo, da medtem ko mačke ni bilo doma, so zaplesale miši. Toda mačkin — se pravi Adenauerjev prihod je takoj vnesel red v hišo. Zdaj pa ni bilo tako. Čeprav se je Adenauer vrnil poln odločnosti, da spet zbere stranko okoli sebe, se mu je pri- merilo nekaj nezaslišanega, da so »uporniki« proti pričakovanju vztrajali na svojih stališčih. Na sestanku parlamentarne skupine krščansko-demokratske stranke, ki je trajal večji del minulega tedna, »Zadnji Mohikanec« hladne vojne — kancler Adenauer je Gerstenmeier odločno zastopal svoje stališče. Po njegovem mnenju je treba reševati nemško vprašanje postopoma. Ze to bi bil napredek, če bi sklenili samo mirovno pogodbo z Nemčijo, meni Gerstenmeier. Tako bi spravili nemško vprašanje z mrtve točk* in dosegli, da bi o njem razpravljali na sestanku šefov vlad. Adenauer pa je proti. Po njegovem mnenju bi to pomenilo dejansko priznanje Vzhodne Nemčije. Toga pa se v Bonnu bojijo ko zlo-mek križa. Zato Je Adenauer »za vse ali nič«. Dokončno je treba rešiti nemško vprašanje, ali po Adenauerjevem receptu enostavno pripojiti vzhodni del Nemčije k zahodnemu. Seveda ni treba dolgo razmišljati, da vsakdo lahko uvidi, kako nerealna so Adenauerjeva toga stališča in kako je Gerstenmeier-jevo gledanje dosti bliže stvarnosti. To pa opažajo tudi v Ade-nauerjevi lastni stranki in zato Je čedalje več ljudi tudi iz njenih vrst, ki začenjajo dvomiti v koristnost kanclerjeve politične linije. Zdaj je sicer vso razpravo v nemški krščansko - demokratski stranki kot z nožem presekala novica iz Manile, filipinske prestolnice, kjer so trije zahodni ministri baje sklenili, da ne bodo vztrajali na nemškem vprašanju kot eni glavnih točk dnevnega reda ma sestanku »najvišjih«. V Bonnu so to novico sprejeli kot nož v hrbet. Čakajo seveda še uradnega potrdila, vendar Jim je že sama napoved možnosti, da Zahod odstopi od zagovarjanja prioritete nemškega vprašanja, zaprla sapo. Kako se bodo razvijali dogodki v prihodnje in kako bo nanje odgovoril uradni Bonn, bomo bržkone kmalu videli. Za zdaj pa j« le zanimivo opazovati znamenja, kako se tudi v najtrdovratnejši trdnjavi Zahoda majejo temelji trmaste blokovske politike. Tudi to obzidje načenjajo vode tajajoče se hladne vojne... MARTIN TOMA2IC Vrhu nec priprav na vo litve Številna predvolilna zborovanja v raznih krajih V Skofji Loki je bilo že več predvolilnih zborovanj. Toda za volivce, ki so se udeležili zborovanja v četrtek, 13. t. m. zvečer, je bila dvorana fizkulturnega doma dokaj pretesna. Volivci so pozdravljali kandidata za Zvezn. zbor tovariša Borisa Ziherla, ki jim je razlagal uspehe v razvoju družbene ureditve pri nas in nenehno težnjo za ohranitev miru v naši zunanji politiki. Kandidat za Republiški zbor Ljudske skupščine Slovenije Sveto Kobal pa je volivcem posredoval nekaj zanimivih številk o našem gospodarskem napredku v zadnjih letih, kar so volivci z zanimanjem poslušali. V petek zvečer pa je bilo predvolilno zborovanje v škofjeloškem delavskem centru — na Trati, ki se ga je udeležilo veliko število delavcev iz Jelovice, Gradisa, Gorenjske predilnice in iz drugih podjetij ter prebivalcev tega kraja. Na predvolilnem zborovanju, ki je bilo v sredo zvečer v Križah pri Tržiču, je govoril kandidat za Republiški zbor Ljudske skupščine Slovenije Franc Popit. Prihodnje dni imajo v Tr/iču in okolici še 8 večjih predvolilnih zborovanj, na katera so povabili kandidata za zveznega poslanca Vinka Hafnerja, krotne korenine in vzroke za pojave birokratizma in anarhističnega individualizma tor drugih napak, ki jih navaja pismo. Zaradi tega mora biti pismo osnova za nadaljnjo dolo organizacij Zveze komunistov, razviti je treba čim širšo akcijo za pojasnjevanje vsebine pisma in se lotiti konkretnega odpravljanja napak. Pri tem odkrivanju vzrokov negativnih pojavov in kritiki teh pojavov pa nikakor ne bi smeli dopustiti, da bi posamezni sovražni elementi popačili in izmaličili vsebino pisma. Tako bo omenjeno pismo uvod v obravnavo važnih vprašanj, ki se tičejo ne samo osnovnih organizacij ZKJ ampak našega nadaljnjega družbenega razvoja v celoti. Na zaključku konference je bil izvoljen nov 47-članski okrajni komite in 5-članska revizijska komisija. Nov okrajni komite se je takoj konstituiral. Za sekretarja je bil ponovno izvoljen tov. France Popit. -iv kandidata za Republiški zbor Franca Popita, Rudija Hrovati-ča in druge kandidate za Zvezno in Republiško Ljudsko skupščino. Na Trgu Svobode v Kranju so se v petek ob 13. uri zbrali delavci »Save-«, IBI, Rolete, Projekta in drugih podjetij. Govorila sta kandidat za Zbor proizvajalcev Zvezne ljudske skupščine Dragica Rome in kandidat za Republiški zbor Tone Fajfar. V petek zvečer pa so imeli volivci iz centra Kranja predvolilno zborovanje v zgornji dvorani Sindikalnega doma, kjer je volivcem govorila kandidatka zi Republiški zbor Ljudske skupščine Slovenije tov. Smilja Go-stiševa. V četrtek so se zbrali na Bledu tudi mladi volivci blejske občine na predvolilnem zborovanju, kjer je govoril kandidat za Republiški zbor tov. Albin Jenstorlo o gospodarski in politični ureditvi države, sestavu in pomenu Ljudske skupščine, delitvi dohodka itd. Tov. Jensterle je v petek govoril tudi na predvolilnem zborovanju na Boh. Beli. Volivci Volesovoga in okolice so se v soboto zbrali v Adergasu na predvolilnem zborovanju, kjer je govoril kandidat za Republiški zbor tov. Tone Fajfar o zunanji politiki in gospodarskih vprašanjih. V nedeljo je tov. Tono Fajfar govoril tudi volivcem v Cerkljah. Cerkljani so kandidatu postavili nekaj vprašanj, med drugim so se zelo zanimali kako bo z letališčem itd. Kandidat za Republiški zbor tov. Miran Košmelj jo v nedeljo dopoldne govoril na predvolilnem zborovanju v Preddvoru. Največ je govoril o gospodarskih vprašanjih. Na predvolilnem zborovanju v Mavčičah je v nedeljo dopoldne govoril zbranim volivcem kandid.it za Republiški zbor tov. Martin Kosir. V Dražgošah pa je tov. Janko Pezelj, kandidat za Republiški zbor, po svojem govoru v dokaj živahni razpravi govoril volivcem tudi o kooperaciji v kmetijstvu, volivci so se zanimali tudi za razvoj turizma na njihoverm področju itd. 1162 LET DELA V JESENIŠKI ŽELEZARNI Jesenice, 16. marca. — V Železarni na Jesenicah je bil sinoči svečan sprejem jubilantov - delavcev Železarne Jesenice. Zastopniki podjetja in organizacij Železarne so sprejeli 13 40-letnikoV, ki so skupno zaposleni v Železarni 520 let in 19 upokojenih železni jev, ki so bili zaposleni v Železarni nad 30 let, tako da imajo skupno delovno dobo C42 loL Polefl omenjenih so Gluharjevi imeli 1* dan še poseben praznik: oče »D sinovi so namreč delali v Železarni skupaj 160 let, vsak posameznik pa je delal 40 let. V* NAMESTO ENE — DVE OSNOVNI ORGANIZACIJI RK Visoko, 15. marca. — V soboto popoldan je imela osnovna organi/arija rdečega križa Visoko svoj redni občni zbor. Dosedanje dc'° te organizacije je bilo zelo dobrd nedvomno pa se bo po številn'k sklepih delo v prihodnje *c boljšalo. Med drugim so tudi «kle' ni 1 i, da bodo za vasi Olšcvk ■ Hotemaže ustanovili novo or0an^ zacijo rdečega križa, ker sta bl ti dve vasi preoddaljeni od v's0 krgu. V začetku tedna jasno in top«0 . Okoli I«), marca P<>»°** ohladitev I obilnimi padavina^ sneg do nižin. V naslednjih «1°* razjasnitev, sprva hladno, ka«»e topleje. izdaja časopisno podjetje »GORENJSKI tisk« / direktor slavko BE7NIK / ureja uredniški odbor - odgovorni urednik miro zakr ajsek / telefon uredništva Številka 307 — telefon uprave St 475 / tekoči račun pri komunalni banki v kranju 01-kr-1-z-H5 / IZHAJA OB ponedeljkih IN petkih / letna naročnina •00 DIN, MESEČNA naročnina 50 din KRANJ, 17. MARCA 1958 Glar Gorenjske 3 Telefonska številka naročniškega oddelka Je: Kranj 475. Prodam enovrstno lucerno, črno deteljo. Urbančič, Predoslje št. 5. Prodam vrtno uto, primerno za stanovanje. Naslov v ogl. odd. Nndim hrano in stanovanje moškemu ali ženski za pomoč pri kmečkih delih. Naslov v oglasnem •ddelku. 405 Prodam novo kuhinjsko pohi-Itvo. Miklavčič, Podnart 7. 406 Prodam hišo z vrtom v bližini Kranja. Naslov v oglasnem oddelku. 407 Kupim brejo svinjo. Ponudbe oddati v oglasni oddelek. 408 Prodam kredenco in 2 rabljeni Postelji. Semen Lovro, Tavčarjeva 17, Kranj. 409 Knjigovodklnjo, veščo administracije sprejme takoj Dijaški dom in vrtec v Tržiču. 410 V Krnici pri Kranjski gori je ■aprodaj 12 ha dobro zaraščenega Sozda. Informacije daje Simon Ju-vančič Radeče pri Zidanem mostu. 411 Hotel Evropa Kranj išče za takojšen nastop pisarniško moč. — Predpogoj — vsaj povprečno ob- vladanje strojepisja. — Prednost imajo absolventke gostinske šole. Ponudbe poslati na upravo podjetja. 413 Na kemijski fakulteti ljubljanske univerze je diplomiral tovariš ing. Nande Indihar. Zasluženemu članu čestita kad. Ekonomija Okrevališča zveze slepih. Okroglo pri Kranja oglaša JAVNO LICITACIJO »TRIGLAV« PRIMSKOVO, 18. marca amer. barv. film »RAPSODIJA« ob 19. uri. »SVOBODA« STRAZlSCE, 19. marca amer. barv. film »RAPSODIJA« ob 19. uri. RADOVLJICA, 18. in 19. marca amer. kriminalni film »VELIKA URA«. V torek ob 20. uri. V sredo ob 17.30 in 20. uri. §§§ S SODIŠČA Kinematografsko podjetje Kranj, prodaja radioaparat znamke Blaupunkt. — Prednost pri nakupu imajo gospodarske organizacije in ustanove. Po preteku 15 dni pa radioaparat lahko kupi zasebnik. 412 osnovnih sredstev ekonomije in to BLED, 17. marca ameriški barvni vprežne vozove, konja, goved ter razno poljsko orodje. Licitacija bo 19. marca t. 1. in sicer: ob 8. uri za državni sektor ob 9. nri z« privatni sektor v Okrevališču zveze slepih na Okroglem. Upravni odbor okrevališča pustolovski film »ROB ROY«. Od 18. do 20. marca ital. film drama »CESTA«. V ponedeljek, torek in četrtek ob 20. uri. V sredo ob 17. in 20. uri. Avto-moto društvo Podnart vabi vse šole, gospodarske organizacije, društva in ostale prebivalce Gorenjske na razstavo o prometu in prometnih nesrečah. Razstava je v salonu Krajevne gostilne v Pod-nartu. Odprta bo še do 20. t. m. Vljudno vabljeni! AMD Podnart OBDOBJE 2ENE Zadnje predavanje iz tega ciklusa bo imel dr. Tehavčič Bogdan iz Ljubljane v četrtek 20. marca ob 19.30 uri v zgornji dvorani Sindikalnega doma. Pripravite nova vprašanja, ki jih boste oddali pri vhodu. Na že oddana vprašanja predavatelj ne bo mogel odgovarjati. - Obiskujte de,anjih. Izven. redno četrtkova predavanja Delavsko - prosvetnega društva -Svobode-« Kranj »PREŠERNOVO GLEDALIŠČE« KRANJ V torek, 18. marca ob 16. in 20. uri Juro Kislinger »NA SLEPEM TIRU«, igra v treh dejanjih. Gostovanje slovenskega ljudskega gledališča iz Celja. — Izven. V četrtek, 20. marca ob 20. uri premiera Radovan Gobec »PLANINSKA ROZA«. Opereta v treh DPD »SVOBODA« PRIMSKOVO Dramska sekcija DPD »Svoboda« Primskovo bo v sredo, 19. t. m. ob 16. uri ponovila v Zadružnem domu na Primskovem P. Sureka komedijo v treh dejanjih »PESEM S CESTE«. Enotna vstopnina 40 dinarjev. — Vabljeni! Poročila poslušajte vsak delavnik ob 5.05, 6.00, 8.00, 10.10, 13.00, 1500, 17.00, 22.00 in 22.55 uri ter ladijski dnevnik ob 19.30 uri, ob nedeljah pa ob 6.05, 7.00, 13.00, 15.00, 22.00 in 22.55 uri ter radij-aki dnevnik ob 19.30 uri. PONEDELJEK, 17. MARCA 8.05 Jutranji divertimento. 9-00 Radijski roman — Roger Vailland: 325.000 frankov. 10.10 Dopoldanski koncert komorne glasbe. H.05 Radijska šola za srednjo stopnjo — France Vurnik: »Pa bo pomlad prišla« (izbor pesmi o pomladi). 12.00 Opoldanski glasbeni spored. 12.30 Kmetijski nasveti — Ing. Milica Oblak: Pomladanska dela v nasadu jagodičevja. 1*05 Radijska šola za višjo stopnjo — Govorijo vam pesniki. 15.40 Listi iz domače književnosti — Vladan Desnica: Pomlad Ivana Galeba. 16.00 Portreti jugoslovanskih opernih pevcev: tenorist Jože Gostič. 18.00 Mladinska oddaja. 18-45 Radijska univerza — dr. Rastko Močnik: O družbenem upravljanju — III. ^0.00 Simfonični koncert orkestra Slovenske filharmonije. '1-15 Kulturni razgledi. TOREK, 18. MARCA 8.35 Orkestralne miniature. 9-30 Slavni pevci in virtuozi vam pojo in igrajo. H 30 Za dom in žene. 12.30 Kmetijski nasveti — Jože Kregar: Vrtni vmesni sadeži. RAK NA MATERNICI IN DOJKI DPD -Svoboda- Kranj in okrajni odbor Rdečega križa vabita na predavanje -Rak na maternici« s filmom. Predavanje bo v petek, 23. marca ob 19.30 uri - v zgornji dvorani Sindikalnega Puccinijevih doma- Dodatno bomo predvajali še film -Rak na dojki«. Preda-22.15 Ritmi in melodije za lahko j£ ^° sPeci£»list dr. Veter Igor. hčerWTasW,""stare r noč. °trok ne vodlte s seboj. Zaradi stre) tete omejitve velikega navala bo ' . „T„ ČETRTEK, 20. MARCA vstop dovoljen le proti vstopni- ANGELE BECAN 8.05 Naši zbori »Svobod« pojo cam, ki jih boste dobili v knji- se iskreno zahvaljujemo organi- 20.00 Odlomki oper. ZAHVALA Ob smrti naše drage mame, se- narodne in umetne pesmi 9.00 Glasbeni album. 11.00 Odlomki iz oper in baletov. 11.30 Cicibanom, dober dan! (F. Hrubin: Medenjakova hišica). 11.45 Pesmi za naše male. 12.30 Kmetijski nasveti — ing. Brane Matičič: O zložbi zemljišč. garni -Simon Jenko-« od torka zaciJam ZB, ZVVI, SZDL, RK. naprej. OBČNI ZBOR PLANINSKEGA DRUŠTVA Planinsko društvo Kranj obvešča vse svoje člane, da bo v sredo 19. marca 1958 ob 19. uri v zgornji dvorani Sindikal-13.40 Z orkestrom Radia Ljublja- nega doma v Kranju redni letni na po Jugoslaviji. občni zbor društva z običajnim 14.20 Zanimivosti iz znanosti in dnevnim redom. Poleg članov tehnike. društva vabimo na zbor tudi 15.40 Humoreska tega tedna — ostale ljubitelje planin. — Od-Branko Čopič: Nezadovolj- bor PD Kranj. 16.00 Z jugoslovanskimi solisti in skladatelji. 17.45 Petnajst minut s kvintetom Jožeta Kampiča. 18.00 Radijska univerza: Ljudski poslanec in njegovi volivci. 18.45 Četrtkova reportaža. 19.50 Tedenski notranje - politični pregled. 20.05 Četrtkov večer domačih pesmi in napevov. 21.00 Naša književnost na poti v svet. 22.15 »Po svetu jazza«. Saiofonist Stan Getz. petek, 21. MARCA 8.05 Orkestralna matineja. 9.00 Radijski roman — Roger Vailland: 325.000 frankov. 10.10 Dopoldanski spored solistične glasbe. 11.00 Delovne in partizanske pesmi in koračnice. 11.30 Za dom in žene. tovarni žimopreje in vsem ostalim, ki so sočustvovali z nami v naši globoki žalosti ter nam darovali vence. Iskrena hvala tudi tov. Pagonu za nagrobni govor, kakor tudi vsem pevcem in godbenikom Kranjske in Stražiške -Svobode-«. Žalujoči: mama, sestra Mici, sina Franci in Rado, hčerke Marica, Iva in Magda z družinami ter ostalo sorodstvo »STORZlC« KRANJ, 17. marca amer. film »DOBRA ZEMLJA«. 18. in 19. marca angleški barvni film »JUNAKI SHERVVOODSKE-GA GOZDA«. Predstave vsak dan ob 16., 18. in 20. uri. KRANJSKO GRADBENO PODJETJE KRANJ sprejme VEČJE ŠTEVILO ZIDARJEV LAHKO TUDI UPOKOJENCI ZA HONORARNO DELO Ponudbe ustmeno ali pismeno na Upravo podjetja. V KRANJU V petek so bile na kranjskem trgu naslednje cene: ajdova moka 70, koruzna moka 40—50, koruzni zdrob 40—50, koruza 40, kaša 70 do 80, ješprenj 70, krma za kokoši 35—40, fižol 60—70, oves 25, krh-lji 50, šalotka 40 in čebulček 250 do 300 din liter; krompir 10, rdeče korenje 40—60, navadno korenje 15—20, čebula 50—60, kisla repa 25—28, sladka repa 8, kislo zelje 30—40, zelje v glavah 25, pesa 30 do 40, redkev 30, jabolka 90—100 dinarjev; česen 5—8 din kom., por 5—10 din kom., kolerabe 10—25 din kom., hren 15—17 din kom., skuta 90, surovo maslo 400 do 480 din, zaseka 300 din kg; mleko 30, PO 15 LETIH RAZKRINKANO IZDAJSTVO Dežman Anton iz Ribna pri Bledu obsojen za izdajo partizanske kurirske postojanke na Jelovici na 8 let strogega zapora in na 2 leti omejitve državljanskih pravic. Ni peresa, ki bi moglo opisati vso veličastno epopejo naše osvobodilne borbe. Ni pa tudi besede, ki bi mogla dovolj ostro obsoditi dejanja tistih podležev in slabi-čev, ki so skušali pomagati v tej strašni borbi sovražniku. Nobena kazen ne more biti zanje dovolj stroga. Kpt tak nevreden pomagač okupatorja je bil v preteklih dneh na obravnavi pred senatom petorice okrožnega sodišča v Ljubljani razkrinkan čevljar Anton Dežman, po domače Ankrst iz Ribna pri Bledu. Ta je bil poleti leta 1942 mobiliziran v partizane. To mu pa ni šlo v račun. Bil je eden izmed tistih redkih naših ljudi, ki niso verjeli v nujnost in pravičnost upora našega ljudstva okupatorju. Sel je in skupaj s prav takim slabičem Filipom Kumerdejem poiskal zvezo z okupatorjem ter se dogovoril, da se bosta oba dne 9. 8. 1942 predala na mostu v Rib-nem. Predajo sta res izvedla in je nemška patrola, da bi prikrila dogovor, oddala še nekaj strelov — v zrak. Oba sta se izročila Nemcem oborožena s puškami. Na Gestapu sta, kakor je sedaj pojasnjeno, brez kakšnega pritiska izdala položaj partizanskih javk na Oblakovi planini in na Veter-nikovem plazu na Jelovici. Ze čez 2 dni sta vodila nemško policijo na oba gornja položaja. Skupina, ki jo je vodil Dežman, je zasledila in obkolila partizansko javko na Veternikovem plazu, kjer je obdolženčevo izdajstvo plačalo z življenjem troje partizanov-kurir-jev. Le kurirju Vasji (Francu Je-rovšku) je uspelo odnesti zdravo glavo. Obdolženec pač ni računal s tem, da mu bo prav Vasja nekoč še povedal pred našim ljudskim sodiščem v obraz, da ga je ob izdajalskem dejanju prepoznal. To dejanje pa je bilo tem bolj gnusno, ker je obdolženec vedel, da je med kurirji tudi njegov brat Janez, ki je bil prav tako ubit. Na Oblakovi planini je pa prav takrat padlo še 6 kurirjev. Obdolženec je moral obljubiti Gestapu pač vso pomoč, saj je bil, kakor je pojasnila obravnava, sprejet med takozvane zaupnike (Vertrauensmann). Na gestapov-ski kartoteki, ki je padla naši osvobodil, vojski v roke, ga je vodil okupator pod oznako »Vmara 13.40 Pester spored opernih melo- 12.30 Kmetijski nasveti — doc. ing. dij. France Adamič: Med sadeži l420 Za otroke — M. Avsenak: v sadovnjakih. Oj, ti gadje. . 13.15 Od arije do arije. 15.40 Potopisi in spomini — Josip u.05 Radijska šola za nižjo stop- Cazi: Z obrazom proti vihar- njo: Zakaj si je muca uma- ju. zala tačko? l600 Za ljubitelje in poznavalce. 15.40 Iz svetovne književnosti — !8/)0 Športni tednik. Leane Zugschmith: Ni ga me- '8.30 Iz zakladnice Jugoslovan- »ta na svetu. skih samospevov. 16.00 Slike iz glasbenega koledar- 18.45 Domače aktualnosti. jo. 3°0O Najboljši jugoslovanski zbori 18.00 Iz naših kolektivov. vam pojo — VII. Zbor sred- 18.30 Poje obrtniški KUD »Ena- nje glasbene šole v Ljubljani p. v. Janeza Boleta. 2o-30 Radijska igra - H*ns Fal-loda: Pijanec. 2 15 Za prijatelje jazza. SREDA, 19. MARCA "05 Pisana paleta. 9-00 Prof. dr. Mirko Rupel: Jezikovni pogovori. 9-15 30 minut za ljubitelje narodnih pesmi. ,0-10 Iz »kladateljske popotn« torbe. '■35 Radijska šola za višjo stopnjo: Govorijo vam pesniki. J2°5 Mali solistični koncert. 2-30 Kmrtijski nasveti — ing. Stojan Vrabl: Sredstva za zatiranje bolezni in škodljiv- ih c,*v '3.15 P i><.m\ in plesi Jugoslovan- tehnike, skih narodov. 15.40 S knjižnega trga. Radijska šola za srednjo 16.00 Glasbene uganke, stopnjo — France Vurnik: Pa 17.30 Vedri zvoki. 18.00 Okno v svet: Pri človeku iz Srruana. 18.15 Koncert Slovenskega okteta. 18.45 Prof. dr. Mirko Rupel: Jezikovni pogovori. 20.00 »Izberite si vašo popevko .. .c 22.15 Oddaja za naše izseljence. kost« iz Kranja p. v. Viktorja Fabianija. 18.50 Družinski pogovori. 20.15 Tedenski zunanje - politični pregled. 20.30 Večerni koncert. 21.15 Oddaja o morju in pomorščakih. SOBOTA. 22. MARCA 9 00 Radijska šola za nižjo stopnjo: Zakaj si je muca umazala tačko? 10.10 Popularne melodije iz jugoslovanske orkestralne glasbe. 12 00 Opoldanski operni spored. 12.30 Kmetijski nasveti — ing. Marijan Munda: Kako bomo pomladili kokošjo jato? 14.20 Zanimivosti iz znanosti in Delavska sveta podjetja KMETIJSKI MAGAZIN, Ljubljana, Parmova 33 in Zadružnega trgovskega podjetja AGROTEHNIKA EXPORT-IMPORT, Ljubljana, Titova 19, sporočata svojim dobaviteljem in odjemalcem, da se je podjetje KMETIJSKI MAGAZIN s svojima poslovalnicama v Mariboru in Celju pripojilo k podjetju AGROTEHNIKA EXPORT-IMPORT. Cenjene poslovne stranke prosimo, da tudi z novim podjetjem kar najtesneje sodelujejo. Podjetje pa bo vložilo vse sile za čim bolj strokovno in dobro oskrbovanje kmetijstva. Delavski svet podjetja AGROTEHNIKA EXPORT-IMPORT Ljubljana Delavski svet podjetja KMETIJSKI MAGAZIN LJubljana 1<05 , bo pomlad prišla. *° Pri klasičnih mojstrih • -Prelihov Voranc: Tisoč in en 00 Koncert po željah. *-°0 Kulturni pregled. 50 Razrjovor o mednarodnih dobrem izgovor o vprašanjih. Komisija za sklepanje In odpovedovanje delovnih razmerij Tovarne tiskanega blaga — -Tiskanina-«, Kranj razpisuje delovno mesto: VODJA PRODAJE Pogoji: Dovršena ekonomska fakulteta in 3 do 5 let prakse *v tekstilni stroki ali Ekonomska srednja šola in 7 dO 10 let prakse. Plača po tarifnem pravilniku. Nastop službe takoj, najkasneje pa v juniju. Pismene ponudbe z opisom dosedanje zaposlitve in strokovne izobrazbe pošljite na navedeni naslov ali pa se zglasite osebno do 10. aprila 1958. D2«. Postavljen je bil takoj tudi za komandanta vaške straže v Ribnem. Vendar je pa znal svojo zločinsko početje še nekaj časa prikrivati. Partizanska obveščevalna služba pa je le prišla do takih podatkov, ki so zadoščali za njegovo aretacijo. Dežmanu pa je uspelo pobegniti. Umaknil se je na Koroško, odkoder se je vrnil šele po osvoboditvi. Njegovo izdajalsko dejanje pa ni bilo pozabljeno in je bil v letu 1946 postavljen pred sodišče. Z izgovorom, da partizanskega položaja na Veternikovi planini ni izdal on, temveč Kumerdej Filip, se je še enkrat izognil obsodbi, ki bi jo sicer zaslužil. Oproščen je bil zaradi pomanjkanja dokazov. Vendar pa domačini s takim izidom niso mogli biti zadovoljni. Na Dežmana je kazalo toliko prepričevalnih indicov, da je enkrat moralo biti zadoščeno pravici. Ko je bila dne 29. 3. 1957 pred okrajnim sodiščem v Radovljici obravnava v sporni zapuščinski zadevi obd. Janeza Dežmana proti Jožefi Ko-selj, v katero se je vmešal tudi obdolženec, mu je vdova po pok. bratu Janezu zabrusila v obraz, da je izdajalec, ki je pogubil njenega moža — svojega brata. Obdolženec je bil tako drzen, da je vdovo tožil zaradi razžalitve, ta pa je nastopila dokaz resnice ia mu resnico tudi dokazala. Obdolženi Dežman je bil namreč na obravnavi z vso gotovostjo identificiran kot oni, ki je dne 11. avgusta 1942 zjutraj pripeljal okupatorske krvnike na položaj parti-zanov-kurirjev na Veternikovem plazu in jim jih izročil skupaj z lastnim bratom v pogin. Obdolženec je skušal sicer krivdo še tajiti, a se je zbralo nad njegovo glavo preveč dokazov o njegovem gnusnem dejanju ter je bil zato za kaznivo dejanje zoper ljudstvo in državo po 102. členu kazenskega zakonika obsojen na 8 let strogega zapora in na omejitev državljanskih pravic za 2 leti. Pri odmeri kazni je sodišče upoštevalo kot olajšilno, da še ni bil kaznovan, da ima družino s 3 otroki in da je sicer hudo kaznivo dejanje že precej odmaknjeno. Kljub temu, da je bilo po zakonu treba vse to upoštevati, pa naj še enkrat pribijemo, da za izdajalca v narodnoosvobodilni borbi ne more biti nobena kazen dovolj stroga. Se nemškemu policistu, ki je bil udeležen pri hajki na Jelovici, se je, kakor je povedal priča Slavko Ažman, ki je to sam slišal, zagnusilo izdajalsko bratomorno dejanje obd. Dežmana. smetana 200 din liter, jajca 15—17 din kom., špinača 25—30 din merica. V skofji loki V soboto, 15. marca, smo zabeležili na škofjeloškem trgu naslednje cene: motovileč 25 din merica, por 10 do 15 din komad, krompir 10, pesa 40 do 45, korenček 40, rumena koleraba 15 in črna redkev 20 din za kg. Šopek peteršilja je veljal 10 din, komad češnja 10, jajca 15 din komad, zelje — glava 10 do 15 din, merica kisle repe in kislega zelja 20 dinarjev, zajemalka smetane 15, komad sirčka 12, liter čebulčka 300 in fižola 70 dinarjev. §§ S SODIŠČA POŽAR NA STEFANJI GORI V ponedeljek popoldne je nastal požar na hlevu Alojza Kvasa na Štefan j i gori. Stavba s senom je bila naenkrat vsa v plamenih. Domačim gasilcem se je komaj posrečilo obvarovati hišo istega kmeta, ki je komaj za poldrugi meter oddaljena od hleva in se je bila že vžgala. Sodijo, da znaša škoda približno 1,200.000 dinarjev, ker je zgorelo tudi več poljedelskih strojev. Požar je baje nastal ob stranskem priključku električnega toka, ki morda ni bil dobro urejen. AVTOBUSNI PLES S SREČNIM KONCEM Zasnežene in poledenele ceste so kljub tolikim varnostnim ukrepom in peskanju povzročale zadnje dni šoferjem mnogo preglavic. Tako je bil v hudih .težavah v sredo popoldne tudi šofer SAP, Anton Bergač z vsemi potniki na njegovem avtobusu. Takoj po prehodu čez nadvoz pri Oreh-ku proti Kranju, na glavni cesti, je nenadoma obstal motor. Avtobus je zaneslo na desni rob. Šofer jc v naglici zavil v levo, toda vozilo se na sredi ceste ni bolelo ustaviti. Nevarno je zaplesalo po ledeni cesti na skraj- ni levi rob. Vse bi se vendar končalo samo ob večjem ali manjšem strahu potnikov in šoferja, če bi prav v tistem trenutku ne privozil nasproti osebni avto. Avtobus ga je rahlo zadel in obe vozili sta obstali nagnjeni na robu ceste. Vsa zadeva se je še dosti srečno končala le na osebnem avtomobilu je bilo nekaj manjših poškodb. K. M. NASA NAROČNIKA PREJELA ZAVAROVALNINO Drž. zavarovalni zavod, podružnica Radovljica, nas je obvestil, da je nakazal ženi Romana Ruparja, Log 21, p. škof ja Loka, ki se je smrtno ponesrečil, 20.000 dinarjev in tovarišu Andreju Rantu. Cešnjica 1, pošta Železniki, 4000 din kot odškodnino za 10 % trajno invalidnost. Vse naročnike -Glasa Gorenjske« opozarjamo, da so zavarovani, če imajo vplačano vsaj mesečno naročnino (50 dinarjev) vnaprej: za primer smrtne nezgode za 20.000 din; za primer trajne nesposobnosti za delo za 40.000 dinarjev. ZAHVALI Podpisana se iskreno zahvaljujem upravi »Glasu Gorenjske«, ker mi je ob smrtni nezgodi mojega moža, kj je bil naročnik »Glasa Gorenjske«, Državni zavarovalni zavod, podružnica Radovljica izplačal 20.000 dinarjev. Slavka Rupar, Log 21. Zahvaljujem se upravi »Glasa Gorenjske« ter DOZ, podružnica Radovljica, za izplačilo nezgodnega zavarovanja 12.000 dinarjev kot naročniku in 12.000 dinarjev kot nezgodnemu zavarovancu pri DOZ. Obe ustanovi zelo priporočam vsem Gorenjcem. Valentin Bohinc, Ziganja vas. KONIC »Dominik!« Stal je sredi sobe in počasi slačil suknjič. Ko ga je poklicala, je prenehal, obstal nepremično in držal suknjič 0 cem štiritaklnim pogonski«11 strojem, šteje med sodobna motorna kolesa, ki omogočajo udobno, mirno ,n tiho vožnjo. Zmore 120 km/h in porabi pri hitrosti 15 km/h 3 litre gori** na 100 km. Na sliki vidimo poir'"iski stroj motornega kolesa Triumph -21* omarico z orodjem, ki je nameščena pod sedežema. SKAKALNE TEKME ZA JAKOPIČEV MEMORIAL ANTON KOŽELJ — ZMAGOVALEC Bled, 16. marca. — Danes so bile nad Rečico pri Bledu skakalne tekme na 30-motrski skakalnici za Jakopičev memorial. Nastopilo je 30 tekmovalcev, članov in mladincev z Jesenic, Gorij, Lesc, Blejske Dobrave, Podnarta, Žirovnice in Bleda. REZULTATI — člani: Anton Koželj (Bled) 208,1 točke (29,5 in 32 m); 2. Dušan Stajer (Bled) 194,8 točke (30 in 28 m); mladinci: Fr. Ambrožič (Bled) 186,3 točke (28,5 in 27 m); 2. Edvard Sorl 180,8 točk (26 in 27 m). Skakalne tekme za pokal znanega športnika, padlega partizana Albina Jakopiča prireja TVD Partizan Bled že vsa povojna leta. Na letošnjih tekmah je pokal osvojil Anton Koželj, pred njim ga je imel Albin Rogelj. -Jb »TRIGLAV« PRVI Kranj, 16. marca. — Na kegljišču Triglava je bilo danes zadnje kolo republiške moške lige v kegljanju. Nastopila so moštva Jesenice, »Rudar« in »Ilirija« ter izven konkurence Bled. Rezultati: Rudar 4813, Jesenice 4608, Ilirija 4b94, Bled 4615. SI. Danes je bilo tekmovanje tudi na Jesenicah, kjer so se pomeril* moštva: Branik, Maribor, Triglav, Kranj in Kranjska gora. Rezultati: Triglav 4944 ,Branik 4879 in Kranjska gora 4696. U. PRVENSTVO KRANJSKIH JUDOISTOV Kranj, 16. marca. — Danes so v spodnji telovadnici I. gimnazije v Kranju zaključili kranjski judoisti svoje klubsko prvenstvo. Tekmovanje je trajalo tri tedne in bo v neki meri služilo tudi za izbiro tekmovalcev za slovensko prvenstvo aprila v Kranju. Končni vrstni red po kategorijah: Lahka: Molan 14 točk, Kobi 12, Sifkovič 8, Uostnik 8, Trefalt 7, Jarman 6, Vraničar 3, Trobec 0. Srednja: Kavčič s. 6, Sorli 4, Boben in Gnnek 1 točko. Težka: Mlakar 2 in Cernivec 0 točk. LETNA SKUPŠČINA HOKEJSKEGA KLUBA JESENICE »HOKEJ JE KOLEKTIVNA IGRA, KI NE PRENESE LOK ALPATRIO-TIZMA« Jesenice, 16. marca. — V soboto zvečci je bil,i iui Jesenicah redna letna skupščina hokejskega kluba Jesenice. Med drugim je na skupščini spregovoril tudi trener jeseniških hokeistov Zdenek Blaha, ki se te dni poslavlja. Dejal je, da so jeseniški hokeisti dosegli že velike uspehe, vendar naj ne pozabijo, da je hokej kolektivna igra, ki ne sme poznati lokalpatrioti/.ma in da jih mora pri Igri ■pfoinljoti vedno skromnost, kljub temu, da se lahko merijo z evropskimi igralci. Podčrtal je tudi nujnost večjega razumevanja hokeja in dejal, da bi Železarna Jesenice brez 15 hokeistov dosegla iste uspehe, med tem ko državnega prvaka brez 15 železarjev-hokeistov ne bi bilo. OBČNI ZBOR PK TRIGLAV Kranj, 16. marca. — V bivši sejni dvorani olo Kranj je bil danes občni zbor plavalnega kluba Triglav. Prisostvovalo mu je precej članov in prijateljev kluba, ki so popolnoma napolnili dvorano. Govorili so predvsem o delu kluba v pretekli sezoni, precej pa so ■ovorili tudi o tem, kako in kje bodo tekmovali v prihodnji sezoni. Več o problemih, ki tarejo plavalce in celotno društvo bomo pihali v petkovi številki. OCENJEVALNA VOŽNJA PIONIRJEV V CERKLJAH AMD Cerklje je že prpjirtjo nedeljo priredilo pionirsko ocenjevalno hitrostno vožnjo s skiricarni. Tekmovalna proga je bila dolga 200 m, prireditve pa se je udeležilo 60 pionirjev-tekmovalccv, ki so bili razdeljeni v kri skupine: cicibani, mlajši in starejši pionirji Pqvoplasirani so dobili praktičo6 nagrade. Prireditev |e zelo dobro us'c'*j |)u.....|i pa so izrazili željo, da bi bilo v prihodnje še več Pot'° nih tekmovanj. Zodnji športni rezurto11 ZVEZNA NOGOMETNA LlGA: partizan : hajduk 5:1 j crv. ZVEZDA : RADNIČKI dinamo : BUDUĆNOST »«• vardar : velez 0:1 split : zagreb 4:2 ŽELJEZNIČAR : SPARTAK -5:Z vojvodina : beograd 9:1 i. CONSKA LIGA: varteks (tekstilac) l ° 4 0 jadran : branik 0:2 ljubljana : orient l£ . lokomotiva : uljanik » tresnjevk a SECBSTA »' ŠIBENIK : metalac ' 0 -rijeka : elektrostroj 3-