_ _ »Danica« izhaja vsak petek na celi poli in velja po pošti za celo leto 7 kron, za pol leta 3 krone 50 vinarjev, za četrt leta i kroni. V tiskarni sprejemana za celo leto6 kron, za leta 3 krone, za ' 4 leta 1 krono 50 vin., ako bi bil petek praznik, izide »Danica« dan poprej. Tečaj LV. V Ljubljani, 19. septembra 1902. List 38. Izven cerkve ni izveličanja. Sv. Atanazija veroizpoved se zartnja z besedami: ^Kdorkoli se hoče izveličati. ta mora pred vsem trdno verovati v katoliške vere nauke. Ako kedo te vere v celoti in v posameznostih ne ohrani, ta bo brez dvoma pogubljen." Te besede so trde današnjemu versko mlačnemu, brezbrižnemu svetu. A nikakor pa ne kažejo onega sovraštva, s kojim hoče, kakor trdijo posvetnjaki. sv. cerkev vse prokleti. vse pogubiti. Le ljubezen značijo vesoljne cerkve, ko svari ljudi pred versko mlač-nostjo. ko kaže prepad, kamor drvijo, če so brez vere. In čim bolj mlačen postaja svtt, tem bolj je potrebno ila cerkev jasno in določno pove, kako se izveliča le tisti, ki ostane zvest ud sv. cerkve »n trdno veruje v njene nauke. V tem sestavku se pač ne gre zato. da se pove. kedo bo izveličan, nego zato, da se jasno pokaže, kaj izveličuje. ..Izven cerkve ni izveličanja": ta stavek ni nikaka obsodba, nego je le verska.resnica. 8 tem stavkom se zameta le trditev onih, ki mislijo v svoji predrznosti Bogu kljubovati in si v izveličanje izbrati drugih potov, ali pa tudi nikakih. S teni stavkom se odločno zavračajo oni, ki predrzno segajo v božje pravice, v božjo previdnost. Mi vemo. da je Beg rekel: „Moje je maščevanje, jaz povem ob svojem času, da jim spodleti noga.'1 (Deut. 32, 35.) Torej ne sme nih'*e soditi, da ne bo sojen. (Mat. 7, 1.) Sv. cerkev tudi nikoli ne sodi o osebi, pač pa sodi o verski resnici. Torej s svojo besedo: Zunaj cerkve ni izveličanja. ne sodi, kdo bo izveličan, nego le to pove, kaj izveličuje. Resnica je, da brez naukov, razodetih od Krista in brez njegove milosti ni izveličanja. K*kor pa je le en Bog, tako je tudi le ena resnica, ker icsnica izhaja iz Buga, ki je absolutna resnica, resnica sama ob sebi. Kakor je Bog edin in neizpremenljiv. tako je tudi resnica ena in neizpremenliiva. Torej je nemogoče, da bi več ver. ki si nasprotujejo v svojih resnicah, bilo pravih. Potem bi bilo dvoje nasprotujočih si stvari j re-i*nično : n. pr. vice so = vic ni. Ker si pa razne v oj e nasprotujejo v svojih resnicah, zato ni mogoče, da bi bile vse resnične. Ker On. ki je Bog resnice, ne more pripustiti, da bi eden veroval to, drugi kaj nasprotnega. Tega ne more dovoliti, da bi bilo temu nekaj dovoljenega, kar je drugemu prepovedano. Ali tudi kriva in ne samo prava vera izve-liča človeka? Kriva ne more izveličati, ker njej je tolika vrednost, kakor da bi je ne bilo. Kriva vera ni nikaka vera: torej more izveličati le prava vera. Kot nositeljico in hraniteljico veno resnične in neizpremenljivc vere se je pa izkazala katoliška cerkev tekom 1* stoletij. Le v njej se je krščanska vera ohranila čista: le ona je ostala neizpremenljiva. Vsa različra verstva prejšnjih stoletij so%e poizgubila tekom časa. ni jih več. In tudi dandanes ni verske ločine, ki bi bila vstrajala neo-majena vsa stoletja, v vseli okoliščinah. To dokazuje razvoj protestantizma. kot so ga učili Strauss. Feuerbach, Bruno-Bauer. Nikdar ne morejo imenovani zadovoljiti svojih privržencev. Cesar protestant v protestantizmu pogreša, to najde v katoliški cerkvi, namreč edinost, živi jen je in moč. Le razni predsodki, ki se že v mladosti vcepijo otrokom, so vzrok, da toliko poštenih protestantov ne stopi očitno v katoliško cerkev, dasi so že nje somi s- 1 j en i ki od one dobe, ko so se zavedli boljega svojega prepričanja. Sv. cerkev, ki edina hrani prave izveiičalne nauke, se mii itra za edino izveliealno. In da je le v eni cerkvi najti pot izveličanja. to je iz-rekel že Krist nam: -Jaz sem vrata: ako kdo sk"/.i mene noter gre. bo izveličair*. (Iv. 10. D.) ..Kdor cerkve ne posluša. on naj ti bo kakor nevernik 11 očitni grešnik*4. Mat. iS. 17. ..Jezus je vogelni kamen: v rikotnur drugem ni izveličanja. Zakaj nobeno drugo ime ni dano pod neb .m liudeiu. v katerem bi zamogli izveli'uni biti", hej. ap. 1. 12.' Torej sveto pismo p »zna le tiio j»»f v iz veličine: vero v Jezusa, vstop v eerkev. Vsi .sveti o.ctjc trdijo, da jo ie eua cerkev, v kateri se ljudje izvelieajo iii v kateri deli J» z.:s i/v< ii -alna sre »siva in da zunaj nje snu? Kri-fova ni v odrešenje. Krst ni ne v izveličanje, kdo: • e prizna Krista za glavo. Nikdo pa nitna Jezusa za gla\o. kdor ne pripada cerkvi, Njtg veiiui telesu-. ? I>e unitate cccl. c. l!».i Prav pi>e m . Avguštin isa drugem mc*tu: ..Le Katoliška cerk« v jc teh« Krstovo. katere glava je On. Zunaj tega h lesa ne <»ži\lia sv. 1 >uh nobenega. Sv. Duha nimajo, ki so izpeli cerkve". K}». 10. ad Boni-tae! 1111 coni tem l.i v svojem 12*». pismu t i -» Donan>tov pravi: ..Kdor se loži z cerkve in i.aj /ii:.aj cerkve še ta*o izgledno živi. on za-pa«i radi te edine ppgrehe, da .se je buril iz eerk.v. »ezi 1» /.j« in ne bo deležen izvelieania". La/.iog;: pa. na katere se naslanjajo sv. orct ;•!i >vo-i trditvi. navaja sv. Avguštin v sv- jen: ^ m m .. I K- Tcnipore" Sermo 1M.»: ..Le v ka oiS.sk: ccik\; s-j daruje daritev v odivst nje: le « j rejniejo plačilo. ki dela!«* v vinogradu ( « m. so p. giniii. ki niso bil- v lad ji Noe! ;. i »i. »vi c odrezan od telesa, i.ima l.ici; .t v >:: vt;a odrezana od drevesa, ne .»mre e :• . ;i.r; z .enoti, n ti sadu loditi: stndesiec >: >-. r .mu se />ir zimami. S., ( i j i.'... - !»• imitat • iccl. : ..Oni nim i 1? .•■ sv. ivrkve: ~l:i t»n<> pokončani p 1 • 'i » : t" 1/. »i«1. 11. i 2. » •• ^'k.i i« >: i' .; o , jzvriira ni cerkvi je }•; •• . i:»i> »I besede ..cerkev** s;i >A\r tako. d« .- ;o i,r.iziie cel" »ne stranke v besedi iu de'ai;ju ki >•» s*, i- e.le od cerkve. Tak > pravi eontcss. Helv. 1. c. 17: Občestvo s pravo cer- kvijo cenimo tako visoko, da učimo: „Vsi. ki se iočijo od nje, nimajo v Bogu življenja". Cerkev, ki se ne prizna kakor edino izveliealno, izreka sama nad seboj obsodbo. Zato so vs« oni, ki so započeli nove sekte, razglasili novo svojo cerkev za edino izveličalno. V dejanju pa so to pokazali s tem, da so silili drugoverne celo s silo vanjo. Če pa je v vsaki cerkvi se mogoče izveličati, č e m u v e 1 i k o c e p 1 j e n j e cerkva v IG. stoletju? Koliko odgovornost so si nakopali oni možje, ki so provzročili tako cepitev in ustanovili cerkve, ki v izveličanje niso neobhodno potrebne? In čemu trdovratno vstra-janje v svoji cerkvi, čemu vsa hranitev, naj se ne vstopi v drugo cerkev, če je za izveličanje vse eno. katere vere se držimo, v katero cerkev da spadamo? Ako pa kedo vidi v načelu o edino izveli-čavni cerkvi nestrpnost, intoleraneo, tedaj ne sme prezreti, da je taka nestrpnost vtelesena resnici. Uesnica se ne more bratiti z neresnico in jej ne more priznati mesta, ako noče sebi izpodkopa-vati stališča in temelja. To ni intoleranca, to hoče le naš H >g in Izveličar, ki ne trpi malika aii beliala pri sebi ali proti sebi. (I Kralj. 5.) Jo je podedovanščiua od sv. apostolov, ki so z besedo in dejanjem učili, kako ostro naj S2 postopa z zmotami in kak » neizprosno naj se trdovratni njihovi zastopniki pahnejo iz njenega na-ro ja. (I. Tini. 1, 20; 2. Tim. 2, 1*: Tit. 3. 10.) Da se oa ta ne^trptnogt ozira le na stvar in ne »'-a osebo, je jasno. Te, ki se ločijo od c e r k v e. o n a sicer i z k 1 j ti č i iz svoje s r e d e, a nikdar si ne upa. obsoditi koga in izreči nad njim .svojega prokletstva. Z žalostjo sicer sroii to, a ona se tolaži z besedami ap stola: r Izmed nas »o izsl;, toda niso bili iz n.ts: ko bi bili namr« č iz nas, bili bi gotovo o*raii z nami, p.i nad njimi se očitno kaže. da niso vsi iz nas! d. Iv. 2. 11U Sv. cerkev pove ie. kaj izveličuje, obsoja ne: kajti le Bogu je znano, k en o bo izveli č a n. < Vr/ev i « u;e sicer materijalne in termalne heretike, to ie take, ki vedoina priznavajo versko zni< to in take, ki nevednma slede zmoti meneč, da je resnica. O prvih pravi, »hi jim ni mogoče »zveličati se. ker se drzno ustavljajo spoznani icsiiici :u torej greše zoper sv. Duha. (2. Tim. ."». s.; o drugih pa pravi, da jih zuiota ne more izveličati. a pravi tudi, da jih ne pogubi. Ako pa dojdejo taki v hude grehe, jih ti pogubijo. ("c pa čednostim ž.vi;o in skušajo vedno to st< riti. kar po pauieti .-poznajo za pravo, tedaj sprejemajo tem prtom kakor nekrščeni krst želja, ki jih pred Bogom vsaj pretvori v ude sv. cerkve. Taki se bodo izveličab, a ne v zmoti, nego v cerkvi, kttri se, (lasi nevedoma, prištevajo po svojem mišljenju. Kdrr pa vedoma, trdovratno vstraja v zmoti in zapira resnici svoje srce. ta se po naukih sv. cerkve ne more izveličati: a sodi ga ne cerkev, obsodbo nad njim je že izrekel drugi. Bistvu sv. cerkve ne more n;č tako nasprotovati nego menenje, da je vse eno. katerega verstva se držiš. Ta nesmisel je prav taka, kakor menenje o dvojnem odrešenju. Le e?.a cerkev je. katero je ustanovil in odkupil s svojo krvjo. (Ap. Dej. 20. 2S.J le ena cerkev je, katero je postavil na nepremakljivo skalo. (Mat. 1<'», 1*.) Kdor misli, da je vse eno, v kateri cerkvi ž vi, po kateri veri živi, kdor misli, da mora brez skrbi živeti v veri. v kateri je rojen, ta postavlja na laž Krista in apostole. Krist je apostolom za-povcdal iti po svetu in vsem narodom oznanovati svoje nauke. In šli so. storili po ukazu, h ■•»teč vse narode zjediniti v eni veri v Kristu. (emu je toliko m učencev kri pretilo, akn it* vse eno, v kateri cerkvi je kedo? So mar apostoli krivično ravnali, če so postali iz judov kristijani. ali so krivično ravnali, ako «o ostalim judom in vsem paganoni priporočali, naj prestopijo k veri v Krista, so-li ti krivično ravnali, ako so celo paganoni kakor judom grozili z večnim ognjem, ako ne sprejmejo vere v Križanega? Kako gotov pa je lahko človek iz^eiičanja v katoliški veri, pove nam jasno Melanciiton v znanem izreku do svoje matere. Ko je ležal na smrtni postelji, vprašala ga je: „Moj sin! Ti veš, da sem bila prej goreča katoličanka, da sem se pa dala zapeljati po tebi in da sem stopila v novo cerkev. Sedaj pa te zarotujem pri živem Bogu. da mi poveš, katera vera je boljša in da mi o tej stvari ničesar ne utajiš !u In Melanciiton je glasno zaklical, tako da so ga vsi jasno slišali: „Nova vera se samo kaže najlepšo; najgotovejšo se pa kaže in t u d i j e stara!" Vsi dobro misleči naj tedaj o tej resnic1 skušajo priti na jasno. Ako iščejo brez sovraštva in predsodkov resnice, da jim Bog svojo milost in njihov um jim rizsvetli, da spoznajo resnico. In resnica, je in ostane: Zunaj cerkve ni izveličanja. L. P. Govor škofa Flavijana pred cesarjem Teodozijem. • V tem govoru prosi cesarja, naj prizanese mes*u Ant j« i i;., ki mu je prizadelo toliko krivico Spis sv. Ivana ZlatoiMetra*. Res je sicer, o cesar, ne moremo tega tajiti, tvoja ljubezen do našega mesta bi ne mogla biti ve;,ra! In prav to povečuje našo žalost, da so nam hudobni duhovi zavidali to ljubezen, in da smo se nehvaležne skazali svojemu dobrotniku in izvabili njegovo jezo. Razdeni naše r.»«-to. pomori nas, pahni nas v katerokoli zlo: nikoli nas ne bos kaznoval, kakor zaslužim Mi sami smo te prehiteli in smo si nakopali nesre »>. ki jc bridkejša kakor tisočera smrt. Oj, kaj more biti bolj žalostno, nego t>», da smo vjezili na tako ostuden način svojtira dobrotnika, ki nas je tako srčno ljubil? In. da ves svet to izve in nas dolži črne nehvaležnosti? < e bi bili barbari napadli naše mesto, njegovo ozidje razrušili, hiše požgali in nas v snžnost odvedli, naša nesreča bi ne b'.!a *ako brezmejna Dokler bi imeli tebe in v živ ah tvojo milost, ostala bi nam še nada. da nastopi konce tem stiskani in se zopet vrnemo v prejšnje stanje in doživimo še lepšo svobodo. Ali kani se hočemo zateči sedaj, ko stno izgubili t vojn naklonjenost in smo raztrgali vezi ljubezni, ki na* hranile krepkejše. kakor vsako ozidje? Na ko£a naj gledamo sedaj svojimi oenii. ko srn » razka-eili tako milega vladarja in dobrega «'eeta? — Zdi se sicer neznosno, kar so zagrešili ti zločinci): nahajajo se v resnici v prežalostnem položaju, ker ne upajo nobenemu človeku pogledati v obličje in si komaj drznejo povzdigniti svoj pogled proti solncu. Sramota jih sili. da povečajo trepalnice in se skrivajo. Bolj so obžalovanja vredni nego jetniki, kajti izgubili »o vso svobodo. Največje osramočen je morajo prestajati. bodisi da pomislijo na veliko zlo. katero jim preti, ali na svojo sramoto. Ne morejo se umiriti, če pomislijo, da so si storili vse prebivalce zemlje v hujše tožnike, nego je on sam, ki se čuti prizadetega. Toda, če ti hočeš, o cesar, je še balzama za te rane, še je lečilo zoper toliko zlo. Kolikokrat se zgodi celo pri zasebnikih, da postanejo velika in neznosna nasprotstva prilika izredne ljubezni! Tako je bilo tudi pri našem rodu. Ko je Bog človeka ustvaril, postavil ga v raj in ga povzdignil do take izvanredne časti, da mu je zavidal satan toliko blaženost ter ga privedel tako daleč, da je izgubil svoje vrojeno dostojanstvo. Toda Bog ga ni zapustil, nego mu je na- mesto raja odprl nebesa: s tem je pokazal ob enem svoje lastno ljubezen in je toliko hujše kaznoval zapeljivca. Stori tudi ti tako! Oni sovražni duhovi so si vse prizadeli, da bi oropali nase preljubo mesto tvoje milosti. Ker ti to dobro veš, kaznuj nas, kakor ti drago, a ne odtegni nam prejšne milosti! Da, ako mi je dovoljeno reci: Skaži nam sedaj še večjo ljubezen in uvrsti zopet to mesto med prva svojih najdražjih mest, — če se hočeš osvetiti nad hudobnimi duhovi, ki so povzročili to zlo! Ce namreč mesto razdenes in iztrebiš z zemlje, potem le izpolniš njih željo. Ako pa zatajiš svojo jezo in mestu zatrdiš, da je hočeš zopet ljubiti, kakor si je ljubil doslej, zadaš jim smrtno rano in se najhuje maščuješ nad njimi. Kajti s tem pokažeš, da s svojimi zalezbami nis> ne le ničesar dosegli, temveč učinili celo nasprotno, kakor so nameravali. Pa tudi pravično je, da to storiš in se usmiliš mesta, kateremu so hudobni duhovi zavidali tvojo ljubezen ! Kajti, ko bi ga ne bil tako zelo ljubil, gotovo bi mu ne bili tako grozno nevoščljivi! Dasi se zdi čudno, kar pravim, vender je resnično, da je i zaradi tebe, da, vsled tvoje ljubezni zadela mesto ta nesreča. Koliko bridkejse nam morajo biti i prav zaradi tvoje ljubezni besede, katere si mi rekel, kakor da bi bil požar upepelil mesto, ali 1 je zadela katerikoli druga nezgoda! Praviš, da si bil zasramovan, da si pretrpel, kar še nikdo med prejšnjimi vladarji. Ali. če hočeš, milostni, modri in pobožni cesar, postane ti lahko ta razžalitev mnogo krasnejša in svet- i lejša krona, kakor je ona, ki diči tvojo vladarsko glavo. Dijadem, ki ga imaš na glavi, je sicer znamenje tvoje zasluge, a je tudi znak dobrote onega, od katerega si ga prejel; krona pa, ki ti jo aedaj pripravlja tvoja milost, bode popolnoma tvoja zasluga, sad tvoje modrosti. Manj te b«»do ljudje občudovali radi dragocenih kamen-»v na tvoji vladarski glavi, nego te bodo slavili zaradi zmage nad tvojo jezo. Tvoje kipe so razrušili? Saj lahko postaviš druge, ki b^do lepši od onih. t e odpustiš svojim razžaliteljem in jib oprostiš kazni, ne bodo ti postavili znabiti bronaste ali zlate, ali z dragimi kameni okrašene podobe. — ne, postavili ti bodo spomenik, ki bode dragocenejši od najizborr.ejše snovi za kipe, ker bo olepšan s tvojo milostjo in tvojim usmiljenjem. Vsak izmed ujih te postavi kakor častni kip v svojem srcu: da. štel boš toliko spomenikov, kolikor je ljudij na svetu in kolikor jih se kdaj hode. Kajti ne le mi, nego vsi naši potomci, vsi poznejši rodovi začujejo o tvoji do- broti in te bodo tako občudovali iu ljubili, kakor da si tudi njim skazal to milost. In da ti pokažem, da se ne hlinim, in da bo temu res tako, hočem ti navesti le neki stari izrek, iz kojega lahko spoznaš, da se niti vojne čete, niti orožje, ne zakladi, ne velika množina podložnikov, niti druge podobne stvari tako ne podajo vladarjem, nego modro brzdanje in kr o t kos t. Ko so nekdaj kamenje lučali v kip shvnega Konstantina in so zaradi tega mnogi cesarju prigovarjali, naj kaznuje provzrošitelje tega zločina, češ da so razbili njegov obraz s kamenjem, tedaj je baje otipal z roko svoj obraz in smeje se odgovoril: „Saj ne čutim nobene raue na svojem čelu, nego glava in ves obraz je nepoškodovan." Tožniki so bili osramočeni in popustili so svoj nasvet. Ta beseda je se vsem na ustnicah in dolgost časa ni mogla zbrisati spominja na to modro vedenje. Ali ni to lepše nego tisoč zmagoslavnih spomenikov? Konstantin je sezidal mnogo lepih in velikih mest, premagal mnogo divjih ljudstev in na to niti ne mislimo. Ta izrek pa se proslavlja do današnjega dne, naši zanamci in njihovi vnuki bodo še culi o tem; da, kar je se več, oni, ki bodo govorili o tem dogodku, pravili ga bodo 8 častjo in hvalo, in kateri ga bodo čuli, poslušali ga bodo z radostjo. Nihče ne more kaj tako plemenitega molče poslušati; mora se temu čuditi in radovati se, in njega, ki je to izrekel, poveličevati ter mu, če je tudi že umrl, posvetiti tisoč blagih želja in čast.tek. Ako si je oni radi svojega izreka že pri ljudeh pridobi toliko slavo, koliko kron se bo še le ra-doval pri milostljivem Bogu! Toda čemu mi treba imenovati Konstantina in druge tuje može, saj lahko tvoje lastne čine porabim v to, da te opomnim k usmiljenju. Pomisli le nazaj, kako si nekokrat, ko se je bližal prav ta praznik (velika noč), izdal odlok za vse cesarstvo, v katerem si ukazal jetnike oprostiti in jim odpustiti kazni za njihove zločine! In, kakor da to se ni zadostovalo, da pokažeš svojo blagodušnot, rekel si: rKobiBog dal, da bi mogel tudi mrtve obuditi ter jim podariti življenje !u Spomni se cesar, sedaj teh be-sedij! Glej. sedaj je čas, da ti je mogoče mrtve obuditi in jim življenje vrniti. Kajti ti grešniki so že mrtvi. Vse to mesto je že mrtvo, vse to mesto stoji, že predno izrečeš svojo sodbo, pred vrati smrti. Obudi je torej zopet; to lahko storiš brez denarja, brez stroškov, brez izgube časa, brez vsakega truda Le eno besedo, in mesto se dvigne iz smrtne noči! Ukaži. naj nosi odslej ime po tvoji dobrotljivosti! (Philantropia). Niti ' njemu ne bo tako hvaležna, ki je je vstanovil, kakor tvoji besedi: in to po vsej pravici! Kajti oni je je zapustil, ko je je vstanovil: ti pa bos mesto, katero je postalo veliko in vživalo dolgotrajne sreče, zopet vzravnal in vzdignil iz propada, v katerega se je pahnilo. Ce bi bili sovražniki mesto napadli in je barbari naskočili in bi je bil ti oprostil, ne zaslužilo bi to toliko občudovanja, nego ga zaslužiš, če mu prizaneseš. Ono je storilo že mnogo vladarjev, to pa storiš med vsemi ti edin in to storiš, ko ne bo nihče tega pričakoval. Ono ni nič izvanrednega, nič nenavadnega; kajti vedno se dogaja, da vladarji branijo svoje podložnike; da pa se ti vkljub hudi razžalitvi, ki si jo pretrpel, odrečeš svoji jezi, to presega vso človeško naravo. Pomisli dalje, da se moraš sedaj ozirati ne le na mesto Antijohijo, nego tudi na svojo slavo, da na vse krščanstvo. Kajti grki in j udje, ves zemlje krog in tudi barbari (tudi ti so že čuli o tem), vse gleda na te in nestrpno pričakuje razsodbe, ki jo izrečeš nad tem, kar se je pripetilo. Ako bo mila in zanesljiva, hvalili bodo vsi tvojo besedo, slavili bodo Boga in rekli med seboj: „0 kako velika mora biti moč krščanstva! Saj jevstanu brzdati jezo onega, ki ne priznava na zemlji nikogar nad seboj, ki ima oblast vse razrušiti in uničiti: uči ga, da se zatajuje tako, kakor bi se ne zatajeval nobeden zasebnik. Gotovo, Bog kristijan o v mora biti mogočen Bog, ki naredi iz ljudij angel je ter jih dvigne nadvse slabosti narave!" Znebi se torej cesar, onega nepotrebnega strahu in ne poslušaj tistih, ki trdijo, da bi si druga mesta upala še kaj hujšega učiniti in te se bolj zasmehovati. Kajti če bi bil nezmožen za maščevanje, in če bi te bili ti zlobneži premagali s silo, ali če bi bila mo^ na obeh straneh ista, potem bi se dala kaj takega pričakovati. A ker so obupani in mrtvi' strahu pred smrtijo, ker po meni hite k tvojim nogam in vsak dan drugega ne pričakujejo nego svo-ega pogina; ker v skupni molitvi svoje I oči dvigajo proti nebu in molijo, naj jim Bog pošlje svojo pomoč in milostno podpira moje poslanstvo: ker nalik onim, ki kmalu izdihnejo svojo dušo, delajo svoje zadnje oporoke: j ali bi ne bil tukaj tak strah čisto odveč ? Ako | bi bilo ukazano, jih usmrtiti, gotovo bi ne pre- ; stali toliko, nego jim je pretrpeti sedaj, ko žive ; toliko dnij v strahu in trepetu in zvečer več ne upajo doživeti jutra in zjutraj ne večera. Mnogi izmej njih so postali celo rop divjih zverij, ker so zbežali v puščavo, ne le možje, nego celo mali otroci, svobodne in spoštovane gospe, ki so se mnogo dnij in nočij potikali po brlogih, votlinah in dupljinah v puščavi. Mesto je sedaj v čisto novem in nezaslišanem jetništvu. Hiše in zidovi stojč po koncu, vender pa se vidi, da je v bolj žalostnem stanju, kakor požgana mesta. Noben barbar ga ne stiska, nikakega sovražnika ni videti in vender so nesrečnejsi od jetnikov. Listič, ki se zgane, utegue jih vsak dan spraviti v strah. To vedo vsa mesta. Ta bi se ne zgledovala tako nad tem, če bi bila Anti-ohija razdejana, nego zdaj, ko jo je zadela tolika nesreča. Ne misli, cesar, torej, da bi druga mesta postala vsled tega slabša! In ko bi tudi razdejal več mest, ne napravil bi toliko strahu, kakor zdaj, ko si nad zločince z negotovostjo njihove usode pripravil najstrašnejšo vseh kaznij! Ne podaljšuj torej več njihovega žalostnega stanja, marveč daj jim zopet, da se oddahnejo! Podložnike kaznovati in se nad njimi o svetiti radi njihove nerodnosti in razuzdanosti, to je lahka stvar. — A zločincem prizanesti in onim, ki zaradi svojih hudobij ne zaslužijo od p uščenja, oprostiti, to je v stanu komaj ta ali oni, zlasti če je razžaljeni Kak vladar. Mesto napolniti s strahom, to ni nič težkega; toda učiniti, da ttvsi ljubijo, da se vesele tvojega vladanja in da javno in skrivaj pošiljajo proti nebu s v oje blage želje in prošnje za te in tvojo državo, to je težavno Xaj kak vladar potrosi še toliko zlata, naj zbere neštevilne vojske in počne karkoli hoče. s tem ne učini, da ga velika množica ljubi. To je pa tebi sedaj čisto lahko. Kajti ne le oni. koje pomilostiš, nego tudi oni, ki začujejo o tem. vsi te bodo enako ljubili. S kolikim trudom in kolik mi stroški bi si ne hotel kupiti te sreče, da v jednem trenutku pridobiš ves svet, in vse one, ki zdaj žive, da vse bodoče prebivalce zemlje napolniš s tako vdanostjo, da ti ravno toliko dobrega žele, kakor svojim lastnim otrokom? /V«/ocenil t Mi\ne! Ko>/n šek. (Dalje pride.) Zvest katolik — zvest podanik. Ko je sv. Frančišek Ksaverij misijonaril v Indiji, pridobil jih je mnogo za izveliča!ui Kri- sto v nauk. Ko je nekoč nekega takega izpreobr-njenca vprašal nekdo, kaj bi storil, če bi mu kralj zapovedal. da se mora odpovedati Jezusu Kristu. je odgovoril: ..Rekel bi mu: zapovej mi. da som kristijan. če hočeš, da sem tvoj zvest podanik, da skrbim za tvoj blagor, in da sem pripravljen, za te živeti in umreti: zapovej mi, če ho. eš. da sem kristijan. da živim s svojimi sosedi v miru. da ravnam s svojimi podložnimi mimo. da spoštujem svoje predstojnike, in sem nasproti v s« m pravičen kajti vse tu povedano je kristijanu sveta dolžnost. — O mi pa prepoveš, izpolnovati zapoved božjo, postanem, kakor hitro zavi žem K i is-t* >v nauk. razposajen, trdovraten, prevzeten, brezsrčen. *lab podanik in hudodelec.14 F. S. V. Ljudem in Bogu! ..Kaj si tako žal«Mten. prijateljnagovori g< spod svojega znanca, katerega je srečal na ulici. „< >h. tj ne veš. kakšna nesreča se mi ie prig« dila. K«» sem m* sprehajal takti v svoje misli zatopljen, nistm zapazi), da so pelje princ urinu mene. Zato mstm mogel princu izkazati dolžne časti. Najraje bi si glavo razbil. Kaj si b-de neki prir.c mislil, ak«» mu njegovi spremljevalci poveuo. kako sem se obnašal.1' In ni se mogel radi tega neprijetnega dogodka utolažiti — Naenkrat pa zakiiče: ..Prijatelj , pojdi greva po stranskih ulicah, ker sicer srečava duhovnika, kateri nese sv. popotnico. Ljudje že poklekujejo: to pa r.i zame." — Ti čudočudni ljudje! Pred svetnim dostojanstvenikom popadajo v prah, Bogu Najvišjemu se pa sramujejo skazati dolžne časti! (rfjtJfiC'1 M. li. Francoski boj zoper samostane. Neki čuden boj se je razvnel zadnje čase na lepi francoski zemlji. To je boj zoper šolske sestre, učiteljice francoski mladini. Cesar si ni upal zelo spodobni, a veri nikakor ne prijazni ministrski predsednik \Valdeck - Rousseau — to je vzel v roko koj cd) nastopu svoje službe novi ministrski predsednik Combes. Celo nekteri imenitni republikanci mu ne slede, in zelo unesrečen se more sploh imenovati ta njega kulurni boj od svojega začetka do svojega dosedanjega stala. Ljudstvo, ki je imelo otroke v teh šolah, se določno izraža povsod zoper Combesove naredbe. Nič kaj prijaznim očesom ne gleda v to vrvenje tudi ne državno denarstvo, ker skoraj 10 do 1*2 milijonov frankov — koje so Francoskemu prihranile šolske sestre — bode morala sedaj več izdajati državna denarna. 15. septembra je na Francoskem začetek šol in sedaj na mnogih krajih niti ni šolskih prostorov niti ne šolskih moči. Sploh je znano onemu. ki je osebno videl Francosko — da je to zelo katoliškega prepričanja dežela. Z ljudmi, iz prepričanja katoliškimi, se je pa le težko šaliti. Da so vneti katoličani, izpričujejo te dni. ko je uprav največ božijepotnikov iz Francoske prišlo v Rim do sv. očeta. To se pa jako slabo zlaga: v eni ter isti deželi in v enem ter istem hipu boj zoper samostane in sam os tanke šole, ki so povsod dobre, kjer so in tudi povsod najcenejše, kjer so — in najobilneje romanje v Rim do sv. (»četa. Junaka se pokazati je nudil ta šolsko-saniostanski boj podpolkovniku 2. jezdečega lovskega polka Oaudinu de Sant Remv. — 7. avgusta t. 1. se je bil namreč uprl, da bi bil eskadron jezdecev v Lan«|ues odredil ter orožništvo tam podpiral ob zapiranji samostanske tamosnje šole. Divizijski poveljnik general Frater mu je doposlal v to brzojavno naro.ilo. A Saint Iiemv mu je odgovoril z besedami: „Xe morem izvesti povelja, ki se upira m o jem u \ e rs k em u čuvstvu in moj i vesti." Vsled tega mu je general Frater nemudoma zaukaza). da naj poveljstvo izroči prvemu naslednjih častnikov iz štaba. To je Saint IJemv tudi koi ucinil ter na t<» p« nosno - mirnobo čakal posledic svojega vedenja. Vojni minister ie veleval neubogajočega postaviti pred vojaški sod, mesto da bi ga bil kaznoval le radi prestopka. Podpolkovnik Saint Remv bi s-i bil pa<"' menda umaknil svoji usodi, da je koj odložil svojo častno službo in zapustil vojaški poklic. A tega ni hotel storiti, zvest vojaški zastavi in pripravljen moško prenesti tudi posledice svojega samozavestnega dejanja. — Zanimivo je, nad vse zanimivo, da ga je vojaški sod mesta Nantes soglasno oprostil in obsodil le radi prestopka na eden dan zapora, Ker je bil pa od !). avgusta priprt, prebita je tudi ta kazen za prestopek. To razsodbo je poslušalstvo sprejelo z burno pohvalo. V samoobrambi je rabil podpolkovnik le malo besedi in ni zinil ene, s kojo bi bil za-se pridobival sodnike. Povdarjal je le, da je prišel v nesoglasije med vojaško dolžnostjo in s v o j o vestijo. Popolnoma svest si je bil ob tem svojega vedenja in dobro je vedel, da se bo treba zagovarjati pred so d ni j o, a vedel je tudi, da je nad to človeško še druga sodba, namreč božja sodba. Tako primeroma je go voril. Priči general Krater in polkovnik Robion sta se zgl asova la za obdolženca zelo ugodno povdarjajoč, kako pač težek boj je moral ob tem v svojem notranjem izbojevati podpolkovnik — do tega trenutka vsemu francoskemu vojaštvu pokorščine izgled. Remv je te dni sopet vstopil v francosko vojno. S kakimi čutili vsprejet pri vojakih, ki so krščanskega prepričanja — vsak bralcev lahko sam presodi. In s kakim zasebnim ponosom je moral sopet stisniti v desnico svoj meč. to bo pa znal najbolje presoditi kak S,d)astijan ali Flori jan med vojniki današnjih dni. In vojak, ki mu je za Hogotn prva Stvar čast. Kdo bi bil kedaj vedel za Saint Remv-jevo ime med nami: s«' nemirih, ki so se izcimili v francoski Bretagni raiii zaprtih samostanskih šol, — septembra t. 1. se bo zagovarjal tudi on pred bojnim sodom. Protesti zoper vlado pa se rnnože »lan za dnevom. Tako je i,, pr. princ Fcrdinard de La-cinge odložil županstvo, da mu ne b ' treba grešiti nad prostosti jo in premoženjem iz svoje si en e pregnanih nun. Biaga mu soproga princema Lu-c i lige pa si je pridobila učiteljsko sposobno*}, (i.i 'dpre prosto šulo in nadomesti od tu pregnane šolske sestre. 1 a ki* .si dan za dnem globljo jamo grobe ministrstvu t ombes. Morda si šteje zc svoje dnov e. Nad grobom pa mu zavladajo vsaj svoj čas Remv it: somišljeniki ter s »mišijeniee. Burski generali pri novem angleškem kralju, Edvardu VI Burski generali liotha. Dovvet in 1M a rev, ki se mude sedaj v Kvropi, so obiskali v (\»vves na kraljevi jahti tudi svojega novega kralja bolnega Kdvarda VIL Stari Kriiger jim je sicer svetoval, da naj tega pač nikakor ne store. Navzlic temu pa so se venderle odzvali kraljevemu vabilu, dasi so se s tem svojim činom zamerili marsikomu onih. ki bi bili radi boli burski. nego so Buri sami. Brzojavka, ki je natn sporočala sestanek burskih generalov s kraljem Ivlvardom. pravi, da jih je kralj kar najprijaznejše vsprejel mi da jim je šel na kro.u eelo par korakov nasproti. Tista angleška brzojavka tudi zatrjuje, da so bili burski generali ..strašno ganjen:" vsbd tolike prijaznosti in da se kar niso mo^1- dovolj pohvalno izraziti o Ijubeiujivem vet! m prijaznem sprejemu svojega novega vUd«.r a. hru^a. malo pozneje došla brzojavka pa pravi, kako so generali po a vd i je uri trdoratuo molčali in da se n"no «i m 11 ra noben met! pre-motiti, da bi izpregovorili svojo pohvalo ali pa grajo. To zadnje jc najverjetnejše. Kakor rečeno: radi svojega « bi k.* pri kralju Kdvardu so si nakopali b:;rs!ne»i!.t ost bi bili storili iu kot nezrelei b: s- u I! ;» k; zdi burski g«*n»,-rali. ko bi bili odkb-n..i kr.ii«.«« • »-vabilo. Z odklonitvijo bi i;:: i I'ur*, a, I > t vv e t i n 1 > e 1 a r e v n a i v e č š w • d 11 i •»r s k i stvari . j u ž n i A fr i k i. Generali so prip^nali «>:» ;mu miru angesko nadvlad'*. < 'ni v. ><• -i j'; .jji -,< .-e b »d" sopet kedaj o -zneie u>ii ii : •»: , >.. •! : se zaim rejo te sile otiv>ti s *»ilo. i i . n-ira ;»ae nihče stil v zlo. I >o t*daj i. -e ra o kloniti in s rim pn^zie jšisni • • i.. i ••• i ! • ij". toliko boljše ie za nje in za k«- :s..•!«•. e bi :>e držali napeto in užalj.no, le -i r .v• m* izbo! ša1 i pob žaja. Nihče torej o : n. »m <.;a*rati obiska pri kralju Kdvarilu za m k.o p u /.-.,»'_ra za iije. Oni se niso ni«- p r e „r i o b o k •• ;»ii-klanjali Angležem. pa<- pa so se u j i tn Angleži prav do tal. Krali satu lih je povabil k sebi. z največjimi čistini so jib vspie eli, razkazovali jim vojno brodov jt. < e bi se temu ne bili odzvali, smatralo bi se jib lahko za ne- olikane. Ce bi bili to storili, napravili bi bili veselje samo onim ..dobrim" prijateljem Anglije, ki )i radi učinijo kako malo sramoto, ne da bi bila pri tem njihova koža v nevarnosti. Tudi Angležem ni šteti preveč v zlo, ker se tako trudijo, da bi si pridobili prijateljstvo burskega naroda. To priča namreč, da si Angleži niso še v s vesti svoje moči v južni Afriki. Tudi za gospodarsko stališče Burov bi bilo želeti, da bi si Angleži kmalu pridobili popolno prijateljstvo Burov. Toda. če se le malo ozremo na zgodovino burskib republik in značaj burskega naroda, potem je jasno, da se trudijo Angleži z vsemi prijaznostmi svoje snubitve zaman. Narod, ki je pokazal s takimi dejanji ljubezen do svobode in neodvisnosti, ne bo se dal o motiti s par slad ki n»i frazami. Prav tako se ne dado preslepiti Bo t ha, I)ewet in Dela rev, pa naj jih vsak dan povabi K d v a r d pred svoje o b 1 i č j e. Gotovo je, da ni bila nikaka zabava za burske generale, ko so morali obiskati svojega novega vladarja. Tre-balo je samozatajevanja in premagovanja in prav to sope t priča o velikih vrlinah hrabrih generalov. Tudi to žrtev so junaki prinesli na korist svojemu narodu. To je iunašk narod: to je narod-trpin. In zgodovina ga je znamovala neizbrisljivimi črkami med narode, ki so kot Buri — narodi-trpini. ..Amerik, Slov.1 in r rejništvo. Izlam in krščanstvo. 'Dalje.» \ se to se je pa izvedelo po mestu, in egipčanske gosj>e so imele polna usta o gospej, ki je hotela grešiti z sužnjem. Da se maščuje, povabi jih na obed. Pred vsako položi na krožnik nožič. Potem pokliče v dvorano Jožefa, da jim streže. Ko so ga videle, očarala jih je tako njegova lepota, da so — mesto sadje — porezale se po rokah. S tem jim je žena Putifar-jeva zavezala jezike. — Jožef še vedno ni bil varen pred zborovanjem; žena mu je pretila z ječo, če se ji ne vda, Jožef si je rajši izvolil ječo. — Potem se vjema pripovedovanje s sv. pismom, kako je razlagal sanje faraonovemu točaju in pekarju, kako je razložil čudni sen Faraonu in kako se je vsled tega povspel do najodličnejšega mesta. — Ob času lakote so prišli k njemu njegovi bratje; takoj jih je spoznal. Bogato jih je obdaroval, a obečal jim je, da jih v drugič vsprejme le pod tem pogojem , ako pri vedo seboj najmlajšega brata Benjamina. Ko pridejo drugič, obdrži Jožef po zvijači (s srebrno čašo) Benjamina pri sebi ter se mu da obenem spoznati. Žalostni se vrnejo bratje razven najstarejšega k očetu ter mu spo-roče nesrečo. Jakob jame tako plakati, da oslepi. Vender pošlje še tretjič brate, da nakupijo žita. Tedaj se jim razodene Jožef. Po skesanih svojih bratih je poslal očetu svojo spodnjo obleko, katero naj mu oblečejo. Jakob je že od daleč čutil Jožefov duh, a drugi so se norčevali iz njega. Tedaj pa prispejo njegovi sinovi, oblečejo mu Jožefovo obleko, in Jakob izpre-gleda. Potem se odpravijo vsi skupaj v Egipet, kjer jili posadi Jožet na prestole. Prej se mu še do tal priklonijo. Pravi jim: ,,Oče moj, to je pomen mojih tedanjih sanj." — V suri 40. ga imenuje poslanca božjega do Egipčanov. Kakih sv. knjig pa ni napisal. H o fj oslov Karol Cankar. (DaJje prihodnjič * I. Bratovske zr.deve molitvenega apostolstva. '/) Glavni namen za mesec september 1 902: Krščanska ljubezen. o) Posebni nameni: 20) Sv. Evstahij. Slovenska Sdska mladina. Utrditev ljubezni in s!o