Štev. 22. V Liublj ani 20. novembra, Tečaj JI. jBrus* izhaja 5. in 20. dan vsacega meseca. — Cena za vse leto 4 gld., za pol leta 2 gld., za četrt leta 1 gld. Posamične številke po 20 kr. — Inserati računijo se po 4 kr. petit-vrsta. Trije dobri sveti. (Poslovenil Radovan.) (Konec.) Jedva je bil Janez odšel, že si je najel sedež na velikem vozu, ki naj ga popelje v njegovo vas. Vozd se je (felje in dalje s culico na hrbtu, z dobrimi sveti v glavi in s trdnim namenom, da bode po teh svetih ravnal, kadarkoli bode mogoče. Dospevši v podnožje visoke gore, kjer se je cesta po ridah vila kvišku, spomnil se je prvega sveta: „Kadar vidiš hližnico, prikrajšaj si s tem kos pota! in zdelo se mu je, da se mu je sedaj po njem ravnati. „ Ali se ne more tu gor ? upraša voznika, „Ali ne vidite, da je to jedva za koze?“ „Brez truda ni plačila 41 . In Janez Premišljuj leze in pleza kvišku in se gori j usede kraj ceste, da si odpočije iu počaka na voz! Voza ni bilo dolgo in Janez je že mislil, da ga ne dočaka. A ko naposled vendar zagleda, počakal je vender še. A kako je bil presenečen, ko vidi, da ima sprevodnik krvaveč nos, hlapec zlomljeno roko, a potovalci so vsi več ali manj pobiti. Mej potoma napali so jih bili zlo¬ činci, jih pretepli in oropali. Janez pa se je spominjal svojega gospoda, čegar svet ga je obvaroval te nezgode, in potoval je dalje. Ker je hodil vedno po bližnicah, bil je vedno daleč pred vozom in tako tudi ni mogel natančno preračuniti časa, kdaj pride do dobre gostilne. I11 tako ga je necega dne ujela noč v pustem, neobljudenem kraji. Po dolgem gledanji zagleda pri potu borno in razdrapano krčmo in dasi njena vnanjost ni bila vabeča, sklenil je vender tukaj prenočiti in potrkal je. Slabo oblečen mož z lučjo v roči pride odpirat. „Ali bi mogel prenočiti?" „Da, gospod!" Janez ustopi, sede k ognjišču, kjer je krčmar baš zajca pripravljal. Razven krčmarja ni bilo žive duše v hiši. Janez je že hotel uprašati krčmarja, zakaj tako sam živi v tej puščavi, ko se spomni na svet, da se ni me- | sati v družili ljuclij zadeve. Upraša torej, bode li kaj za večerjo ? „Da, imava tega zajca, vina in kruha?" odvrne krčmar na kratko. Ko je bil zajec pečen, porine krčmar mizo k ognjišču, stopi v kot, odpre zaklopna vrata in zakriči v klet „Pridi gori !“ Dasi je bil Janez hraber, ježili so se mu vender lasje, ko je zagledal zaklopna vrata. Vsi strahovi starih pravljic in vse pripovedke ob umorih prišle so mu zopet na um. Strah njegov pa se je še pomnožil, ko se v od¬ prtini pokaže grozno, razcapano strašilo, čegar udrte oči so bile strahom uprte vanj. Strašilo bila je ženska, ki je bojazljivo prišla skozi vrata kvišku. Baš je hotel Janez zopet uprašati, kdo je ta nesrečna ženska in zakaj je v tako groznem stanji, ko se zopet domisli drazega svetu. In molčal je. Krčmar in gost usela sta se k večerji, prvi miren, drugi pre¬ plašen, oba molčeča. Včasih vrgel je krčmar okostnici košček kruha ali pa kost, katero je ženska hlastno požrla. Ko so povečerjali, dvigne se krčmar, bacne žensko nazaj v klet, zaloputne in zapahne zaklopna vrata in se mirno usede na ognjišče. Zopet je našemu Janezu prišla skušnjava, zakaj z nesrečno ženo tako kruto ravna —- a tretjič premagal je radovednost svojo in brzdal jezik. Kmalu potem šla sta oba spat, a razburjeni Janez vso noč ni niti očesa zatisnil. Prvikrat v svojem življenji je vso noč premišljal. Ko je napočil dan, je ustal, vzel svojo culico in hotel iti. „Kaj vsklikne krčmar, „ne da bi znali pri kom ste prenočili?" »Da!" „Ste li bili zadovoljni v moji hiši?" »Da!" „Ali se vam ni nič čudnega zdelo?" „Je li treba, to še vprašati?" 22 172 BRUS Štev. 22 Z odprtima rokama bližal se je krčmar sedaj Janeza — ta pa se je umikal in pripravljal na obrambo. „Ne bojite se, prijatelj! vskliknil je skoro veselja se jokajoč krčmar. Dajte, da vas objamem! Vi ste človek, ki ga že štiri leta iščem. Vi ste mojej hiši povrnili mir, naju pa človeštvu." To bilo je tako mirno povedano, da se je Janez pustil objeti in poljubiti, a kolikor je tu li premišljal, na to ni prišel, kako bi bil to dvoje bitij vrnil človeštvu. Krčmar mu je kmalu to pojasnil. „Moja žena in jaz živela sva v miru in milosti božji v vasi daleč od tu, ko je po sosedovem umešavanji prišel nemir mej naju in sva se midva vsak dan tako prepirala in psovala, da seje hiša tresla. Vsled teh sporov nastal je v moji ženi najglobeji gnev proti meni in ne- cega dne našel sem, da je bila skoro že na tem, postati mi nezvesta. Tedaj, blazen togote, prisegel sem, da se osvetim svoji ženi in da vsacega ubijem, kdor bi se mešal v moje zadeve, dokler necega dne ne naletim na človeka, ki se ne bode nikakor in n.i noben način umešaval v moje zadeve. — Preselil sem se v to puščavo, zaprl ženo v klet. Štiri leta že tako živim in toliko časa je že, da sem vsacega pobil in tam doli v svoje žene ječi pokopal, kdor j je prestopil moj prag. Tudi vas bi bi a zadela ista usoda, da ste se le z jednim vprašanjem dotaknili mojih zadev!" 1 Ko se. je Janez še stresel strahu, ki so mu ga I prouzročile te besede, približal se je krčmar kleti in za¬ klical nežnim glasom: „Pridi gori, ljubljena žena, odpu¬ ščeno ti je, tvoje in moje muke so končane, jaz sem svoje prisege prost. Sedaj bodeš za zmirom prosta pod¬ zemeljske ječe'; midva pojdeva sedaj v svojo lepo hišo v našo vas, to prekleto hišo tukaj pa požgem. Jokaje se veselja prilezla je okostnica iz jame. Krčmar odprl je omaro, vzel iz nje dragocenih oblek in začel ženo preoblačiti. Mej tem pa je Janez ostavil krčmo, ne da bi bil le za hip otresel se strahu. Pri ovinku na griči obrnil se je nazaj in videl, da je kičma že v pla¬ menu in da sta mož in žena, držeč se za roki, napotila se proti vasi, koje zvonik se je svetil daleč tam v daljavi. IV. Tudi Janez zagledal je naposled veselja poln svoje vasi z\onik, ko so zvonovi baš zvonili „Ave Marijo". Te povesli pisatelj sam pozna, kaj se pravi, po ' dolgi odsotnosti zopet jedenkrat čuti zvonove, ki so raz¬ veseljevali naša otroška leta in stati pod zvonikom v j čegar senci smo igrali — as površnim opisom ne hotel j bi skruniti čustva, kateremu je že celo knjigo posvetil, katero, če je ni okrasil s svojega duha biseri, jo je ven- der rosil s svojimi solzami. Veselje Janezovo ponehalo je kmalu. Polotila se ga i je bojazen: Kaj, ko bi ženi bila že mrtva ali pa lju¬ bezni poštenjaka nevredna? Zadnji dvom obtežil ga je bolj nego prvi, saj je človeštvo grozno sebično. Bila je že noč, ko je došel, a jasna mesečina nad vasjo, na ka¬ tere prvem konci je bila hiša Janezova, oziroma mežnar- jeva. Sprednji del molel je na vrt’ s posebno gostim leščevjem. Tjakaj skril se je naš junak, da bi opazoval, kdo hodi v hišo in iz hiše in kdo bode v hiši imel opravka. Kmalu stopd je skrbno v svojega plašča kapuco zavit duhovnik iz odprtih durij rekoč prav ljubeznivo za njim stopajočej ženski: „Na svid-mje, draga moja!" Janez posegnd je po dolgem noži, ki si gaje bil za¬ radi večje varnosti takoj po ločitvi ol groznega krčmarja v bližnji vasi kupil. Premišljal je le še to, ali naj naj¬ prej duhovnika, ali svojo ženo umori, ko mu šine svo¬ jega kapitana tretji svet v glavo: „Predno kaj storiš, uprašaj svojo blazino za svet". Zato se je premagal in sklenil, kaj tacega kakor je osveta svoje časti, odložiti do jutri. K temu pa se treba zatajiti — torej se bode zatajeval; Janez premišljal je vedno bolj. Skočil je z vrta k vratam in potrkal. Njegova žena prišla je takoj in hipoma ga spozn ivši obsula ga s tisoč dokazi ljubezni, Janez pa je poljube vračal z dna srca. „Nehvaležneš, rekla mu je, sedem let ne pisati! Nič nam naznaniti ali si živ ali mrtev!" „Ti si isto storila!" „0, lažnjivec ti! Moj oče in jaz pisala sva nad dvajset pisem a nikdar dobila odgovora!" „Niti jednega pisma nisem dobil." „Pa sva vender vselej napisala ime Janez Fernandez !“ „Da, a mene zovejo le Janez Premišljuj!" „0, to je lepa šala!" „In kam sta pošiljala pisma?" „Kam — tja, kjer si bil!" „Jaz sem bil vedno v tej vasi!" „0j kako galantno! Toda ti si lačen in bi rad ve¬ čerjal, kaj ne?" „Da, da, malo!" „Ko pridejo oče, bodemo večerjali." Janezova žena, ki je bila še jako mlada, začela je pogrinjati mizo in pripravljati večerjo. V ta hip potrka nekdo na vrata, mlada žena vzame luč in gre odpirat rekoč: „To so moj oče!" Misliti si moremo jezo Jane¬ zovo, ko vidi, da prihaja po stopnicah duhovnik, ki je že spodaj plašč odložil in kateri se mu je zlel isti, ki je poprej odšel. Svojega gospoda svet pozabivši zgrabi zopet nož, a ga z veselim krikom vrže na tla in objame prišleca. Ta ni bil nihče drugi, nego bivši cerk\enik, ki je pa mej tem bil blagoslovljen in je župnik postal. Dseli so se k mizi. Janez prinesel je vse tri torte, povedal zgo¬ dovino svojih treh svetov, in da so ga stali trideset tisoč realov. Njegovemu tastu se to ni preveč zdelo, žena pa je bila skrajno nesrečna: Toliko denarja imeti, sedaj pa brez solda — le ženske hote v nekaterih rečeh učiti in vender neso ženske baš neumne! „Torej“ reče Janez, poskusimo te torte, ki mi jih je kapitan posebno priporočal." Ko svojo nareže, pade deset tiso': realov v zlatu iz nje! Zdaj hitita žena in tast rezati in vsacemu se izpod noža zabliskne jednaka vsota. Ne treba praviti, da je večerja bila vesela in za¬ beljena. Kar pa morda ni posebno okusno, čemur nedostaje soli, to je ta dogodbica, katero sem napisal, kakor sem jo na cesti našel, kaj pa! glava, kakor moja . . . ., pozabil sem popolnoma na gospe sosede sol. Štev. 22 BRUS 173 Izidorja Muzloviča premišljevanja. ,,Taran-balta sekira!" vskliknil bi bil pokojni Da¬ vorin Trstenjak, da je še doživel imenovanje dr. Bocka na deželni bolnici v Ljubljani. A ni ga. več mej nami. Šeta se v rajskih višinah s pokojnimi našimi prvaki in meni se dozdeva, kakor da jih čujem govoriti: Prešeren: Ali vam nisem pel, da le tujcem sreče svit v krajni žari. „Ošabno nosjo ti po konci glave?" Simon Jenko : Saj sem jaz tudi že pel, da je stari, čmerni Karon Ljubljani nadel ime „ričet“. Ali nisem dobro pogodil? Janez Bleitveis: Poprej ga nisem hotel razumeti, sedaj ga pa v resnici ne umejem. Jurčič: (Čita v Tugomeru). »Slovenci so mehki ljudje, to znam, k .t lipov les: boga in besa režeš od tega lesa.(Nevoljno mrmraje vrže knjigo v stran). Zarnik: Nekdaj smo se v »untere Abtheilung" učili: „riba — Fisch, miza — Tisch“, zdaj pa bo treba: še „ kozel — Bock, paPca — Stoek.“ Levstik (k Lesarju); „Saj veš, meni ste 300 gld. snedli, a to še ni bilo nič. Zdaj je pa že vražji „žigel- šfajn" ! Samo jedenkrat bi jim rad povedal, kar jim gre. Toman : „Le pomirite se! Saj vse nič ne pomaga, zdaj je vse drug- rod tam doli- Veseli bodimo, da smo tukaj na toplem." Na to nastal je smeh in daljšega pogovora nesem več razločeval, zato pa hočem ob kratkem prav mirno razložiti zgodovino imenovanja Bockovega. Deželna bolnica v Ljubljani bila je že od nekdaj in iz lahko umevnih uzrokov po večini nemška, sedaj pa je prava filijala nemškega „Schulvereina“, kajti na njej poslujejo vodja dr. Valenta, dalje dr. Fux, dr. Dornig in sedaj dr. Bock, pristni Nemci od nog do glave. Naravno bi bilo, skrbeti za tt>, da se to razmerje predrugači, zboljšajo pa tudi odnošaji v ^bolnici v obče, kajti ta zavod, ki Bi imel biti vzgleden, ima le preveč nedostatkov, o katerih bodemo govorili, ko bode primernejr čas. A doslej se v tem oziru ni nič zgodilo, marveč dosledno se deluje proti temu, da bi na tem zavodu polagoma imeli same domače * moči, torej tudi svoj izključni uradni jezik. Ko je pred leti doktor - narodnjak prosil, naj mu dajo sobo, da bode ondu brezplačno bolnike zdravil, od- | reklo se mu je, češ: sedaj ni potreba, morda pozneje, ko pridejo »norci vuu“. Ko pa nekaj let pozneje pride j dr. Bock „aus Liebe zum Lan de K ra in" v Ljub¬ ljano, je bilo h kratu vse mogoče. Dr. Fux prepustil mu je takoj oftalmologični del, da bi tako somišljeniku Nemcu pogladil pot do primarijata. Ko se je deželni odbornik dr. V. na to opozoril in se mu je reklo, da Bock najbrž hrepeni po primarijatu, rekel j« dr. V. odločno: Za to pa mi nemarno denarja. Kmalu potem razpravljala se je ta zadeva v de¬ želnem zboru, kakor je čitateljem itak znano. Manj znano pa jim bode naslednje: Par mesecev pozneje pride dr. V., ki je v deželnem zboru proti Boeku glasoval, k narod¬ njaku dr. J. v stanovanje nagovarjat ga, naj za oftal¬ mologični oddelek uloži ponudbo. „Stem nas spravi iz zadrege, ker Bocka ne čem o in ne bodemo nastavili. To bi bila sramota, ko bi Nemca nastavili." Po daljšem prigovarjanji in po- ! udarjanji, daje prošnjo uložiti takoj, ker je to velevažno, J pripravil je dr. J. res k temu. da se je ponudil, da pre- | vzame oddelek brezplačno. Prišel je potem še po spričevali dr. Arlta in dr. Ederja, prišel še dva druga pota, jedenkrat celo vzel j dr. J. seboj v prisilno delavnico, da je ondu pregledaval za trahomom obolele kaznjence in tem povodom rekel: [ „Bock ne sme misliti, da je on sam tukaj, on mora vi- j deti, da imamo izvežbanega narodnjaka" i. t. d. Ker bi j vse bilo za moj prostor preobširno, zatorej na kratko le toliko: Ako je bil deželnega zbora sklep, da se ima | dr. Bock imenovati — kar pa ni res — čemu zvajati poštenega rodoljuba na led, da piše ponudbo, katere bi sicer ne bil, čemu govoriti proti Nemcu in protestantuBocku? Cernu iskati in nadlegovati še narodnega kompetenta, ako je bil dr. Bock menda že v materinem telesu za to mesto predistiniran? Vsi izgovori v tej zadevi so silno jalovi. Deželni zbor je sklenil: deželni odbor imenuj po nasvetu bolniš¬ kega vodstva primarija za ofcalroologčni oddelek. S tem I še ni rečeno, da mora biti baš Nemec Bock imenovan | in izraz: „po nasvetu bolniškega vodstva" tudi še ni : „suprema lex“. Nasvet je. nasvet in nasvetu nasproti lahko deželni odbor postopa, kakor vsak- drug človek, kakor se sicer postopa s takozvanimi terno-predlogi. Ko bi bil bolniškega vodstva nasvet neovrgljiv, potem bi de¬ želnega odbora sploh ne bilo treba. Tako daleč pa še nismo. Ako je nasvet pravi, se vsprejme, sicer pa za¬ grne s plahto pozabljivosti. To je jedino pravo. Zato se ne sme govoriti, nit.i pisati „nismo mogli", marveč pisati bi se imelo „nismo hoteli" imenovati druzega nego dr. Bocka. Saj je pa tega imenovan ia tudi v polni meri vreden. Prvič je Nemec po rodu in po mišljenji, in to je že nekaj. Drugič je pristaš nemškega šulferajna in ob novem letu svoje sicer revežem namenjeno darilo poklanja temu društvu in skrbi celo za to, da se to po listih objavlja. To močno zanj govori, kajti, da ni šulferajna, bi tudi družbe sv. Cirila in Metoda ne bilo in tako dalje cum gratia ad infinitum. S tem je v kratkem povedana dogodba, kako smo v svoji brezmejni modrosti(?) sami sebe dregnili v obraz. In s tem je ne samo dovolj, to je veliko prgveč! 22* 174 BRUS Štev. 22 Njej! Kedar ugasnilo oko Možu je, ki je bil mi oče. Naznanilo ti vest tužno Srce je moje jokajoče. A nisi se solzila ti, Tolažbe nisi mi poslala! K zabavam si hodila ti, Smejala se in pa plesala ! Ko bil pred dnevi je tvoj god, Zapela ti je lira moja, A ni mi došla od ni kod Nikakeršna zahvala tvoja! Ko danes, na Ivanov dan Godovno svoje jaz praznjujem, Moj duh je tužen in teman: Čestitke tvoje pogrešujem! Kaj znači da ravnanje to, Zares ni teško mi limeti: Srce je tvoje zdaj hladno, Vezi med nama hočeš streti! A da-si me ne ljubiš ti In sem na veke te izgubil: Do konca žalnih svojih dnij Na te bom pomnil in te — ljubil . . . Tehomil. Smešnice o Lemberžanih. Pripovedoval star Lemberžan. Zapisal R ik D. Gorski. (Konec.) 8 . Šli so bili Lemberžani polhe lovit. Da bi pa do¬ segli do polšje luknje, katera je bila precej visoko v nekem drevesu, stopili so drug drugemu na rame, da je mogel tisti, ki je najvišje stal r poseči v luknjo. Ko oti¬ plje polha, veselo zavpije: „Hoho, jednega že imam!" Ko najspodnjejši, kateri je moral vse druge na ramah držati, to zasliši, meni, da je sedaj že vse gotovo, in spodmakne ramena, da so vsi dragi na tla popadali le najvišji je za roko, katero je še v polšji luknji držal, obvisel na drevesu. Da bi ta mogel z drevesa, metali so mu tovariši sekiro navzgor, da bi mu roko odsekali, spodaj pa so mu nastavili brano narobe, da bi z drevesa padši na bra- njekih obvisel in se toraj na trdi zemlji ne udaril. 9 . Nekje v gori so bili Lemberžani našli solno rudo. Tedaj poslali so župana, naj kot izvedenec sol poskusi, in presodi, bi se li trud izplačal pridobivati jo, ali ne. Zupan gre v goro in jame z jezikom domnevano sol med kamenjem okušati. Tam vmes je pa ležala kača, katere župan ni bil opazil, in ga je ugriznila v jezik, da si je župan gotovo priznati moral, da tako žarke soli še ni nikoli okusil. So li Lemberžani potem šli v goro sol kopat, o tem mi niso hoteli nič povedati. 10 . (Rekli so Lemberžani: „Postavili si bomo tako hišo katera ne bode imela nič oken, a bode vedno svetloba v njej. Za tako umetno stavbo nas bodo vsi zavidali in nas za „kunštne“ imeli, kajti take hiše, katera bi bila brez oken svetla, ni na celem svetu. Rečeno storjeno. Pokličejo tesarje, in kmalu je bila hiša brez oken gotova. Da bi bila pa tudi svetla, nosili so Lemberžani svetlobo v vrečah, v njo. To pa tako-le: Vsak si je vzel vrečo, šel ž njo na prosto in jo je po- držal proti solncu. Potem je pa vrečo hitro zavezal, jo zanesel v hišo in odvezavši jo, je stresel svetlobo iž nje. Usoda je pa hotela, da jim je vsa „prinešena“ svetloba pri vratih veu ušla, zatoraj niso mogli svojega prvot¬ nega načrta izvršiti in so bili prisiljeni hišo z okni pre¬ skrbeti, če so hoteli svetlo imeti. Naročijo toraj nekemu tesarju, naj naredi okna na hišo. Tesar jim to obljubi, in jim še posebej naroči, naj se čez dva dni vsi v ome¬ njeni hiši snidejo, da jim bo pokazal, kako se okna delajo. Čez dva dni, ko so se Lemberžani v hiši brez oken zbrali, pride tesar in se meni nič tebi nič v leseno steno zaleti, in glej! takoj se je v steni naredila luknja, za okno zadosti velika. Zvijač je bil namreč po noči, ko ga ni nikdo videl, steno toliko nažagal, da je bilo le majhnega truda treba, da je izrezek ven odletel. Potem reče str¬ mečim Lemberžanom: „Glejte, vsak naj se tako z glavo zaleti v steno, ko sem se sedaj jaz, pa bodo kmalu okna gotova in vas ne stane tesar ni krajcarja, mizar vam pa potem drugo naredi, kar je še za okna treba. Lemberžani slušajo njegov svet in jamejo z vso močjo z glavami v steno treskati. Kako dolgo so se potem z glavami v steno zaletavali, in če so na tak način kaj lukenj v steno naredili, o tem poročila molče. Dober pomoček proti žalosti. Neka duhovita gospa, katera je otroke posebno rada imela, videla je pri nekem trgovci dvoje otrok prav resnih obrazkov. „Vaša dečaka sta zelo žalostna?" vprašala je mater. „Ah gospa“, odgovori poslednja, „mi ju tepemo za¬ dosti, da bi ju tega odvadili, pa vse nič ne pomaga". Gorski. Tudi „verska“ podlaga. „Dober dan, botrica, kako pa kaj ?“ „Kaj še uprašaš ? Ti in tvoje numere! Dve maši sem plačala, k Mariji Pomagaj sem se obljubila, pa še pri piki ni nobene." Štev. 22 BRUS 175 Iz »Domoljuba". Zavoljo goljufije pri posojilnici v Ormoži so pri po¬ rotnih sodbah v Celji bili obsojeni štirje možje, ki so z izmišljenimi imeni hoteli dobiti posojila. Kazni so kaj čudne, »Domoljub" v 22. štev., str. 257. našteva jih namreč tako-le: »Posestnik Jakob Slana v Godemarcih, star 45 let, bo delal pokoro 3 leta; nagornjak Mihal Vrbnjak, star 45 let, doma v Godemarcih, sedel bo 2 leti; po¬ sestnik Alojzij Špindlar v Drakovcih, bo svojo in to¬ varišev pregreho premisIjeval 1 leto, a 51 let stari hlapec Ivan Stanjko v Vičkovcih bo kašo pihal 5 mesecev." Andrej Kalan bo pa 14 dni fižol zbiral . (Op. stavčeva.) Moj e sanj e. Denašnjo noč imel sem sen krasan, Oj sen krasan kot prej nobeden dan! Poroko svojo praznoval sem z njo, Ki davno že jo ljubim presrčno, Z devico, še v naj lepšem cvetu let, Ki je milejše nema širi svet . . . Minole so gosti, prišla pod mrak Tja na postajo čakat sva na vlak, Da naju pelje v diko laških mest, Ki ženinov je radost in nevest. Krog naju zbor drugov je in družic, Došedših z nama, stal veselih lic; Vsakdo čutilom dajal je izraz, Da sem presrečnega se čutil jaz, Da gnala je nevesti v lice kri, Da stldno je povešala oči . . . Naenkrat jarno pa zapoje zvon, Vzbudi iz sanj me lepih njega don: Doma v postelji ležal sem bolan, A ljubico pokriva grob hladan . . . Tehomil. Narodne zastavice. (Zapisal Radovan.) Kateri svetnik je živ v cerkvi ? — (Ki ima črva v sebi.) Zakaj je cerkev v vasi ? — ( Ker ne more biti vas v cerkvi.) Kdo ima največ otrok? — (Učitelj.) Kdo ima prste brez nohtov? — ( Rokovica) Kaj je v cerkvi svinjskega? — ( Ščetina na koprilniku.) Katera palica je najtrši? — (Beraška.) Kdaj se seno kosi? — (Nikoli, kosi se le trava.) Prede pa nič ne naprede? — (Mačka.) Oče zagorel, mati široka, otroci oblizani? — (Pisker, skleda , žlice.) Nikdar ga ni bilo, nikoli ga ne bode, sedaj pa je? — (Današnji dan.) Ne je, pije pa? — (Goba.) Ljuknica pri ljuknjici, pa vender vodo drži? (Slamnata streha) Šest nog ima, pa po štirih hodi ? — (Konjih.) Dva brata sta, jeden je moj strijc, kdo je drugi r (Moj oče.) Dva brata, jeden popek ? — (Žrebelj pri škarnicah) Pet glav pa samo štiri dihajo?— (Mrlič in nosilci) Sto in sto oblačil, pa nobenega seva (Štiha)? (Kurje perje) Bog duše neče, zemlja pa kostij ne. Kaj je to? — (Razbit lonec.) Dva očeta in dva sina ubili so tri zajce, a je vsak ubil po jednega zajca. Kako to ? — (Na lovu bili so : Ded , oče in sin.) V redutni dvorani. Branko : Kaj misliš, kdo je v zbornici najmočneji? Stanko : (Si ogleda zbornico, naposled pa pravi:) Jaz bi mislil, da Hinko Kavčič, le poglej, kakšen ko¬ renjak je! Branko: Ne boš! Jaz poznam še jačjega. Stanko: Morda deželni glavar, on je tudi prave ko- renjaške postave? Branko: Tudi on ne. Stanko: Kaj pa ko bi bil Dragoš, saj brke ima zelo „regomentne“ ? Branko: Že vidim, da ne uganeš. Torej čuj! Dr. Schaffer je najmočneji! Stanko: To je pa preneumno ! Branko: Preneumno, a žal, resnično! Dr. Schaffer je in ostane najmočneji. On sam je od nemške stranke v deželnem odboru, pa ima vender večino. Telegrami „Brusu“: Sežana: C. kr. okrajni glavar, E. vitez H., umi- rovljen. Vsled tega velika žalost, posebno mej učitelj¬ stvom. Znani »pisatelj" mej kraškimi učitelji pa se je na glas razjokal, ko je zvedel o umirovljenji gosp. H. Potem se je zaprl v svojo sobico ter zložil globokočutno elegijo »dobrotniku" svojemu v slovo. Sežana : C. kr. okrajni glavar, E. vitez H. rekel je svojedobno učitelju-literatu: »Glauben Sie nicht, dass ; Sie schon Berechtigung zur Schriftstellerei haben, wenn Sie die Grammatik von Levstik in Janežič kennen. Sie j sind ein Talent, aber ein Schriftsteller konnen Sie nicht sein, da Ihnen akademische Studien abgehen . . . Dovolj! Kakor vidite, g. urednik, dajejo le »aka- I demične študije" patent za pisateljevanje. Anzengruber I Rosegger, naš Funtek, Tomšič e tutti quanti pa pojte se lepo skrit; pisatelje se ne morete z vati, ker nemate j »akademičnih študij". Morebiti se hoče g. H. zdaj kot umirovljeni »Staat- haltereirat" »ad honores" vender potruditi, da preskrbi ' našemu kraškemu učitelju-literatu „patent“ za pisatelje¬ vanje, seveda tudi le „ad honores". Gorica: Pri besedi ženske podružnice sv. Cirila in Metoda, ki se je vršila v »blag namen", odlikovala se je večina »naših poslancev" s svojo nenavzočnostjo. Jaz sem videl le dra. Gregorčiča in dra. Rojica. Kje pa je bil »voditelj" goriških Slovencev ? če so se »besede* udeležili celo Neslovenci, kakor c. kr. namestniški sve¬ tovalec in okrajni glavar, vitez Bosizio, prof. Culot i. dr. ali ni bila dolžnost to storiti tudi drugim odličnim go¬ ričkim Slovencem, osobito deželnim poslancem? Morebiti so pa gospodje istih mislij z nekim goričkim trebušnatim slovenskim deželnim poslancem, (pravim »Demostenom" v deželnem zboru) ki se je o pobiranji darov za družbo sv. Cirila in Metoda tako-le izrazil: »Das ist eirie skan- dalose Bettlerei!" — ali ka-li? 170 BRUS Štev. 22 Stari sluga: Kaj v dim ? Ekscelencija, pišete z levico ? Grof Taaffe: Tako je. Tudi levica nam utegne kdaj biti koiistna. Američansko. Mis Mary Heart emancipirana hči novega sveta, pre¬ peljala se je preko morja, da si staro in leno Evropo ogleda. Praktična, kakor so Yankeejeve hčere, zabele¬ žila si je vsak večer svoje dnevne dogodke. Nam je bilo dano za hip pogledati v njeno listnico. Pisala'je: 1. dan. Kapitan je zelo prijazen človek, kadar sem na krovu, ne obrne očesa od mene. 2. dan. Nisem se motila. Kapitan Smith izrazil je danes svojo ljubezen. Jaz sem se molče od njega obr¬ nila , nu da, človek si mora vender prej nekoliko pre¬ misliti. 3. dan. Kapitan Smith je strastno v me zaljub¬ ljen. Danes se je vrgel na kolena pred mene, in se je grozil da bode ladjo s tristo potniki v zrak pognal, če ga ne uslišim. Moj Bog, kaj storiti? 4. dan. Danes sem rešila tri sto ljudem življenje. Gorski. Klerikalna resnicoljubnost. „Do ga o 1 j u b“, ki ima glede resnicoljubnosti jako kosmato vest, je o zadnjih volitvah za mestni zbor trdil je, da bi kanalizacija in električna luč stali ogromno vsoto, to vsoto je tudi izrekel, da si še živ krst, razven Kalana, ne ve, koliko bi približno bilo za ti dve investiciji treba. V zadnji številki je pa samega sebe prekosil. Na prvi strani kliče vernike v boj proti višji dekliški šoli in piše v prvi koloni doslovno: „Nekteri mestni očetje, vzlasti Hribar in dr. Tavčar, hočejo imeti svojo šolo, za katero bi bilo treba kapitala pol milijona, ali na leto kakih 20 tisoč." V drugi koloni pa je že pozabil na svojo ne¬ sramno laž, kajti ondu piše: * „Tako se torej godi mestnim očetom, ki so hoteli davkoplačevalcem prihraniti za prezidavanje. šole kakih 50.000 gld. in za vzdržavanje šole najmanj 1 0.000 gld. na Ieto.“ Kje je sedaj pol milijona in 20.000 gld. na leto? Ali ni to najflagrantneja sleparija, ako si na jednej in istej strani stoje take številke nasproti? To so pač žalostne cvetke klerikalnega macchiave- lizma, ki je bil še pred par leti v nas neznan, a sedaj se širi liki trtna uš. # A-hacelj: Doktor Cevljaršie pa vender že predolgo otrobe veže o višji dekliški šoli. B-hacelj: In pa vedno poudarjati: verska podlaga, verska izgoja! C-hacelj: Vesta to je zaradi tega, ker je bil duktor Cevljaršič nekdaj minorit. Odkar je exmino- rit, sta mu samo še ti dve frazi v glavi ostali. Zato j jih pa tako neusmiljeno prežveka. A-hacelj in C-hacelj: No hvala Bogu, „exminorit“ j je glavni steber katoliškemu politiškemu društvu! Ubinam sumus? A-hacelj: Crevljaršič trdi, da ima liberalna stranka baš proti poslancem kmetskih občin jako perfidne na¬ mene ? Od kod neki to ve ? B-hacelj: Ve? Ali si tudi ti tako pozno ustal? Ali ne poznaš nemškega pregovora: „Wie der Schelm ist, so denkt er von andern." C-hacelj: Ta Crevljaršičeva pisava ni druzega nego najnavadnejša „Bauernfangerei.“ A-hacelj: Ali je res dr. Bock n a j b ol j ši zdravnik ? B-hacelj: Kdo to trdi? A-hacelj: V „Tagespošti“ je bilo tako tiskano, sicer pa tudi sam trdi, da je „der einzige klinisch geschulte Augenarzt.“ B-hacelj: Glede zadnjega stavka zadostuj ti pre¬ govor: »Lastna hvala smrdi,“ kar se pa Graške tetke tiče, pa itak že vemo, kam pes taco moli. B-hacelj: Pravo praviš: A meni je pa še nekaj na jeziku. Ako je Bock docent, naj boljši zdravnik, evropsko znan strokovnjak, kakor je pisala naša Ljub¬ ljanska babica, potem ne umejem, kako je nas doletela tolika sreča, da je takšen veleum prišel baš v Ljubljano kruha prosit. Tako zvezdo prve vrsti bili bi gotovo v Berolinu posadila takoj na desno stran Kochu ali kakšni drugi jednaki kapaciteti. B-hacelj: Jaz ti to pojasnim. Da si je Bock baš Ljubljano izbral, to zgodilo se je: „non propter Jesum sed propter esum.“ Številka 4 in Kalan. Zadnjič je nekdo po listih pripovedoval, kako važna je bila trojka v življenji Biamarkovem. Jaz pa sem se spravil nad Kalana in našel, da ima v njegovem življenji številka 4 važno ulogo. Lani 4. julija propal je z 41 glasovi. Križ sv. An¬ dreja, ki je njegov patron, ima štiri konce. Kalan bil je zapleten v štiri pravde. Pri prvih treh plačal je 4 x 25 gld , pri zadnji dobil je 14 dnij. V „ Domoljubu“ blamiral se je pa 400 krat. Štev. 22 BRUS 177 P. n. gospodom naročnikom dojde pričujoča številka dva dni kasneje, nego bi imela. Zakasnitev zakrivile so nepričakovane osebne ovire. Prihodnja številka izšla bode redno. Gospode naročnike, ki so nam še na dolgu, prosimo, da izpolnijo svojo dolžnost, da nam ne bode treba upisarati jih pod rubriko časnikar¬ ske filoksere“. Upravništvo ,,Brusovo“. Po telefonu Z Dolenjskega. Bog ve, v kakšni politični koži bodemo še v kratkem času videli pobožno ovčico, eks- minonitar—č—a. Za sedaj pa je v istini škoda, da ta vrli poštenjak ni nadaljeval nemškega svojega poklica. Kakšnega božjega služabnika je izgubila sv. katoliška cerkev! Ta bi bil steber, ali vsaj „ein Saulein der Kirche“. Iz Novega mesta. Znamenito je, da se proti višji dekliški najbolj repenčijo gospodje, ki so po večini v kleščah celibatovih, ali pa možje, ki so že vso svojo obitelj ponemčili in se sedaj debele o slovenskih man¬ datih. Gospod Detela, Vam v istini ni treba agitovati in glasovati proti slovenski višji dekliški šoli, saj nemate nikogar več doma germanizovati. j Ves Vaš zarod je že v 6 e r m a n i j e blaženem naročji! Zabavni nalogi. (J š.) I. Pevec, brada, kolie, poletje, sonet, ustje, vir, rožniea, živec, globa, dedič, jantar, sočivje, iskra. Iz vsake besede vzemi po jedno črko, vse' vkupe povedo ime in priimek znanega slovenskega pesnika. II. Po vaseh In po goricah, K snaši so zvonovi peli In po cestah, po stezicah V cerkev so ljudje hiteli. V debelotiskanih črkah se čita pesnik te kitice. Kdo je to? (Rešitev in imena rešilcev v prihodnji številki.) Rešitev zabavne naloge v 21. štev. „Brusa“: MIZA-ZIMA Prav so pogodili: Maks Kreč na Savi, J. Robič v Kranjskigori J. Fat ur na Rakeku in Ana J. v Ljubljani. Rešitev zabavne naloge v 21. številki „Brusovi“: prt, vrt, krt, grd, žrd, srd, črt, trd, hrt, trs, črv, brv, trn, črn, brk, Grk, grb, vrv, grm, trg, Srb, Rešitev skakalnice „Lipa“ v 21. številki: V dolini za tremi gorami, Na sredi slovenske vasi, Na sredi med belimi hrami Tam lipa košata stoji. Čegava j > roka vsadila, In kdaj je to sveto drevo? Vaščanom ta vest se zgubila, Živečih ne pomni nikdo. Živeči pozabili davno, Le Jošt, ki je lani zaspal, O lipi istorijo slavno — On sam jo je dobro še znal. Pod lipoj je starec sedeval, Ko mrak se je znižal do streh, Mladini strmeči prepeval O davno minulih je dneh. Tu doli — dostavljal je čes^o — Za gozdom kraj naše vasi, Tam grozne moritve je mesto, Tam tekla junaška je kri! Turčinov ko listja in trave Prihrulo na našo je vas, Morilo, da v breg iz nižave Joku se razlegal je glas. Balade in romance. Napisal A. A. (Prav so jo pogodili gg. J. M v Kranji in A. J. v Ljubljani.) Listnica uredništva: Gosp. F. K. v Lj.: Nemške dame, ki za nemških turnarjev zastavo prosjačijo „m i t, deutschen Gruss“ pri slovenskih damah so: Amalia Hauffen, Anna Knapitsch, Fanny Kulp, Marie Miihleisen, Eugenie Raspi, M. S. Vok in Antonie Gratzy. Gosp. M. S na Poljanah: Ker se Vam pesem o vodo¬ vodu lepa zdi, bodi jej tukaj mesto, da se še drugi na njej naslade: Lepa je Ljubljana, K’ je „vaserlajtenga“ napeljana. To je kiihar’cam všeč K’ jim voda teče iz Kleč. KuhaFce so se jezile K’ so vodo po štengah nosile, Zdaj pa pipo kar odpre. Pa ima vode, kol’kor če. Gosp. JaVoslav v Lj.: Vi bi radi znali, zakaj je bilo po pravoslavnem stotniku P. pogrebno opravilo v tukajšnji protestant¬ ski cerkvi. Odgovor je jednostaven. Na prošnjo, da bi bilo po¬ grebno opravilo pri sv. Krištofu, rekel je naš knezškof, da to ne gre, da to moie dovoliti le papež. Obrniti bi se torej bilo nanj, a pismeno. Na ponižno uprašanje, bi se li to ne moglo zgoditi brzojavnim potom, saj vender sveti oče večkrat pošlje svoj bla¬ goslov telegrafično, bil je , dgov .r, da v tem slučaji ne. Isto tako se na drugem mestu ni dovolilo, da bi bil pokojnik položen v obiteljsko rako, zato se je miral kupiti pos :ben grob, ki pa je kakor raka — na sv. Krištofa pokopališči. — Ker druge cerkve ni bilo dobiti, obrnili so še pokojnikovi svojci do protestantske občine, ki je takoj dovolila, da se pogrebno opr i vilo in parastos vrši v njeni cerkvi. Nasproti glasoval je samo g. Rftting. (Rešitev in imena rešilcev v prihodnji številki.) 178 BRUS Štev. 22 Izdajatelj in odgovorni urednik Ivan Železnikar. — Tisk „Narodne Tiskarne 0 v Ljubljani.