GLASIM SINDIKATA PEOSVETNIH IN ZNANSTVENIH DELAVCEV — 21. FEBRUARJA 1962 — LETO XH. ŠTEVILKA 4,
'jS
ovl
ato
po-
3«
ne,
;ar,
ah-
zej
pu,
.1*0
po;
‘Oti
:k0
3aj
*no
in
PROSVETNI DE1AVEC
Dnižbesio ekonomsko osamosvajanje vzgojno-izobraževalnih ustanov in
nagrajevanje po delu dobiva konkretne oblike
Pismo sekretariata 10 Z O SZDL Jugoslavije političnim organizacijam
Družbena politična aktivnost,	braževanju strokovnih kadrov in	polnilne dajatve iz osebnih do-
Kolektivi v naših ustanovah si	rih	bi	sc	naj določala	sredstva	ki je bila posledica izida resolu-	osnovnega zakona o finansiranju	hodkov delavcev tudi nad 10 %
ze dolgo čašo	prizadevajo najti	posameznim ustanovam.	Ne glede	cije Zvezne ljudske skupščine o	šolstva so se jasneje pokazala	(do 15 %) v korist skladov za šol-
oolj adekvatne	oblike nagrajena-	na	to	se	mnogo hitreje razvija	izobraževanju strokovnih kadrov,	mnogo vprašanja, ki obstajajo na	stvo; politično teritorialne enote
publik ter ljudskih odborov, kakor tudi gospodarskih organizacij, ki bo v danih razmerah omogočila maksimalno izboljšanja
nja prosvetnih delavcev iti drugih proces družbeno-ekonomskega II. plenuma SZDLJ in temeljne- področju šolstva že dolgo vrsto smejo povečati osebne izdatke tu- materialnega stanja šolstva in
uslužbencev. To intenzivno priza-	osamosvajanja tam, kjer so druž-	ga zakona o finansiranju šolstva,	let. Med temi je treba posebno	di nad 15 %, če je to potrebno za
Sevanje je že pokazalo precej po-	beno-politični organi v komuni	je dala pomembne rezultate. Od-	podčrtati: nevsklajenost material-	povečanje osebnih dohodkov pro-
zitivnih rezultatov. Najbolj pozi-	pričeli gledati na potrebe ustanov	prtih je bilo veliko število usta-	nih sredstev, ki jih družba daje	svetnih delavcev in novih name-
tlvno je dejstvo, da danes kolek-	ne le s^ stališča razpoložljivih sred-	nov različnih vrst in stopenj za	za šolstvo, z naraslimi potrebami	stitev v šolstvu. Zraven tega so
tipi ne razpravljajo več o potrebi	štev. Zavedajo, se da je napredek	izobraževanje. S tem so se ustva-	za izobraževanje mladine in de-	ukinili omejitve višine položajnih
uvajanja novega sistema nagraje-	in razvoj šolstva v precejšnji me-	rile nove možnosti za izobraže-	lovnih ljudi. To je še posebno za-	plač prosvetnih delavcev, a usta-
uanja, pač pa o čim boljši izvedbi	ri odvisen od razumevanja odgo-	vanje mladine in delovnih ljudi,	ostrilo vprašanja šolanja in iz-	novitelji so pooblaščeni, da jih
I tp _	A—'#—	ZrT _	. . 1	M	n .-V	Sl	T — S\	St *	M	SS SS SS n**	& k	^ .	T m s-,	1	1 . ■.	—7 ~ CT S. 1 m 4* w^	„ —. Z.	.1 „	_ _ — n - _ T_ ..Ir _ _ ?_____r _ _I _ J ?_.	__
prosvetnih delavcev. Pri tem je treba paziti na primere nedoslednosti mnogih gospodarskih organizacij, pa tudi nekaterih ljudskih odborov, ko določajo sredstva za šolstvo. Proti taki nedoslednosti se je treba odločno bojevati.
le-tega. To se pravi, da so se ko- vomih organov v komuni in da Šolstvo postaja vedno bolj zade- obraževanja mladine po mestnih sami določajo, ali da to pravico Prav tako se nam zdi potrebno
7 O Ts+i - . f	..	__-•_: „ s* ~ s, " s,*. s* 1	š U	7 «	-J—-.	„	—I	„	1— i-________ . t__ j „	_• —_r________3__a.__________j__x_____	__	_______ •_	___ _______ j_________„	•.,.	4-i	i	vir-i »m	3 o
iektivi v vzgojno-izobraževalnih	so le-ti pred družbo odgovorni, da	va, s katero se ukvarjajo in za	in industrijskih	centrih ter go-	prenesejo na organe družbenega
ustanovah prepričali, da je tudi	se sedanje stanje popravi. Pov-	katero skrbe mnogi družbeni či-	spodarsko manj	razvitih komu-	upravljanja v šolah. Tudi pripo-
Pfi njih edino pravilno načelo	sod tam, kjer gredo napori v to	nitelji. Šole vedno bolj uspešno	nah. Razen tega je postalo oči-	ročilo Zveznega izvršnega sveta
nagrajevanje po delu.	smer, da si resnično prizadevajo	prilagajajo svojo dejavnost go-	vidno, da osebni	dohodki presvet-	o izvajanju zakonskih predpisov
V večini ustanov so pravilniki	čim bolj izboljšati materialni po-	spodarskim in drugim družbenim	nih delavcev zaostajajo za do-	glede povečanja plač uslužben-
o delitvi osebnih dohodkov že pri-	ložaj šol, ni problema zaradi pre-	potrebam, prosvetni delavci pa	hodki delovnih ljudi v drugih de-	cem v državni upravi in prosveti
Pravi j eni, treba jih je samo še	počasnega rešavanja, pa čeprav	vse bolj aktivno sodelujejo pri	javnostih. Med	drugimi tudi to	vsebuje navodilo, da se lahko ta
sprejeti, s strani družbenih orga-	jim dokončne kvote še niso zna-
nov pa dati soglasje. Ponekod je ne.
čutiti določeno nestrpnost, da se Naloga šolskih kolektivov in use skupaj le prepočasi odvija,	sindikalnih organizacij prosvetnih
Morda bi v posameznih ustano-	in znanstvenih delavcev je sedaj
vah res lahko nekoliko pohiteli,	v tem, da intenzivno delajo na
vendar mislim, da je iskati vzro-	dokončni izdelavi dokumentov,
ke za nestrpnost v izdelavi in	na osnovi katerih bodo postali
sprejemanju pravilnikov pač v	resnični upravljalci v svojih usta-
Uegotovosti glede določanja kvot	novah, in pa, da s široko družbe-
s strani politično-teritorialne eno-	no aktivnostjo v komuni sodelujte. Prav gotovo je najbolj zavi-	jejo pri odmerjanju družbenih
valni moment še vedno neznanka Blede sredstev, s katerimi bodo razpolagali. Vzrok za to je pre-vsem v tem, ker nismo pravočas-n° pripravili kriterijev, po kate-
Perspektiva šolstva boljša kot lani
sredstev za njihove ustanove. Tistim posameznikom v kolektivih, ki smatrajo, da bi bila najboljša nekakšna administrativna rešitev tega vprašanja, je treba odločno povedati, da po administrativni poti ni rešitve in da bi vsaka administrativna rešitev bila negativna za slehernega prosvetnega delavca. Nikakor ni mogoče pri-•Nr„ ,	. „	,	^ , stati na taka stališča posamezni?
izo^P°bUd° Sve,ta f strf?r kov, da je izhod v linearnem po-LR'š	i?Veta-23 i?°^V0 višanju osebnih prejemkov pro-
I inhiia -Se 8‘ iebJuarja zbral1 svetnim delavcem, kajti nobeno n; ,	uPravmh unearnv povišanje ne samo, da ni
odborov družbenih skladov za šol- skladu z naSim družbenim razvo-tr,, °1,V1kcJr?unah' Skupno so ugo- jem> pae pa je Škodljivo tudi za vili, kakšne so bile pomanjklji- posamezne zagovornike takega vosti v finansiranju šolstva v mi- načina. Zagovorniki linearnega nulem letu in se pogovorih o iz- povišanja se sMicujejo na dopol-boljšanju sistema finansiranja v nitve in spremembe zakona o tekočem letu. Svet za strokovno javnih uslužbencih, češ da nam izobraževanje je izdelal predlog ie.ta zagotavlja 10 do 15»/. povi-0 finansiranju v 1.1962, ki prinaša Sanje. Te spremembe pa prav ta-nekatere novosti: predvsem naj bi ko ne zagotavljajo linearnega po-v večji meri vključil v ta sistem višanja tistim ustanovam, ki iz gospodarske organizacije in neka- objektivnih pogojev ne morejo tere repubhške zbornice; dalje naj preiti na nov sistem delitve oseb-hi po predlogu bil olajšan položaj nega dohodka, pač pa jasno go-Politično-teritorialne enote, kjer vorijo, da je v takih ustanovah

usmeriti napore in prizadevanja šolskih odborov in kolektivov tako, da si bodo zagotovili lastne vire dohodkov, a družbeno politične organizacije in krajevne skupnosti naj s svojo aktivnostjo prispevajo k reševanju določenih materialnih vprašanj šol v svojem območju.
Posebno pozornost zaslužijo prizadevanja, da se demokratično in po objektivnih kriterijih po-razdele sredstva družbenih skladov za šolstvo po posameznih ustanovah, kakor tudi prizadevanja, da se zagotovi pravilna razdelitev sredstev na šolah in v delovnih kolektivih. Na drugi strani je treba preprečiti razširjeno prakso nekaterih skladov za šolstvo in ljudskih odborov, da vnašajo sredstva, ki so jih pridobile šole z dopolnilno dejavnostjo, v proračun oziroma v sklade in za ta znesek zmanjšajo sredstva iz skladov. S tem destimulirajo pobude in prizadevanja šolskih kolektivov in učencev in kršijo zakonske predpise.
Ustvarjanje ugodnejših materialnih pogojev za delovanje šol in povečanje sredstev za osebne dohodke prosvetnih delavcev kakor tudi postavljanje objekttv-nejših kriterijev za razdehtev sredstev skladov za šolstvo, vse to bo olajšalo in poživilo nadaljnji razvoj in vsklajevanje notranjih družbeno ekonomskih razmer na šolah. V pripravi je vrsta dokumentov po šolah, s katerimi se bo uredilo delovanje šol, delitev dohodka in osebnih prejemkov. Z njimi se bodo utrdili delovni odnosi in se skratka v celoti uredili socialistični družbeni odnosi na šolah. Pri izdelavi teh aktov morajo kar največ sodelovati šolski odbori, delovni kolektivi in njihovi organi samoupravljanja ter skupnosti učencev. Za
V. KONGRES ZVEZE ŠTUDENTOV JUGOSLAVIJE. »Mislim, da lahko od mlade generacije, od vas,
/tu uro študentov, ki živite v dobi, tako polni mednarodnih dogodkov, tako pomembni za nas (saj bo v njej
SoS“'Zv£iu«U Pk °f jfansiranju mtnthdlhZZv	S™kjV	V	i	.m.	artfatajemo »aioJil-
in proučevanja kakor tudi podrobno seznanjanje šolskih kolektivov in organov družbenega samoupravljanja s skušnjami in novim položajem šol ter prosvetnih delavcev. Centralni odbor sindikata prosvetnih in znanstvenih delavcev Jugoslavije je s svoje strani pod vzel ustrezne mere in priporočil svojim organizacijam in članom, da kar največ mogoče sodelujejo pri izdelavi teh aktov.
Potrebno je, da organizacija Socialistične zveze in drugi družbeno politični faktorji nudijo vse-
£ M““" — * “k'"'-v svojem govoru, ki ga je imel dosedanjega nepravilnega vredno- pozitivnih prizadevanjih in po- vpliva, da je vse manjši dotok pooblastila prenesejo na organe Posvetu podpredsednik Izvrš- tenja dela prosvetnih delavcev, svečajo večjo pozornost novim kadrov v ustanove, ki pripravlja- družbenega upravljanja na šolah, ga sveta LRS dr. Jože Vilfan, je zato gredo vsi napori v smer, da družbeno ekonomskim razmeram jo pedagoške delavce. Zato je a da se sredstva za povišanje Poudaril pomembno vlogo, ki jo se že v tekočem letu to stanje po- na šolah. Ta aktivnost je hkrati nujno, da v komunah posvetijo osebnih dohodkov v globalnih imajo upravni odbori skladov. pravi, kar pa gotovo ni mogoče sprožila široke in žive razprave vso pozornost družbenim in rria- zneskih odstopajo tem ustanovam.
Perspektiva glede finančnega doseči samo s 15«/«, pač pa je 0 prosvetni politiki, razkrila je terialnim razmeram prosvetnih V priporočilu je navedeno tudi stanja naših šol je v letošnjem nujno, da se v okviru možnosti ta vrst0 političnih vprašanj in opo- delavcev.	to, da se v okviru globalnega po-
jetu mnogo boljša, kot je bil po- odstotek poveča tako, da se čim zorila na pomen in delovanje ma- Plenumi organizacij SZDL višanja osebnih izdatkov za 15 % ložaj	šdstva	lani,	je	v	zaključni	bolj	Pr^lif^	realni	vrednosti	terialnih	okvirov, v	katerih se sindikatov, Ljudske mladine,	ka-	izboljšajo osebni dohodki usluž-
besedi	dejal	predsednik	Sveta	za	m	družbeni	pomembnosti	vzgoj-	razvija	prosvetna dejavnost.	kor tudi vrsta posvetovanj po	ob-	bencev v prosveti in	se vskladijo
strokovno izobraževanje tovariš no-izobraževalnega dela.	Med izvajanjem resolucije čl nah, okrajih in republikah so z osebnimi dohodki delovnih Iju-
■K-ošmrlj.	Geza Cahuk Zvezne ljudske skupščine o izo- pokazali, da so ti problemi v več- di v drugih družbenih službah. Z stransko podporo in konkretno
ji ali manjši meri povsod in	da	zveznim proračunom	so povečana	pomoč delovnim	kolektivom	na
jih dosedanja prizadevanja in	na-	sredstva zveznega	družbenega	šolah in	organom samoupravlja-
rtrvH	x.• 1: xr___a.  slrlaHo t
Problemi delitve dohodka
in razdeljevanja osebnih dohodkov v šolskih zavodih
Novi predpisi, predvsem Kon o finansiranju šolstva
za-
šolstva, so
pori niso rešili. Nasprotno, neka- sklada za šolstvo in udeležba fe-teri od teh problemov so se v no- deracije pri zidavi univerzitetnih vih razmerah še bolj zaostrili. objektiv. Omogočeno je gospo-Upoštevajoč družbeni pomen darskim organizacijam v gostin-
svet sSuda jlh^JTreba^Sti pre£° zbornic združevati sredstva
sznrssrjgs tsssaurzzrss E£~™“¥$ sdAHFlS
sSS-Siš 3Š5SS5S 35335*5
,	„	.	,	najprej izkristalizirati svoj de- P^azala, kako je mogoče zagoto-	zac^x;na tph	ukreDOV np nrpr1
dokazuje Prav pa je, da	lovni načrt, pretehtati tudi per- ^ boljše materialne pogoje za	stavl2 obvlw>	noTateri nai	hi
____	mo	nekatere probleme, ki	spektivni načrt svoje dejavnosti razvoj te družbene dejavnosti.	stavlja obvezo,	po kateri naj	bi
lektivi proizvajalcev in delovni- jih morajo delovni kolektivi ob	in nato poiskati taka merila de- Zvezna
se avtomatično povečala sredstva
nja šol. Samo tako bodo le-ti mogli v mejah možnosti, ki jih imajo, čimbolj uspešno urediti svoje notranje odnose, razviti svoje organe družbenega samoupravljanja ter odnose do družbene sredine. Taki odnosi bodo omogočili, da se bo zboljšala materialna osnova šolstva in še bolj vskladile potrebe šol s potrebami družbene skupnosti. Pri tem naj organizacije Socialistične zveze upoštevajo, da so materialni okviri, v katerih začenjamo uresničevati družbeno ekonomske razmere v šolstvu, ne-
družbenega upravljanja in samo- ganizacij in zavodov, ki samoupravljanja. Ta proces postopo- stojno gospodarijo, to vsak dan Uia izenačuje delovne kolektive znova dokazuje. P: šolskih zavodov z delovnimi ko- navedemo nekatere probleme, ki
mi kolektivi Uctih lavnih služb tem ^Tše^atfeimn tudi^nekatero IRve^nh^rike31'-1 taka menla	Zvezna ljudska skupščina je za šolstvo (letos niti ni navodila, izoblikovanost in nepripravlje-
Sec le h , J^-ec £ nrei uve- noma^klhvodi ki se nososto no	dohodka in osnove za raz: na zadnjem zased iu tekl ki naj bi določalo, da se iz prora- nost delovnih kolektivov, meha-
llavliio ?hinke Zdravstvo znin-	Čoh1 Tt 0Sf?h doho1d^v’ k’ leta na predlog Zveznega izvršne- čuna zagotove skladom za šolstvo nično prenašanje in uporabljanje
stv^f^avorii^itdČ^rfelnvni ko- M snlošno veliavneea recenta Člk „	del0V]ni kolektlV” ga sveta sprejela nekaj sklepov, sredstva v višini prejšnjega lete izkušenj iz gospodarstva, kakor
lektivi šolskih zavodov in njiho- katera merila in osnove upora- ci,^.^_^S,am„ezBlka,	kL0m?«0Čai0 uspešnejše reševa- in s potrebnim povečanjem), pač tudi poenostavljanje nekaterih
sdKega posameznika neposreano ki omogočajo uspešnejše reševa- in s potrebnim povečanjem), pač ,=1inu-If3161k °Ptimalni izvršitvi nje nekaterih vprašanj o materi- pa ti ukrepi ustvarjajo določene ^^damn nalog.	alnem stanju šol, posebno pa ma- možnosti in napotila ljudskim
. —— ... v ....j .j	1 - , j c, .. ..... v-, v 1* j. j,uuiucdic načel še povečali nerazumevanje,
stanju šol, posebno pa ma- možnosti in napotila ljudskim strah in občutek negotovosti za '	- - -	~	lastno eksistenco in razvoj pri
posameznikih in kolektivih v pro-
odgovornost za opravljanje učno- ki navadno obrodi dobre sadove. ,uo“VJV, — ua ne govorimo - ki	v^vajeju vci. sveti, zbudili nezaupanje, da je mo-
XX. a= £SX. s3.ts.-sajTs SIS—S &S&iSS SS£SiS.=
vi organi postajajo upravljavci biti za delitev dohodka in raz- zadanih nalog, na svojem delovnem področju in deljevanje osebnih dohodkov v prevzemajo pravice in dolžnosti, šolskih zavodih. Lahko pa pred-pristojnpsti in polno družbeno odgovornost za opravljanje učno-
po delu na področju šolstva. Vse to je hkrati vplivalo na po-
aZHSr«
ti delovni kolektiv in vsakesa ^rt.’ enake možnosti in enake po- 2etoH
odborov — se s tem razširja tudi na gospodarjenje in razpolaganje s sredstvi, ki za šolanje.
za šolstvo po tekočem organizacije SZDL, sindikatov, za šolstvo so tudi Ljudske mladine in druge druž-
ije m razpolaganje ti delovni kolektiv in vsakega euaKe možnosti in enaice po- let	• T	j11	laž-
jih družba izdva a njegovega člana na izpolnjevanje S°fe' skra«« - prepisovanje ^ »^eni ustanavljanja ob- beno politične faktorje, da je re-delovnega načrta zavoda n to v Pravilnikov se sicer morda lahko ^lh ^zerv ljudske republike sevanje prob emov šolstva njiho-
v	*	*	-	•	- x -1,0. P°vecati odstotek prora- va velika politična naloga in da
za tako porazdelitev
sr, tT s S™«', ri:	j®? ašr tčtTjf £ rfto' -.r - „ „■
‘Wlt™ “ 1» — O-* *“•	^ • -A (Kadalj«vaiile n. 3. ^	pSTpSSSh IjuSS-
delavcev pri izvajanju stališč II. plenuma SZDLJ.
Socialistična zveza je poklicana, da se s svojo politično aktivnostjo zavzame za reševanje vprašanj na tem področju in mobilizira tudi druge družbeno po-
za to delo.
O DRUŽBENI VLOGI GLASBENEGA PEDAGOGA
Redko mine dan, da ne odpremo sprejemnika in se prepustimo zvokom glasbe, ki nam jo posredujejo radijske oddaje. Ob uživanju melodij nas napovedovalec redno opomni na komponista in izvajalca, v pozabi pa ostaja ime učitelja, ki je pevce in godbenike naučil peti in. igrati. Take je' bilo v vsej glasbenozgodovinski praksi in tako je tudi danes. .Glasbena zgodovina nas seznanja le s tistimi pedagogi, pri katerih so se za daljše ali krajše časovno razdobje učili slavni komponisti ali izvajalci. Sicer ostaja ponavadi ime pedagoga pozabljeno, čeprav je res, da so bili nekoč skladatelji in ustvarjalci skoraj redno tudi glasbeni učitelji. Naštejemo pa lahko tudi več izjem. Vendar se je prej imenovana praksa zanesla tudi v današnji čas. Močan razvoj glasbenega šolstva jo je še pospešil, tako da je ostalo malo dobrih pedagogov, ki se ne bi zaposlili v orkestru ali v operi, kar je za njihov razvoj in finančni položaj boljše, slabše pa za šolo, ki jih potrebuje.
Glasbeni pedagog doživlja tudi sicer v današnji družbi več protislovij. Kje mu je mesto? V prosveti ali kulturi? Po izobraževalnem in vzgojnem delu mu moramo prisoditi mesto v prosveti, po namenu in smotru dela Pa ga lahko zapišemo v imenik kulturnih delavcev. Danes je v neki republiki v gosteh v prosveti, v drugi pri kulturi.
Kakšen je položaj glasbenega pedagoga v naši družbi, nam zgovorno prikazuje primerjava med povprečnim absolventom Akademije za glasbo in mladim zdravnikom ali inženirjem. Težko je trditi, da ni njihov procent vloženega truda v študij enak. Praktično traja študij instrumentalista (n. pr. pianista ali violinista) ob istočasnem obiskovanju osemletke in gimnazije (na nižji in srednji stopnji) 15 let in to ob dnevnem 4—6-urnem delu samo na glasbilu, to je skoraj trikrat več kot študij tehnika na fakulteti. In prejemki mladega fizika ali kemika v . podjetju in glasbenega pedagoga na šoli? Novi principi nagrajevanja _ po _ delu morajo te kričeče razlike izgla-diti.
Poleg tega mora glasbeni pedagog tako rekoč dnevno doka-
Skletd sci »Dijaški glas«
V sklad za »Dijaški glas« v Celovcu so prispevali:
1.	Kolektiv osnovne šole v Rušah 3330 din;
2.	Učenci osnovne šole v Starem trgu pri Rakeku 8600 din;
3.	Kolektiv osnovne šole Zvonka Runka v Ljubljani 6500 din.
šol. Zaustavil se bom zaenkrat pri glasbenem pedagogu na glasbeni šoli, čeprav je razumljivo, da je delo ostalih enako pomembno in dragoceno za razvoj naše glasbene kulture.
zovati, in to s trdim delom, pomen, ki ga ima v naši družbi kot posredovalec estetskih vrednot mlademu naraščaju. Pred leti je nekaj naših ekonomistov namigovalo, da se je glasbeno šolstvo preveč razvilo, da preveč stane itd. Poglejmo, kaj pravi k temu Ijenega pedagoga (ne honorarne-naš otrok, ki zori v primerjavi ga), ki mu je glasbena vzgoja s svojo predhodno generacijo še osnovni poklic, ki s šolo živi in enkrat hitreje.	je resnično prizadet za napredek
Anketa na neki osemletki je našega glasbenega šolstva. Raz-pokazala, da želi naš otrok ne logov za to, da sem si izbral prav
Pisma bravcev
Ali ostanem v prosveti?
Prav sedaj je precej govora Ta vrzel bi se uspešno rešila z in še več pisanja na račun pro- raznimi dopolnilnimi izpiti ali te-svetnega delavca, ki dobro čaji. Vsekakor pa bi tako koristili spremlja prve zamahe finansira- vsem prizadetim, ki
nja v šolstvu, ko mu rešujejo življenjsko vprašanje — osebne prejemke,
S tem v zvezi, kakor tudi ne-
že leta
trudijo s samoizobražeVanjem, da skoraj ni razlik med njimi in onimi, ki so z rednim potom končali šolanje na VPŠ ali na uni-
samo sodelovati v pevskih zborih, ampak tudi študirati neko glasbilo. 80 o/0 šoloobveznih otrok želi igrati harmoniko, kitaro, klasične instrumente. Se več. Poskus experimentalnega študija kitare v razredu obveznega šolstva je po-
kazal presenetljivo željo otrok po skrajno odgovornem delu glasbe-
izpopolnjevanju na tem glasbilu.
Protislovij med glasbenim pedagogom in njegovim položajem in afirmacijo v našem javnem prosvetnem življenju je še več, toda mnoge od teh je treba pripisati nevednosti in nepoučnosti ter nezadostnemu poznavanju njegovega dela.
Glasbenega pedagoga srečamo na različnih šolah: Na akademiji za glasbo, v višji pedagoški šoli, v srednji glasbeni šoli in v glas-
možgahski center (refleks). Poleg umskega in določenega fizičnega napora se aktivizifata pri igranju še otrokova čustvena plat in temperament, ki močno vplivata na razvoj muzikalno-eti, na način in izvajanja estetske zakonitosti skladbe.
Prav zaradi pretnagovanja teli na-
V mislih imam stalno nastav-	m icaj misli k referatu tov. Stevana verzi.
koncertne večere (nastope, produkcije), na katerih nastopajo učenci že od 1. razreda daijei Tu izvajajo ob prisotnosti staršev, učiteljev in svojih sovrstnikov skladbe skoraj redno na pamet. Igra na pamet ima za začetnika več prednosti; svojo pozornost laže , usmeri n. pr. na držo violine, loka in na lokovo potezo, obenem pa bL uri £voj muzikalni spomin, preizkuša svojo intelektualno in emocionalno. moč in odpravlja pojave treme \ki ponavadi raste, čimbolj kritičen postaja izvajalec). Na imenovanih nastopih ne stoji na odru na preizkušnji samo učenec, ampak tudi njegov pedagog, ki mora znati pravilno preceniti učenčevo zmogljivosti.
Glasbene šole se vse bolt poslu-. žujejo takih nastopov, seveda z malo večjimi učenci in to ne samo v šoli, pač pa tudi na terenu, ne samo na raznih proslavah, pač pa tudi na gostovanjih in v tovarnah, podjetjih, ustanovah, na raznih tekmovanjih, glasbenih revijah, v RTV itd. Društvo glasbenih pedagogov je organiziralo	t
. tekmovanje solistov v Mariboru, Zveza dopušča hitrejšega svobod, zveza prijateljev miadme in	on|m	tovarišem	in	tovarišicam,	ki	povprečno	dobri	praktiki,	imajo
zavod za prosvetno pedagoško shto	_	_	^	^	n{t{	krivdi	že	%saf osnove	pedagoških,	psihološ-
kih in metodičnih prijemov; po
,	_	, ., •	•„ mn SKUpm. vse picumiv JG	-	- -	--------------------- .	.	-* - ‘
človekovega bitja m	™	**	no
njega, je več. Eden izmed njih je ta, da je glasbenih šol v Sloveniji 47, kar je rekordno število ne samo. v FLRJ, ampak po vsem svetu. Opravičljiv razlog za njihov obstoj in za sredstva, ki jih daje skupnost, najdemo lahko samo v
nega pedagoga, ki mora posredovati našemu otroku z glasbo ne samo čut in smisel za lepoto, ampak tudi hotenje po utrjevanju njegove volje, energije, odločnosti, poštenosti in humanosti.
Imenovane dobrine duhovne kulture, prepotrebne človeku atomske ere, nudi otroku v ve-
Bezdana na plenarnem sestanku CO Sindikata prosvetnih in znanstvenih delavcev v Beogradu, bi hotel sprožiti nekaj, kar je bilo že večkrat izraženega v marsikaterem kolektivu, na posvetovanjih in celo v časopisu Prosvetnem delavcu.
Res je, da se neverjetno počasi dviga zanimanje mladine za učiteljski poklic! ali bolje, iz leta v leto število pada tudi v vrstah prosvetnih delavcev. Vzroke iščimo prav blizu. Prvi je vsekakor ta, da v primerjavi s produkcijo še daleč ne bomo prišli v isto rubriko osebnih prejemkov. Drugi vzrok pa je tudi ta, da je naš pravilnik tako ozko zaprt, ko ne na
Tako bi občine v krajšem času dobile z veliko manjšimi sredstvi potrebno število strokovnega kadra za poučevanje na višji stopnji. S tem bi se tudi osnovni prejemki posameznika dvignili, da ne bi uhajali v druge poklice, ki nudijo več možnosti. (Nekemu knjigovodji je podjetje nudilo 2 milijona din za popravilo stanovanja, katerega bi prosvetni delavec ocenil Že sedaj za idealnega).
Če rešujem,o že vprašanje raz* rednih učiteljev z raznimi tečaji za absolvente gimnazij, ekonom-skih, srednjih kmetijskih šol, W bilo pametno, da tudi onim učiteljem, ki že leta poučujejo, na mestu predmetnega učitelja, napredovanja dimo slične možnosti. Vsi ti, že
sopotnici žit j a.
kacije.	šolah, ki nimajo na razpolago
Nekdo bo zopet pripomnil, da predmetnih učiteljev. Občinskim se lahko vsak izmed teh vpiše kot možem bi pa ostal marsikakšen
izredni slušatelj na VPš. Vse to drži in je prav koristno. Ne pogledamo pa, kako je s tem človekom. Opravlja redno in prekored-no (tisto neplačano) službo na svoji šoli, poleg tega je pa na njegovih ramah še marsikatera družb eno-politična funkcija, ki terja ogromno prostega časa, katerega sedaj še za študij ni dovolj.
las v prvotni barvi, ko se ne bi borili za stalnost učnih moči na_ njihovem območju.
Skromna želja in predlog mnogih tovarišev bo koristil vsem le tedaj, če boste tudi drugi dali svoje dopolnilne predloge, da ne bomo slišali iz dneva v dan: ali ostanem še v prosveti, ali grem v podjetje v produkcijo?
Vinko Podobnik, Vrhnika
Pismo mladim umetnikom glasbene šole v Spodnji Šiški
Pouk mladih glasbenikov zahteva mnogo truda
benih šolah, dalje v strokovnih šolah (učiteljišče in srednja vzgojiteljska šola), v obveznih šolah (osemletke), v orkestrih, na koncertnih odrih (solisti), v operi, RTV, v Svobodah in prosvetnih društvih ter v otroških vrtcih. Predaleč bi zašli, ko bi analizirali specifično delo vsakega glasbenega pedagoga posebej na omenjenih delovnih mestih in vrstah
Starši, ki imajo vpisanega otroka na glasbeni šoli, dobro vedo, s kolikimi težavami se mora dnevno spoprijemati njihov otrok, ko si utira pot k vrednotam, ki mu bodo — ko jih bo osvojil — v tolažbo, kot, nepre-piačljiv duhovni kapital. Pri uresničitvi tega smotra ima v trikotu otrok, starši, vzgojitelji slednji odločujoč pomen. Njegova naloga je, zainteresirati otroka za
strumentalisti (predvsem Iz oddelkov za godala in pihala ter trobila) s tek
Boljšega medija, kot je Prešeren, bi bili za medsebojno spoznavanje težko izbrali. Kljub svoji genialnosti poet v življenju ni nikdar stal na piedestalu, temveč še je — Slovenec in človek — pomešal med trpeče brate, ki se opotekamo po blatnih cestah. Zato nam je tako drag.
Z velikim spoštovanjem do pesnika ste znali povezati v plemenito harmonijo naj subtilnejše
dih smo se zavedali, da bomo priča resnični umetnosti.
Spoštljivo, z: vase zamišljenimi obrazi, resno vdani, svoji ustvarjalnosti ste z izrednim posluhom in smislom ter z resnično življen-sko prizadetostjo (pa najsi je bilo to komentiranje ali recitiranje in vokalna oziroma instrumentalna glasba) znali ustvarjati tako prešernovsko vzdušje, da smo v svoji sredi zaslutili pesnikovo
Sestaz3anagVrad?SdrmUpohvSami. T^dl vzgibe te petične duše in njene neiztrohnjeno srce, ki je upalo,
nastop naših - glasbenih šol v Trstu je ocenila temkajšnja strokovna kritika zelo pohvalno. Čeprav je naše dnevno časopisje bogato športnih novic, se mu ni zdelo vredno napisati nekaj več o uspehu, ki ga je doživel orkester srednje glasbene šole iz Ljubljane na mednarodnem kongresu glasbenih pedagogov na Dunaju Junija lani. Ob prisotnosti vidnih glasbenih pedagogov iz 25 držav je izvajal orkester skladbe v glavnem sio-
najmogočnejše akorde.
Izbor sam po sebi je bil nadvse posrečen.
Predstavili ste predvsem Prešernovo erotično liriko v zaporedju, kot se je čustvo do Julije razraščalo in poglabljalo. Izbrali
drhtelo, moledovalo, koprnelo, ječalo, vedno pa pelo, kot je terjala lepota njegovih stihov: od naj-nežnejše nianse do igrave razposajenosti, resnične moške strasti in trpkega obupa ter odpovedi.
Pesem, ki ste jo izvabljali bo-
»Ali se me še spominjate?«
Včasih se zgodi, da se veselo nasmehnem ob spominu na ------	- se silni veri v
mi misli uha-
prijetni čar svojih študijskih let. Nasmehnem življenje, pozdravim bojevito mladost. Takrat^ so jale v zastrto prihodnost, v moj toliko zaželeni poklic. In zdrseli so mimo;,v.abeči prividi: razred, zvedave oči, žejna srca. Ne samo razred, ne utesnjenost prostora, sem in tja šolska ura na prostem! Čudovito kramljanje! Polno vprašanj. Nobene zadrege za odgovor. Svet poezije v meni in v žuboreči mladosti okrog in okrog. In potem še tisto, kar se mi je zdelo najslajše imeti v teh mladih ljudeh vsaj nekaj odkritih prijateljev, ki mi zaupajo svoje velike težavice...
Zdaj stojim sredi dela, a se vedno pogosteje spominjam teh zanosnih želja po vabljivem poklicu. Počasi se vživljam v problem finansiranja in vprašanje osebnih dohodkov me ne spravlja s tira. A muči rhe spoznanje, da je med nami prosvetnimi delavci preveč uradnikov in premalo predanosti pedagoškemu delu. Vsa premalo je v nas neke jasne zavesti in premalo prizadevanja, da bi svojim učencem postali prijatelji. Stojimo na svojem nedostopnem bregu in se skoraj nikoli ne potrudimo stopiti na ono stran, v prikupno okolje svojih učencev. Kolegi bi se med seboj lahko poimenovali s parodiranimi dokazi svoje stroke: zarjaveli Zgodovinar, morilska Matematika, poslednji Romantik... Pa še ta imena bi bila včasih častna. N a skrivaj se morda celo vprašamo, če je tudi kaj Človeka v nas, in se spet potolažimo, ker smo vzorno pomislili na pripravo za naslednji dan. Včasih se kje zgodi, da je celo obsojen kdo med nami, ker se je ujel in ubral v utrip življenja okrog sebe, in ga dobri kolegi za hrbtom milostno žro, češ, to sploh ni vzgojno... to vendar ne gre ... kaj bo z avtoriteto... dela razlike... saj veš, da dobiva darila...	,
Vsa ta leta, odkar omahujem in vztrajam, me muči spoznanje, da je v nas preveč puhlosti, premalo pedagoškega čuta in čez’mero skrite nevoščljivosti, pa skoraj nič odkritega, širokega razgovora ... Naši učenci so sicer tu in natrpali jih bomo z znanjem. Ali smo se in se bomo še kako drugače sklonili do
'IT/jih?	' :	..	.
Prepričana sem, da je veliko prosvetnih delavcev, ki so svojemu poklicu povsem predani. Saj jih poznam. V svoji večni nepotesenosti hi rada spoznala, da med nami ni več nobenega zdolgočasenega ali zlobnega birokrata.
Pravzaprav je nadvse lepo najti nekaj časa in se predati prijetnim, svetlim prividom, ki vsak dan znovo. spet postajajo resnica: razred, velike radovedne oči, dobra srca. Naši tnali prijatelji s svojimi tisočerimi težavicami, ki so tako strašansko velike — prav take, kot so bile naše nekoč — in smo jih ob prijateljski roki svojega vzornika tako igraje premagali...
»Ali boš pustila službo, profesorji strašno slabo zaslužite«, me je nedavno tega nekdo vprašal.
»Želim Vam vsega dobrega, ali se me še spominjate,« ml je zadnjič pisal eden izmed nekdanjih učencev.
Seveda še ga še spominjam.. In ob spominu na vse, ki sem jih imela rada, tudi utrujena nisem več.
Golob Berta
ste tudi njegovo meditativno Me- .	...	. ,	... .	, ,
mento mori ter programatično ^lsl 1Z, svojih prsi bodisi iz glasbil,
venskih^ komponistov in doživei *nede- Zdravljico. To Prešernovo besedno nam je tajala srca z neko čarno
............. močjo, tako da so padle pregrade
med Vami, pesnikom, skladatelji
tudi zahvala in. veliko priznanje ge- tovih, Chopinovih, Beethovnovih neralnega sekretarja ISME, prof. dr. ter vivaldijevih del. Površni opa-Egona Krausa.	zovalec bi morda menil, da je
program tematsko heterogen, pa
z* Ai-• rti«r.v-Gir,	vensKin Komponistov in aozivei neac-	zjuiči vijivu/. a o x
Študij glasbila, Kirmi J epris cu.	ijena priznanja ob	m0čni konkurenci	umetnost pa ste prepojili z akordi
Iz splošne pedagoške prakse ve- pevskih in instrumentalnih ansam-	■	vju GrieBovih Schuber-
mo, da so najbolj priljubljeni in MoV iz drugih držav. To dokazuje
upoštevani tisti vzgojitelji, ,ki znajo učence zainteresirati za svoj predmet. Toda pri učenju glašbila so učenčev interes, volja
in pripravljenost za študij (vse to ^ vsega svetai kak0 im“amo ~Ure- Osnovni gradbeni material je poe-navadno že ima, samo	v nejasni	jeno giaSbeho šolo,	da dosegamo take	t va odrešujoča	ljubezen	do	Ju-
luči), še vse premalo.	Pedagog	uspehe. Prepričan	sem, da se bodo	tova odrešujoča	ijuoezen	ao	ju
mu mora znati nenehno vzbujati ti še Povečali, če bomo imeli tako mu mora znan nenemio vzuujctii bistro mladlno ln tak0 požrtvovaine
zeljo po odkrivanju novih lepot pedagoge, ki, živijo za svoj poklic in in po premagovanju novih teh- ki iz notranje potrebe razdajajo svoje ničnih zahtev (vsekakor ob sočas- Sirnem v prld naši mladi nem utrjevanju muzikalnih vrednot), ki mu bodo zopet- vir moči pri osvajanju tehničnih elementov višjega reda. Sodim, da je ta jeklena nepretrgana veriga vztrajnosti pri delu gonilna sila, ki daje, vsajena v dnevni učenčev učni. proces, uspehe trajne vrednosti. To trdim tudi za povprečne in v neki meri celo za podpor precej	______ _ ..........___________________ .	_	___ ..
vnrprne učence to ie za tiste, ka- drugih oddaljenih šolah širom po Slo- znan že iz turških časov (Janče — ja-vpicMie umsuvc, _vu j O. ..> .	---v.,.---ničarji), časa Avstroogrske, ko so po-
gumni junašld fantje pregnali nemškutarje, pa do hudih bojev med NOB,
To je visoko priznanje naši glasbeno učeči se mladini in pedagogom, .	„	...
saj so se zainteresirali mnogi vzgoji- je najbolj harmoničen mozaik.
m ure- neravni gradbeni material i** nnp-odrešujoča ljubezen lije, do vsega človeštva ter služba Lepoti, ki so ji v svetu zvokov do svojega labodjega speva bili zvesti tudi omenjeni skladatelji.
Koj po prvih stavkih v nagovoru in potem po uvodnih akor-
Cvetko Budkovič
in nami. In kp ste tako resni* brez vsakega patosa odhajali z odra, smo vsakič spet spoznali, da ste tudi Vi del Prešerna, ki je pravkar zaživel po Vas.
Ko so izzveneli zadnji akordi* nam je bilo iskreno žal, da je čas tako hitro minil.
Za ta večer, dragi umetniki, iskrena hvala!
Sindikalna podružnica osn. š. Zvonka Runka
TELEVIZIJA NA JANČAH
Malo se oglašamo, ker smo pač mor radi pobite številni izletniki iz obremenjeni z delom kot na Ljubljane, Litije in drugod. Kraj je
terih pomanjkljiva muzikalna	d^M^S0 pSSl
podlaga sprva ni obetala Cveto- vsem zanimive dogodke po šolah, se čih rezultatov.	veselimo uspehov naših tovarišev-uči-
teljev ter razmišljamo p težavah, s Včasih pa se tudi zgodi, da pride	s®
pedagog kljub svoji metodični teku- „i*.?ri-S^’,v,vrlbovlt • kr^’ šenostl, delovnemu elanu in potrpež- vrati Ljubljane, saj večini ljubljanskih ijivosti, zlasti na začetni stopnji otro- šol pomeni vzhodno orientacijsko toč-kovega učenja, do težav, ki jih lahko ko, je vendar dovolj oddaljen, da so nomnvn-in nrinraviti samo starši. Zato učenci in ljudje prikrajšani z
aparat. Učenci so se predstavnikom delovnih kolektivov prisrčno zahvalili s šopki nageljnov ter izročili vizitke z zahvalo, in čestitkami tudi, za ostale člane delovnih kolektivov. Radost, ki je sijala iz oči otrok, je bila veliko
ozviu Leti J v:, ±jcx	ii uuj.ii	c v i licu in	j g oijcuo. iz. vjgi vj li	j c mia vv-hivh
ko je II. grupa partizanskih odredov priznanje tovarišem iz delovnih kolek-
1 1 Dl O j 1 „ X  „	— XI 1!_	i J . - „ . r ✓'N 4 ^ 1 - ^    	A.'
pomagajo odpraviti samo starši. Zato mora biti vez med otrokom, starši In vzgojitelji resnično tesna, tako da mu slednja dva lahko sproti odpravljata pojave lenobe, površnosti, raztresenosti itd. Sam pedagog ne more doseči pri učni uri, ki traja dvakrat na teden po pol ure, brez občasne pomoči staršev, zaželenih uspehov pri vseh otrocih, saj imajo le-ti tako različno psihično podobo, umsko dozorelost in dane v tako različni meri muzikalne dispozicije, ročnost in ref akcijo misli.
Mnogo Je nadrobnosti, na katera mora učenec pri študiju glasbila hkrati gaziti. Čeprav ima vsako glasbilo nekaj svojih specifičnih težav, ■ s katerimi se mora spoprijeti učenec, bom navedel nekaj primerov iz prakse pri godalih: učenec mora hkrati paziti na: držo glasbila, držo loka, lokovo potezo, na držo leve roke, postavitev prstov leve roke, na intona-nacljo in ritem, na pogled v notno sliko, katero mora sproti razbrati, na sproščenost telesa itd. Pri tem se zahteva absolutna koncentracija misli učenca, glasbeni, učitelj pa mora biti v neprestani akciji: sproti popravlja, napake, začetniku pomaga vleči lok, šteti ritem, postavljati prste na ubi-ralko, meriti cel in pol tonske raz-:: dalje itd. — vse dotlej, dokler ne. pridejo nekateri gibi v mehanično sproščenost, ki jih uravnava otrokov
ljudje prikrajšani za marsikaj. Sola in kraj sta med najvišjimi v ljubljanskem okraju. Vrh hriba Janče krasi Planinski dom PD Litije, ka-
l. 1942 odločno premagala nemške fašiste.
Po osvoboditvi se Je podoba našega kraja v marsičem spremenila. Novosti se kar vrste: nova šola, elektrika, vodovod in nedavno celo televizija. Delovni kolektivi ljubljanskih tovarn »Izolirka«, »Saturnus«, »Totra« in »Papirnica Vevče« so izročili pionirjem poleg drugih daril tudi televizijski
Sola na Jančah je v dar prejela TV sprejemnik
tivov. Otrokom so kar ; žarele oči od sreče in neučakanosti: »Kdaj pa bomo gledali televizijo?« Pa so jim prijazni tovariši pripravili še eno veselje. Z njihovo pomočjo smo namestili aparat in anteno in zbrani pionirji in odrasli so že uživali ob lutkovni predstavi, pri televizijski oddaji na Jančah. Za vse je bilo to veliko doživetje* saj so v večini prvič gledali televizijsko oddajo. Tega dogodka se bodo gotovo spominjali še v poznih letih. Prejem televizorja pomeni mnogo za šolo in kraj, saj se ob njem zbirajo zlasti zdaj ob zimskih večerih mladi in stari, se uče in zabavajo.
Ker se moramo zaradi oddaljenosti marsičemu odreči, je nam, učiteljem* televizijski aparat kot vzgojno in izobraževalno sredstvo tem bolj pri srcu, ker želimo predvsem mladini, pa tudi odraslim vsaj del zabave in razvedrila, ki so ga deležni drugod. Spet lahko spoznavamo, da more tehnika izdatno krajšati -razdalje in premostiti mnoge težave, saj se odslej čutimo dosti, manj oddaljene in še bolj povezane s kraji in ljudmi v dolini. Iskreno želimo, da bi imele televizorje vse zapostavljene šole, saj vemo, kaj bi jim pomenili. Obenem pa znamo vrednotiti pozornost in uvidevnost kolektivov, ki so nam poslali resnično koristen in dragocen | dar.
Kot naročniki - Ti/ pa si seveda želimo, da bi bil program še pestrejši in. popolnejši ter da bi kmalu organizirali tudi šolske televizijske oddaje. Tako bi nam služil televizor še veliko koristneje.
M. A,
PROBLEMI DELITVE DOHODKA in razdeljevanje osebnih dohodkov v šolskih zavodih
(Nadaljevanje s 1. strani) bi uveljavljal tuja merila in s tem tuj delovni program.
I. DELITEV CELOTNEGA DOHODKA
Celotni dohodek šole se deli na
a) sredstva za materialne Stroške (kurjava, razsvetljava, čiščenje, amortizacija, dnevnice in Pdthi stroški, itd.);
H) sredstva za sklade (nabava opreme, gradnja stanovanj, strokovno izobraževanje, itd.);
c) sredstva za osebne dohodke.
Merila za delitev celotnega dohodka morajo zagotoviti zadostna sredstva za pokrivanje materialnih (režijskih) stroškov, skladom morajo zagotoviti sredstva za plačilo vseh obveznosti (na primer anuitet) in drugih potreb, sredstva za osebne dohodke pa morajo delovnemu kolektivu zagotoviti primeren in od rezultatov dela odvisen zaslužek.
Merila dfiitve celotnega dohodka ne morejo biti enaka v vseh šolskih zaVodih niti ni mogoče priporočiti, koliko naj na Phmer posamezni kolektiv izdvoji za materialne stroške ali za sklade. Konkretna razmerja so odvisna od potreb in možnosti zavoda, delovni kolektiv pa mora biti samostojen pri delitvi. Cfostaja naj le družbena kontrola rezultatov in uspehov dela, ne Pa tudi meril za delitev celotnega dohodka; na spremembo meril je treba vplivati tam, kjer so slabi rezultati, in ne tam, kjer se nam po občutku dozdeva, da so merila slaba. Glede meril lahko namesto njih višine priporočamo le nekaj splošnih načel, ki jih lahko uporabimo pri določanju meril, in nekaj načinov, kako formirati sredstva.
Osnovni podatki za pripravljanje sistema delitve dohodka so delovni program zavoda, perspektivni program, podatki o porabi sredstev v zadnjih letih ter kritična ocena porabe sredstev. Na osnovi tega gradiva se morajo najprej izkristalizirati načela, ki nai jih sistem vsebuje, kar po-meni, da moramo določiti, kakšne Prvine naj ima sistem delitve dohodka in- katerih pomanjkljivosti
moramo izogibati. Razen tistih, ki izhajajo iz pogojev, možnosti in dejavnosti posameznega zavoda, je nekaj splošnih načel:
1.	merila delitve dohodka mora pripraviti in usvojiti delovni kolektiv kot samoupravni organ in za ta merila nositi tudi polno družbeno odgovornost;
2.	merila delitve dohodka morajo zagotoviti sredstva za izvršitev delovnega programa in tudi za perspektivni razvoj dejavnosti;
3.	merila delitve dohodka morajo neposredno stimulirati delovni kolektiv in vsakega posameznika k izpolnitvi delovnega Programa in razvoju dejavnosti v smeri, ki je predvidena;
4.	merila delitve dohodka morajo biti v skladu z veljavnimi Predpisi in z načeli družbenega razvoja.
Merila delitve dohodka se navadno izražajo takole:
a)	sredstva za materialne stroške (režijo) se iz celotnega dohodka izdvojijo z določenim odstotkom od celotnega dohodka. Odstotek mora biti tolikšen, da zadostuje za vse tekoče potrebe, 'c°t je to predvideno. Eventualni Prihranek na sredstvih za materialne stroške se razdeli na sredstva za sklade in na sredstva za osebne dohodke deloma Ze ob polletni bilanci, v celoti pa °b zaključnem računu. Delitev Prihranka mora biti takšna, da he stimulira delovni kolektiv k Pretirani štednji tam, kjer'bi ta stednja lahko poslabšala delovne Pogoje (na primer kurjava, itd.);
b)	sredstva za sklade se lahko izdvajajo na več načinov. Pred-vsem mora biti jasno, kolikšne so obveznosti skladov (na primer Plačilo anuitet) in ta sredstva skladom morajo biti zagotovlje-Pa. Sicer pa se sredstva za skla-tte navadno izdvajajo tako, da .le teh sredstev tem več, čim več •ie sredstev za osebne dohodke. Zato se sredstva za sklade lahko formirajo z odstotkom od celot-hega dohodka (osnovna delitev) iz dela prihranka na materialnih stroških in iz dopolnilne stopnje za sklade, ki daje skladom tem več sredstev, čim višji so osebni dohodki. Lahko pa se seveda uporabijo tudi vse tri oblike formiranja skladov, ali pa vsaj dve izmed njih;
c)	za osebne dohodke so namenjena sredstva, ki preostanejo po izdvojitvi sredstev za materialne- stroške in sredstev za sklade.
II. RAZDELJEVANJE
OSEBNIH DOHODKOV
Vsak izmed članov delovnega kolektiva mora biti udeležen pri razdeljevanju sredstev za osebne dohodke v sorazmerju z uspe-
hom, ki ga je pri delu dosegel	čelom le še najti ustrezno tehni-	se je pokazal kot najučinkovitej-	dela stalno isto delo, odločitev ni	mativi, ki so lahko enostavni alf
sam in delovni kolektiv kot ce-	ko. Pogosto se dogaja, da se pri-	ša, pa tudi najbolj demokratič-	problematična, lahko pa je neko	kompleksni. Določanje normati-
lota. Zaradi tega je popolnoma	pravljenje in sprejem pravilnika	na oblika vrednotenja delovnih	delo bolj ali manj podobno in se	vov v šolskem delu ne pride v
odveč razpravljati, kolikšen del	o razdeljevanju osebnih dohod-	mest. Vendar ga je mogoče uve-	je zelo težko odločiti, do kam se-	poštev, lahko pa ugotavljamo ob-
osebnega dohodka ali »plače« naj	kov omeji samo na razpravo o	Ijaviti le tam, kjer člani kolek-	ga delovna doba v stroki in kje	seg opravljenega dela na primer
bo gibljiv in kolikšen del stalen,	formulaciji in višini postavk, ne	tiva poznajo delo na vseh ali	se ta neha. Razen tega se pojav-	časovno ali po vrstah dejavno-
Z uslužbenskim, t. j. mezdnim	pa o načelih in razmerjih, ki naj	pretežno vseh delovnih mestih in	Ija vprašanje upoštevanja tako	sti. Predvsem gre tu za ugotav-
sistemom odhaja tudi delitev pla-	jih pravilnik uzakoni. Taki pri-	zato lahko ugotavljajo njegovo	imenovane posebne dobe (NOB,	Ijanje in vrednotenje pomoči
če na stalni in gibljivi del. Ce-	meri so možni v začetni fazi, ko	zahtevnost. Praksa kaže, da je	itd.), ki sicer ni delovna doba v	učencem in razvijanje svobodnih
lotni osebni dohodek mora biti v	kolektivi še nimajo dovolj izku-	tak dogovor mogoče uveljaviti le	stroki, vendar zaradi tega prav	dejavnosti na šoli, kar se je do-
celoti odvisen od uspeha posa-	šenj, pa še takrat navadno po-	v manjših kolektivih, ki imajo do	gotovo ne moremo nekoga posta-	slej v neki meri posebej nagra-
meznika in delovnega kolektiva vzročijo težave namesto delovne- 20 ali največ 30 članov in kjer ni viti v slabši položaj.	jevalo ali pa sploh ni upošteva-
in s tem tudi gibljiv.	ga poleta. Zato je prav, če ko- notranjih trenj.	c) Delovna doba v ustanovi lo. Tudi glede na redno učno ob-
Tudi pri pripravljanju siste- lektivi najprej brez kakršnih koli Izkustveno določi osnove” za (statoost). Povečevanje osnove za veznost, ki je posamezni preda-ma razdeljevanja osebnih dohod-	osnutkov pravilnikov razpravlja-	razdeljevanje osebnih dohodkov	razdeljevanje osebnega dohodka	vatelj sprejme v zavodu, se lah-
kov moramo izhajati iz delovne-	jo o tem, kaj, v kakšni meri in	komisija članov delovnega kolek-	glede na leta službe v ustanovi	ko osnova za razdeljevanje oseb-
ga načrta in perspektivnega raz-	kako stimulirati, šele po teh na-	tivaj izvoljena izmed članov ki	sicer stimulira stalnost kolektiva	nega dohodka posameznemu čla-
voja zavoda. Določanje načel za	čelnih razpravah pa naj se pri-	dobro poznajo delo na vseh ’de-	in ie prav, če se uvede, kjer je	nu delovnega kolektiva ustrezno
razdeljevanje osebnih dohodkov	pravijo formulacije, ki poskušajo	lovnih mestih v zavodu. Vsak iz-	to problem. Na drugi strani pa	korigira. Ni pa seveda mogoča
je najtežje in najodgovornejše	sprejeta načela realizirati. Tuji	meci članov komisije najprej sa-	uvedba te oblike destimulira do-	v korekturo vključiti nadome-
delo; ko so načela izkristalizira- pravilniki so pri takem načinu mostojno sestavi svoj predlog novih kadrov, ker novi člani ščanje in drugega občasnega de-na, je formulacija osnov za raz-	dela le izkušnje, ki jih velja upo-	vrednotenja delovnih mest na+a	kolektiva niso izenačeni z ostali-	la, marveč se to mora tretirati in
deljevanje osebnih dohodkov le	števati, ne pa gradivo za prepi-	Ds na plenarnih seiah skušajo	mi- uvedbo te oblike se lahko	nagrajevati kot nadurno delo.
še formalnost, ker moramo na- sovanje.	^	^	j	j	— --------;---------------------*- —’■
JL Osnove za razdeljevanje osebnih dohodkov
na osnovi predlogov sestaviti odločimo šele na osnovi analize , Ni mogoče predpisati ali ka-skupni predlog komisije O pred- stania in možnosti ter programa ko drugače določati, kakšna me-* logu komisije pa seveda nato raz- kadrovanja v ustanovi.	rila	naj se uporabijo — o tem
pravlja jn odloča še celotni de- d) Doba priučevanja. Član de- se mora delovni kolektiv dogo-
Osnova za razdeljevanje oseb-	kvalitete osebe, ki delovno me-	lovni kolektiv ki lahko	usvoji ali	p^fne^edno’ po	končanem	ko^pošS^? r^n^Tobračinu"’
nega dohodka je razmerje, s ka-	sto zaseda, ter z merili obsega in	spremeni predložena	razmerja,	^bražev^ju nima še	potrebni	tem ugodneje ie tn ^a kolektiv
terim sodeluje posameznik pri kvalitete opravljenega dela.	Tak način ugotavljanja zahtev- !^ušen7 za oDra^Lnie svojega na tudfdelo ie v takim primem
in glede”na delovne pogoie kilo zahtevnost, strokovnost, od- enakovreden ali skoraj enako- Upoštevati pa moramo, da je do- na merila so najboljša pa tudi povezani z opravljanjem dela Sovomost dela na delovnem me- vreden rezultatom analitične oce- ha priučevanja odvisna od za- ko bodo nekateri kolektivi že Osnova za razdelievan e osebnm	S U.ter del°ma, Pog°je. sicer ne	ne delovnih mest) a	je mnogo	htevnosti dela na delovnem me-	imeli izkušnje, le-teh ne bo mo-
dohodko^odraža sJmo obTkriv-	g ed! na l\,kdo deI°vao	enostavnejši, hitrejši in	s tem tu-	stu in sicer tako, da	je za za-	goce prenašati, ker so v vsakem
aonoaKov oaraza samo oojeKtiv zaseda in kakšne rezultate je do- j; rpnpiiu	htevnejsa dela potrebno daljše zavodu drugačne možnosti, pogoji
no ugotovljive zahteve delovne- segel.	.	priučevanje.	in tudi medsebojni odnosi.
ga mesta in predpostavlja po-	.	,__ »	Analitična ocena delovnih ^	. jTnhra.»ha
vprečen obseg in povprečno kva- Običajno izražamo osnovo za mest je vnaprej pripravljena me- 7 ^‘^ntoosnovezarTzdelieva-
meto opravtjeneea dela. Da M	ZS^SJ***	m primer- ^Sne^^^S to
janje strokovnosti, zahtevnosti m	Slan d(,lovnpBa k’0iek_
osnova odražala realno razmerje vloženega dela in doseženih rezultatov, jo moramo korigirati še z merili, ki upoštevajo osebne
v enem izmed treh načinov:
1.	v denarnem znesku,
2.	s faktorjem,
3.	v točkovni vrednosti.
1. način			2. način	3. način
Delovno mesto	I.	15.000	1	120 točk
Delovno mesto	II.	20.000	1,33	160 točk
Delovno mesto	III.	30.000	2	240 točk
Delovno mesto	IV.	45.000	3	360 točk
Delovno mesto	V.	60.000	4	480 točk
3. KOREKTURE OSNOV ZA RAZDELJEVANJE OSEBNIH DOHODKOV GLEDE NA KVALITETO OPRAVLJENEGA DELA Kvaliteta opravljenega dela
in	1 Posamezni član delovnega kolek
odgov -si delam delovnih po- tiva nima take jzobrazbe, kot se
g°H	i UPr n« delovnem mestu zahteva, si-
w ,^Up h ? * T08	°b' cer ni docela utemeljeno, ker je
določanje razmerij glavno to> kako član kolektiva
ra, da bi podrobneje opisaU vsa- °^kglja p^meru^iistrezn^^zo- je najvažnejša komponenta uspe-
S! iTL*s!srsusf a
fikacija, točkovni sistem in si- ■ d ,	onravlieno tako kot du’ vendar so kakršna koli objek-
stem primerjanja faktorjev), ker	biti RaPn tLa se z uved- tivna rnerila še najmanj izkrista-
bi bila za vsako izmed oblik po-	bo te ko-ekture uvaja material-	l*™3' PrvirezuRati s testi, itd.
Vsak izmed prikazanih nači-	ali manjši od onega, ki odraža	tre^aa, dalpv^ Zfzprava' ?for bu	na stimulacija sodelavcev za pri-	- -jL. , ,z ^iniar
nov ima svoje dobre in slabe pravilna razmerja v našem zavo- se lotil analitične ocene delovnih dobjtev ustrezne kvalifikacije, h , . ^ ? v soJstvn. vendar lastnosti, uporabimo pa tistega, du.	h1®*1’ bo predhodno pač poiskal kar je gotovo prav _ zato veIJja bo potrebno še mnogo dela m iz-
ki je najprimernejši glede na od- Potrebno je, da organ uprav- ust^ez”.? hteraturo. Na dvoje ne- to obliko v neki meri uveljaviti.	P,rne4dp°,
noše v kolektivu in glede na na- Ijanja v zavodu določi razpon Jr’ar*1°s^1 pa Je treba opozoriti, ^ Zmanjšanje osnove za raz-	splošno uvajati. V sedanji
čin poslovanja.	osnov za razdeljevanje osebnih	ke?L,iahk,° Pnv«teta namesto do	deijevanje osebnega dohodka v	u„5°d? vSai^\-de?,0,^Lki°!fn
1. Osnova za razdeljevanje	dohodkov, ker ta organ nosi tudi	Pnnaern'h rezultatov do velikih	primerui aan kolektiva do	^Jfze ' ,kal ln	ta
osebnega dohodka, izražena v de-	polno odgovornost za razdeljeva-	nepravilnosti. Analitična ocena	predpisanega roka n| opravil	P1.0500 uvajati. V sedanji
narni vrednosti, ima veliko po-	nje osebnih dohodkov in je tudi	dJ$ŽY.m'1 I?est+ (katara koh lznled	strokovnega izpita, ki je za de-	- -ne. a l neusPehe izmenjavali
manjkljivost, ker posredno ohra- edini pristojen za odločanje o	tehnika, s pomočjo jovno mesto predpisan, je ute- ' ... 1,' ,	. . ...	..	,..
nja mezdno miselnost v kolekti- razponih. Analitična ocena de- Jtetere lahko ugotavljamo raz- meijeno kot mera proti tistemu, 1it,p(„	meril kr^a"
vu. Denarni zneski, ki sicer od- lovnih mest je namreč metoda, m^ja. med delovnimi mesti. Re- ki izpita nj opravil. V primeru, t Hh ^ nega de.la v neka' ražajo le razmerja, s katerimi tehnika za ocenjevanje zahtevno- zultatl anali.tiene ocene nam za- da uveljav^mo takih sankcij,	Za^dlh .uv^a]0 ozirot^a
posamezni člani delovnega kolek- sti dela, in seveda ne moremo to ne morejo zamenjati politike bi	hJodu na novi sisterT; pripravlja o subjektivna merila
tiva sodelujejo pri delitvi sred- družbene odgovornosti prenesti razdeljevanja dohodkov v zavo- mar£k(£ ne opravil strokovnega f	rezultatov dela
štev za osebne dohodke, lahko po- na tehniko. Brez posebnega tru- Qu’ nitl n® moremo na anahtič- jZpjta jn je zaradi tega prav, da , ,	. cerl0^ To 3e s^tern> v
stanejo ostanek preteklosti - po- da lahko rezultate, dobljene pri ™ oceno davnih mest prenesti ^ korekturo uveljavimo	k° ■
sebno, če sistem ni dovolj stimu- analitični oceni, preračunamo na °dg0Yo’fn.0sti. za. Pravilnost in s praviiniki 0 razdeljevanju	ko ekt‘v
lativen, obračun neažuren in se razpon, ki ga je postavil organ P:hnciPial^®‘razdalj!!a^a	osebnih dohodkov naj se uve- nh mnkoi
ti zneski tudi izplačujejo. To je upravljanja in smo s tem uve- ,n,ik dohodk°v- Zato moran}° re- ijavljajo tiste korekture in v ta- ™ak^™alai	in d°-
potem stara »plača« in eventual- Ijavili razpone, ki odražajo pra- ^tate analltične ocene delovnih ki meri) kot je to v pogojih in d •	ocena ne
rHSfžisss^	SSCnivSt
traTot ItrmStaplača« odnoTno todeSh^ogofeT^^slemM ^ upravljanja s polno druž- v^rLIdla^za3 ugotavfjante^ob- Srivne “£^0^' Zaradi]tS“b'
Hpin^anip	-L —beno odgovornostjo. Druga ne- „„„„	,______________ aktivne obarvanosti rezultatov
»novoletna nagrada«!	določanje osnov za razdeljevanje	oagovornostjo. Druga ne-	in kvalitete opravljenega ir“"hen '	L T TZ
Zaradi navedenih slabosti je osebnega dohodka so se pokazale ™raos.t ^ mišljenje, da bo vse defa. v kolikor pa v ^edanJu fabzi so osebno oceno v gospodarskih
bolje, če v zavodih, kjer obstaja- kot najboljše naslednje metode: P™ ze sa™?	dejstva, da nismo v stanju poiskati teh me-	n Hrumih6 u3 pusph-
io ali kier bi se lahko pojavili	.	, , , .	smo uporabili metodo analitične =,	,	' Xp kf)rpkf,irp ,IVp_ ^jer m drugih meni za ugo-
nstanki mezHnp miselnosti osno-	dogovor kolektiva,	ocene delovnih mest. Pravilna u ’	P	x .	tavljanje kvalitete dela in kjer
ve ^ r^deltova^ie^osebnih do- “ lzkustveno določanje osnov,	razmerja so lahko le plod obšir-	h m oh nvel^vBani,? tende^ee	druga merila (obseg dela’ korek'
hodkov niso izražene v denarnih	me^ analltlčna occna delovnih	nega in natančnega dela. Površ-	ukinbitvi ^ ^oriktur. Sma-	Pire glede. na osebne kvalitete)
zneskih Ce na te nevarnosti ni	mest-	n0 opravljena analitična ocena	ne zadostujejo, je morda smotrno
na ie tildi osnova za razdeljeva-	. pogovor kolektiva o razmer-	delovnih mest daje slabše rezul-	vilnik n* ra7delWanh. ’ nsehnth	uvesti sistem osebne ocene, ki v
nie^ osebneea dohodka izražena	Jlh- kl.nai ilh odražajo osnove za	tate kot kakršno koli samovoljno	Hnhnriknv nve^JTsamn enr^T^	minimalni meri vpliva na korek-
osebnega dohod*,, delete »zmerij.	SSS^jfrno™,0 “i! Sd^fv'SSiTa"
na ostalim in ima še celo to pred-	samo delovno dobo, delovno dobo orp^l dki naPin^^si dpkimi
zTkaikuiadm služi kot element	B* ^»kture osnov za razdeljevanje	v ali delovao ^ v usta- kolektiv’in ^ 3 jvečTih šoiah po-
2. Osnova ' za razdeljevanje	OSCbnill dohodkov	^^1 'vsota povečanja Te orel nfkolekrivf jrkzvrSm vl^1^
SS^u^ja^ ki Osnove za Sevanje oseb- . a) Delovna doba. Upošteva-
ga s sistemom razdeljevanja	nih dohodkov so najprej določene	nje delovne dobe kot kriterija za	se korektUre izrazijo z odstotki	^številnejša kategorija tistih,
osebnih dohodkov v zavodu uva-	san^°. glede na objektivno ugo-	razdeljevanje osebnega dohodka	np v drugačnih vrednostih ke-	kl dob,rP nusPe®n° .opravljajo
jamo. Ce na primer smatramo,	tevljive pogoje delovnega mesta,	zadržuje v razdeljevanju osebnih	Je na ta nfčin ahko enotno vred-	SVOje del° «*-*?'/') ™ katenm
da strokovnost in zahtevnost de-	Objektivno vrednotena strokov-	dohodkov preživele oblike usluž-	notimo vsako izmed korektur	?e osnova ne konglra; manjši del
., j , —--	nnet zohtPim«-*	 1	upp«.i*„__ -■-*- ----noumo vsako izmen KoreKtur.	cian0v (5—10%) bi bil razvrščen
v kategorijo, ki ni dosegla pričakovanih rezultatov, enak ali nekaj večji del (5—15%) pa kategorijo članov, ki so dosegli nadpovprečne in vidne rezultate dela. Taka razvrstitev bi lahko vplivala na zmanjšanje osnove za na primer 5 "/o ali za povečanje
2. KOREKTURE OSNOV ZA RAZDELJEVANJE OSEBNIH DOHODKOV GLEDE NA OBSEG OPRAVLJENEGA DELA Obseg opravljenega dela
C. Določanje razponov osebnih dohodkov
la na posameznih delovnih me- nost, zahtevnost in odgovornost benskega sistema, vendar imata stih odraža razpon od 1 do 4, po-	dela na delovnem	mestu ter de-	obe naslednji obliki —	delovna
meni, da je osnova najniže vred-	lovni pogoji, ki	so zvezani z	doba v stroki in delovna	doba v
notenega delovnega mesta 1, opravljanjem dela, so le del vred- ustanovi (stalnost) niz še težjih najviše vrednotenega delovnega 5,, dela na delovnem mestu, pomanjkljivosti. Z upoštevanjem mesta pa štirikrat večja, vseh P.ede.na osebne kvalitete osebe, delovne dobe tistim, ki imajo drugih delovnih mest pa glede na	*<1 delovno mesto	zaseda, glede	daljši staž, avtomatično	prizna-
zahtevnost v tem razponu. Raz-	na ugotovljeni obseg in glede na	varno kvalitetnejše delo,	kar ni
pon se izraža z enim ali dvema ugotovljeno kvaliteto opravljene- mogoče v celoti zagovarjati, ra- .	.. -	-	.
decimalnima mestima, na primer 8& dela je treba osnovo še kori- zen tega pa ohranjamo oblike proizvodnji ugotavljamo z nor- osnove za 5 ali največ 10 %.
1,3 ali 2,25.	girati, da bi v resnici objektivno »napredovanja« iz starega usluž-
Tak način izražanja osnove za odražala pravico posameznega benskega sistema. Vendar je iz-razdeljevanje osebnega dohodka elana delovnega kolektiva pri med vseh naštetih oblik to edi-
je boljši zato, ker odraža samo razdeljevanju sredstev zg osebne na, ki postavlja vse člane delov-	____ , ..	.
razpon in vsa razmerja med de- dohodke glede na njegovo ude- nega kolektiva v enak položaj v g	ut-	”	Za razdeljevanje osebnih
lovnimi mesti, v denarno vred- težbo pri rezultatih dela kolek- daje vsem enake možnosti in kjer f.1 a^ 3a	ahk" doh°dkov se postavljeni razponi
nost pa se postavi šele po obra- tiva.	so elementi objektivno ugotoviji-	J Hn nčnnt’ r	1navfdno P°v®čuteJO. Prav uve-
čunu in je ta različna glede na	vi. Smatramo, da bo v prehodni p?; HpioZanin r^nrvna	oaebne ocene lahko po-
dosežen uspeh v obračunskem 1* KOREKTURE OSNOV GLEDE potrebno v neki vendar čim do^an3u P° ® m.0.ram0 vzroči občutno povečanje razpo-
obdobju. Na ta način je giblji- NA OSEBNE KVALITETE	meri upoštevati delov™ UP°St^7l^v strokovnnT-r h T’ ^ bl ^ na primer pred-
vost in odvisnost od rezultatov	nsFRP	Kr	dobo	kot merilo za korekturo ~i af°	v strokovnosti	(od	stojmk zavoda skoraj obvezno
dela v celoti zagotovljena.	OSEBE’	KI	ZASEDA	osnov	1 Razdeli e^Lie^ebne-	Tl d°	f 6 yr®dnotenega	uvrfcen v najvišjo kategorijo,
3. Osnova za razdeljevanje	DELOVNO MESTO	ga dohodka ^e^a? M b^treba ^tevnega^mesta je lahko razpon snažilka pa v najnižjo kategori-
osebnega dohodka, izražena v Osnova za razdeljevanje oseb- razvijati merila za ugotavljanje nj^rirokovna^zobralba ali^NK n%°dst.0pa'
osnova izražena š faktorjem °sebne kvalitete osebe, ki delov-	k‘"a Jo obliko v perspek- obrazba);	Delovni kolektiv in organ
Točkovna vrednost je lahko izra- mesto zaseda ustrezno poveča	Delo. _3 ' . h	“ obseg zav°da (upoštevati je družbenega upravljanja šole no-
žena na primer od 120 do 480 ah zmanjža- Najpogostejše je po- uJ:i“elovna doba v stroki, treba obseg zavoda glede na šte- sita polno družbeno odgovornost kar je enako kot 1 do 4 in 15 000	vecanje glede	na	delovno dobo,	kf Juvanje delovne dobe v stro-	vilo zaposlenih, strokovnost	za-	za politiko razdeljevanja osebnih
do 60.000. Nevarnost se poiavlia	delovno dobo	v stroki, stalnost,	b , J	mogoče zagovarjati kot	poslemh in	glede na obseg	de-	dohodkov v zavodu. Zato se mole v primeru, da smo točkovne ab glede na dosežene posebne	merilo, ker naj bi vsak javnosti več strok ali samo ra o razponih javno razpravljati
vrednosti ugotavljali z uporabo kvalifikacije ali naslove. Zmanj- v stroki^*? kolekt!va z del°.1" ena stroka);	_ in sprejeti razponi se morajo tu-
metode analitične ocene delovnih kujejo pa se osnove najpogosteje kvalitptnaondoblVav ^ku^uje i	lokacija zavoda — (uposte- di polno uveljaviti
mest. Z oceno ugotovimo tako v žasu priučevanja, zaradi neza- lo. Vendar^alp^mo^ni	te"	lok^ne Prilike in	IlJa Jurat
imenovani naturalni razpon, kije dostne izobrazbe in če član ko- žave ko , naletimo na velike te razpone, ki so uveljavljeni v po-clede na unorablieni sistom	ipkti,„ V ...	,	‘ „Je’ ko hočemo ugotavljati, kaj dobmh zavodih v komuni, ekrani lahko	n + x ~	ni °Pravi1 predpisanega naj se posamezniku šteje kot de- ju, republiki, itd.),
ne lahko zelo različen* in to večji strokovnega izpita.	lovna doba v stroki. Ce nekdo v ............i.-~.1=--
Z uveljavljanjem korektur
Jurančič, strokovni sodelavec Zavoda za izobraževanje kadrov in proučevanje organizacije dela, Kranj
K PROBLEMU METODE ZAČETNEGA BRANJA
Rajko Vrečer
Ob izidu dr. Rostoharjeve knjige »Začetno čitanje po analitični metodi« se je poživilo zanimanje za novejšo metodo či-tanja. Ta pojav je treba vsekakor toplo pozdraviti in je prav gotovo zelo pozitiven, saj je bilo vsem elementarnim učiteljem jasno, da s poučevanjem začetnega branja po običajni sintetični metodi nikaj ni v redu. Učenci še v 4. razredu osnovne šole niso znali tekoče in razumsko čitati. Zato smo učitelji elementarnih razredov iskali novih poti. V svojem dolgoletnem službovanju sem praktično preizkusila sintetično, analitično in globalno metodo.
Dr. M. Rostoharjeva kritika globalne metode temelji na psiho-
Edvord Lipovšek -40 let glasbenega življenja
Dolgoletni glasbeni pedagog v Škofji Loki Edvard Lipovšek praznuje letos 40-letnlco glasbenega delovanja. — Rojen v Poljčanah (1901) se Je kmalu z družino preselil v Gorico In tamkaj obiskoval glasbeno šolo. V vojnih letih se Je morala družina umakniti na Dunaj; tam Je Edvard nadaljeval študij glasbe. Študiral je violino, od katere se ni ločil vse do današnjih dni, ko Je odšel v pokoj.
Po prvi svetovni vojni se je zaposlil v mariborski Operi, kasneje Je sodeloval pri vojaški godbi — le-to je vodil v Zrenjaninu, Vršcu In tik pred drugo svetovno vojno tudi v Škofji Loki.
Njegovo pravo pedagoško delovanje pa se je začelo po osvoboditvi. Ves se Je predal glasbenemu življenju v Škofji Loki. Na nižji gimnaziji je predaval glasbeni pouk, 1953 je prevzel vodstvo glasbene šole. Njegov trud, ki ga je na tej šoli skupaj s sodelavci vložil, ni bil zaman. Iz njegove dokaj skromne šole so izšu mladi glasbeniki, ki danes nastopajo doma In v tujini. Omenimo naj mlado, nadarjeno pianistko Marijo Kocjančičevo, fagotista Antona Ruparja, violončelista Miloša Mlejnika In Jasno Kalanovo, ki so vsi prejeli temeljito glasbeno znanje prav v njegovi šoli.
Vsa leta po vojni je Edvard Lipovšek vodil v Škofji Loki tudi godbo na pihala in orkester. Živo je sodeloval v KUD-u in pri Svobodah. Posebno skrbno Je pripravljal svoje gojence za nastope in dosegal z njimi lepe uspehe. Lahko rečemo, da je skromni Edvard dal Škofji Loki precejšen del glasbene kulture. To mu je uspelo tudi zato, ker Je imel okrog sebe prizadevne glasbene sodelavce, ki so mu pomagali širiti glasbeno kulturo.
Ob 40-letnicl glasbenega udejstvovanja so se od njega poslovili sodelavci in predsednik sveta za prosveto pri ObLO tov. Rado Jan. Zaželeli so mu še mnogo plodnih let.
Vlado Rozman
Anton Nerat -80 let
Jubilant se je rodil 17. januarja 1882 v Mariboru. Oče mu Je bil Miha Nerat, ki je 35 let vodil šolo na Krčevini pri Mariboru. Bil je tudi med ustanovitelju pedagoško-znanstvenega glasila slovenskega učiteljstva »Popotnik«, ki ga je urejeval vsa leta 1883-1918, in sesavil tudi več »Popotnikovih koledarjev« (shematlzem slovenskega šolstva in učiteljstva).
Med njegovimi 10 otroki Je tudi Anton Nerat. Že kot dijak mariborskega učiteljišča je pokazal nemalo borbenega naprednega duha, kar mu je nakopalo več nevšečnosti. Maturiral je 1902 in prvih 7 let. učiteljeva: v Šoštanju, od koder je hodil tudi na ekskurendni šoli v Ravnah in Plešlv-cu. Kot odličen glasbenik je vodil mladinski orkester, tamburaše in pevce ter prirejal Igre s petjem in glasbo. Tedaj glasovlta šoštanjska Narodna godba je nastopila tudi v unionski dvorani v Ljubljani s koncertom godbe na pihala, kjer Je Nerat sodeloval, dirigiral pa je tam violinski koncert. Bil je steber domačega godalnega
kVcirtctd.
V	letih 1909-1919 je bil šolski upravitelj na Gornji Ponikvi pri Žalcu, nato pa je učil na L deški osnovni šoli v Mariboru, s katere je bil kmalu premeščen na mariborsko meščansko šolo pod ravnateljem Dragom Hume-kom. Tu je tudi v gledališču nastopal z mladinskim pevskim zborom in orkestrom.
Po upokojitvi 1938 se je Nerat z družino preselil v Ljubljano, kjer je vodil več mešanih In moških pevskih zborov, tako pri Alko in Kolinski ter natakarjev in Čitalnice v Šiški.
Med okupacijo je njegovo stanovanje v Janševi ulici za Bežigradom bilo vama javka in zavetišče za ilegalce. Tam se Je stavil Slovenski poročevalec, pri čemer je Nerat narekoval stavcu. Gotov stavek so od tu odnašali v partizansko tiskamo za Bežigradom. Ko je domobranska policija to zasledila, Je Izvedla preiskavo tudi pri Neratu. Dva meseca je prebil v ljubljanskih policijskih zaporih, nato pa so ga poslali na prisilno delo v Ribnico.
Oba sina sta bila partizanska borca. Prvi je padel leta 1943, mlajšega pa so Nemci 1942 ranjenega ujeli na Krvavcu in odvedli v Begunje, od tu pa v taborišče Mauthausen — Gusen, kjer je živ dočakal osvoboditev. Kot komercialist Je po vojni prišel v Laško, kjer Je nameščenec zdravilišča. Z njim pa se je v Laškem naselil tudi njegov oče, vendar se tu še ni predal pokoju. Honorarno je poučeval na gimnaziji in postavil temelje Glasbeni šoli v Laškem in jo uspešno vodil kot njen prvi ravnatelj.
V	vseh krajih svoje aktivnosti je
naš slavljenec spoštovan In priljubljen kot vzgleden prosvetni in kulturni delavec, zvest Slovenec, borec za napredek In plemenit človek. Dragemu tovarišu Antonu Neratu želimo še mnogo zdravih let.	F. R.
loških osnovah branja. Modernejša naziranja globalcev pa upoštevajo otrokov izkustveni svet, ki ga ta prinese v šolo že s seboj. Ne gre torej za zunanjo obliko pisane besede, ob kateri bi se naj vedno nanjo spomnil, temveč za stvarno življenjsko doživetje otroka, ki mu pomaga pri branju. Pisana beseda ne sme biti nič drugega kot z določenimi znaki reproducirana življenjska stvarnost, gledana skozi prizmo individualnega otroka. Ne morem se sprijazniti s trditvijo, da je za začetno branje najbolj ustrezna analitična metoda.
Ko primerjam iz lastne prakse sintetično, analitično in globalno metodo med seboj in tudi uspehe, katere sem dosegla po navedenih metodah, bi po svojih uspehih dala prvo mesto globalni metodi, drugo mesto analitični, a zadnje mesto sintetični metodi.
Sintetična metoda je otroški duši najmanj dostopna. Mrko zro črke malčka. Takoj spočetka mora otrok premagati največjo težavo — vezavo. Ker zahteva začetno branje no sintetični metodi kakor tudi po analitični poti od otroka takoj vezavo, kar je največji napor za malčka, se marsikateremu boječnežu vesela ura
VSEM NAROČNIKOM
Ker moramo po uredbi o zavarovanju za plačilo pogodbenih obveznosti med uporabniki družbenega premoženja (Ur. list 53/Gl) vse račune v tiskarni poravnati v 14 dneh po prejemu fakture, pozivamo vse naročnike, naj nam takoj začno nakazovati naročnino za tekoče leto. Najprimerneje bi bilo, ako bi nam hkrati nakazovali celoletno naročnino ali pa vsaj v dveh obrokih po 200 din.
Za leto 1961 nam dolgujejo naročnike še nad 600.000 din. Od 927 šol, ki smo jim v zadnjem času poslali račune, pa ni poravnala naročnine za tekoče leto niti polovica. Ako ne bodo naročniki red-neje nakazovali naročnine, bo redno izhajanje Prosvetnega delavca ogroženo. * V
slovenskega jezika oziroma branja spremeni v uro »ne bodi je treba«.
Pri globalni metodi pa tisto najtežje (vezava) za prve tedne odpade. Otrok je sproščen, postane samozavesten, uporablja lepo slovensko govorico v stavkih, ki so mu najbližji po duši in srcu. Največje boječneže pritegnemo k sodelovanju.
Opazovala sem otroka, ki se je začel po globalni metodi zelo naglo jezikovno razvijati. Ob vstopu v šolo ta otrok ni znal niti najenostavnejšega stavka pravilno povedati, ker se z njim ni nihče bavil v predšolski dobi. Mati je bila ves dan na polju ali na dnini, oče je drvaril ves teden v gozdu, a otrok je bil prepuščen sam sebi. Od nikogar ni imel prilike slišati, pravilne govorice, ker sta se tudi starša zelo pomanjkljivo izražala.
V šoli so ga teksti na tabli zanimali. saj jih je on sam pomagal sestavljati. Doživljal je vse tisto, kar. je bilo napisano. Njegov jezik se je kmalu navadil lepo izgovarjati iin vezati besed v stavke. Prav na takih primerih sem praktično spoznala moč globalne metode.
Pri globalni metodi se upošteva tudi analiza in sinteza — to je vezava. Tako pridejo torej pri tej metodi pravzaprav vse tri metode do koristnega izraza. Zato se mi zdi, da snor v tem, katera metoda je najboljša, ne gre v pravo smer. Najnoveiša dognanja, ki jih zagovarjajo globalci, se izkoriščajo z obema, tako z analitično kakor s sintetično metodo, in skušajo najti življenjsko 'uporaben kompromis.
Res na je, da poznamo pri nas le rezultate praktičnega dela po globalni metodi. (Glej »Sodobna pedagogika«). Nismo pa se dovolj poglobili v teoretične osnove modernih zagovornikov globalne metode. Zato naj bi pri nas začel Zavod za napredek šolstva proučevati tudi teoretske temelje globalnih in drugih metod. Tako bo tudi globalna metoda prikazana v novi in pravi luči.
Metlika Florentina
7. februarja je številno občinstvo Iz Žalca in drugih krajev spremilo na zadnji poti šolskega upravitelja v pokoju Rajka Vrečerja. Malo je mož in žena iz učiteljskih vrst, ki bi med 51-. letnim službovanjem in v 87. starostnem letu s svojim nesebičnim in požrtvovalnim delom za kulturni napredek prispevali tako obsežen delež ka-kar naš pokojnik.
Kot potomec učiteljske družine na Teharjih pri Celju je po končanih študijah na mariborskem učiteljišču pod vodstvom pedagoga Henrika Schreinerja l. 1894 nastopil prvo učiteljsko službo v Vojniku. Od tod ga je službena pot vodila v Griže, nato pa v Šempeter v Sav. dolini. Leta 1902 je prišel v Žalec, kjer je služboval do l. 1945, ko je kot šolski upravitelj stopil v zasluženi pokoj.
Ker je bil poseben ljubitelj petja in glasbe, je ustanavljal pevske zbore in sodeloval pri orkestrih. Ni bilo slavnosti ali kulturne prireditve, ki je ne bi vodil, ali pri njej sodeloval tildi on. Kot knjižničar je širil med ljudstvom lepo slovensko knjigo. Bil je tudi ustanovitelj Dramatskega društva v Žalcu. Prepotoval je mnogo evropskih dežel in si s tem pridobil široko obzorje. Njegov pouk je bil zanimiv in privlačen.
Uveljavil se je tudi kot dopisnik v slovenskem tisku. Napisal je vrsto člankov in poučnih razprav. Uspeh je doživela njegova zgodovinska knjiga »Savinjska dolina«, ki je med ljudstvom vzbudila veliko zanimanje, učiteljem pa služila kot dobrodošel pripomoček pri zgodovinskem pouku. V Žalcu je 'organiziral vrsto lepih razstav in sodeloval pri razstavah še v drugih krajih. V priznanje za njegovo dolgoletno predsedovanje Turističnemu in olepševalnemu društvu v Žalcu je bil izvoljen za častnega predsednika, od Turistične zveze pa je prejel zlat turistični znak.
Kot človek plemenitega značaja nam je bil tudi vzoren stanovski tovariš.	-nik
Državljanska vzgoja v Franciji
S 15. sept. 1961 so uvedli v Franciji na vseh srednjih šolah vsakih 14 dni po eno obvezno uro državljanske vzgoje. Organizacijo občine obravnavajo v 6. razredu, okraja v 5., gospodarsko in socialno podobo občine, okraja in pokrajine v 4. razredu, demografske probleme, materialne in umske dosežke v 3. razredu, politično življenje v 2. razredu, položaj Francije v svetu in njeno mesto v OZN pa v l. razredu, V zaključnih razredih pa obravnavajo velike svetovne gospodarske probleme, seznanjajo se z osnovnimi pojmi o ustroju in gospodarskem ter socialnem sestavu pomembnejših držav in narodov.
OBISK NA ŠOU
V PODČETRTKU
Ob življenjskem prazniku zgodovinarja Janka Orožna
Profesor Janko Orožen je dočakal 70-letnico! Za delovnega človeka, kakršen je pisatelj učbenikov in zgodovinskih knjig, je tak datum tudi pomemben praznik, ki nam nudi priložnost, da pregledamo na kratko njegovo življenje in delo.
Janko Orožen se je rodil kot kmečki sin v mali zasavski vasici Turje nad Hrastnikom.
»Najprej sem obiskoval domačo enorazrednico«, mi je pripovedoval. »Moj prvi učitelj je bil Josip Topolov-šek, rojak iz Marija Gradca pri Laškem. Bil Je odličen učitelj in vzgojitelj. Čeprav je bila njegova šola le enorazrednica (v zadnjem desetletju preteklega stoletja!) se je lahko kosala z marsikatero večrazrednico. Svoje učence je znal pridobiti za samostojno delo, kar je glavni dosežek dobrega pedagoga. Topolovšek Je bil sicer človek samotar, vendar se mu je tu in tam vzljubilo druščine. Znal si je pridobiti zaupanje kmetov, pa tudi njihovo spoštovanje. Mnogo se je bavil s sadjarstvom In se Je zelo rad zadrževal v svojem čebeljnjaku.
Na mojega očeta je vplival, da me je poslal naprej v šole. Ker pa se je menda bal previsokih stroškov za šolanje, mu je svetoval učiteljišče, če-
prav je mene vleklo v klasiko* na gimnazijo in univerzo.«
Janko Orožen je obiskoval mariborsko učiteljišče, ki ga je dokončal leta 1911. Najprej je služboval v brežiškem okraju, medtem pa je opravil kot privatist maturo na celjski gimnaziji. Nato Je -študiral na univerzi v Pragi. Službenih mest Je imel več. Ustalil se je v Celju, v bližini svojega rodnega Zasavja. Tako laže proučuje zgodovino Celja in okolice, pa seveda tudi ljubih domačih krajev.
Zasavci ga zelo čislamo in smo mu hvaležni za mnoge zgodovinske spise in odkritja v tisku. Med njegova največja dela štejemo 736 strani obsegajočo Zgodovino Trbovelj, Hrastnika in Dola.
Celjanom je napisal več zgodovinskih del, tako tudi Zgodovino Celja v treh delih. Pisal Je tudi zgodovinske učbenike. Njegov Učbenik češkega jezika (1928) in Učbenik ruskega jezika služita še danes mnogim za priročnik. V letih 1929-1933 Je pisal šolske učbenike Zgodovina Jugoslovanov. Napisal je tudi več zemljepisnih učbenikov.
V obeh vojnah je prof. Orožen mnogo trpel, v prvi svetovni vojni je bil najprej na tirolski fronti proti Ita-
liji* nato na romunskem bojišču. V Romuniji se je pridružil češki vojski mlade CSR In je prepotoval kot legionar precej sveta iz Rusije preko Arhangelska v Francijo, od tam pa na solunsko fronto. V drugi svetovni vojni ga Je Nemec izgnal v Srbijo.
Kljub sedmim križem še nenehno dela in ima kopico načrtov.
»Zdaj zbiram gradivo in deloma že sestavljam Izčrpno zgodovino Celja in njegove okolice v obsegu komune. Delo utegnem končati do prihodnjega leta, če ml bo dopustilo zdravje. Tako delo Je zame vzpodbudno in osvežujoče.«
»In naše Zasavje?« sem ga pobaral.
»Tudi na Trbovlje In ostalo Zasavje še mislim. Ko bom končal Celje, pride spet dolina reke Save na vrsto.«
,Za zaključno sliko mi je povedal idilo iz svojih prvih šolskih let v brežiškem okraju, takoj po maturi:
»Prvo leto sem imel v razredu 90, drugo pa že nad sto otrok. Vmes pa sem se pripravljal privatno za maturo na klasični gimnaziji, kar ni bila lahka stvar.«
Mož s tako voljo nam bo dal še mnogo.
Joža Zupančič
Majhna je šola v Podčetrtku. Okrog .120 učencev obiskuje štiri kombinirane oddelke. Takih šol je mnogo povsod, v Obsotelju pa so skoraj vse podobne. Pravijo, da bi morali imeti vsaj eno popolno. razvito šolo na območju med Rogaško Slatino in Bistrico ob Sotli. Predvidoma jo bodo zgradili nekje blizu Podčetrtka, toda to še ne bo tako hitro. Delo na današnji šoli ni prelahko in mnogi si niti predstavljati ne morejo, kakšno je življenje tam. Reči pa moram, da je na tej šoli, ki jo vodi šolski upravitelj Jože Brilej, nekaj svojstvenega, kar običajno ne srečujemo. Že na prvi pogled lahko opazimo, da so izrazito razvili svobodne aktivnosti, posebno tehnične. Zelo zanimivo je njihovo družbeno samoupravljanje, ko pionirji močno samozavestno samostojno upravljajo s šolsko zadrugo, šolsko banko in celo velik del splošne administracije vodijo sami. Ljubka je njihova trgovinica, ki je dosegla že stotisoč in še več prometa. Nedvomno so to lepi uspehi učiteljskega kolektiva, šolskega upravitelja in treh tovarišic.
Ne nameravam razpravljati o pedagoškem delu šole. Tudi ne bom podčrtaval prijetnih impresij, ki sem jih doživel ob obisku pri njih. Posebno pozorno sem prisluhnil, ko mi je šolski upravitelj pripovedoval, kako skuša učencem, ki so absolventi nepopolno razvite šole, omogočiti pot v življenjske poklice. To ni lahko. Učenci naletijo na kopico ovir. Ponekod a priori odklanjajo absolvente nepopolno razvitih osnovnih šol, kar je popolnoma zgrešeno in celo nezakonito. Vsak učenec naj bi imel možnost nadaljnjega izobraževanja, čeprav je končal osnovno šolo v najbolj odmaknjeni hribovski vasi. Zakon to ščiti, toda življenje kroji svoje zakone, terja sposobnosti in znanje. In prav pri znanju so dostikrat učenci kombiniranih oddelkov prikrajšani. Učitelji jim snov posredujejo po skrčenih predmetnikih, v težjih pogojih, kar ima lahko neprijetne posledice. V Podčetrtku skušajo to odklanjati s posebnim, poukom, s svojstvenimi metodami, predvsem pa praktičnostjo. Poudaril sem že poprej, da se ne bom spuščal v pedagoško ocenjevanje njihovega dela, kar bi sicer bilo dobro temeljito proučiti. Metode dela na šoli s svojo praktičnostjo, sproščenostjo vzbujajo pri okoliških učiteljih precej pozornosti, ker v svojem delu dejansko nadaljujejo sosednje šole. Nekateri oporekajo preveč pestrim svobodnim aktivnostim, drugi spet to pozdravljajo; praksa sama pa bo dala najboljšo oceno v prihodnjih letih.
Učiteljski kolektiv v Podčetrtku se prav posebej briga za nadaljnjo življenjsko pot učencev. Tako je n. pr. v šolskem letu 1959/60 zaključilo osmi razred 14 učencev in učenk. Navezali so stike s poklicno svetovalnico v Celju in je njihov psiholog na šoli tudi predaval ter podal določene nasvete. Sami so potem poučevali še dodatno in dosegli, da so vsi njihovi učenci odšli v uk. Prav zanimivo je, kako so se razporedili; administrativ-
na šola 2, učiteljišče 3, .trgovska šola 2, kmetijska srednja šola 1, srednja ekonomska šola 2, srednja vzgojiteljska šola 2, srednja gostinska šola 1. To dokazuje, da so tudi iz nepopolne osnovne šole lahko odšli na učiteljišče, na srednjo ekonomsko šolo, kar je nedvomno uspeh. Vodstvo šole še zdaj spremlja delo teh učencev in ugotavlja, da uspevajo. To potrjuje, da je njihova pot vendar zelo dobronamerna in tudi zelo pravilna. Razumljivo pa je to, da morajo učitelji za tako. delo' precej žrtvovati in se močno - truditi. Mladina jim je za to delo hvaležna.
»Prav vesel sem, ko me v počitnicah pridejo obiskovat bivši učenci in mi pripovedujejo, kalio so se znašli v novih pogojih,« toplo pripoveduje šolski upravitelj Jože Brilej. »Uspeli smo spraviti naše učence, kamor so želeli, vendar je to vsako leto teže. Mislim pa, da hi morali na vseh osnovnih šolah skrbeti ob zaključku za učence, ki se naenkrat znajdejo na poti v življenje. Osnovna šola jih pripravlja na življenje osem let. V tej dobi se učenci navežejo na šolo, ki je nekje njihov drugi dom, in kakor gre otrok od doma težko, tako se tudi odtrguje od šole. Zato je prav, če šola ne spusti takoj otrokove roke in ga vsaj malo še popelje čez prag.«
To je res! Morda je učencu prav takrat najbolj potrebna pomoč. Ni vseeno, kakšen poklic si bo zbral. Prav tu bi bilo potrebno tesneje sodelovati, s poklicnimi svetovalnicami, ki pa bi morale razpolagati tudi s seznamom prostih učnih mest, da bi lahko neposredno usmerjale in svetovale kandidatom. Opazovanja, ki jih učitelji • zbero o otroku v osmih letih, in psihodiagnostični rezultati poklicnega svetovalca skupaj so lahko hvaležni in pomembni podatki za nadaljnji razvoj mlade osebnosti v življenju. Učitelji v Podčetrtku si skušajo pomagati sami in je njihova samoiniciativa vsekakor dobra, posebno še, ker so poiskali stike tudi s poklicno svetovalnico. V skupnem delu so rezultati lahko še uspešnejši.
Ob obisku na šoli v ' Podče^-trtku sem dobil vtis, da bi podobna praksa v tej ali drugačni obliki pri skrbi za poklicno usmerjanje mladine bila potrebna povsod. Posebno pomembno je to, da vodijo učenčevo po-pisnico še naprej, kjer beležijo podatke o njegovem uspehu v uku, na delovnem mestu. Uspehi učencev v življenju — to pa je nekje tudi najlepša nagrada za njihove učitelje. Morda bi bilo prav, da bi o tem širše razmišljali!	Ir
Vedno več otrok v Ircmooskih šolah
Število otrok se v najrazličnejših francoskih šolah veča iz leta v leto. V začetku tekočega šolskega leta' so ugotovili, da obiskuje šole rekordno število učencev, vsega okoli 10 milijonov, medtem ko Je obiskovalo razne tipe šol v predhodnem letu okoli
9.500.000	učencev. Javne šole obiskuje
8.250.000	učencev, ostanek pa zasebne šole.
Iz spominov Antona Nerata
Jeseni 1897 sem se vpisal v pripravnico učiteljišča v Mariboru, katere razrednik je bil M.. Že ko nas je prvi dan vpisoval v katalog, mi je rekel: »Jaz vas ne morem živega videti!« Zakaj me ta mož ni maral, sem izvedel šele pozneje. Bilo pa je tako: M. je svojo prvo službo kot poduči-telj nastopil pri mojem očetu. Takrat je bil še ateist, a se je pozneje prelevil v vnetega klerikalca. Nekoč mu je moj oče očital neznačajnost, česar ni mogel pozabiti in se je zato znašal nad menoj. Njegovo krivičnost sem moral prenašati ves čas svojega študija na učiteljišču, a sem mu tudi vračal milo za drago.
V II. letniku smo organizirali stavko proti M., ker nas je ta pri uri slovenščine (samo za Slovence) zmerjal s sodrgo in bando, ki smrdi od same lenobe. Tedaj smo pred njegovo uro nekoč vsi Slovenci zapustili šolo in smo V smrekovem gozdičku na koncu parka obravnavali vsa vprašanja, ki bi nam jih preiskovalci utegnili staviti. Stopili smo v krog, dvignili roke in prisegli, da bomo ob preiskavi govorili vsi enako. Sestavili smo tudi pismo ravnateljstvu in v njem zahtevali drugega profesorja za slovenski jezik.
Vrnili smo se v šolo in pričela so se zasliševanja. Odgovarjali smo vsi enako. Meni je rekel
(Odlomki)
ravnatelj Schreiner, da me bo zaslišal le še formalno, ker ve, kaj bom izpovedal, in da smo prisegli bolje kakor nekoč Švicarji. Povedal sem mu vse svoje in nas vseh pritožbe proti M.. Zal je ta še dalje ostal na svojem mestu, a psoval nas ni več. Kadar je dijaka izpraševal, je najavil: »Prvo vprašanje —«, malo počakal na odgovor in nato »Drugo vprašanje —•< in še tretje, potem pa »Idite!«. Nikoli ni povedal, ali je bila njegova ocena pozitivna ali ne. Jaz mu odslej na nobeno vprašanje nisem več odgovoril, medtem sem mu kazal hrbet, gledal skozi okno in se vedel, kakor da sem gluh. Učil pa sem se vsake lekcije tako temeljito, da sem vedel, na kateri strani v knjigi in V kateri vrsti je kaj. Vsako nalogo tako šolsko kakor domačo mi je redoval s 4/5 ? (komaj zadostno z vprašajem), tudi če v nalogi ni bilo nobene rdeče črte.
Za neko nalogo sem se posebno potrudil. Pokazal sem jo očetu, ki jo je zelo pohvalil. Zanjo mi je M. dal spet 4/5 ?. Zdaj mi je oče zvezek vzel in ga nisem nikoli več videl. Odslej nisem pisal nobene slovenske naloge več in tudi M. nisem več pozdravljal. Zaradi tega se mož nikdar ni pritožil. Konec vsakega leta sem prejel v slovenščini oceno neza-
dostno in prišel k popravnemu izpitu. Pri tem pa je na očetovo intervencijo bil vsakokrat navzoč ravnatelj Schreiner in tako sem vedno izdelal razred.
Profesor V. je poučeval kemijo (bral jo je iz knjige), risanja in violino. Ko smo v II. letniku nekoč neko pesem izvajali na pamet, sem jo igral sicer v isti višini kot tovariši pred mano, vendar v drugem tonovskem načinu. Ker mi je V. gledal na prste, mi je zato napisal oceno nezadost-no_ in me ob konferenci grajal. Pritožil sem se in zahteval vzporedni izpit z goslači najvišjega letnika. V izpričevalu sem sicer prejel oceno dobro, a sem zdaj vedel, koliko so vredni šolski redi. -
Profesor veronauka V. Je sličil na farizeja. Pri apologetiki v IV. letniku nam je razlagal brezmadežno spočetje. Na razna vprašanja dijakov je zelo vzneseno odgovarjal. Meni ni dalo miru in sem zmajal z glavo. To mu je bilo preveč. Prekinil je predavanje, se postavil v smešno pozo pod križ rekoč: »Kdor še sedaj ne verjame, temu ni pomoči! Molimo za izgubljeno dušo!« Sledila je molitev.
Predsednik maturitetne komisije leta 1902 na mariborskem učiteljišču je bil. deželni šolski nadzornik Peter Končnik. Na vsa
vprašanja iz slovenščine, ki mi jih je stavil M., sem gladko odgovoril, zato mi je Končnik rekel nemško: »Hvala, gospod N., dovolj je!« Toda M. je stopil k njemu in mu nekaj zašepetal, nakar mi je Končnik velel ponovno sesti. Ko pa me je M. hotel izpraševati še dalje in dalje, je Končni^ udaril po mizi rekoč: »Dejal sem, dovolj je!« — M. je bil hudo poparjen.
Leta 1909 sem 27 let star prišel kot šolski upravitelj v Gornjo Ponikvo pri Žalcu. Župnik tam je bil K., čudak z več kakor 80 leti. Ko sem ob nedeljah hodil v cerkev nadzorovat šolske otroke, sem videl, kako je pred oltarjem klofutal ministrante. Pri pridigi je kar naprej klical hudiča nad farane, kazal na fante po cerkvi in jih zmerjal s »capeljni«. Potem ko sem to videl, nisem več prestopil cerkvenega praga. Nekoč so fantje s kora dol utrinjali cigaretni pepel na novi klobuk učiteljice, ki je tik pod korom imela svoj sedež. Tedaj je tudi ta prenehala obiskovati cerkev.
Župnik je bil tudi predsednik krajevnega šolskega sveta. Bilo je nekaj staršev, ki so se branili redno pošiljati otroke v šolo. Ko opomini niso zalegli, sem jih predlagal v kaznovanje.. Župnik pa je. prizadete starše tolažil, češ . da bo že sam napravil rekurz proti globam, in se je izrazil dobesedno: »Učitelj in šolski ogleda se bosta usrala!« Vendar ni uspel in nazadnje je celo na prižnici moral priporočiti dober šolski obisk.
V Ljubljani pod Italijani sem imel samo 780 lir plače. V podnajem smo vzeli same ilegalce, ki so se izkazali s ponarejenimi dokumenti, da so nas krili. Med njimi je bil »Anton Potokar«, v resnici Rado Polutnik, tipograf, značajen in skromen človek. Skoraj leto dni je delal v podzemeljskem bunkerju. Pripeljali so ga k nam vsega izčrpanega z naročilom, da se na cesti ne sme pokazati. Le počasi si je opomogel. V hiši, kjer smo stanovali (Janševa ulica za Bežigradom), smo imeli tudi javko. Iz tiskarne so prinesli tipe, da je Potokar, z njimi stavil Slovenskega poročevalca, jaz pa sem mu narekoval. Stavek so odnašali v tiskarno, ki je bila nekje blizu. Ko je nekega večera postrešček, peljal papir v tiskarno, ga je ustavil policist. — domobranec in tako je bila stvar izdana. Policijska zaseda je zajela Potokarja, in več drugih. Na opozorilo smo ves tiskarski material pri nas spravili na varno. Tako hišna preiskava ni našla tu ničesar razen neprijavljenega radijskega aparata.
Na policiji so naju z ženo ločeno zasliševali. Kazali sok nama Potokarjevo sliko, ki da je pri nas stanoval. Medtem so tega 14 dni na policiji mučili, ubili in zagrebli. Soočili so naju tudi z neko kurirko. Končno so me z množico drugih odvedli v policijske zapore na Poljanah, kjer sem prebil dva meseca. Nato so me poslali na prisilno delo v Ribnico ...
Gustav Šilih:
Očrt splošne didaktike

Pravkar smo dobili na knjižni ‘rg pedagoško delo pokojnega Gustava Šiliha »Očrt splošne didaktike«. Knjiga je izšla pri Državni založbi Slovenije kot Posthumna izdaja pomembnega slovenskega pedagoškega strokovnjaka.
Avtor govori v uvodu zelo na-
kovem učenju in o povezavi staršev z učitelji.
Ta glosistični zapis ob izidu Šilihovega »Očrta splošne didaktike« nima pretenzij kakršne koli strokovne ocene, temveč želi samo opozoriti na delo, ki pomeni po svoji zasnovi in tematični obdelavi pomembno dejanje v slo-
drobno pa pregledno o izobraže- venski pedagoški publicistiki. vanju in pouku ter njunih funk- Vendar pa lahko takole ob robu aijah v izobraževalnem procesu, zapišemo, da je metodološka ob-S teh temeljnih, smemo orisanih delava snovi izpeljana tako, da osnov preide k nadrobnemu raz- bo knjiga služila v resnici naj-členjevanju učnega procesa in k širšemu krogu: učiteljem in peda-učnim načelom, govori o izbiri in gogom pri njihovem vsakdanjem razvrstitvi učiva, o notranji orga- usmerjevalnem delu, študentom nizaciji pouka, o učni enoti in pedagoških šol pa tudi staršem, ojeni zgradbi, o zunanji organiza- ki se resnobneje posvečajo šol-cjji pouka, o učiteljevi učni prak- skovzgojnim problemom otrok, si, o preverjanju učnih uspehov In prav ta razvejana uporabnost ih preprečevanju učnih neuspe- govori tudi o temeljni značilnosti jiov ter o ocenjevanju učencev, knjige:' upoštevajoč dognanja Zadnje poglavje te obširne knji- sodobne metodike in didaktike (o Se pa je posvečeno pouku, uči- čemer govori na koncu knjige tu-
telju in staršem in govori o pripravah predšolskega otroka za Pouk, o pomoči družine pri otro-
ALEKSANDAR VOJINOVIC: KRI NI VSE
di seznam literature, ki je piscu služila pri pisanju dela) je Gustav Šilih napisal delo, ki ima poteg znanstvene neoporečnosti še to odliko, da se naslanja na bogate pa dragocene osebne skušnje praktičnega pedagoga. Ta povezava teorije in prakse daje »Orisu splošne didaktike« pridih veljavnega, na življenje in speci-
f Mariborska založba Obzorja je Sbenika^priročSiTraU ^ te dni poslala na knjižni trg za- uCC>emka in Poročnika hkrati.
himiv roman srbskega pisatelja Aleksandra Vojinoviča »-Kri ni Vse«_ Dejanje se dogaja povečini ha Pohorju, kjer je Vojinovič Partizani! v letih 1943—44. Zuna-n3i okvir je ugrabitev nemškega rnajorja, ki ga dva bivša partizana po vojni pripeljeta na Pohorje, kjer naj bi plačal za svo-3® nekdanje zločine. Literarni pri-avtorja, njegovo živahno pripovedovanje pa nam tako pribli- vino svetovne književnosti in likovno žata delovanje partizanov na Po- zgodovino. Potrebe po tovrstnih delih
T_ .	“	**	*«-» Ana«, »■»»•at*« i; Ao 4 TVlO«4S4 lr»*/*,r»
horju, da je to delo — poleg Ha-eetovih »Komisarjevih zapiskov-« eden najbolj živih dokumentov slovenskega partizanstva.
Roman je iz rokopisa prevel France Filipič.
Milan Vidic: Zimska pokrajina Iz dr. Sijančeve Sodobne slovenske likovne umetnosti.
Zgodovina svetovne književnosti
»Jezik in slovstvo« v sedmem letniku
Dvoje del s področja umetnosti že leta pogrešamo v slovenščini, zgodo-
VIDA BREST:
PTICE IN GRM
Za začetne bravce naj mlaj šega rodu 3® Vida Brest napisala drobno partizansko zgodbo ter jo povezala s prirodo 1 željo, da bi tudi naj mlajši lahko 6'edili viharnim časom vojne na taki st°pnli, ki ustreza otroški dojemljivo-stl. 2lve barvne ilustracije je izdelala belita Vovk-štihova, knjižico pa je dfitisnila Mladinska knjiga.
že dolgo časa preraščajo manjši krog »ljubiteljev«, nuja za takimi deli občutijo zlasti predavatelji. Iz razlogov, ki ostajajo nepoznani, doslej nismo dobili niti slovenskega prevoda niti originalnega dela z navedenega področja.
Nedavno tega pa je Izdal Zavod za prosvetno-pedagoško službo v Ljubljani skripta knjižnega formata; Franček Bohanec Je napisal »zgodovino svetovne književnosti«, kjer obeta prikazati štiri velike skupine razvojne poti književnosti: 1. književnost praskupnosti In sužnjeposestniške družbene ureditve, 2. srednjeveško književnost Azije in Evrope, 3. evropsko književnost ob nastajanju buržoazije ter 4. književnost po zmagi buržoazije In ob nastanku delavskega razreda. Celotno delo je zamišljeno kot vodič skozi tista leposlovna dela In literarno zgodovino, ki tvorijo zaradi po-
Izišli I. zvezek prvega dela Bohan-čeve »Zgodovine svetovne književnosti« obsega egipčansko, mezopotamsko in hebrejsko književnost. Na začetku je podal zgoščen družbeno-zgodovin-skl okvir ter tiste mitološke, filozofske in estetske silnice, ki se odražajo v leposlovju In so za umevanje tvarine potrebne. Avtor je kljub zgoščeni vsebini upošteval primerjalne komponente med literaturami, ob zaključku svoje zgodovine pa obeta podati nekatere probleme llteramo-teoretične narave, ki jih , ni upošteval v tekstu. Knjiga nudi razveseljivo novost — ob posameznih književnostih in književnih zvrsteh najdemo odbrane odlomke ali celotne pesmi (v prevodu Petra Levca), drugod si je avtor pomagal s krajšo vsebinsko — Idejno Interpretacijo. Tako pridobi razlaga literarnih pojavov na plastičnosti predstave, želeli pa bi, da bi ta prijem ohranil
Slavistično društvo izdaja že sedmo leto periodično glasilo »Jezik in slovstvo«. Namenjeno je slavistom, šolnikom ter vsem, ki jih zanimajo književna in jezikovna vprašanja teoretičnega in praktičnega značaja.
Uredniškemu odboru je treba priznati, da skuša uravnati glasilo tako, da nudi bralcem kar se da pestro slavistično problematiko v poljudnoznanstveni obliki; teorijo povezuje s prakso, zato so mnoge teme uporabljive pri pouku na šolah različne stopnje, kar Je posebno dobrodošlo za šolnike. S predšolskega gledišča gledano: mnogi jezikovni in književni problemi, ki jih je znanost že rešila ali pa tudi ne, zadobijo v »Jeziku in slovstvu* dopolnilo, opozorilo na nove aspekte, tolmačenja, pa tudi nova odkritja. Nenehen razvoj slavistične znanosti sili vestnega šolnika, da se ne zadovolji s pridobljenim znanjem
Nove knjige
Zavod za prosvetno-pedagoško službo OLO Ljubljana je med drugim izdal tri knjige v ciklostilu. Franc Plevnik in Ivan Stalec sta pripravila Fizikalne vaje. Knjiga je namenjena predvsem šolam, kjer so fizikalne vaje predpisane, knjiga ter napotila za vaje pa bodo dobrodošli tudi ostalim predavateljem, saj je frontalno predavanje s pomočjo krede in table suho, marsikaj pa se da izvesti s preprostimi sredstvi.
Ing. Zora Rendla in ing. Angela Pajk sta sestavili »Anorgansko kemijo — poskuse iz biologije«. Gre torej za dvoje naravoznanstvenih del, ki sta Ju avtorici podali na osnovi moderne znanosti na ustrezni šolski stopnji. Poizkusi pri kemijskih in bioloških urah so na taki stopnji, da jih lahko izvajajo šole, ki imajo osnovni bio-kemijski instrumentarij in pomagala.
Mira Voglar je sestavila za pedagoge predšolske stopnje knjižico pesmi in navodil »Leze, leze polžek počasi«.
Djordje Radišič — »Pohorska legenda«. Ciril Zlobec je prevedel za mariborsko založbo Obzorja poemo. Djordja Radišiča »Pohorska legenda«. Knjižica v pripovedni besedi je izšla ob 20-letnici prvega partizanskega napada na nemško postojanko na Pohorju. Mladi pesnik se je v epski poemi oddolžil spominu pohorskih borcev. ki so padli s starim Sarhom za svobodo. Osnova njegovi pesnitvi so torej resnični dogodki, dokumentarnost pa je narekovala, da je svobodno oblikovani verz ostal kar se da stvaren, brez bujne metaforike.
Frank Thiess — »Cušima«. Program Levstikovega hrama je dokaj raznoroden, saj sega od življenjepisa umetnika — »Rembrandt« — in romana o socialnem gibanju med obema vojnama — »Leta zorenja« — do ro-mansirane zgodovinske slike o eni največjih pomorskih bitk, za zadnjo knjigo letošnjega leta pa obeta potopisa. Thiess je nemški pisatelj, vrstnik Ane Segers, Hansa Fallade ter drugih. Med njegovimi leposlovnimi deli bi lahko našli več romanov, ki so mnogo bolj značilni, kot je V. Nagličev prevod »Ojšime«, in uživajo večje priznanje. Zato pa utegne biti »Cušima« posebej zanimiva, saj je Thiess dokumentarno in umetniško opisal celoten potek pomorske bitke 1905. pri Cušimi, ko je japonsko ladjevja zadalo katastrofalen poraz ruski mornarici, kar je postalo usodno za cari-stično samodrštvo. Pisatelj je sicer mestoma izrazil osebno mnenje, vendar je povečini skušal kar se da objektivno opisati zgodovinske dogodke.
metod na našem srednjem šolstvu je razmišljal Jože Šifrer ter v »Seminarskih metodah dela pri pouku materinščine« v gimnaziji in novih nalogah slavista z uvedbo diplomskih nalog nanizal nekaj praktičnih primerov. Kritiko »Pomorske slovenščine« pa je podal Stane Suhadolnik. Bibliografija slovenskega jezikoslovja in literarne zgodovine za leto 1960 je navedena v prvem in drugem zvezku »Jezika in slovstva«.
Tretji zvezek pa da portret »Dr.
FzMcf DerisaVTineta Loearja^Razvoj- se znašli v vzgojnem zavodu. Svoj-izpod peresa Tineta Logarja^	Etvenl svet s krhk0 občutljivo notra-
Leopold Suhadolčan — »Deček na črnem konju«. Mladinska povest Leopolda Suhadolčana »Deček na črnem konju« je prijetna osvežitev med mladinsko literaturo. Avtor si je odbrai hvaležno tematiko o šolskih otrocih — sirotah, ki so izgubili starše v vojni
Bohanec r,ri vseh poglavjih svetovne1 slovnice in slovstva, marveč da pri-
književnosti.
Ob razporeditvi gradiva bi veljalo omeniti, da bi bolj ustrezalo, ko tii avtor navedel zgodovinsko-družbeni okvir in kulturne posebnosti ob vsaki od orientalskih literatur posebej. Isto
»Tvoja knjiga tehnike«
Vsak dan naše dobe nam prinaša [Jekaj novega: živimo v času velikih °°®ežkov na področju znanosti in teh-dike in je povsem umljivo, da mora-P0 današnjemu doraščajočemu otro-?u..in mladostniku nuditi kar največ Jjdlig, ki naj bi mu bile ob posamez-5”" učmi, predmetih (fiziki, kemiji, tehničnem pouku, zemljepisu, biolo-•'Ji itd.) dragocen in nepogrešljiv vir ‘a Poglabljanje in razširjanje v šoli Ppdobljenega znanja, pedagogom pa P služile kot ilustrativen in privla-pripomoček pri delu.
Založba Življenje in tehnika se J® odločila, da bo izdala zbirko knji-zlc> ki bodo mladim bralcem posredo-*ale snov z vseh področij tehnike in fdan°sti. v načrtu je osem knjižic, ■etos pa bodo izšle štiri.
membnosti, vplivov ali umetniške literarno delo ne kaže obravnavati vrednosti jedro svetovne književnosti, razdrobljeno.
i	Upoštevati je treba, da je Bohan-
čeva »zgodovina svetovne književnosti« po zamisli in obsegu pionirsko delo pri nas. Nadrobnejšo podobo in zaključke bomo lahko dobili, ko se bodo zvrstili preostali zvezki, vendar že I. zvezek po tehtnosti, metodični obravnavi in literarnih aspektih zasluži priznanje, pa tudi nadroben pretres. Ob vsakem poglavju je navedel uporabljene vire, ki se jih lahko poslužl bralec, če hoče dobiti specialno sliko o posameznih literaturah. Videti je, da je Bohanec namenoma pisal nezapleteno, tako da je s preprosto besedo in nazornostjo približal orientalsko literaturo. Avtor bi moral upoštevati slikovno gradivo, če ne bi izšlo delo kot skripta. Potrebe po tovrstnem delu so brez dvoma večje, kakor je knjižna naklada, zato bi bilo prav, da bi se ena od založb zavzela za to delo. Morebiti bi bila na mestu nekatera dopolnila in popravki, vendar bi s knjižno izdajo pridobiU tehtno in dolgo pričakovano delo.
Prva knjižica, ki Je izšla te dni nosi naslov RAKETE. Napisana je v lahko umljivi obliki in govori o tem, kaj vse je človek že dosegel v svojem stremljenju, spoznati vesolje. Opisuje
»SLOVENSKI
PIONIRJI«
(Maks Simončlč-Miha Jenko)
(Alegro moderato)
Slovenski mi smo pionirji, mladostna sila v nas kipi; očetov naših zgled vodnik Je,
M zvesto mu sledimo vsi.
Vse naše sile domovini poklanjamo za nje procvit.
Njej zvesto hočemo služiti in narodu za dobrobit.
Čuvarji smo miru, svobode, saj naš največji Je zaklad; kdor naša pota z nami hodi, nam je prijatelj, nam Je brat.
Slovenski mi smo pionirji, mladostna sila v nas kipi; za tebe, draga domovina, življenje naše, naša kri.
merno dopolnjuje svoje znanje, ga po potrebi korigira.
Že bežen vpogled v prve tri številke letošnjega letnika daje dovolj jasen profil o vsebini in ustvarjalcih, ki so z resno zavzetostjo zastavili pero, da bi opozorili na tiste književne in jezikovne probleme, ki se sproti pojavljajo, staro nadomeščajo z novim in podobno. V prvi številki je France Bevk prispeval avtobiografsko skico »Moja pisateljska pot«. »O leksikonografskem ugotavljanju in urejanju besednih pomenov« je pisal Božo Vodušek. Dr. F. Bernik je povedal nekaj o »Položaju slovenske lirike v obdobju realizma«. »Pred izidom novega pravopisa« je dr. Bajec opozoril na : nekatere novosti in posebnosti slovenskega pravopisa, ki bo izšel letos. Novi pravopis bo za četrtino obsežnejši, kar pa se ne bo poznalo pri straneh, ker bo tisk drobnejši in stran bolj izrabljena. Pravopisni in .pravomočni del bo mnogo bolj nadroben kot pri stari izdaji. Kakšne so »Razvojne tendence v novejši slovenski književnosti« — t, j. v povojni literaturi — je nakazal Matjaž Kmecl ter ilustriral poglavitne družbenopolitične letnice in razvojne poti domače književnosti. Ob šestdesetletnici dr. Mirka Rupla je prikazal Branko Berčič jubilantovo znanstveno delo.
_	_	V drugi številki je dr. B. Krelft
vodu za prosvetno-pedagoško službo, predstavil »Osebnost Frana Kidriča«
na pot »Kosovelove socialne pesmi« je sledil Blaž Tomaževlč ter ob tem postavil Kosovelovo proletarsko liriko med tedanjo socialno pesništvo. Ignac Kamenik je posvetil študijo »Otroškim likom v delih Ivana Cankarja« ter postavil genezo posameznih obdobij in značilnosti otroških likov. O »Razvoju izražanja- osnovnošolskih učencev« piše Franc Žagar ter navaja nekatere ilustrativne primere otroškega govora. To področje je bilo domala nepoznano, Žagarjevo opozorilo .	-
daje pobudo za nadrobnejšo in siste- Iveta Šubica.
njostjo otroških likov je pisatelj podal v širini raznovrstnih likov in dogodivščin, ki so svojske šolskim letom. Pisatelj je rabil dialog kot značilno izrazno sredstvo s posluhom za otroški Jezik zaradi problematike kot zaradi izpeljave zasluži »Deček na črnem konju« nadrobnejšo oceno, med pedagogi pa bo delo naletelo na zanimanje — ša bolj pa med mladimi bravci. Knjigo je izdala založba Obzorja z lepo opremo in ilustracijami
Ce je Bohančevo delo izšlo pri Za-
še to ne pomeni, da je imel v mislih učbenik za predavatelje. »Zgodovina svetovne književnosti« hoče biti zanesljiv vodič skozi pojave v svetovni književnosti in kot tako lahko služi tudi predavateljem.
Igor Gedrih
ter njegovo slavistično delo. Boris Urbančič je zaključil premišljanje »O kriterijih pravilnosti v knjižni slovenščini«, dr. R. Kolarič pa je analiziral rabo »Določnega In nedoločnega spol-nika v slovenščini«. V zvezi s celotno preobrazbo Izobrazbenih in vzgojnih
matično delo. O »Nahtigalovih slovenskih jezikih v nemškem prevodu« je podal obširno kritiko Franc Jakopin. Verjetno je vzpodbudil novi slovenski pravopis Rudolfa Kolariča, da je spregovoril v »Novih pogledih na pismeni jezik«, navajajoč, da ne gledamo razvoj jezika vnaprej, In da premalo upoštevamo razvojne tendence ter se preveč oklepamo zgodovine
2e trije zvezki »Jezika in slovstva« nudijo dokaj pestro pa tudi kvalitetno vsebino. Morebiti bi kazalo uvesti rubriko, kjer bi odgovarjalo uredništvo na slavistična vprašanja (prav tako pedagoško-metodolo-ška) svojih bralcev.	I. G.
Šolska izdaja »na drini
MOST«
Beležka o našem Nobelovem nagrajencu Ivu Andriču in o njegovem najpopularnejšem romanu »Na Drini most«, ki ga je v ponatisu pravkar Izdala Državna založba Slovenije, ima predvsem informativen namen. Opozoriti želi na šolsko izdajo tega dela, s čemer je založba poskrbela, da je v priročni obliki in nizki ceni postal roman vsakomur pristopen. Najbrž ni zgrešena domneva, da se »Na Drini most« vključuje med obvezno šolsko čtivo, pa tudi sicer bi ne smelo biti šolske knjižnice brez tega Andričeve-ga dela. Na kratko: nova žepna izdaja velja v prvi vrsti šolski mladini. To je njen namen, njen cilj, njeno kulturno poslanstvo.
Otfried Preusler — »Mala čarovnica«. Katja Ogrinova je prevedla za založbo Obzorja mladinsko fantazijo, ki je menda precej popularna. Ljubka fantazija preleta, kar mami domišljijo z otroško stvarnostjo. »Mala čarovnica« doživlja svojevrstne dogodivščine, zgodbe so polne vedrin, prijetne lahkotnosti, ki je blizu najmlajšim brav-cem. Knjiga je ohranilg ilustracije nemške ilustratorke.
Angelo Cerkvenik — »Markov beg«.
Pisatelj se je uveljavil zlasti kot mladinski pisatelj, medtem ko so njegovi dramski poizkusi s socialno progra-matiko ostali v ozadju spričo šibke umetniške motiviranosti. Mladinska dela je Cerkvenik pisal v mejah preproste opisne stilizacije z jasno motiviranim dogajanjem. Takšnemu prijemu je ostal zvest tudi v pravkar izišli mladinski povesti »Markov beg«, ki jo je natisnila mariborska založba Obzorja. Povest je vsebinsko zanimiva zaradi tega, ker jo je avtor pomaknil v polpretekli čas v tržaško okolje, hoteč s pripovedno besedo prikazati mladim bravcem življenje Slovencev v predvojnih dneh, ko sta narodnostna nestrpnost In fašizem dušila vse, kar se ni hotelo ukloniti. Tudi mladina je čutila težo časa; .prav tu je-Cerkvenik zaobjel tisto preteklost, katere današnji rod mladih bralčev ne pozna. Skoda, da je nekoliko površinski pri podajanju zanimive in pritegujoče zgodbe. Oprema Zdenke Borčič presega njene ilustracije.
pogoje, s katerimi se bo človek sre-čal v vesolju, fizikalne osnove rake-
črpredinbo^o^telT^vesoUsk;
la<^A*vtor dela je Vlado Ribarič, priznani poznavalec vesoljske tehnike in tehnologije, opremil in ilustriral pa jo je Jože Spacal.	^
V tisku je že naslednja knjižica, STROJI, avtor ing. Mitja Tavčar, ki
Paberkovanje o potrebah in načrtih
Kondorjeve zbirke
Ce izhajamo z gledišča, da je knjižnica Kondor namenjena mladini,
Strindberg, Shaw, Čehov, Gorki, 0’Neill, Pirandello, Brecht, Sartre, Miller? In ob tekstih obširnejša razlaga kot je pri »Hamletu«! Od moder-
-----------_____ — • —------------------------- jjejBtvo je, r-	«. »«.«=.,» »ve-ev,,,,,	— --------a------r- nih piscev najdemo v izboru le dva
TOMOBlLI^IN^ATOMI.^Prvo^oo^^prea- omenjena ^ knjižna zbirka privlači kovjtudi z imeni upodabljajoče umet- dobno velja za Iga Grudna,^ J.anka — Tagora ir^ Herningwaya. Zakaj ^ne
vele T. in H. Manna, Solohov in mnogi drugi?
Kakšen kriterij zastopati ob izboru svetovnih literarnih del? Prednost bi stu”Gogi«, izbor Jarčevih pesmi, pesmi dali vodilnim svetovnim književni-v prozi, značilen izbor Podbevška, kom, ki so vplivali na razvoj litera-
spremno besedo. Ker še doslej nlma-
, .	.. .----	---------------- ..a„i=i,jc,*a	mo primerne čitanke svetovnih kla-
obravnava vse stroje, ki * njimi pre- predvsem šolski mladini, ne moremo sikov, je na mestu visoko število pretvarjamo energijo v delovno moč. mimo nekaterih ugotovitev, pomisle- vodov; čeprav se učenci spoznavajo Letos bosta izšH__še _dve neUi_AV- kov in	jejja Dejstvo je, da pri pouku z imeni svetovnih umetni-
---------- ------ .	kov (j
___ -o—« ________ nosti in glasbe!), lahko spoznavajo
zaradi dveh vzrokov: tovrstna umetniška dela le tedaj, če so dostopna večini, saj ostane učencu le bleda predstava brez temeljev, če
stavilo otrokom avtomobilske motorje mnogo širši krog kot zgolj šolsko tn različne avtomobile za osebni in mladino in to zaradi dveh vzrokov: tovorni promet na cestah, v Kmetij med raznoterimi kniižnimi zbirkami Stvu in gradbeništvu, v drugem pa bo je ^ Kondorjeva knSl^na^cenejšt
obravnaval avtor zgradbo atoma in vse koristi, to jih imamo in jih v bodoče še pričakujemo od Jedrske znanosti.
knjižnica najcenejša, ,
pač zato, da je po zmernih cenah nekje sliši o umetniku, ne pozna pa dostopna tudi mladini. Program te umetnine.
Zakaj ne bi predstavili pripovednika Vladimirja Levstika (ali hkrati morebiti tudi kot prevajalca?). Ob Gradnikovi osemdesetletnici bi morda bil primeren izbor iz celotnega dela, po-i Iga Grudr . Glazerja, Srečka Kosovela (ki je že davno razprodan). Ali ne bi veljalo z antologijsko zbirko prikazati poti slovenskega ekspresionizma, samostojno izdati Grumov »Dogodek v me-
zbirke je take narave, da 'povečini priteguje tudi ostale bravce. In še od-
Potrebe po dobrih in pretehtano v prozi, odbranih delih za šolsko mladino so
lika, ki je ne gre prezreti: oprema mnogo večje kot možnosti izdajanja knjig in ilustracije po estetski plati knjig. Katera so tista dela, ki jih prekašajo druge zbirke.
Kakšen program nudi Kondorjeva knjižnica? Klasike iz slovenske, sve-tovne in jugoslovanske literature.
Predvsem tista dela trajne vrednosti, ki naj bi jih poznal sleherni izobraženec in dijak do konca šolanja. Tu slutimo ključ, zakaj najde ta zbirka mnogo širši krog bravcev; klasiki so pač znana imena, njih pomen ni zble-
šolniska praksa potrebuje? Za zdaj ne kaže tiskati tistih del domačih pisateljev, ki izhajajo v zbirki Klasikov. Saj se da v knjižnicah Izposoditi »De-setesa brata«, Bevkovega »Tončka«, Jurcic-Kersnikove »Rokovnjače«, »Jaro gospodo«, pa še katero knjigo. Prvo tista dela, ki močno manjkajo, potlej P® “*dl ta, ki so že dostopna. Zbirka Klasiki zajema domače klasike od
Mrzela, izbrane eseje in kritike Pri-jatija, Vidmarja, Brnčiča in podobno? Mnogovrstna vprašanja, ki se pojavljajo ob tem, bi zaslužila nadrobnejši pretres, vendar naj mimobežno našteta imena opozorijo na nekatera dela, ki jih ni moči zaslediti na trgu, bodisi da so razprodana, že pred vojno pošla ali podobno .
Tudi v izboru svetovnega slovstva ni lahko. Priznajmo, brez Herodotovih »Zgodb« bi lahko potrpeli, zlasti, ker ga že imamo v celotnem prevodu.
ture po svetu al: na domačo književnost (n. pr, Byron, Heine, Gogolj). Pri spremnih besedah ni treba skopariti s prostorom. Isto velja za jugoslovanske književnike. Potrebovali bi antologijski Izbor poezije In proze, prevedena dela naj ne nudijo samo klasike, predstavijo naj tudi sodobne vrhunske ustvarjalce. — (Mladinska knjiga bi lahko izdajala tudi jezi-kovno-književna dela na prirejeni stopnji tako. da bi dijak našel vzporedno ob prirejenem originalu tudi
del, ob teh delih se manj razgledan Linharta do Aškerca, sedaj pride na tudi z začetnikom esejistike na konti- slovenski prevod n pr. Dickensa, J.
bravec zaupljiveje ustavlja kot ob novih, manj znanih. Doslej je izšlo
vrsto Cankar in Voranc. Generacije nentu, z Montaignom bi lahko poča-_	med obema vojnama skoraida ni za- kali, dokler ne dobimo tistih del, ki
46 zvezkov, "od tega 21 slovenskih, 21 stopane, če ne bi Izšel 1. zvezek Ko- Jih neprimerno bolj pogrešamo. Pri-iz svetovne književnosti ter 3 srbo- soveiovih pesmi. Tudi pri Kondorjevi mer: ob evropski romantiki govorimo hrvaška. Posebnost sta dve knjižici, ki	3e prav tukaj pomanjkljiva o Byronu, Shellyju, de Mussetu, Goe-
sta ostali neprevedeni v srbohrvaščini, -skrb za izdajanje pomembnih avtor- theju, Schillerju, Puškinu. Lermonto-toda dopolnjeni s potrebnim besednja- jev. Podoba književne Izobrazbe se ne vu, Mickiewiczu, 'Machi, Kollarju, ’	”	Moderno, literatura Leopardiju itd. Ali ne bi	"
Verna, Grimma, Gorkega ipd.)
IGOR GEDRIH
Popravek
kom. Ko nanese beseda o izboru del,	učiti
3e .^eba izreči priznanje, saj so po večini tehtno izbrane stvaritve.
potrebovali


.	1-»* \_*»j c«	ZTZ.ZZ izv- »J* po 1,1«_
Jr* *az vij silil dalje In postala nekje antalogijski Izbor romantičnih pesni-tradicija današnjih piscev. Da ne bi	kov?	Morebiti	nasploh	več	antologij-
Vendar	je	posredi	nekaj	pomisle-	bua ostala nepoznana dela slovenskih	sklh	prerezov,	bodisi	med	strujami
kov šolniške	narave,	ki izvirajo	iz	^imetnikov od Moderne dalje, je Kon-
praktičnih	potreb. V	šolski	rabi	so	oorjeva knjižnica dolžna, da v večji
čitanke z odlomki domačih književ- meri skrbi za tiskanje le-teh del.
nuit
nikov. Samo to branje pač ne more zadostovati za potrebno poznavanje književnih del, zato Kondorjeva zbirka pomore z ustreznimi izdajami s
V polemiki ob novem pravopisu sta se v članku »V kolobarju« (PD št. 3, 1962) vrinili dve napaki; v zadnjem stolpcu .se mora pravilno glasiti stavek: »...Toda gorenjska in koroška izreka...« (ne: torej); v istem teraturaml. Eno in najtežje delo stolpcu se mora pravilno glasiti sta-Shakespeara ne zadovoljuje, da bl vek- »...umaknimo z naših asfaltnih
&k.iu pieiesuv, uuuisi ineu suujčujij
(Moderna 1), ali med nacionalnimi li-
Cankarja in Prešerna nimamo ni-	mogli v šolski obdelavi spoznati raz-	cest neokretne	kolčsarje (SP),	kakor
‘mo	1°v°ti• zato bi veljalo ponatisniti	noliko dramsko ustvarjalnost velikega	smo že	pred	desetletjem želčzarje
klancu« in »Poezije I«, odbrati	dramatika. Ali drama ne sega preko	(tako še	Pleteršnik) prepustili	Kltaj-
eno	izmed osrednjih dram Cankarja.	Goldonija in Gogolja? Kje so Ibsen,	cem.«
Turistično kulturna potovanja prosvetnih delavcev
Delavnica za kovinsko stroko v sedanji vajenski šoli v Škofji Loki služi tudi odraslim za izpopolnjevanje znanja v šolskem centru.
Komisija za zveze s tujino pri Sindikatu prosvetnih in znanstvenih delavcev Jugoslavije je v zimskih počitnicah organizirala več skupinskih Izletov jugoslovanskih prosvetnih delavcev v Italijo. Grčijo, Avstrijo in Zvezno republiko Nemčijo.
Skupina, ki je obiskala Italijo; sl je ogledala kulturno-zgodovlnske znamenitosti v Neaplju, Pompejih, Rimu, Firencah in Benetkah.
Skupina, ki je obiskala Avstrijo; sl je ogledala na Dunaju kulturne znamenitosti in prisostvovala nekaterim kulturnim prireditvam.
V Grčiji pa sta dve skupini naših prosvetnih delavcev obiskali Atene, Peloponez, preročišče v Delfih in Solunu.
30 prosvetnih delavcev je obiskalo Zvezno republiko Nemčijo; po programu, ki ga je izdal šolski referendum mesta Miinchena; so obiskali znamenitosti in šole tega mesta, tehnični muzej in naredili dva izleta v okolico.
Ta kultumo-politična potovanja so organizirala po kulturno-zgodovin-skem programu, ki je posebej prirejen za prosvetne delavce. Namen potovanja pa je v izpopolnjevanju in širjenju znanja prosvetnih delavcev s posebnim ozirom na kulturno-umet-niške znamenitosti, na nacionalno zgodovino dežele, na razvoj šolstva in prosvete.
Potovanja organizira Sindikat prosvetnih in znanstvenih delavcev v svoji režiji in v. režiji samih udeležencev.
Vsa tri letošnja potovanja so lepo uspela, njihovi programi so bili bogati.
Petar Vujič
Seminar na Višji gospodinjski šoli v Grobljah
Ravnateljstvo Višje gospodinjske šole v Grobljah je v semestralnih počitnicah organiziralo sedemdnevni seminar za izredne študentke VGS v Grobljah, ki je bil odlično obiskan, saj se je seminarja udeležilo čez sedemdeset udeleženk.
Udeleženke so bile učiteljice, ki na matičnih šolah že uspešno poučujejo
Izletnik vos vabi
V DEŽELO SONCA IN PIRAMID — šestdnevno potovanje v času prvomajskih praznikov v Egipt in Grčijo z ogledom Kaira in Aten. Cena potovanja je 96.900 din. Možnost plačevanja v obrokih. Rok prijav do 15. marca 1962.
PO JUGOSLAVIJI — enajstdnevno potovanje z avtobusom v času prvomajskih praznikov.
NA PLITVICKA JEZERA — tridnevni avtobusni izlet v času prvomajskih praznikov.
V KUMROVEC IN ŠMARJEŠKE TOPLICE
JUBILEJI OSNOVNIH ŠOL
Osnovnih šol na Slovenskem za Široke ljudske množice je bilo do Marije Terezije malo. Kar jih je bilo ustanovljenih, so bile pri samostanih
ali graščinah, kjer/ so »schulmeistri« poučevali dečke iz boljših rodbin čl-
tanje, pisanje, računanje. Pri naš zasledimo v času od leta 1200—1774 okoli 90 takih zasebnih ali cerkvenih šol. 18. stoletje pa pomeni prelomnico v zgodovini slov. šolstva. To je doba plodovitih načrtov in nasvetov, kako zboljšati šolstvo. Vedno bolj je rastel vpliv 'javnega mnenja, ki je prodrl v vladne kroge, tako da so se morali državniki in vladarji ukloniti zahtevi »da se brigaj državna uprava bolj nego doslej za narodno omiko«, in končno je bilo leta 1774 šolstvo z zakonom podržavljeno. Šolska dejavnost
se je zelo razmahnila, še bolj pa jo je razgibal avstrijski državni Ijudsko-
šolski zakon Iz leta 1869. Največ bogatega in točnega gradiva o naših šolah dobimo v šolskih kronikah, ki nam ne dajejo samo podatke o ustanovitvi, delu in razvoju šol, ampak tudi podatke o okoliščinah, ki so pouk pospeševale oziroma ovirale. Ne smemo misliti, da so samo tuje sile nastopale proti slovenskemu šolstvu; ovirali so ga tudi domači nasprotniki, ki so zavirali delovanje slovenskega šolstva in s tem tudi Izobraževanje slovenskega naroda. Zato so, tembolj pomembne obletnice ustanovitve naših šol.
Stoletni in sto pedesetletnl jubilej svojega obstoja praznuje letos več osnovnih šol v Sloveniji, tri sto petdeset let pa že deluje šola v Negovi v Slovenskih goricah, ki je ena najstarejših vaških šol.
Prvi učitelj v Negovi, ki ga navaja graščinski račun iz leta 1612, je bil Adam Škorjanc. Za njim so službovali Planina Matej, Menhart Matej, Raab Simon, Raab Janez-Jurij, Faber Kolo-man, Vrbnjak Franc, Markovič Simon, Ganster Franc, Domanjko Bernardi Žižek Simon ter Bizjak Mihael od leta 1768—1783, ki je postal v pravem pomenu besede učitelj.
Iz arhivskega gradiva, ki se nahaja v Gradcu pod signaturo XIX-D-
18, je razvidno, da je bila dne 3." oktobra 1617 v času službovanja Cerkov-
Ttilrn T31 o n 1 w	-a___	..
nlka Planina Matija druga vizltacija. Dokument navaja sledeče:	Aeditus
vocatus Mathias Planina per lectio-nem cathehesticam, quam' diebus do-minicis semper hora pomeridiana ha-bebit et rogatus ea.« Iz tega je raz-da ,3e bil pouk že pred letom 1617, torej v času učitelja Adama Škorjanca, kt ga navaja račun kot prvega učitelja v Negovi.
Na osnovi Občega šolskega reda iz leta 1774 je bila leta 1783 v Negovi ustanovljena enooddelčna nemška trivialna šola, kar je razvidno Iz nekega graščinskega' poročila iz leta 17S6. Šolski obisk je bil zelo slab, kljub obširnemu šolskemu okolišu. Všolane so bile vasi: Negova, Lokovcl, Kunova, Gor. in Sp. Ivanjcl. Število učencev se je gibalo od 3 v letu 1791 in 1792, do 132 v letu 1848. Prvo šolsko
poslopje je bilo sezidano v letih 1784 do 1766. Leta 1879 je število učencev naraslo na 365, ker se je povečal šolski okoliš. Novo šolsko poslopje, zgrajeno 1907. leta, je imelo tri oddelke. Sola se je širila in dobila leta 1936 še šesti razred.
Prve podatke o ustanovitvi teharske šole zasledimo leta 1812. Od tega leta do leta 1817 je poučeval v privatni hiši učitelj Sefan Krumpholz. Sola je bila enorazredna In pod patronatom samostana v Stični, šolsko nadzorstvo pa je vršil lavantinski škofijski konzistorlj. Z' zakonom Iz teta 1868 je bila tudi teharska šola podržavljena in nadzorstvo je prešlo na deželni šolski svet. Zaradi naraščajočega število otrok v šolskem letu 1872—1873 je bila ustanovljena dvoraz-rednica. Leta 1922 je imela teharska šola pet oddelkov. Iz tega je razvidno, da se je šola razvijala vzporedno z rastočim številom šoloobveznih otrok. Razvoj Industrije v Celju in Štorah je nedvomno vplival na gospodarske razmere v občini in je povzročil naseljevanje delavskih družin v Teharje.
Sola v Podsredi je bila ustanovljena z odlokom okrožnega urada v Celju z dne 19. oktobra 1807. Pouk pa se je pričel leta 1812, kar je razvidno iz komisijskega zapisnika z dne 1. maja 1812. Prvi učitelj je bil Luka Korošec. Sola je bila razširjena leta 1873 v dvorazrednlco, leta 1927 v trorazred-nico in leta 1935 v štirlrazrednleo.
Z odločbo okrajnega sodišča »Burg Schleinitz« z dne 27. novembra 1811 je bila ustanovljena poskusna šola v Slivnici. Pouk se je pričel 5. januarja 1812. leta; to. poskusno šolo je obiskovalo 40 otrok. Stalna šola je bila ustanovljena 15. avgusta 1814. Sola je bila pod patronatom gosposke iz Studenic pri Poljčanah. Prvotno je bila enorazred-nica in se je širila vse do leta 1933, ko so imeli 4 razrede osnovne šole in 2 razreda višje ljudske šole. Leta 1939 je kraljevska banska uprava ukinila prvi oddelek višje ljudske šole v Slivnici. ker so otroci vedno številneje obiskovali meščanske in srednje šole v Mariboru in jih je bilo na domači šoli vedno manj.
Redna ljudska šola se Je ustanovila v Leskovcu z dekretom krškega »maire« z dne 16. oktobra 1812. Ta dekret sta podpisala maire grof Auersperg in tajnik Anton Resman. S tem dekretom je bil imenovan za cerkovnika, organista in učitelja Anton Vre-zie ,ki pa kot učitelj ni bil izprašan. Kljub velikemu šolskemu okolišu je ostala od leta 1874 enorazredna. V tem letu je 26. novembra okrajni šolski svet v Krškem razširil šolo v dvoraz-redno, leta 1876 v trirazredno in leta 1904 v Štirirazredno s paralelko
Po arhivskem gradivu je utemeljeno, da je leta 1812 bila ustanovljena cnorazrednica v Stražišču (kranjski okraj), ki se je Jeseni 1892 razširila v dvorazrednlco. Število šoloobveznih otrok je hitro naraščalo zaradi poživljenega žimarstva v stražiškem šolskem okolišu. Prav zato je bila šo-
mm tožila MLADINSKA KNJIGA
“■MIT LJUBLJANA, ČOPOVA 38-111
Vsa šolska vodstva, razrednike in starše opozarjamo na knjige, v katerih bodo našli zbran material, ki je predpisan kot
obvezno šolsko čtivo
V Knjigi »DOMAČE BRANJE« (izbrala in uredila Milka Mihelič, z ilustracijami Maričke Korenove) boste našli poleg sestavkov, ki so predpisani (»Muca Copatarica«, »Premagane zverine«, »Medvedkova svatba«, »Gospod in hruška«, »Trije medvedi«, »Mojca Pokrajculja«, »Pravljica o šivilji in škarjicah«, »Ježeva hiša«, »Sneguljčica«, »Uganke«, »Rdeča kapica«) še pesmi O top a Župančiča, Desanke Maksimovič, sestavke V. Winklerja in Stanka Semiča-Dakija. Kartonirana knjiga stane 650 din.
Nepogrešljivo čtivo je prav tako ilustrirana knjiga V. Prežiha »Cez goro k očetu«, z ilustracijami Miklavža Omerze. Cena kartonirani knjigi je 580 din.
Za višje razrede boste mnogo obveznega čtiva našli v knjigi izbranih mladinskih del
F. Bevka: »MLADOST MED GORAMI«:
»Mladost med gorami« »Otroška leta«
»Tatič«
»Pastirci«
»Grivarjevi otroci« »Pestema«
»Mali upornik«
Cena v polplatno vezani knjigi je 1250 din.
Knjige dobite v vseh knjigarnah ali direktno pri upravi založbe Mladinska knjiga, Ljubljana, ^Volfova 12.
la še razširjena leta 1899 v trirazred-nico in leta 1811 v štirlrazrednleo. Industrializacija Kranja in okolice, zlasti na področju tekstilne industrije, je povzročila po letu 1925 močan dotok prebivalstva iz vse Slovenije. Zato je prišlo do otvoritve dveh paralelk 1829 in 1932 in do otvoritve petega razreda 1934 in leta 1936 še šestega razreda. Pri šoli je bila po podatkih šolske kronike od leta 1888 dalje tudi ponavljalna šola.
Enorazredna šola pri Sv. Barbari v Slovenskih goricah, sedaj Korena (mariborski okraj), je bila osnovana leta 1812 na pobudo sekovskega kon-zistorija. Naslednjega leta so zgradili pritlično stavbo in leta 1814 se je pričel pouk za šolski okoliš, ki je obsegal: Zg. in Sp. Koreno, Zikarice, Jablance, žarnico in vlniško vas. Iz prvotne enorazrednice se je razširila leta 1854 v dvorazrednlco, leta 1887 v tri-razrednlco, leta 1902 v štirlrazrednleo, leta 1927 v petrazrednico. Vzrok, da se Je šola postopoma širila, je bil naravni prirastek prebivalstva šolskega okoliša. Prva desetletja se šolska obveznost ni strogo izvajala, ker prebivalci niso bili preveč haklonjeni šoli, posamezniki so celo večkrat skušali ovirati njen razvoj. Bali so se predvsem denarnih bremen, ki so nastajala z dozidavo novega šolskega poslopja.
O nastanku plšeCKe šole piše šolska kronika naslednje: »V letu 1812 je takratni organist in mežnar Franc K&-lič začel iz prostovoljnega nagiba poučevati nekatere vaške dečke. Poučeval jih je v mežnariji. Prvotno so bili deležni pouka samo dečki. Po desetih letih je postala šola v mežnariji pretesna, zato so najeli starši učencev večjo sobo.« Leta 1820 je posestnik Albert Anton pl. Mascon dal na razpolago prostorno sobo za šolo. Pouk na tej šoli je bil brezplačen. Tako so Imeli v Pišecah dve šoli. Poučeval je učitelj Franc Pleteršnik, oče slovenskega jezikoslovca Maksa Pleteršnlka. Ko pa je leta 1822 baron Mascon umrl, je prenehala delovati tudi ta šola. Zasebno šolo, kakor tudi šolo organista tn mežnarja Franca Kaliča so obiskovali otroci iz upravne občine Globoko vse do leta 1882; to Je vse dotlej, dokler Globoko ni dobilo novega šolskega poslopja. 2e leta 1876 so občani sklenili ustanoviti podružnico pišečke šole v Globokem. Sklep ni bil izvršeni ker je bila medtem odprta v Globokem samostojna šola. Šolska občina se je ustanovila šele leta 1879, otroci iz novoosnovne šolske občine Globoko pa so hodili v pišečko šolo še do leta 1882. 4. decembra 1882 je pričela v Globokem s poukom dvorazredna »Cesar-jevič-Rudolfova šola Globoko«. Šolski okoliš je obsegal vso upravno občino Globoko, to so katastrske občine Globoko, Blatno, Mali vrh in Piršenberg, ter del upravne občine Bojsno.
Točnih podatkov o ustanovitvi osnovne šole v Makolah (mariborski okraj) ni mogoče ugotoviti. Ustanovitev šole spada v zadnja leta osemnajstega stoletja. Iz arhivskega gradiva je razvidno, da je leta 1812 poučeval učitelj Vincenc Kneschaurek, pred njim pa neki Faber. Sola je bila eno-razrednica, pouk pa je potekal v gospodarskem poslopju starega gradu Štatenberg. V prvih letih ustanovitve so obiskovali Šolo otroci najbližjih občin, ki niso imeli več kot eno uro hoda. Šolski obisk je bil zelo dober, kljub temu, da je bil razred v zelo vlažnem delu gradu, saj je bil četrtino pod zemljo. Leta 1870 je štela šolska občina 408 šoloobveznih otroki starih od 6. do 14. leta. Okrajni šolski svet v Slovenski Bistrici je že leta 1870 zahteval gradnjo novega šolskega poslopja, kar se je uresničilo leta 1876. Nova šola je bila trlrazredna in se je teta 1888 razširila v štirirazrednico. Po zaslugi tedanjega šolskega nadzornika prof. dr. Janka Bezjaka se je šola razširila leta 1897 v petrazrednico.
šestrazrednico in leta 1936 sedemraz-rednico. Zanimivo je, da je višja šolska oblast 30. aprila 1894 izdala dovoljenje, da ostane šola slovenska, ne nemška, nemščina naj se poučuje kot predmet.
Leta 1812 je bila organizirana šola tudi v Žetalah (mariborski okraj) na pobudo upokojenega župnika Baltazarja Reicha, kjer je poučeval učitelj, organist in cerkovnik Josip Kodre iz
V KOČEVSKI ROG IN DOLENJSKE TOPLICE — enodnevna izleta z avtobusom v počastitev 8. marca, Dne-va žemsL*
NA PUSTNI KARNEVAL V PTUJ IN KOSTANJEVICO — izleti z avtobusom v marcu.
NA VESELO PUSTNO PRAZNOVANJE NA POKLJUKI — dvodnevni avtobusni izlet v marcu.
POLŽEVO, ZAPLANA, BLOKE, POKLJUKA — nedeljski smučarski izleti.
V	KRANJSKO GORO NA SMUČANJE IN SANKANJE — izleti za šolsko mladino s posebnimi vlaki v februarju in marcu; v času od 1. do 4. marca združeni z ogledom XVII. državnega prvenstva v alpskih disciplinah.
V	DOLINO GRADOV — izlet z avtobusi za šolsko mladino v marcu.
predmet gospodinjstvo, nimajo pa za to potrebne kvalifikacije. Seminar Je bil odlično prirejen, slušateljice so poslušale predavanja iz brornartoldgije In ekonomike ter s tem pridobile ošnove za nadaljnji študij. Kljub zelo mrzlemu vremenu je med slušateljicami vladalo vedro razpoloženje, saj so bili na razpolago vedno toplo ogrevani dnevni prostori in spalnice. Vedremu razpoloženju je tudi pripomogla odlična kuhinja s pestrimi jedilniki. V času seminarja je bil slušateljicam na razpolago ves predavateljski kader za razna posvetovanja glede tem za diplomske naloge ter tudi izpraševalna komisija za slušateljice, ki so delale izpite. Cas seminarja je. bil ekonomično izrabljen in vse slušateljice so se polno novih napotkov za nadaljnji študij vračale na svoja delovna mesta.
Vodstvenemu kadru in izpraševai-him komisijam ter predavateljem, posebno pa še ravnateljici Anici igotler, ki je s svojo organizacijsko sposobnostjo pripomogla do odlično uspelega seminarja, se v imenu vseh udeleženk prisrčno zahvaljujem z željo, da bi se podoben seminar vršil tudi v času počitnic, katerega se bomo vse z veseljem udeležile.
Koc
Iz šolstva v ZDA
Rogatca. Patronat nad župno šolo je
' čl - *	...	— -	•
imel glavni župnik iz Hoč pri Mariboru. Tukaj srečamo velikega nasprotnika šole. Eden izmed njih je bil župnih Fratnik. Na vse načine je poskušal, da bi spravil šolo s cerkvenega posestva in jo tako onemogočil. Kod-rejev naslednik Celmer se je moral s šolo seliti v Trstnico. Po 10 letih se je šola vrnila v Žetale v najeto logarsko hišico. Na pobudo učitelja Breznika je bilo sezidano leta 1882 novo šolsko poslopje In šola se je razširila v dvorazrednlco. Število šoloobveznih otrok je naraščalo. Leta 1833 je okrajni šolski Svet hotel, razširiti šolo v triraz-
NA SPOMLADANSKI VELESEJEM V ZAGREBU — izleti s posebnimi vlaki za šolsko mladino v aprilu.
V NEDELJO OB 13.09 Z IZLETNIKOM — avtobusni izleti v turistično zanimive kraje bližnje ljubljanske okolice.
PRIJAVE sprejema Turistična agencija Izletnik v Ljubljani, Celovška 121 in vse poslovalnice v Sloveniji.
Pojasnilo
rednico, čemur so se prebivalci uprli. Sovražili so učitelja Breznika tako, da
so mu odrekli celo vodo Iz svojih stu-deneev in tudi živil mu niso hoteli prodajati. Breznikovi nasledniki pa so uspeli in leta 1914 je postala Sela štirirazredna, leta 1925 pa petrazredna.
Letos praznujejo stoto obletnico tri šole: Crešnjlce, Preloka In Polje.
V	Crešnjicah (celjski okraj) je bila ustanovljena osnovna šola po zaslugah takratnega župnika Simona Cmo-še, ki je prvi od leta 1862 do 1878 brezplačno poučeval otroke verouk, nekoliko čltanje, pisanje In računanje. Leta 1863 je bilo zgrajeno šolsko poslopje. Sola je bila organizirana kot enorazrednlca in je ostala taka do leta 1933, ko je bila z odlokom kraljevske banske uprave razširjena v dvorazrednlco. Razlog za organizacijo šole ni iskati v naraščanju števila otrok — kajti šolska kronika Izkazuje, da se je število otrok v letih 1869 do 1939 povečalo komaj za 15 — ali v povečanem šolskem okolišu, ampak v težnji prosvetnih oblasti mlade države, da se šolstvo čimprej organizira na dostojno višino.
V	Prelokl (novomeški okraj) je bila predlagana ustanovitev šole že leta 1856, vendar rednega pouka ni bilo do leta 1862. Prej je bila nedeljska šola, kjer so poučevali domači župniki. Leta 1861 je občina sezidala šolsko poslopje. S prvim rednim poukom v eno-razredni šoli so pričeli jeseni leta 1862. Leta 1922 je bila šola razširjena v dvorazrednlco in leta 1934 v trorazrednico.
V	Polju (ljubljanski okraj) se je pouk začel 14. novembra 1862. Sola ie bila enorazredna In je štela 239 otrok. Prvi šolski upravitelj je bil Kuhar Blaž, ki je bil učitelj, organist in cerkovnik. Zaradi vedno večjega števila šoloobveznih otrok se je šola razširila leta 1876 v dvorazredno in se širila vse do 1936, ko sta bila ustanovljena še sedmi In osmi razred. Število otrok in oddelkov se je večalo zaradi dotoka delavcev, ki so se zaposljevali v vevški papirnici, deloma pa tudi zaradi ugodnih prometnih zvez. Po prvi svetovni vojni se je število prebivalstva zopet močno povečalo z begunci, ki so pribežali iz Primorske Slovenije.
Republiški odbor našega sindikata prejema še vedno vprašanja, kako Je s priznanjem v delovno dobo tistega časa, ki so ga posamezniki v sovražnih režimih stare Jugoslavije prebili v nezaposlenosti brez lastne krivde. Podatki o tem, ki jih je lani začel zbirati sindikat, so bili le informativnega značaja; vsak posamezen primer se rešuje individualno v okviru obstoječih predpisov. Izključno za prosvetne delavce pa ni mogoče rešiti tega vprašanja, ker je bilo teh primerov zelo veliko tudi pri ostalih uslužbencih.
Šolsko okrožje mesta Houston v ZDA posveča že od začetka leta 1961 vsak teden po eno radijsko oddajo svojim šolam. Ta večerna oddaja opozarja javnost na tekoče probleme šole, na važne dogodke iz šolskega življenja ter na uspehe učencev. Oddaje, ki so predvsem namenjene staršem, so povečale zanimanje za napredek učencev, za šolsko televizijo, za metodo poučevanja na srednjih šolah itd. Ker je pokazala javnost za te oddaje veliko zanimanja, so jih nadaljevali 'tudi v naslednjem polletju.
* «
Okoli 15 univerz v ZDA izdaja študijske programe za usposabljanje učiteljev za vzgojo odraslih, medtem ko 145 visokih šol prireja enega ali več tečajev z enakim namenom. Vprašanje zaposlitve odraslih po upokojitvi je zelo važno z vidika njihove vzgoje. Vzgojne potrebe ljudi določene starosti so bile predmet dolgih razprav na posebni konferenci, ki je obravnavala vzgojo priletnih delavcev. Poleg fega je vseh 50 ameriških držav izdalo priporočila o vzgoji priletnih delavcev, v katerih poudarjajo potrebo, da tl ohranijo, razvijajo In uporabljajo svoje fizične in umske sposobnosti v svojo korist in korist skupnosti.
PROSVETNI DELAVEC-
NOVOMEŠKE MATURANTKE!
Prve maturantke IV. letnika učiteljišča v Novem mestu (leto 1951-52) sporočite svoje predloge in naslove (srečanje po 10 lefih). — Praprotnik Rezka. p. p. 212/IV. Ljubljana.
Viri:
---------—	* —	■ v	C«.	VTHIJIA-L/«
Zaradi vedno večjega števila šoloobveznih otrok dobijo Makole leta 1907
Zgodovinski razvoj posameznih šol ,	,, nku podan po preverjenih iz-
vlečkih iz šolskih kronik v Slovenskem šolskem muzeju;
Jože Apih, Ustanovitev narodne Sole na Slovenskem str. 253, L 1894 (LMS)
l897U6itel)skl koledarček leto 1887 In
Popolhlk, Matej Slekovec — Drobtinice za zgodovino slov. šolstva
Časopis za slov. krajevno zgodo-Erahce Ostanek — Pomen šol-sklh kronik za zgodovino šolstva (leto L št. 3, str. 181)
pr. Fran Kovačič — Slovenska Štajerska in Prekmurje.
Sindikat prosvetnih in znanstvenih delavcev Jugoslavije odpira za svoje člane
letovišče v Splitu
v Dijaškem domu v Zrinjsko-Frankopanski ulici 7
Poslužite se
dostopne cene (900 din dnevno za osebo), higiensko stanovanje (v sobah s 4 do 6 posteljami), dobro hrano (trije obilni obroki dnevno).
Letovišče bo odprto od 3. julija do 25. avgusta 1962, lahko pa rezervirate mesta po sledečih izmenah:
od 3. julija zjutraj do 16. julija zvečer, od 17. julija zjutraj do 30. julija zvečer, od 31. julija zjutraj do 13. avgusta zvečer, od 14. avgusta zjutraj do 25.avgusta zvečer.
V letovišče lahko vzamete s seboj tudi člane družine.
Prijave in rezervacijo mest s čitljivo izpisanim naslovom je treba poslati na naslov;
Letovalište Sindikata prosvetnih i naučnih radnika Jugoslavije, Split, ul. Zrinsko-Frankopanska broj 7 (upravniku Stjepanu Sestanoviču).
Vse dopisovanje bo vodilo izključno letovišče v Splitu.
Za izpopolnitev notranjega šolskega dela potrebne knjige: IVO TOLIČIČ:
Otroka spoznamo v igri . . .	500 din
BOGDAN URATARIC:
Proizvodna zemljišča in živali.
800 din
MIHAJLO ROSTOHAR:
Začetno čitanje po analitični metodi.......................
750 din
JOŽE ŽABKAR:
Pouk matematike v obvezni šoli m. del • • • • • • * .
720 din
GUSTAV ŠILIH:
Očrt splošne didaktike
1300 din
Knjige dobite v vseh knjigarnah ali pa jih naročite naravnost v DRŽAVNI ZALOŽBI SLOVENIJE, LJUBLJANA, MESTNI TRG 26.
Tečaji v Oteševu
Sindikat prosvetnih in znanstvenih delavcev Jugoslavije ter Zveza društev za tuje jezike in književnost FLRJ organizirata od 10. do 30. julija 1962 v Oteševu na Prespanskem jezeru
strokovne tečaje za predavatelje tujih jezikov
(ruskega, angleškega, nemškega in francoskega)
Preskrba je zagotovljena v letovišču »Oteševo« (ustreza hotelu I. in II. kategorije) v Oteševu na Presnanskem jezeru v sobah z I, 2, 3 in 4 posteljami.
Penzion znaša 990 din za osebo (za 20 dni 1.9.800 din).
Stroške bodo poravnali udeleženci. Sekretariat Zveznega izvršnega sveta za prosveto in kulturo je naslovil vsem republiškim svetom za prosveto pismo, naj priporočijo občinskim ljudskim odborom, da bi oni poravnali stroške penziona in potne stroške za udeležence s svojega območja.
Penzion v Oteševu se bo lahko koristil začenši z večerjo 9. julija in zaključno s kosilom 29. julija (20 kompletnih penzionov).
Stroške tečajev bodo poravnali organizatorji.
. Prijave s čitljivo pisanim naslovom in oznako, za katero jezikovno skupino se prijavljate, pošljite na naslov:
Dom prosvetnih radnika Jugoslavije, Beograd, Kralja Milutina 66.
Prijave bodo sprejemali do vključno 30. aprila 1962.
Kandidati bodo do 12. maja 1962 obveščeni, ali so sprejeti m o načinu plačevanja.
Š!
P
P
V
č,
v
p
p
p
Sl
1(
s
ii
n
ti
ii
o
n
1.
n
o
v
k
P
k
ii
izdaja Republiški odbor sindikata prosvetnih in znanstvenih delavcev LRS — List izhaja Štirinajstdnevno med šolskim letom — Ureja uredniški odbor — Odgovorni urednik Drago Ham — Naslov uredništva: Ljubljana. Kopitarjeva 9 — Telefon uredništva: »3-722. interno 363 — Naslov uprave: Ljubljana, Nazorjeva ul l — Telefon uprave: 22-284 — Poštni predal: 355-VD - Letna naročnina 400 dinarjev — Številka tekočega računa: 600-14/3-140	- Tiska CZP -Ljudska
oravlca-