Ustanovitelj in izdajatelj Zveza lesarjev Slovenije v sodelovanju z GZS-Zdru`enjem lesarstva Uredni{tvo in uprava 1000 Ljubljana, Karlov{ka cesta 3, Slovenija tel. 01/421-46-60, faks: 01/421-46-64 e-po{ta: revija.les@siol.net http://www.zls-zveza.si Direktor dr. mag. Jo`e Korber Glavni urednik prof. dr. dr. h. c. Niko Torelli Odgovorna urednica Sanja Pirc, univ. dipl. nov. Urednik Stane Ko~ar, univ. dipl. in`. Uredni{ki svet Predsednik Peter Tom{i~, univ. dipl. ekon. ^lani Jo`e Bobi~, Asto Dvornik, univ. dipl. in`., Nedeljko Gregori~, univ. dipl. in`., mag. Andrej Mate, univ. dipl. oec., Zvone Novina, univ. dipl. in`., mag. Miroslav [trajhar, dipl. in`., Bojan Pogorevc, univ. dipl. in`., Jakob Repe, univ. dipl. in`., Daniela Rus, univ. dipl. ekon., Stanislav [kali~, univ. dipl. in`., Janez Zalar, dipl. in`., Franc Zupanc, univ. dipl. in`., prof. dr. Jo`e Kova~, dr. mag. Jo`e Korber, prof. dr. dr. h. c. Niko Torelli, Ale{ Hus, univ. dipl. in`., dr. Marko Petri~, dr. Miha Humar, dr. Milan [ernek, Vinko Velu{~ek, univ. dipl. in`. Uredni{ki odbor prof. em. dr. dr. h. c. mult. Walter Liese (Hamburg), prof. dr. Helmuth Resch (Dunaj), dr. Milan Ne{i} (Beograd), doc. dr. Bojan Bu~ar, prof. dr. @eljko Gori{ek, Nedeljko Gregori~, univ. dipl. in`., prof. dr. Marko Ho~evar, mag. Stojan Koko{ar, prof. dr. Jo`e Ku{ar, Alojz Kobe, univ. dipl. in`., Fani Poto~nik, univ. dipl. ekon., prof. dr. Franci Pohleven, mag. Nada Marija Slovnik, prof. dr. Vesna Ti{ler, prof. dr. Mirko Tratnik, prof. dr. dr. h. c. Niko Torelli, Stojan Ul~ar, mag. Miran Zager Naro~nina Dijaki in {tudenti (polletna) 2.000 SIT Posamezniki (polletna) 4.000 SIT Podjetja in ustanove (letna) 38.000 SIT Obrtniki in {ole (letna) 19.000 SIT Tujina (letna) 100 EUR +po{tnina Pisne odjave sprejemamo ob koncu obra~unskega obdobja. Transakcijski ra~un Zveza lesarjev Slovenije-LES, Ljubljana, Karlov{ka 3, 03100-1000031882 Revija izhaja v dveh dvojnih in osmih enojnih {tevilkah letno Tisk Bavant, Marko Krem`ar s.p. Za izdajanje prispeva Ministrstvo za {olstvo, znanost in {port Republike Slovenije Na podlagi Zakona o davku na dodano vrednost spada revija LES po 43. ~lenu pravilnika med nosilce besede, za katere se pla~uje DDV po stopnji 8,5 %. Vsi znanstveni ~lanki so dvojno recenzirani. Izvle~ki iz revije LES so objavljeni v AGRIS, Cab International - TREECD ter v drugih informacijskih sistemih. Les Revija za lesno gospodarstvo Letnik 55, {t. 5 UDK 630 / ISSN 0024-1067 maj 2003 uvodnik Nem~ija - na{ najpo-membnej{i izvozni trg Nemčija je naše največje izvozno tržišče za pohištvo in lesne izdelke (374 mio USD v 1. 2001; vir: Surs, GZS), zato so naša podjetja lesne stroke razmeroma zelo odvisna od dogajanj na tem trgu. V nemški industriji in trgovini s pohištvom traja kriza že nekaj let. Posledice so: upadanje prometa, padanje prodajnih cen, zapiranje podjetij, odpuščanje delavcev itd. Tudi v letošnjem letu še ni pravega izboljšanja. Gospodarska recesija v Nemčiji je zajela tudi druga področja, pa vendar so nekatere panoge manj prizadete. Vodilni v lesni panogi Nemčije iščejo vzroke in menijo, da so le-ti tudi v splošnem javnem mnenju, kjer pohištvo nima pravega mesta. Zakaj na primer posameznik, tudi v času vsesplošne gospodarske krize in negotovosti najame kredit zato, da bo kupil avto, nakupu pohištva pa se odpove oziroma preloži na kasnejši čas? Ker mu lep in urejen dom ne pomeni tolikšnega statusnega simbola in zadovoljstva kot avto. Javno mnenje pa se med drugim ustvarja tudi z usmerjenim oglaševanjem. Zavedajoč se tega dejstva, so se začela Združenja proizvajalcev oziroma trgovcev s pohištvom dogovarjati o skupnih nastopih in akcijah s ciljem dati pohištvu v javnem mnenju večji pomen. Za take dolgotrajne in obsežne promocije in oglaševalske akcije so potrebna ogromna vlaganja. Mogoče jih bo izpeljati samo z združenimi finančnimi sredstvi na nivoju združenj. V ljudeh je treba vzbuditi večjo željo in potrebo po ureditvi in bivanju doma, kar so poimenovali z angleško besedo “homing”. Ureditev domovanja oziroma stanovanja mora postati potrošnikova želja, potreba, statusni simbol. Dom naj postane in pomeni posamezniku kraj, kjer se bo počutil varen, zadovoljen, kjer se bo napajal z zdravjem in energijo in ki mu bo v družbenem okolju ustvarjal prestiž. Ta pričakovanja lahko realizira z nakupom primernega pohištva in druge opreme za dom. Zato bo nakup pohištva postavil na višjo prioritetno stopnjo v sistemu svojih vrednot. Vse bolj neprijazna stresna delovna okolja in nevarnosti terorizma ter neznanih bolezni v svetu prav tako vplivajo, da ljudje spreminjajo predstave o življenjskih vrednotah. Proizvodnja in trgovina s pohištvom bo morala zato izdelati in ponuditi pohištvo, ki bo zadovoljilo predstavo osveščenega potrošnika. V ospredju ne bo več samo cena, ampak kvaliteta, dizajn, udobnost, funkcionalnost. Slovenski proizvajalci pohištva si samo želimo, da bodo skupne akcije oglaševanja v Nemčiji uspele in vzpodbudile večje povpraševanje po pohištvu. Vzporedno bi se lahko vprašali, kako je z javnim mnenjem pri nas? Prav tako se v medijih malo piše in govori o pohištvu in pohištveni stroki. Spomnimo se samo pisanja ob Ljubljanskem pohištvenem sejmu. Kje dobiti pri nas sredstva za oglaševanje, da izboljšamo javno mnenje v času, ko se večina lesnih podjetij bori za preživetje? O dogajanjih in gibanjih na nemškem lesnem oziroma pohištvenem trgu si naša podjetja več ali manj sama pridobivajo informacije, rešujejo nastale probleme in iščejo izhode. Vendar je problematika mnogim skupna. Kakšen “brain storming” v okviru foruma o temi “Nemška kriza in naš izvoz” bi bil morda zelo smiseln. Fani POTOČNIK dogodki, odmevi kazalo stran stran 133 138 Pomen subjektivnih ocen pri odlo~itvenih procesih in model celostne Zaščita lesa pred termiti Wood protection against termite attack avtor Miha HUMAR zasnove odlo~anja v lesarskem podjetju Importance of subjective evaluation at decision-making process and a model of a whole decision making scheme in a wood enterprise avtorji Andrej POTOČNIK, Denis JELAČIČ, Leon OBLAK U~enje in osebna rast je klju~no podro~je za doseganje strategije JAVORA Stojan Koko{ar 145 Poliranje in bru{enje malce tako, malce druga~e Ale{ Likar 147 Dolenjska kapetanija Intervju z Zvodetom Novino, direktorjem Novoles d.d. Sanja Pirc 155 Operacijski management Vojko Kalu`a 161 Sodelovanje in konkurenca - grozdi Barbara Rodica 165 Lubadarjev druga pomlad Stane Mesar 171 iz vsebine 162 Novosti iz programa LESNINE IN@ENIRING d.d. Sejem BWS 2003 164 50 let LAME d.d. Dekani 169 Gradivo za tehni{ki slovar lesarstva - furnirji in plo{~e 4. del 172 kratke novice POSLOVNI USPEHI Belinka je lani nad pri~akovanji dobro poslovala. Ustvarila je dobrih sedem odstotkov ve~ ~istih prihodkov od prodaje kot leto prej, 7,5 milijarde tolarjev. ^isti dobi~ek je bil 952 milijonov tolarjev, kar je trikrat ve~ kot v letu 2001 in 12 odstotkov ve~ od na~rtovanega. MEBLO Holding Meblo Holding je lani ustvaril 14 milijard tolarjev prihodkov, od tega je 8,7 milijarde tolarjev oz. 62 odstotkov vseh prihodkov predstavljal izvoz. Kot je na novinarski konferenci povedal generalni direktor Mebla Holding Franjo [tokelj, so jim te‘ave z dru‘bo Meblo Iverka, kjer je proizvodnja oktobra lani obstala, povzro~ile nezanemarljiv izpad finan~nih sredstev ter nujen pristop k dragim posojilom. Color iz Medvod je lani mo~no pove~al izvoz. Delni{ka dru‘ba Color, ki deluje v okviru podro~ja za kemijo v Poslovni skupini Sava, je pove~ala izvozni dele‘ z 51 na 69 odstotkov. Po nerevidiranih poslovnih rezultatih je Color lani ustvaril za 9,3 milijarde tolarjev poslovnih prihodkov, kar je za desetino ve~ kot leto prej; od tega devet milijard tolarjev s prodajo, kar je za 13 odstotkov ve~. ijaLes 55(2003) 5 Oglas WEINIG isti kot v 4/2003 dogodki, odmevi kratke novice Heliosov sklad za ohranjanje ~istih voda Na osrednjem trgu v Rogatcu so 8. maja letos sve~ano odprli obnovljeni vodnjak, ki se pona{a z dolgoletno zgodovino. Vodnjak je bil obnovljen v okviru Heliosovega sklada za ohranjanje ~istih slovenskih voda. Na pobudo ob~ine Rogatec je na~rt obnove izdelala celjska enota Zavoda za varstvo naravne in kulturne dedi{~ine Slovenije. Poslovni sistem Helios in MOP sta omenjeni sklad ustanovila pred petimi leti z namenom krepitve skrbi za ~isto pitno vodo v Sloveniji. Sklad je bil v minulih letih dejaven na podro~ju ~i{~enja kra{kih jam, v zadnjih dveh letih pa svoje aktivnosti usmerja na podro~je o‘ivljanja slovenskih krajevnih vodnjakov. Vodnjak na Trgu v Rogatcu je bil na javnem razpisu izbran ‘e lani, vendar je zaradi zahtevnih priprav strokovne obnove bil dokon~an v leto{njem letu. Vodnjak, ~igar leto postavitve ni znano, zagotovo bele‘i bogato zgodovino, saj so imeli vodnjaki pomembno dru‘be-no vlogo – predstavljali so vir ‘ivljenja nekega naselja in njihovih prebivalcev. Nata{a Hajdinjak iz Heliosa je povedala, da so v njihovi dru‘bi posebej veseli vsakega novega obnovljenega vodnjaka, katerih obnovo finan~no podpirajo iz dele‘a prodaje okolju prijaznih Heli-osovih proizvodov, proizvedenih po evropskih direktivah. Pri projektu gre za sodelovanje razli~nih akterjev, ki jim je glavni cilj skrb za ~isto pitno vodo, kar je osnovna ~love{ka potreba in glavno vodilo delovanja Heliosovega sklada za ohranjanje ~istih voda. Vodnjak v Rogatcu je ‘e osemnajsti obnovljeni vodnjak Heliosovega sklada za ohranjanje ~istih slovenskih voda. V leto{njem letu bo sklad finan~no podprl obnovo sedmih vodnjakov, ki jih je te dni izbrala strokovna komisija. Zanimanje za sredstva sklada raste iz leta v leto, kar potrjuje {tevilo prijav na razpis. Sama obnova vodnjaka v Rogatcu je trajala mesec dni, finan~na vrednost obnove je bila 2 milijona tolarjev, od tega je Helios prispeval 30 odstotkov vrednosti. Kovinoplastika Lo‘ za Lamo? Podjetje Kovinoplastika Lo‘ se z Banko Koper dogovarja o nakupu ve~in-skega, skoraj 79-odstotnega lastni{kega dele‘a v podjetju Lama Dekani. Pred-razgovori naj bi bili kon~ani {e ta mesec, pri delnem skrbnem pregledu, ki ga je podjetje Kovinoplastika Lo‘ v dekanski Lami opravilo marca in aprila, pa so ugotovili, da je podjetje Lama “normalno delujo~e podjetje”, je za STA povedal direktor Kovinoplastike Lo‘ Alojz Mazij. Dodal je, da je zato pogovore smiselno nadaljevati, ~eprav {e nimajo dolo~enih okvirov, do kdaj naj bi bili kon~ani. Tretji Merkurjevi poslovni dnevi V delni{ki dru‘bi Merkur postajajo kot najve~ji slovenski trgovec s tehni~nim blagom vedno bolj tudi organizatorji pomembnih poslovnih sre~anj. Letos so njihovi poslovni dnevi – ‘e tretji po vrsti - potekali od 14. do 22. maja v Naklem v posebnem razstavnem prostoru ob Merkurjevi poslovni stavbi. Svojim poslovnim partnerjem so predstavili Merkurjeve prodajne programe, pri ~emer so se osredoto~ili predvsem na novosti posameznih proizvajalcev, posamezne dneve pa bodo zaznamovale tudi odmevne okrogle mize s pomembnimi predstavniki slovenskega gospodarstva. Otvoritev Merkurjevih poslovnih dni je pri~elo sre~anj in pogovor s predsednikom vlade Republike Slovenije mag. Antonom Ropom. Razprava, povezana z aktualnimi dogodki za razvoj gospodarstva v Sloveniji, je privabila veliko vodilnih delavcev najve~jih slovenskih industrijskih, gradbenih, monta‘erskih in trgovskih podjetij in novinarjev. “Furniture, only the best from Slovenia” Podjetje M. H. Laras je predstavilo prvo {tevilko brezpla~ne revije o slovenskem pohi{tvu, ki jo bo izdajalo dvakrat na leto, in sicer v angle{~ini. Revija “Furniture, only the best from Slovenia” je namre~ namenjena predvsem trgom vzhodne Evrope, na katerih naj bi pro-movirala slovensko pohi{tveno industrijo. V prvi {tevilki so ob posameznih proizvajalcih predstavljeni tudi prof. Niko Kralj in njegov svetovno znani stol Rex, letos nagrajeni slovenski dizajni, izzivi in na~rti slovenskih proizvajalcev stavbnega pohi{tva, posebna pozornost pa je namenjena predstavitvi tradicije predelave lesa na Slovenskem. kratke novice pripravila Sanja Pirc ijaLes 55(2003) 5 raziskave in razvoj UDK:630*841.26 originalni znanstveni ~lanek (Original Scientific Paper) Pomen subjektivnih ocen pri odločitvenih procesih in model celostne zasnove odločanja v lesarskem podjetju Importance of subjective evaluation at decision-making processes and a model of a whole decision-making scheme in a wood enterprise Andrej POTOČNIK, Žirovski vrh sv.Urbana 9, Gorenja vas Denis JELAČIČ, Šumarski fakultet, Svetošimunska 25, Zagreb Leon OBLAK, BF, Oddelek za lesarstvo, Rožna dolina, C.VIII/34, Ljubljana izvleček/Abstract V raziskavi smo preu~evali vlogo subjektivnih ocen v procesih odlo~anja. Oblikovali smo model celostne zasnove odlo~anja, ki integrira dobre lastnosti sodobnih na~inov obravnave. Opravljena je bila tudi raziskava v {tirih ve~jih lesarskih podjetjih. Ugotavljali smo, na osnovi ~esa se managerji v hrva{kih in slovenskih lesarskih podjetjih odlo~ajo in kak{-no je njihovo poznavanje mo‘nosti uporabe intuicije pri odlo~anju. Primerjava dobljenih rezultatov s trendi na podro~ju odlo~anja v svetu je pokazala, da je proces odlo~anja v lesarskih podjetjih na Hrva{kem in v Sloveniji dokaj konzervativen in da se lahko z dodatnim izobra‘evanjem sedanjega managemen-ta procesi odlo~anja bistveno izbolj{ajo. In the article, the role of subjective evaluation at the process of decision -making was investigated. Our own research work help us to form a model of whole decision-making scheme, which is based on modern approach to deci- sion-making. We also made research in four bigger wood enterprises. We set out to investigate the management of this enterprises trying to find out what the managers in Croatia and Slovenia decide upon, how they solve problems and what is their knowledge on the possibility of using intuition at decision-making. The colected results were compared to the trends in the fild of decision-making and solving problems.It was found out, that the process of decission-mak-ing in Croatian and Slovenian wood enterprises is rather conservative. A better quality of a decision-making process can be expected by additional education of the present management. Klju~ne besede: lesna industrija, upravljanje, odlo~anje, subjektivne ocene, odlo~itveni model Keywords: wood industry, management, decision-making, subjective evaluation, a decision-making model 1. UVOD IN TEORETIČNA IZHODIŠČA Živimo v družbi, katere narava in vrednote se vedno hitreje spreminjajo. Za današnji čas je značilno, da kamorkoli pogledamo, vidimo spremembe. Spreminjajo se tehnologija, družbene navade, vrednote, organizacijske strukture, ljudje. Pravzaprav za sedanje čase pogosto rečemo, da je edina gotovost sprememba. V spreminjajočem se okolju, ko imamo opraviti z visoko razvito tehnologijo, je kljub temu ostalo odločanje v rokah človeka, ki s svojim znanjem, sposobnostmi in izkušnjami upravlja poslovne sisteme. Na poslovanje lahko v razmerah omejene razpoložljivosti produkcijskih dejavnikov in danih pogojev delovanja vplivamo predvsem z izboljšanjem avtonomnega dela upravljalnega procesa, tj. procesa odločanja. Odločanje je temeljna dejavnost uprav-ljalcev in managerjev na vseh ravneh poslovanja. Na odločitveni proces in s ijaLeS 55(2003) 5 raziskave in razvoj tem na kakovost odlo~itve vplivajo {tevilni objektivni dejavniki (poslovni izid, stro{ki, rentabilnost) pa tudi subjektivni dejavniki (intuitivna ocena odlo~itve, ocena eti~nosti odlo~itve, ocena kakovosti odlo~itve), ki jih ne moremo v celoti kvantitativno opredeliti. Uporaba zgolj kvantitativnih metod je torej vpra{ljiva, zato je pri odlo-~anju potrebno upo{tevati tudi subjektivne ocene, to je ocene na podlagi intuicije in ob~utkov, in sicer v kombinaciji z logi~no analizo (kvantitativnimi metodami). Managerji se pogosto ne morejo odlo-~ati, tako kot znanstveniki, na podlagi urejene racionalne analize, ampak to delajo na podlagi intuitivne presoje. Izraz intuicija ne ozna~uje nekaj razumu nasprotnega, pa~ pa nekaj zunaj podro~ja razuma (Vila, 1998). Intuicijo bi lahko definirali tudi kot neposredno dojemanje, zaznavanje bistva ~esa, neodvisno od razumskega raz~le-njevanja, ali kot navdih. V praksi se pogosto dogaja, da intuitivno razpoznamo neko zadevo, vendar pa se bojimo ravnati po tem. Mislimo, da je treba po~akati, zbrati ve~ dejstev, bolje spoznati zadevo, zato se obotavljamo z odlo~itvijo in seveda porabimo ve~ ~asa. Tav~ar (1995) je razdelil odlo~anje v managementu na rutinsko, analizno in intuitivno. Rutinsko odlo~anje se opravlja normativno (po dolo~enih pravilih). Analizno odlo~anje poteka na temelju na znanje oprtega prou-~evanja stvari v bolj zapletenih oko-li{~inah. Intuitivno odlo~anje se uporablja neposredno ali pa kadar odpovejo druge mo‘nosti. Podlaga za to nastaja v podzavesti odlo~evalca. Z vidika managerskih ravni je zelo velik dele‘ intuitivnega odlo~anja v vr{nem managementu in ga je treba obvladovati s kadrovsko izbiro (sposobni in nadarjeni managerji). Na izvajalni ravni je delež intuitivnega odločanja manjši, tam se odločanje obvladuje z nadzorom in normativno. Na sliki 1 so prikazana razmerja med oblikami odločitev. Tavčar (1995) je ugotovil, da je v vršnem managementu 80 % intuitivnega, 16 % analiznega in 4 % rutinskega odločanja; v drugi skrajnosti, na izvajalni ravni managementa, pa 2 % intuitivnega, 35 % analiznega in 63 % rutinskega odločanja. V raziskavi smo skušali doseči naslednje cilje: • Preučiti dosedanja spoznanja na področju subjektivnih ocen pri odločanju na različnih nivojih managementa in ta spoznanja vključiti v lastna raziskovanja ter oblikovati model celostne zasnove odločanja. • Praktično preveriti stanje odločitvenih procesov v štirih hrvaških in slovenskih lesarskih podjetjih in jih primerjati s sedanjimi trendi na tem področju. • Ugotoviti, v katero smer naj bi težil razvoj procesov odločanja in s tem tudi trend izpopolnjevanja tezavra znanja managerjev na posameznih ravneh odločanja. • Oblikovati model celostne zasnove odločanja, ki bi integriral dobre lastnosti sodobnih načinov obravnavanja in v odločitvenem procesu poleg kvantitativnih upošteval tudi subjektivne, intuitivne ocene. 2. METODOLOGIJA RAZISKAVE Cilj naše raziskave je bil preučiti pomen subjektivne ocene pri sprejemanju odločitev, zato smo osnovali anketo, ki nam je pomagala ugotoviti stanje odločitvenih procesov v lesarstvu. Po drugi strani pa nam je pokazala možnosti uporabe alternativnih tehnik za podporo odločanju v lesarskih podjetjih. Tudi managerji v lesarskih podjetjih se namreč srečujejo z najrazličnejšimi situacijami pri odločanju in je zato uvajanje integriranih tehnik odločanja primerno tudi v lesarskih podjetjih. Anketa vsebuje 16 vprašanj, ki se nanašajo na vrste odločitev, ki jih managerji sprejemajo, na uporabo in poznavanje intuicije ter na uporabo čustvene in razumske inteligence pri visoki Vrh organ izacije strateško r management j INTUITIVNO X področje odločanja srednji / manage me ni / / /ANALIZNO / \ taktično \ področje \ odločanja nižji / / RUTINSKO \ operativno \ področje \ odločanja Delež načinov odločanja • - število vseh odločitev Slika 1. Rutinsko, analizno in intuitivno odlo~anje po ravneh managementa ijaLeS 55(2003) 5 raziskave in razvoj odlo~anju. Anketni list je prikazan v preglednici 1. Anketa je bila posredovana vrhovnim, srednjim in ni‘jim managerjem v {tirih lesarskih podjetjih (dveh hrva{kih in dveh slovenskih), ki po svoji velikosti v hrva{kem in slovenskem merilu sodijo med ve~ja podjetja. 3. REZULTATI RAZISKAVE Z anketnim vpra{alnikom, ki je bil posredovan managementu {tirih ve~jih lesarskih podjetij na Hrva{kem in v Sloveniji, smo ‘eleli ugotoviti, kak{na je vloga subjektivnih ocen v odlo~itvenih procesih na razli~nih nivojih mana-gementa. Odgovori na zastavljena vpra{anja so bili podani z ocenami od 1 do 5. Ocena 1 pomeni, da manager ne pozna dejstev iz vpra{anja oziroma njegovo ravnanje ni v skladu s postavljenim vpra{a-njem, ocena 5 pa pomeni, da manager ravna v skladu s postavljenim vpra{a-njem. Analiza odgovorov je podana v preglednicah od 2 do 7. Na vseh ravneh managementa se sprejemajo odlo~itve v ve~ji meri na podlagi objektivnih dejavnikov. Pri~akovali bi, da bodo subjektivni dejavniki v najve~ji meri opazni ob sprejemanju odlo~itev na strate{kem nivoju, vendar ni tako. Pri re{evanju problemov je na vseh nivojih managementa v ve~ji meri uporabljena razumska inteligenca. Iz rezultatov je razvidno, da se pomena skladnosti in uporabe obeh inteligenc zavedajo samo nekateri (velik standardni odklon ocen) na strate{kem nivoju, kjer je razlika najmanj{a. Poznavanje mo‘nosti uporabe intuicije je v dobr{ni meri vidna pri manage-mentu na strate{kem in operativnem nivoju managementa, medtem ko je na takti~nem in operativnem nivoju uporaba docela nepoznana. Preglednica 1. Prikaz anketnega vpra{alnika (Poto~nik, 2002) VPRA[ANJA (obkro‘ite {tevilko od 1 do 5) m alo => ve liko 1. Koliko ~asa porabite za pripravo strate{kih odlo~itev (za nekaj let naprej)? 1 2 3 4 5 2. Koliko ~asa porabite za pripravo takti~nih odlo~itev (od 1 leta do 2 let)? 1 2 3 4 5 3. Koliko ~asa porabite za pripravo operativnih odlo~itev (do 1 leta)? 1 2 3 4 5 4. Odlo~itev sprejemam na podlagi objektivnih dejavnikov (eksplicitnih {tevilskih kazalcev, stro{kov, poslovnega izida)? 1 2 3 4 5 5. Odlo~itev sprejemam na podlagi subjektivnih dejavnikov (intuicije, lastne ocene eti~nosti, ob~utkov)? 1 2 3 4 5 6. Pri re{evanju problemov uporabljam razumsko inteligenco (re{ujem probleme najraje z raz~lenjevanjem v dele in jih obravnavam v logi~nih zaporedjih)? 1 2 3 4 5 7. Pri re{evanju problemov uporabljam ~ustveno inteligenco (pri razre{evanju problemov izhajam iz celote, zana{am se na izkustvene vzorce in ob~utek kaj je prav)? 1 2 3 4 5 8. Poznam mo‘nost uporabe intuicije pri odlo~anju? 1 2 3 4 5 9. Pri odlo~anju o strate{kih zadevah si pomagam z intuicijo? 1 2 3 4 5 10. Pri odlo~anju o takti~nih zadevah si pomagam z intuicijo? 1 2 3 4 5 11. Pri odlo~anju o operativnih zadevah si pomagam z intuicijo? 1 2 3 4 5 12. Ko gre za visoko stopnjo negotovosti si pomagam z intuicijo? 1 2 3 4 5 13. Ko je manj znanih podobnih primerov od prej, si pomagam z intuicijo? 1 2 3 4 5 14 . Ko dejstva ne ka‘ejo jasno, v katero smer je treba, si pomagam z intuicijo? 1 2 3 4 5 15 . Ko je ~as omejen in smo pod pritiskom, da se je treba hitro odlo~iti, si pomagam z intuicijo? 1 2 3 4 5 16. Ko imamo ve~ dobrih alternativ, z dobrimi argumenti za vsako, si pomagam z intuicijo? 1 2 3 4 5 Preglednica 2. Odlo~itve, sprejete na podlagi objektivnih in odlo~itve sprejete na podlagi subjektivnih dejavnikov Odlo~itve, sprejete na podlagi objektivnih dejavnikov Odlo~itve sprejete na podlagi subjektivnih dejavnikov Ocena [1- 5 ] Standardni odklon Ocena [1- 5 ] Standardni odklon Strate{ki management 4,02 0,65 2,19 0,46 Takti~ni management 3,98 0,79 1,68 0,72 Operativni management 41,3 0,82 2,34 0,70 Povprečje 4,04 0,75 2,07 0,63 Preglednica 3. Uporaba razumske in ~ustvene inteligence pri re{evanju problemov Uporaba razumske inteligence Uporaba ~ustvene Inteligence Ocena [1 - 5 ] Standardni odklon Ocena [1- 5 ] Standardni odklon Strate{ki management 3,83 0,79 2,78 112 Takti~ni management 4,27 0,88 1,69 0,75 Operativni management 415 0,61 2,52 0,69 Povprečje 4,08 0,76 2,33 0,85 ijaLeS 55(2003) 5 raziskave in razvoj Preglednica 4. Poznavanje mo‘nosti uporabe intuicije pri odlo~anju Poznavanje mo‘nosti uporabe intuicije Ocena [1-5 ] Standardni odklon Strate{ki management 3,56 0,54 Takti~ni management 3,02 0,41 Operativni management 3,16 0,92 Povpre~je 3,25 0,62 Preglednica 5. Primeri uporabe intuicije in njihove ocene na strate{kem nivoju managementa Primeri uporabe intuicije Strate{ki management Ocena [1-5 ] Standardni odklon Ko je ~as omejen 3,96 0,52 Ko dejstva ne ka‘ejo, v katero smer je treba 3,33 0,76 Visoka stopnja negotovosti 312 0,54 Ko je manj znanih primerov od prej 2,99 0,78 Ko imamo ve~ dobrih alternativ 2,08 0,43 Preglednica 6. Primeri uporabe intuicije in njihove ocene na takti~nem nivoju managementa Primeri uporabe intuicije Takti~ni management Ocena [1-5 ] Standardni odklon Ko je manj znanih primerov od prej 3,58 0,66 Ko je ~as omejen 3,21 0,78 Visoka stopnja negotovosti 2,98 0,79 Ko dejstva ne ka‘ejo, v katero smer je treba 2,87 0,39 Ko imamo ve~ dobrih alternativ 2,24 1,28 Preglednica 7. Primeri uporabe intuicije in njihove ocene na operativnem nivoju managementa Primeri uporabe intuicije Operativni management Ocena [1-5 ] Standardni odklon Ko je ~as omejen 3,69 0,49 Ko dejstva ne ka‘ejo, v katero smer je treba 3,35 0,64 Ko je manj znanih primerov od prej 3,09 0,96 Ko imamo ve~ dobrih alternativ 2,59 1,13 Visoka stopnja negotovosti 2,14 1,24 Rezultati ka‘ejo na to, da si managerji pri odlo~anju v~asih pomagajo tudi z intuicijo, velika odstopanja ocen pa ka‘ejo na to, da so to le redki primeri. Managerji uporabljajo intuicijo pri odlo~anju najve~krat takrat, ko je njihov ~as za odlo~anje omejen. 4. MODEL CELOSTNE ZASNOVE ODLOČANJA Na podlagi dosedanjih spoznanj in lastnega preučevanja procesov odločanja smo oblikovali model celostne zasnove odločanja. Model temelji na sodobnih načinih odločanja, kot so “mehko sistemski način”, “japonski način”, “intuitivni način” itd. Model (slika 2) je razdeljen v 5 ključnih faz (Potočnik, 2002): • opredelitev odločitvene situacije, • odločitev, ali je odločanje potrebno, • naštevanje oziroma izoblikovanje možnih rešitev, • izbor najboljše odločitve, • uresničitev odločitve. Pri izvedbi procesa najprej opredelimo odločitveno situacijo. Izbrani poslovni problem preučimo s širšega vidika in nato jasno definiramo odločitveni problem. Odločitveni problem mora biti jasno in nedvoumno določen tako, da lahko enostavno razumemo, o čem se bo odločalo. Ko je odločitveni problem jasno definiran, sledi odločitev o tem, ali je odločanje resnično potrebno. To pomeni, da managerji ugotovijo, ali bodo s tem, ko bodo iskali najboljšo rešitev, res rešili problem. Dostikrat se namreč dogaja, da se odloča o stvareh, ki v danem trenutku sploh niso pomembne ali pa se odloča o nejasnih problemih. Sledi oblikovanje alternativ oziroma možnih rešitev. Na osnovi namena in ciljev odločanja izoblikujemo možne rešitve. Naslednja faza, izbor najboljše odločitve, je središče odločitvenega procesa in ključnega pomena za kakovostno odločitev. Ko so izoblikovane možne rešitve, se začenja izbor najustreznejše rešitve z ločeno obravnavo alternativ. Tukaj je pomembno, da je intuitivna ocena alternativ ločena od občutkov in logične analize alternativ in da je ob upoštevanju občutkov izključeno vsakršno presojanje in ocenjevanje vzgibov, ki se ob tem porajajo. V prvem koraku se opravi logična analiza alternativ z mehkim “fuzzy” sistemskim načinom. Največkrat lahko iz spektra alternativ izberemo 2 ali 3 najustreznejše rešitve po kvantitativnih kriterijih. V drugem ijaLes 55(2003) 5 raziskave in razvoj Slika 2. Model celostne zasnove odlo~anja (Poto~nik, 2002) koraku sledi intuitivna ocena alternativ. Pri tem je potrebno dobro poznavanje delovanja intuicije. Z v‘ivetjem in navdihom lahko zelo dobro ocenimo {e posebej sofisticirane probleme, kjer je nemogo~e z logi~no analizo jasno opredeliti re{itev. V tretjem koraku pa z oceno ob~utkov ocenimo izbrane alternative v logi~ni analizi. Pri tem ocenjevanju je pomembna ~ustvena inteligenca odlo~evalca, to pomeni, da se lahko preda ob~utkom, ki ga zaja- mejo ob v‘ivetju v problem in da jih zna razlo~evati. Ko je napravljena lo-~ena analiza alternativ, lahko te ocene sintetiziramo. To pomeni, da objektivno pogledamo, ali se ocene ujemajo oziroma kje so razli~ne ocene. ^e se vse tri ocene ujemajo, lahko z veliko zanesljivostjo re~emo, da je izbrana re{itev res najbolj{a. ^e je druga~na intuitivna ocena ali so slabi ob~utki, je za izbor najbolj{e, da {e enkrat preverimo lo~eno obravnavo alternativ. S ponovitvijo izbora se stvari zbistrijo in možnost je, da se dokopljemo do novih spoznanj, ki nam olajšajo izbor rešitve. Če pa se ocene ne ujemajo, je prišlo v procesu odločanja do napak, ki so lahko posledica slabo izoblikovanih alternativ ali površne ločene obravnave alternativ. V takem primeru se je potrebno vrniti nazaj na oblikovanje možnih rešitev in ponoviti izbor najustreznejše rešitve. Proces odločanja sklenemo z uresničitvijo rešitve oziroma odločitve. Izbrano rešitev v okviru neposredne uresničitve preoblikujemo v odločitveno akcijo, pripravimo za izvedbo in izvedemo. Uresničitev odločitve se razlikuje, ker so njene značilnosti odvisne od obravnavane situacije in dejavnikov odločanja. 5. RAZPRAVA IN SKLEPI Večina avtorjev o managementu in odločanju priznava pomen subjektivnih ocen (intuicije in občutkov) v odločitvenem procesu, vendar pa se v praksi intuicija pri odločanju zelo malo uporablja. Pri odločitvah, ki so vezane na daljše časovno obdobje, je nemogoče zgolj z kvantitativnimi metodami eksplicitno pokazati na najboljšo rešitev. Pomanjkanje zadostnih informacij, omejen čas za odločanje in visoka stopnja negotovosti so poglavitni razlogi, ko postanejo kvantitativne metode v mnogih primerih, ko govorimo o odločitvah za daljše časovno obdobje, dokaj nezanesljive. Prav zaradi tega smo oblikovali model celostne zasnove odločanja, ki temelji na sodobnih načinih odločanja in skuša zlasti pri najzahtevnejših odločitvah angažirati vsa razpoložljiva sredstva. Sklepne ugotovitve naše raziskave so: • V današnjem času je dobro odločanje vse težje, ker se vse nenehno spreminja, opazno je pomanjkanje zadostnih infor- ijaLeS 55(2003) 5 raziskave in razvoj novi diplomanti ISKRA, Gregor Racionalizacija logisti~nih procesov v proizvodnji pohi{tva Diplomsko delo (visoko{olski strokovni {tudij) Mentor: Franc Bizjak Recenzent: Leon Oblak Biotehni{ka fakulteta, Oddelek za lesarstvo, Ljubljana, 2002 VIII, 60 f. : tabele, ilustr. ; 30 cm. Bibliografija: str. 59. Klju~ne besede: logistika, racionalizacija logisti~nih procesov, proizvodnja pohi{tva, nabavno poslovanje, skladi{~no poslovanje UDK: 658.788:684 Logisti~ni procesi v proizvodnji pohi{tva predstavljajo nabavno ter skladi{~no poslovanje ter notranji in zunanji transport. Neobvladanje logisti~nih procesov povzro~a prevelike stro{ke, zato je treba imeti ustrezno nabavno in skladi{~no politiko ter tako v ~im ve~ji meri zmanj{ati stro{ke logistike. Naredili smo analizo stanja logisti~nih procesov v podjetju ter predlagali nabavno in skladi{~no poslovanje, ter tako sku{ali zni`ati stro{ke logistike. Z ABC metodo smo naredili analizo stro{kov, ki jih povzro~ajo materiali na zalogi. Za materiale, ki povzro~ajo najve~je stro{ke zalog, smo izra~unali optimalno raven zalog. Na osnovi posnetka stanja podjetja in dobljenih rezultatov smo podali predloge in re{itve za racionalizacijo nekaterih logisti~nih procesov. macij, ~as za odlo~anje je omejen, velika je stopnja negotovosti. Vse to pa pomeni, da postajajo subjektivne ocene odlo~evalca vse pomembnej{e. Rezultati ankete, ki je bila opravljena v preu~evanih lesarskih podjetjih, je pokazala pri~akovano stanje v procesih odlo~anja. ^love{ki vplivi v obliki subjektivnih dejavnikov so premalo vidni pri sprejemanju odlo~itev, ~ustvena inteligenca je premalo integrirana v re{evanje problemov skupaj z razumsko inteligenco, mo‘nost uporabe intuicije je {e docela nejasna in je tudi v ve~ini primerov napa~no interpretirana. @e pri izbiri kadrov (zlasti na vodilne polo‘aje) bi bilo potrebno upo{tevati sposobnosti ravnanja z ljudmi, njihovo ~ustveno inteligenco, njihove vrednote in sposobnosti vizionarskega pogleda na prihodnost. Obstoje~i kader bi bilo potrebno izobra-‘evati v omenjeno smer in jim dati mo‘nost lastnega razvoja. Ve~ji tezaver znanja in izku{enj pa bi omogo~al sprejemanje bolj{ih odlo~itev tudi v skladu s celostno zasnovo odlo~anja. Model celostne zasnove odlo-~anja, ki smo ga oblikovali, vklju~uje poleg logi~ne analize tudi subjektivne ocene pri sprejemanju odlo~itev. Odlo~itve, ki se sprejemajo za dalj{e ~asovno obdobje, so predvsem intuitivne, zato je predstavljeni model uporaben zlasti za vi{je ravni managementa, kjer je pomembno, da se v proces odlo~anja integrirajo vsa razpolo‘ljiva sredstva. literatura 1. Bizjak, F. 1995. Osnove gospodarjenja in razvoja podjetja. Ljubljana, Biotehni{ka fakulteta, Oddelek za lesarstvo: 2 73 str. 2. Day, L. 1999. Urjenje intuicije. Kako izkoristiti mo~ instinktov. Ljubljana, Tangram: 237 str. 3. Dimovski, V. 2000. Temelji organiziranja in odlo~anja. Ljubljana, Ekonomska fakulteta: 93 str. 4. Korin{ek, [. 2001. Vpliv ~ustvene inteligentnosti na managerjevo uspe{nost. Diplomsko delo. Ljubljana, Ekonomska fakulteta: 46 str. 5. Kralj, J. 2001. Obvladovanje sodobne organizacije (podjetja) z zasnovanimi ustvarjalnostmi: intuicija, znanje in modrost. Organizacija: revija za management, informatiko in kadre, 34, 6: 336-337 6. Kuo, F.Y. 1998. Managerial intuition and the development of executive support systems. Decision support systems, 24: 89-103 7. Leskovar, R. 2000. Forecasting models and intuition in group decision making - the publishing company case study. Automated systems based on human skill 2000. Kidlington (Oxford): 167-170 8. Majcen, M. 1999. Sprostite zavore. Podjetnik, 15 , 8: 64-68 9. Nosan, M. 1999. Kako postati vrhunski manager. Manager, 10, 5: 11-14 10. Poto~nik, A. 2002. Pomen subjektivnih ocen pri odlo~itvenih procesih v lesarskem podjetju. Diplomska naloga. Ljubljana, Biotehni{ka fakulteta, Oddelek za lesarstvo: 72 str. 11. Pra{nikar, J.; Debeljak, @. 1998. Ekonomski modeli za poslovno odlo~anje. Ljubljana, Gospodarski vestnik: 453 str. (19-21) 12. Sikavica, P. , Skoko, H.; Tipuri}, D. 1994. Poslovno odlu~ivanje: teorija i praksa dono{enja odluka. Zagreb, Informator: 238 str. 13. Tav~ar, M. 1995. Obvladovanje dejavnosti mana-gerjev. Organizacija: revija za management, informatiko in kadre, 28, 9-10: 509-522 14. Vila, A. 1998. Odlo~anje in intuicija. V: Operativni management. Florjan~i~ J. (ur.). Kranj, Moderna organizacija, Bia: 438-463 evijaLeS 55(2003) 5 raziskave in razvoj UDK: 674:65.012 Pregledni znanstveni ~lanek (A Review) Za{~ita lesa pred termiti Wood protection against termite attack avtor Miha HUMAR, Biotehni{ka fakulteta, Oddelek za lesarstvo, Ro‘na dolina, C.VIII/34, SI-1000 Ljubljana, Slovenija, e-po{ta: miha.humar@uni-lj.si izvleček/Abstract Termiti so znani razkrojevalci lesa. Njihova dejavnost v naravnem okolju je zelo pomembna. V preteklosti so termiti povzro~ali tudi veliko gospodarsko {kodo. Z razvojem kemi~ne za{~ite smo les pred termiti lahko uspe{no za{~itili. Danes, ko je ve~ina klasi~nih za{~itnih sredstev prepovedana ali vsaj mo~no omejena, pa postaja nekemi~na, predvsem konstrukcijska za{~ita lesa vedno pomembnej{a. Ker termite najdemo tudi v Sloveniji, je tudi pri nas potrebno nenehno spremljati razvoj za{~ite in spoznanja prena{ati v prakso. V prispevku so predstavljene najpo-membnej{e vrste termitov ter ukrepi, kako za{~ititi les na okolju prijazen na~in. Termites are important wood decomposers in natural habitat, where their presence is important and necessary. In past times, significant economical damage was caused by termites. Development of chemical preservation enabled effective preservation of wood against these insects. However, today, when the major part of classical preservatives is forbidden or their use is limited, the meaning of non-chemical preservation is increasing. As, termites are naturally present in Slovenia as well, there is of significant importance to focus on current trends and transfer the knowledge to the practice. Thus, in this article, the most important termite species and solutions for their control are introduced. Klju~ne besede: termiti, termiti vla‘-nega lesa, za{~ita lesa, konstrukcijska za{~ita, naravna odpornost Keywords: termites, dampwood termites preservation of wood, preservation of constructed wood, natural resistance Uvod Termiti so znani razkrojevalci lesa. V naravi imajo zelo pomembno vlogo pri kro‘enju ogljika. @al pa velikokrat napadejo tudi les, ki ga uporablja ~lovek. Tako povzro~ajo veliko gospodarsko {kodo {e posebej, ~e napadejo les v bivanjskem okolju. Ti insekti les najprej razvrednotijo, kasneje pa ga lahko popolnoma uni~ijo. Med vsemi vrstami insektov na svetu termiti uni~ijo najve~ji dele‘ gospodarsko pomembnega lesa. Termiti pomenijo veliko gro‘njo lesu tudi zato, ker napada ne moremo predvideti tako kot oku‘be z glivami, kajti termiti ogro‘ajo tako suh kot tudi vla‘en les (Walker 1993). Ve~ina vrst termitov ‘ivi v tropskih in subtropskih predelih. Zunaj tega obmo~ja njihovo {tevilo in vrstna raznolikost mo~no upadata (slika 1). V Sloveniji jih lahko najdemo le v Primorju. Zaradi na~ina ‘ivljenja je za{~ita lesa pred termiti izredno zahtevna. V preteklosti so za za{~ito lesa uporabljali {tevilne okolju neprijazne biocide. Danes, ko je ve~ina klasi~nih za{~itnih sredstev prepovedana ali vsaj mo~no omejena, pa postaja nekemi~na (konstrukcijska) za{~ita lesa vedno po-membnej{a. Znova odkrivamo re{itve, ki so jih na{i predniki stoletja uspe{no uporabljali, kasneje pa so se ta znanja zaradi uporabe u~inkovite kemi~ne za{~ite izgubila. Namen tega prispevka je opozoriti na najpomembnej{e ukrepe preventivne za{~ite lesa pred termiti. Vrste termitov Termiti (Isoptera) so insekti malih in srednjih velikosti z mehko prosojno kutikulo, ki je ve~inoma belkasta, umazano bela ali rumenkaste barve. Na prvi pogled so podobni mravljam, zato jih pogosto nestrokovno imenujejo “bele mravlje”. Vendar so le po videzu in na~inu `ivljenja podobni mravljam, ne pa po sorodnosti. Po sorodnosti so bli`e hro{~em. Njihova evolucijska pota naj bi se lo~ila pred 50 milijoni let (Wilkinson 1979). Termite namre~ uvr{~amo med ni`je razvite insekte, za katere je zna~ilen nepopoln razvoj in ijaLeS 55(2003) 5 raziskave in razvoj razmeroma enostavna telesna zgradba. Glava je prosta in dobro gibljiva. Na glavi imajo dobro razvit ustni aparat za grizenje, koni~aste tipalke in reducirane o~i. Noge so prilagojene hoji. Podalj{ana opnasta para kril sta enake oblike, zgradbe, barve in velikosti. Zaradi tega jih imenujemo ena-kokrilci ali Isoptera. Pri nekaterih vrstah se pri nimfah pojavijo zametki kril zelo zgodaj in se {ele tik pred rojenjem (izletavanjem) popolnoma razvijejo (slika 2). Po kon~anem “svatbenem plesu” pa jih samec in samica (“`enin in nevesta”) odvr`eta in si ustvarita novo kolonijo, ki si zgradi svoj termitnjak, kjer `ivi od nekaj tiso~ do nekaj milijonov termitov (Pohleven 2003). Kolonija je sestavljena iz kralja in kraljice, delavcev, vojakov in potencialnih spolnih osebkov – nimf v razli~nih `ivljenjskih obdobjih (slika 2). Kraljica `ivi tudi do 50 let, kar jo uvr{~a med najbolj dolgo`ive insekte (Pohleven in Garafol 1999, Pohleven in Humar 2000, Pohleven 2003). Vsi termiti se prehranjujejo s celuloznimi materiali. Ve~ina vrst jih `ivi po gozdovih, kjer se prehranjujejo z odmrlimi ali fiziolo{ko oslabljenimi drevesi in grmi. Vsi termiti imajo {e eno skupno lastnost. Ne prenesejo svetlobe, zato gradijo svoja bivali{~a pod zemljo, pred svetlobo pa se zavarujejo z gradnjo hodnikov in galerij (Wilkinson 1979). Do danes je opisanih okoli 2000 vrst termitov. Delijo se v {est dru‘in, in sicer: Mastotermitidae, Calotermi-tidae, Termopsidae, Hodotermitidae, Rhinotermitidae in Termitidae (Hickin 1968, Krishna in Weesner 1969). V Evropi ‘ivijo le tri vrste termitov, od katerih sta dve avtohtoni, in sicer: Reticulitermes lucifugus (slika 2) in Kalotermes flavicollis. V Italiji, predvsem pa v Franciji, ‘ivi Reticulitermes santonnensis, ki naj bi bil po trditvah nekaterih strokovnjakov podvrsta R. lucifugusa. Avtohtoni vrsti s podvrsto sta omejeni na podro~je Sredozemlja. Terenska opazovanja so pokazala, da napravijo na{i termiti precej {kode, ki pa ostane dalj ~asa neopa‘ena ali pa jo pripisujejo drugim vrstam ‘u‘elk, predvsem mravljam ([tirn 1963, Kervina 1976, 1981). Zna~ilnosti obeh vrst termitov so bila v reviji Les ‘e podrobneje opisana (Pohleven in Humar 1999). V Sloveniji najdemo termite v obalnih predelih. Na tem obmo~ju lahko najdemo termita vla‘nega lesa (Reticulitermes lucifugus) in termita suhega lesa (Kalotermes flavicollis). Prvi je v {estdesetih letih napravil veliko {kode na stanovanjskih objektih ter {tevilnih pomo‘nih stavbah, lesenih ograjah ter tudi na elektro drogovih (Kervina 1972). Po drugi strani pa ni dokumentirano, da bi termit suhega lesa v Sloveniji povzro~il ve~jo {kodo. Uvo‘ena (alohtona) evropska vrsta Kalotermes flavipes (rumenonogi termit) je omejena na podro~ja dr‘av z atlantsko klimo. Ta termit je povzro~il pred desetletji ogromno {kodo v Ham- VijaLeS 55(2003) 5 burgu. Zato ga nekateri imenujejo “hambur{ki termit”. V Hamburg so ga zanesli s transporti lesa iz tropskih krajev. Po nekaterih virih se je pojavil pred leti tudi na Dunaju in v Salzburgu (Vasi} 1971), vendar so ga po navedbah kolegov iz Avstrije sedaj tam izkoreninili, v predmestjih Hamburga pa {e vedno pomeni veliko gro‘njo tam-kaj{njim lesenim objektom. V mestih na severnih predelih Evrope termiti zaradi toplovodov, podzemne ‘elez-nice in dovolj hranljivih snovi brez te‘av pre‘ivijo zime, ki jih v naravnih okoljih zaradi ostrih zim ne bi mogli. V ju‘nih predelih ZDA (Luisiana, Kalifornija, Mississippi, Alabama, Florida, Georgija, Tenesse, Teksas in Havaji) zadnjih 30 let poro~ajo o znatnem porastu {kode zaradi termita Coptotermes formosanus (Tajvanski termit). To vrsto so po vsej verjetnosti po drugi svetovni vojni v ZDA prinesli vojaki, ki so se vra~ali s Pacifika. Termita C. formosanus bi lahko poimenovali tudi “supertermit”. Kolonije C. formosanus {tejejo prek 10 milijonov osebkov, kar je 20-krat ve~ kot {tejejo kolonije ve~ine preostalih vrst. Njihove kolonije je izredno te‘ko uni~iti. Edini u~inkovit postopek je izkop celotne naselbine in fizi~en se‘ig. [tevilo kolonij C. formosanus je samo v ZDA med leti 1989 in 1999 naraslo za 2000 odstotkov. Zanimivo dejstvo je, da je k temu najve~ pripomogel ~lovek. Ti termiti so zelo slabo mobilni. Nimfe osnujejo novo kolonijo v neposredni bli‘ini mati~ne. Glavni vzrok za hitro {irjenje je transport s termiti oku‘enega lesa, odpadkov, zemlje in lon~nic (Preston 2000). V nekaterih predelih Francije in [panije poro~ajo, da se termiti pomikajo na podro~ja, kjer jih do sedaj ni bilo. Tudi k temu je posredno najve~ pripomogel ~lovek z globalnim segrevanjem in razvitim transportom. Na ijaLes 55(2003) 5 teh podro~jih zaradi druga~nega na~i-na gradnje in nepoznavanja njihovih navad lahko povzro~ijo {e ve~jo {kodo. Odpornost lesa razli~nih drevesnih vrst proti termitom Ve~ina lesov, ki so naravno odporni proti termitom, prihaja iz obmo~ij Afrike in centralne Azije, kjer je termitov najve~. Njihova odpornost je doma~inom znana ‘e stoletja in je dodobra preizku{ena v praksi. Najbolj odporen les imajo: mahagoni (Swie-tenia mahogani), tik (Tectona grandis), iroko (Chlorophora excelsa) ter Callitris glauca. Ta vrsta ima med vsemi iglavci proti termitom najodpornej{i les. Te lesove so zaradi njihovih dobrih odpornostnih lastnosti ‘e pred tiso~ in ve~ leti izva‘ali v okolico Perzijskega zaliva. Glavni vzroki za ve~jo odpornost lesov pred termiti {e niso v celoti pojasnjeni. Razli~ni avtorji kot najpomembnej{e vzroke na{tevajo visok dele‘ lignina, eteri~nih olj in ekstraktivov (Kervina 1972, Edvards in Mill 1986, Preston 2000). Odpornost lesa mo~no zavisi tudi od rasti{~a in s tem povezane kemi~ne sestave lesa ter fiziolo{kega stanja drevesa pred posekom. Generalno lahko re~emo, da je les iglavcev manj odporen proti termitom kot les listavcev. To dobro sovpada tudi z dele‘em lignina v lesu, les listavcev ga vsebuje ve~ kot les iglavcev. Pri prak-ti~ni uporabi lesov, ki so pri laboratorijskih eksperimentih izkazali dolo-~eno odpornost proti termitom, moramo biti zelo previdni. Ekstraktivi se lahko iz lesa v uporabi izperejo in s tem pove~ajo ob~utljivost lesa na termite. Poleg tega so nekatere vrste termitov po dolo~enem ~asu razvile sposobnost razkrajanja prej odpornih vrst lesov (Haris 1964). Najbolj odporna doma~a lesna vrsta je raziskave in razvoj Preglednica 1. Ocene po{kodb majhnih lesnih vzorcev po 6 mesecih izpostavitve termitom (Reticulitermes lucifugus) Ocena 1 pomeni veliko odpornost proti termitom, ocena 5 pa popolnoma neodporen les (povzeto po Kervinovi 1972). Drevesna vrsta Ocena po{kodbe Bor – jedrovina (Pinus sylvestris) 21 Bor – beljava (Pinus sylvestris) 4,3 Jelka (Abies alba) 4,0 Smreka (Picea abies) 3,0 Bukev (Fagus silvatica) 2,9 Hrast – jedrovina (Quercus robur) 1,8 robinija (Robinia pseudoacacia). Lesovi drugih doma~ih drevesnih vrst so bistveno manj odporni. Odpornost najpomembnej{ih doma~ih lesnih vrst je prikazana v preglednici 1. Najmanj je odporna beljava bora, sledi ji jelovina in smrekovina. Odpornost bukovega lesa proti termitom je primerljiva s smrekovino. Po pri~akovanju pa najbolj izstopata jedrovina bora in hrasta. Terenski poizkusi so pokazali, da na termitskem obmo~ju neza{~itena hrastova in borova jedrovina v stiku z zemljo zdr‘i od 8 do 12 let, neza{~itena beljava bora ali smrekovina pa v stiku z zemljo propade ‘e v dveh letih (preglednica 1). Na naravno odpornost lesa proti termitom v veliki meri vplivajo tudi glive. Les, rahlo razkrojen z glivami, je pri-vla~nej{i za termite kot z glivami neoku‘en les (Kervina 1972, Pohleven in Humar 2000). Jedrovina evkalip-tusa (Eucalyptus saligna) je odporna proti napadom termita. V primeru, ko pa je bila jedrovina izpostavljena oku‘bi z lesno glivo pisano plosko-cevko (Trametes versicolor), so termiti povzro~ili bistveno ve~jo izgubo mase (17 %) kot pri neoku‘enem lesu (7 %). Razkrojenost beljave ni bistveno vpli- raziskave in razvoj vala na izgubo mase zaradi delovanja termitov (Pereni~ 1991). Razlogov za to je ve~. Glive les zmeh~ajo in s tem olaj{ajo delo termitom. Poleg tega hife gliv vsebujejo ve~ du{ika kot les. Du{ik pa je insektom nujno potreben element, ki ga ponavadi v lesu primanjkuje. ^e pa je les preve~ strohnel, postane neu‘iten tudi za termite (Becker 1965, Kervina 1972). Vendar vse glive ne napravijo lesa enako privla~nega za termite. Les, oku‘en z nekaterimi vrstami plesni Aspergilus sp., je za termite neu‘iten (Lenz 1969). Glive iz rodu Aspergilus lesa ne razkrajajo, zato bi ga lahko namenoma izpostavili oku‘bi s to glivo in ga na tak na~in za{~itili pred napadom termitov, ne da bi uporabili kemi~na sredstva. Zaradi neuglednega videza plesnivega lesa ta re{itev {e ni za‘ivela v praksi. Konstrukcijska za{~ita zgradb pred termiti V predelih, kjer obstaja potencialna ogro‘enost napada stavbnih objektov s termiti, je treba veliko pozornost nameniti primerni konstrukciji objektov, {e posebej lesenih. S pravilno konstrukcijo lahko objekt za{~itimo pred termiti prakti~no brez uporabe okolj-sko spornih biocidov. Primer slabe gradbene prakse je nazorno prikazan na sliki 3. Po gradnji objekta je v zemlji ostalo veliko lesnih odpadkov (skob-ljancev, sekancev), ki pomenijo vabo za termite. To bi bilo z malo truda ‘e med gradnjo zelo enostavno prepre~iti. Ker je les v stiku z zemljo, je na ta na~in omogo~en neposreden dostop termitov do lesa v stavbi. Z malo debelej{o betonsko plo{~o bi se temu lahko izognili. Zelo pomembna je tudi kvaliteta betonskih temeljev. Ti morajo biti izdelani iz najkvalitetnej{ega, neporoznega betona. ^e pa so izdelani iz poroznega betona, termiti v stavbo pridejo lahko skozi pore v temeljih. Ta dostop termitov v stavbo je najmanj Slika 3. Primer slabe konstrukcije bivanjskega objekta (prirejeno po Prestonu 2000) Slika 4. Konstrukcijske re{itve za preventivno za{~ito stavb pred zemeljskimi termiti (Pohleven 2002) opazen in zato napad termitov opazimo relativno pozno (slika 3). V {estdesetih letih je v Slovenskem primorju pri{lo do prave eksplozije {kode, ki so jo povzro~ili termiti vla‘-nega lesa. Glavni vzrok za to je bil dvig ‘ivljenjskega standarda in s tem povezano pove~ano porabo lesa v bivanjskem okolju. V tem obdobju je veliko ljudi obnavljalo hi{e ali zidalo nove, pri tem pa so pozabili na termite. Kamnita tla so menjali z lesenimi, postavljenimi direktno na zemljo. Za gradnjo in obnovo so ve~inoma uporabljali lesove neodpornih drevesnih vrst. S tem so termitom nudili enostaven dostop iz zemlje do lesa, kar je kasneje povzro~ilo katastrofo. Za sanacijo {kode je bilo potrebno izvesti vrsto kemi~nih in konstrukcijskih ukrepov. V nekaj primerih je bil edini smiselni ukrep celo se‘ig celotnega lesenega objekta (Kervina 1972). V tem obdobju so na Katedri za patologijo in za{~ito lesa, Oddelka za lesarstvo, pri~eli z intenzivnim raziskovalnim delom na tem podro~ju. Pod strokovnim vodstvom prof. dr. Ljerke Ker-vina-Hamovi} so pri~eli tudi s preno- VijaLeS 55(2003) 5 raziskave in razvoj som znanja v prakso. Rezultat tega ve~letnega truda, izobra‘evanja in ozave{~anja prebivalcev Slovenskega primorja se ka‘ejo v tem, da termiti na tem obmo~ju ne povzro~ajo ve~ gospodarsko pomembne {kode. Primer smotrne gradnje je dobro razviden iz slike 4. Temelji stavb so pla-vajo~i, izdelani iz neporoznega betona. Stik med plo{~o in temeljem je tesen, kar onemogo~a prehod termitom. Pod temeljno plo{~o je plast gramoza, kar dodatno ote‘uje bivanje termitom. Zelo u~inkovita je tudi uporaba {~it-nikov. Termiti namre~ ne morejo preplezati nazaj zakrivljenega robu. Ta na~in za{~ite je {e posebej koristen pri vseh komunalnih vodih. V~asih so priporo~ali tudi, da se okolica temeljev prepoji z insekticidi, kar pa zaradi okoljskih vzrokov ni ve~ za‘eleno. Z rednimi pregledi temeljev in okolice stavb lahko termite zgodaj opazimo, kar omogo~a hitro ukrepanje. V nekaterih krajih, kjer je ogro‘enost objektov zaradi termitov pove~ana, kljub temu ljudje gradijo lesene stavbe. Bivali{~a za{~itijo pred termiti tako, da jih postavljajo na kole, kot je razvidno iz slike 5, posnete na Havajih. Zaradi lep{ega zunanjega videza ko-li{~e prekrijejo z letvami, ki so dovolj odmaknjene od tal, da termitom one-mogo~ajo dostop. Kemi~na za{~ita lesa pred termiti V preteklosti so za prepre~evanje oku‘be s termiti porabili velike koli-~ine insekticidov, danes pa jih uporabljamo edino v primerih, ko lesa nismo uspeli za{~ititi konstrukcijsko. Za za{~ito lesa so {e pred tridesetimi leti uporabljali: kreozotno olje, organske pripravke (bakrov naftenat, penta-klorofenol, lindan, aldrin, dieldrin) ter vodotopne pripravke na osnovi kro-movih, bakrovih in arzenovih spojin (CCA) (Harris 1964). Ve~ina teh spojin je sedaj ‘e prepovedana ali pa je njihova uporaba mo~no omejena (Pohleven 1998). Novej{e organske aktivne komponente (permetrin in deltame-trin) niso tako u~inkovite proti termitom kot prej na{teti biocidi. Na primer: trajnost lesa na termitskih pod-ro~jih, za{~itnega s permetrinom, je petkrat manj{a od lesa, impregniranega z aldrinom ali PCP (Edvards in Mill 1986). Kreozotno olje se je izkazalo kot zelo u~inkovita za{~ita lesa na termitskih obmo~jih. V EU in Sloveniji je uporaba kreozotnega olja za za{~ito lesa {e vedno dovoljena, ~e je koncentracija benzo[a]pirenov ni‘ja od 50 ppm. V Evropi se ta pripravek uporablja ve~inoma za za{~ito ‘elezni{kih pragov, v ZDA pa tudi za za{~ito elektro in telefonskih drogov. Najpo- novi diplomanti KOCUVAN, Marko Lu‘enje ~e{njevega in smrekovega lesa z amini Diplomsko delo (univerzitetni {tudij) Mentor: Marko Petri~ Recenzent: Vesna Ti{ler Biotehni{ka fakulteta, Oddelek za lesarstvo, Ljubljana, 2002. IX, 52 f. : tabele, ilustr. ; 30 cm. Bibliografija: str. 49-52. UDK: 630*829.12 Spremembe barv na vzorcih ~e{njevega in smrekovega lesa, ki so nastale zaradi UV-obsevanja in dimljenja z amoni-akom, etanolaminom in trietanol-aminom, smo primerjali z barvo kontrolnih vzorcev. Ugotovili smo, da izgled starega lesa, ali tako imenovano patino, dose`emo tudi z dimljenjem z etanolaminom ali z namakanjem v vodni raztopini etanolamina oziroma trietanolamina. Za potemnitev lesa lahko tako nadomestimo agresiven in toksi~en amoniak s prijaznej{ima etanolaminom in trietanolaminom. Iz rezultatov FT-IR meritev obdelanega lesa sklepamo, da verjetno pote~e reakcija med amini in hemicelulozami, natan~neje med amini in karbonilnimi skupinami polioz. Klju~ne besede: povr{inska obdelava lesa, lu‘enje, dimljenje, amini ijaLeS 55(2003) 5 raziskave in razvoj novi diplomanti HRIBAR, Ivanka Primerjava statisti~nih klasifikacij s poudarkom na statistiki industrije Diplomsko delo (vi{je{olski {tudij) Mentor: Mirko Tratnik Komentor: Katarina Ko{melj Recenzent: Franc Bizjak Biotehni{ka fakulteta, Oddelek za lesarstvo, Ljubljana, 2002. X, 52 f. : tabele, ilustr. ; 30 cm. Bibliografija: str. 52. UDK: Predstavili smo statisti~ne klasifikacije za podro~je statistike industrije. Podali smo primerjave uskladitev statisti~nih nomenklatur blaga, proizvodov in storitev z mednarodnimi standardi. Z opisom in komparativno metodo smo prikazali te`avnost prehoda iz starih statisti~nih klasifikacij in nomenklatur na nove. Poleg upo{tevanja nacionalnih zna~ilnosti je zelo pomembno, da statistika sledi zahtevam primerljivosti podatkov med dr`avami in omogo~i kvalitetno analizo podatkov v povezavi z drugimi. Prikaz klasifikacij in nomenklatur smo ponazorili s preglednicami in slikami. Koncentracija statisti~nih poro~il poteka po podro~jih statisti~-nih raziskovanj, definiranih z dejavnostjo. Cilj naloge je bil prikazati vzroke zazamujanje rokov, povezanih z uvajanjem programske opreme SURS-a (Statisti~ni urad RS), kot tudi nezadostne tehnolo{ke opremljenosti poro~evalskih enot, kar je pogost pojav pri majhnih podjetjih. Z uporabo sodobne tehnologije (Internet, RIP) ter poenostavitvijo vpra{alnikov bi se problem zamujanja rokov zmanj{al. Klju~ne besede: statisti~na klasifikacija, diseminacija membnej{i slabosti kreozotnega olja sta videz in vonj za{~itenega lesa, ki ga lahko zaznamo {e dolgo po impregnaciji (Humar 2003). Ker v svetu {e niso odkrili u~inkovitej{ega in okolju prijaznej{ega za{~itnega sredstva, se v {tevilnih termitskih predelih {e vedno uporabljajo za{~itni pripravki, ki vsebujejo tudi arzen (CCA). Kot potencialno uporabne so se izkazale borove spojine, ker pa se iz lesa mo~no izpirajo, se njihova uporaba ni raz{irila. V Sloveniji najdemo termite v obalnih predelih. Na tem obmo~ju lahko najdemo termita vla‘nega lesa (Reticu-litermes lucifugus) in termita suhega lesa (Kalotermes flavicollis). Prvi je v {estdesetih letih napravil veliko {kode na stanovanjskih objektih ter {tevilnih pomo‘nih stavbah, lesenih ograjah ter tudi na elektrodrogovih. V nekaterih predelih uporabljajo tudi karbamate, predvsem IPBC (Preston 2000). Sklep Termiti so znani razkrojevalci lesa, ki v nekaterih predelih sveta povzro~ijo tudi ogromno gospodarsko {kodo. Tudi v Slovenskem primorju je pred leti termit vla‚nega lesa (Reticulitermes lucifugus) povzro~al znatno ekonomsko {kodo. S strokovnim re{evanjem problema so te`ave, povezane s termiti, omejili na minimum, tako da danes ve~ina prebivalcev obmorskih mest niti ne ve, da so na tem obmo~ju termiti. Zavedamo se, da termitov ne moremo oziroma ne smemo popolnoma zatreti. Zato moramo na termitskih obmo~jih pri gradnji novih objektov in obnavljanju starih strogo upo{tevati pripo-ro~ila, s katerimi nevarnost napada termitov bistveno omejimo. Zahvala Za pomo~, nasvete in strokovno recenzijo se iskreno zahvaljujem prof. dr. Ljerki Kervina-Hamovi}. 1. Becker, G. 1965, Über Haltung von Termiten im Laboratorium. Zeitschhrift für angewandte Zoologie, 52, 385-398 2. Edvards, R.; Mill, A.E., 1986. Termites in Buildings. The rentokil library, 130-165 3. Harris, W.V. 1964. Termites, their recognition and control. Longmans, 118-136 4. Hickin, E.N. 1968. The Insect Factor in Wood Decay. Hutchinson of London, London, 344 5. Humar, M. 2003. Biocidi za za{~ito lesa. Ljubljana: Gospodarska zbornica Slovenije, 2003. http:// www.gzs.si/default. asp?ID=8575 6. Kervina, Lj. 1972. Termiti Slovena~kog primorja i hemijska za{tita drveta od njih. Doktorska disertacija, Beograd. 191 7. Kervina, Lj. 1976. Reticulitermes lucifugus (Rossi) i Kalotermes flavicollis (Fab.) - {tetnici u Slovenskem primorju. Acta entomologica Jugoslavica, 12, 103-10 7 8. Kervina, Lj.: 1981. Unsere Termite Reticulitermes lucifugus (Rossi), ihre Begleiter und Feinde. Acta entomologica Jugoslavica, 17, 127-130 9. Krishna, K.; Weesner, F.M. 1969. Biology of Termites. Academic Press, New Jork and London, 598 10. Lenz, M. 1969. Zur schadigende Wirkung einiger Schimmelpilze auf Termiten. Materila und Organismen, 4, 109-122 11. Pereni~, A. 1991. Naravna odpornost evkaliptusovega lesa (Eucalyptus saligna) na termite vla‚nega lesa (Recticultermes lucifugus), Vi{je{olska diplomska naloga, Biotehni{ka fakulteta, Oddelek za lesarstvo, Ljubljana, 36 12. Pohleven, F. 1998: The current status of use of wood preservatives in some European countries – summary of the answers to the questionnaire – the last correction in February 1998. Brussels, COST E2, 2 13. Pohleven, F. 2002. U~no gradivo za interno uporabo 14. Pohleven, F. 2003. Termiti - Isoptera. V: SKET, Boris, GOGALA, Matija, KU[TOR, Valerija. @ivalstvo Slovenije. 1. natis. Ljubljana: Tehni{ka zalo`ba Slovenije, 303-306 15. Pohleven, F.; Garafol, P. 1999. Kovinski karboksilati za za{~ito lesa pred insekti = Metal carboxylates for preservation of wood against insects. Les, 51, 45-48 16. Pohleven F., Humar M. 2000. Termiti - nevarni {kodljivci tudi v Sloveniji? = Termites - dangerous pests also in Slovenia? Les, 52, 369-373 1 7 . Preston, A. 2000. The formosan subterranean termite in Louisiana. Forest products Journal, 50, 10-18 18. [tirn, J. 1963. Zoogeografija in gospodarski pomen termitov v Jugoslaviji. Slovenska akademija znanosti in umetnosti, Ljubljana, 239-269 19. Unger, A.; Schniewind, A.P.; Unger, W. 2001. Conservation of wood Artifacts. Springer:, Berlin, 73-79 20. Vasi}, K. 1971. Za{tita drveta I. deo (Ksilofagni insekti). Nau~na knjiga, Beograd, 335 21. Walker, J.C.F.; Butterfiel, B.G.; Harris, J.M.; Langrish, T.A.G., Uprichard, J.M. 1993. Primary wood Processing; Principles and practice, Chapman & Hall, London, 121-151 22. Wilkinson, J.G. 1979. Industrial timber preservation, London, Associated Buisiness Press, 351-378 evijaLeS 55(2003) 5 raziskave in razvoj U~enje in osebna rast zaposlenih je klju~no podro~je za doseganje vizije JAVORA avtor Stojan KOKO[AR, Javor d.d. Raziskave o uspe{nosti in u~inkovito-sti podjetij, zlasti v ZDA in na Japonskem, so pokazale, da vrhunska uspe{-nost obravnavanih organizacij temelji predvsem na spremenjenem odnosu do ljudi. Ta podjetja so v veliki meri spremenila vodstveno in organizacijsko filozofijo in jo usmerila k “mehkim” dejavnikom, kot so: skupne vrednote, sposobnosti in znanje zaposlenih, stil vodenja, pravila vedenja, norme … Vsi na{teti dejavniki so sestavni del ustrezno oblikovane organizacijske kulture podjetja, ki nadome{~a togo birokratsko organiziranost. Enotna ocena vseh, ki delamo pri projektu Uravnote‘enega sistema kazalnikov (BSC), je, da je za uresni~itev postavljene vizije Javora podro~je nenehnega u~enja in osebne rasti vseh zaposlenih izjemno pomembno. Brez vlaganja v ljudi Javor ne bo mogel ures-ni~iti ambiciozno zastavljene vizije, ki se glasi “Postati pojem odli~nosti v lesni industriji Evrope”. Pri ugotavljanju vzro~no – posledi~nih povezav med klju~nimi dejavniki v modelu BSC smo tudi v Javoru ugotovili, da podro~je u~enja in rasti kot osnovni element kulture podjetja, izrazito vpliva na druga podro~ja, in sicer na poslovne procese, podro~je kupcev ter kon~no na finan~no podro~je. Uresni~itev strategije “Stro{kovne u~inkovitosti vseh procesov in kako- vost njihovih rezultatov” lahko dose-`ejo samo odgovorni, sposobni in motivirani zaposleni, ki razumejo svojo vlogo pri doseganju postavljenih ciljev podjetja. Enako velja tudi za aktivnosti pri uresni~evanju strategije “Zadovoljevanje potreb klju~nih kupcev in razvoj dolgoro~nih odnosov z njimi”. Dobro opredeljeni cilji na podro~ju u~enja in rasti so torej najbolj{e zagotovilo, da bo podjetje uspe{no tudi pri doseganju finan~nih ciljev, saj pot do dobi~ka vodi predvsem prek aktiviranja ~love{kih potencialov vseh zaposlenih. Na strate{kih delavnicah BSC smo dolo~ili strategijo, klju~ne dejavnike, aktivnosti in merila, kako dose~i postavljene cilje na podro~ju u~enja in osebne rasti (glej matriko). Dogovorili smo se za naslednjo strategijo: “Nenehno osvajanje, prenos, uporaba znanj in razvoj organizacijske kulture za doseganje ciljev podjetja” Opredeljeni so bili trije klju~ni dejavniki, ki po mnenju udele‘encev najbolj vplivajo na izvajanje te strategije. Prvi dejavnik je “dvig izobrazbe in usposobljenosti kadrov”. Za izvedbo te zahtevne naloge v okviru izobra‘evalnega centra Javora poteka vrsta aktivnosti. Opravljene analize so pokazale, kak{na je obstoje~a izobrazbena struktura zaposlenih in kak{en je razkorak med dejansko in zahtevano izobrazbo zaposlenih. Izvedena analiza je osnova za izdelavo kvalitetnega plana izobra-‘evanja in internega usposabljanja zaposlenih, dolo~itev potrebnih funkcionalnih znanj po delovnih mestih ter dobra osnova za izdelavo plana zaposlovanja kadrov z ustrezno izobrazbo. Drugi klju~ni dejavnik je “motiviranje in razvoj pripadnosti podjetju”. Analiza dveh `e izvedenih anket o zadovoljstvu zaposlenih je pokazala, kak{na je organizacijska klima v podjetju. Analiza obeh anket je tudi osnova za sprejem ukrepov na tem podro~ju. Do-se~i je namre~ potrebno tako motivacijo zaposlenih, da bodo hkrati dose`e-ni tako cilji in uspe{nost podjetja kot celote in so~asno cilji oziroma zadovoljevanje potreb vsakega posameznika v podjetju. Aktivnosti na tem podro~ju so naravnane tudi na sistemati~no gradnjo ugleda Javora v okolju, v katerem deluje, ter {e posebej na razvoj in usposabljanje klju~nih kadrov. Tretji klju~ni dejavnik je “razvoj in organizacija ustrezne komunikacijske strukture”. Brez nenehnega pretoka sporo~il prek vseh ravni in struktur v podjetju je nesmiselno pri~akovati uresni~itev vizije in strategij podjetja. Pri tem je na voljo veliko oblik in na~i-nov komuniciranja. Od pisne oblike, kot je na{e glasilo in informator, do neposrednega komuniciranja prek zborov delavcev, sveta delavcev, sindi- ijaLeS 55(2003) 5 raziskave in razvoj PODROČJE STRATEGIJA KLJUČNI DEJAVNIK AKTIVNOSTI MERJJLO uCenje in Nenehno osvajanje, Izobrazba in usposobljenost > Izobraževalni renter Javor: OSEBNA prenos, uporaba znanj kadrov • analiza obstoječe izobrazbene • kvalifikacijska struktura RAST in razvoj organizacijske kulture strukture in ugotovitev razkoraka (dejanska in zahtevana) med dejansko in zahtevano izobrazbo ■ St. ur na zaposlenega (izobraževanje) za doseganje ciljev * analiza potreb • povprečna stopnja izobrazbe podjetja • izvedba potrebnih izobraževanj in usposabljanj za povečanje izobrazbene strukture kadrov • povečanje funkcionalnih znanj • tekoče pokrivanje potreb pu kadrih porabljena sredstva za izobraževanje / stroški dela Motiviranje in razvoj > anketa o zadovo Ij sf vu zaposlen i h • absentizem pripadnosti podjetju > analiza in sprejem ukrepov > cilji posameznika-cilji podjetja >* sistematična gradnja ugleda * indeks (anketa) Komuniciranje v podjetju > izvajanje notranjega komuniciranja • Število aktivnosti na vseh nivojih {glasil, sestankov, informiranje, > letni razgovori svet delavcev zbori delavocv, sindikat) • indeks(anketa) • Izboljšave in Vzpostavitev sistema zbiranja in ■ število izboljšav inovativnosl nagrajevanja koristnih predlogov kata, “dneva odprtih vrat”, letnih razgovorov, uvajanja skupinskega dela … Pri tem je potrebno vsekakor poudariti, da je najbolj u~inkovita odkrita in po-{tena neposredna komunikacija oziroma t.im. horizontalna komunikacija. In {e ~etrti klju~ni dejavnik. To je “vzpodbujanje inovativne dejavnosti”. Danes je povsem jasno, da inovacije pove~ujejo dodano vrednost in so osnova za doseganje konkuren~ne prednosti na trgu. Podjetja, ki samo posnemajo in nimajo razvite inova-tivne kulture, po~asi nazadujejo in s tem ogrozijo svoj nadaljnji obstoj. Na tem podro~ju moramo {e veliko postoriti. Slu`ba za kakovost in upravljanje s kadri je pripravila predlog sistema zbiranja in nagrajevanja koristnih predlogov, ki ga je uprava tudi sprejela. Sistem je temelj za poslovno inovi-ranje, za katerega je zna~ilno, da je notranjega zna~aja in je vezano na notranje poslovne procese. novi diplomanti HAUSER, Mitja Integralni sistem za kontinuirano spremljanje procesa raz`agovanja Diplomsko delo (vi{je{olski {tudij) Mentor: Bojan Bu~ar Recenzent: Marijan Medi~ Biotehni{ka fakulteta, Oddelek za lesarstvo, Ljubljana, 2002. XVI, 79 f. : tabele, ilustr. ; 30 cm. Bibliografija: str. 79. UDK: 621.93.023, 53.083, 534.2 Te`ave, s katerimi se na `agarskih obratih najpogosteje sre~ujemo, so nizka u~inko-vitost, slaba kakovost `aganih povr{in ter dimenzijsko odstopanje obdelovancev. Navedene te`ave so zelo pogosto posledica neprimernega napetostnega stanja v tra~nem `aginem listu, kar je tudi glavni razlog za pojav razpok v pazdu{nem delu ozobljenega dela orodja. Napetostno stanje v gibajo~em se tra~nem `aginem listu je odvisno od karakteristi~nega preseka orodja, napenjalne sile, kine-mati~nih pogojev obratovanja ter vnesenih napetosti, ki so posledica pasovnih plasti~nih deformacij. Kljub temu, da z vnosom napetosti v tra~ni `agni list zvi{u-jemo najni`je lastne frekvence in izbolj{u-jemo `agalno to~nost, je osnovni razlog tega po~etja {e vedno temperaturni gradient oziroma posledice, ki jih le-ta v materialu orodja lahko povzro~i. Med vna{a-njem napetosti v tra~ne `agine liste - naj-pogostej{i na~in vna{anja napetosti je vzdol`no pasno valjanje lista - se le ti pre~no ukrivijo, ukrivljenost pa kontroliramo z merjenjem pre~nega profila svetlobne re`e. V splo{nem velja, da se s pove-~evanjem dinami~ne togosti pove~ajo `agalne sposobnosti in kakovost na novo nastalih povr{in. Lastne frekvence tra~-nega `agnega lista so odvisne od napetosti, njegove upogibne togosti in radialne hitrosti. Z nara{~anjem debeline, {irine lista tra~ne `age in pove~evanjem razdalje med drsnima vodiloma se lastne frekvence zmanj{ujejo. Predstavljene analize nam dopu{~ajo fizikalni vpogled v nihajne na~ine tra~nega `agnega lista, hkrati pa omogo~ajo verodostojno vrednotenje kontinuirano merjenih pre~nih pomikov orodja, kar je bistvenega pomena tako za storilnost, kakor tudi kakovost novo nastalih povr{in. Klju~ne besede: tra~ni ‘agni listi, tra~ni `agalni stroji, napetosti, valjanje, vibracije, natan~nost `aganja VijaLeS 55(2003) 5 znanje za prakso Poliranje in bru{enje malce tako, malce druga~e (novost iz Iskre ERO– POLIRNIK UP 4162 RE) avtor Ale{ LIKAR, SL[ Ljubljana @e ko sem pripravljal pri~ujo~i ~lanek, sem se ves ~as zaletaval v na{o vsakdanjost: Mojster so kazali svoja leta in ni jim manjkalo izku{enj. Morda mi bodo oni povedali kak{no o poliranju in bru{enju, mi odkrili kak{no novo modrost? “Polirnik?” so spra{evali, “kaj je to, da to ni mogo~e “fleksar’ca”, ali kaj?” “Ne, to ni ~isto to, je sicer podobno, vendar ni to”, mu dopovedujem. “Aha,” so bili strokovni, “potem je pa “{lifar’ca” , ne?” “Ja, smo `e blizu, res je nekaj takega”, sem potrpe`ljiv. “Pa se to sploh lahko uporablja v “ti{lariji”?” so bili mo~no nezaupljivi. “Seveda, vendar kar malo pozabljamo, kje vse ga je mo~ uporabiti,” branim svoje stali{~e. “V~asih smo pa lahko vse na roke “pre{lifal”, pa poliranje je bilo garanje, pa politiral’ smo vse na roke, pa je bilo ravno tako dobro,” so bili neomajni. “Morda je pa le hitreje, takole - s strojem,” se ne pustim kar tako. Iskra ERO " 1 Savska loka 2, 4000 Kranj, Slovenija tel.: 04 / 207 64 32 fax: 04 / 207 64 28 www. t s K i a- e r o. s i “Pa “{ajbe”, kol’k bo pa to “ko{tal’”, pa treba si je ~as vzet’, pa danes mladina vse preve~ lenuhari, pa zakaj smo pa mi moral’ … ja, v~asih smo pa znal’, ja,” so kar malce zaripnili. “Precej manj bo stalo kakor izgubljeni ~as,” se posku{am postaviti v bran. In sva odnehala. Ne prav na razli~nih bregovih, nekaj mosti~ku podobnega sva sestavila, brez dvoma. Globoko v sebi me je imelo, da bi rekla {e besedo dve o jeziku, o slovenskih strokovnih izrazih tako reko~. Nisem posku{al, ne verjamem, da bi bil uspe{en, le brv bi se najverjetneje podrla. Ja, hm …! In spet enkrat mi je ostalo razmi{ljanje o prelestih na{ega jezika. Ni je stvari, ki je ne bi znali povedati vsaj na dva na~ina – “mojstrskega” in “{olskega”, ni je stvari, ki ne bi bila “strokovnej{a” z uporabo “nevemkateregaizma”. Ostanki preteklosti? Morda. Pustimo to (za sedaj). ijaLeS 55(2003) 5 znanje za prakso Nisem bil na pravem naslovu, vsa ~ast tradiciji, vendar se ~asi spreminjajo. Poiskal sem drugega mojstra, mnogo mlaj{ega. In kot ka‘e bolj izku{enega. In potem {e enega -ve~ glav ve~ ve. Nekaj mojega znanja, po nekaj iz drugih glav, po~asi sem sestavljal sliko mo‘nosti in uporabnosti stroja, ki se imenuje POLIRNIK - UP 4162RE, in o njem bom danes zapisal nekaj besed (slika 1). Orodje, o katerem pi{em, je resni~no v mnogo~em podobno kotnemu rezalniku-brusilniku, na primer po obliki, velikosti, vpenjalnem vretenu, tudi ro~aj z vklopnim stikalom je pritrjen na tako imenovan “quick-tech” patent, kar omogo~a hitro menjavo polo`aja ro~aja, glede na to, kako nam trenutno najbolj ustreza, izpihovanje hladilnega zraka je usmerjeno naprej, vendar se tu podobnost po~asi kon~a. Ko vidimo, da ima stroj posebno obliko prednjega ro~aja, elektronsko regulacijo vrtljajev (od 900 do 3.000/min), druga~en prenos osnovne hitrosti, nima montiranega okrova nad diskom in za dobro tretjino manj{o te‘o, no potem po~asi ugotavljamo, da imamo v rokah popolnoma drug stroj, res da izdelan na osnovah svojega predhodnika (KB 4186E), vendar je vsekakor precej druga~en (slika 2). Pa da ne bo nesporazuma: te vrste polirniki (brusilniki) so v uporabi ‘e zelo dolgo, sam imam primerek star prek 40 let (slika 1), res pa je, da so se uporabljali v zelo omejenem obsegu. V lesarstvu je bil te vrste stroj od nekdaj v uporabi predvsem pri parketarjih, uporabljali so ga pri bru{enju robov, tam, kamor valj~ni brusilni stroj ni segel. Bru{enje lesa pa je bilo prete‘no (in je {e) predvsem v domeni tra~nih brusilnikov, kolutno bru{enje je bilo redkokdaj primerno zahtevani kvaliteti obdelave. Za poliranje pa je bil namenjen stroj nekoliko druga~ne oblike in z njim se brusiti ni dalo. Nekaj tega velja tudi pri uporabi tega polirnika, kjer je bru{enje lesa seveda mo‘no, stroj ima vse potrebne kvalitete za tako delo, vendar se bomo zanj odlo~ali le pri povr{inah, kjer sledovi brusilnega koluta ne bodo pomenili manj{o kvaliteto obdelane povr{ine. Povr{ine masivnega lesa (predvsem zunanjih izdelkov), ki jih obnavljamo in ki jih nameravamo za{~ititi z debeloslojnimi premazi, so verjetno lep primer mo‘nosti uporabe brusilnega koluta, montiranega na polirnik. ijaLeS 55(2003) 5 GZS - Zdru`enje lesarstva iz dela zdru`enja Volitve v organe GZS 2003 Kandidacijska komisija v sestavi Jakob Repe, predsednik, Jo‘e Hole{ek in dr. Jo‘e Korber, ~lana - ki jo je imenoval UO GZS-Zdru‘enja lesarstva na svoji 19. redni seji dne 12.3.2003 v Ribnici se je sestala 25. aprila 2003 ob 12.00 uri v prostorih GZS z nalogo, da iz poslanih predlogov za organe GZS, ki jih volijo ~lani Zdru‘enja lesarstva in so bili poslani na GZS do 18. aprila 2003 oblikuje kandidatno volilno listo. UO GZS-Zdru‘enje lesarstva je na osnovi Pravil GZS-Zdru‘enja lesarstva sestavljen iz 17 ~lanov in sicer: • 15 ~lanov iz A volilne liste, • 1 ~lan iz B volilne liste, • 1 ~lan sekretar zdru‘enja po funkciji. World Furniture Club V okviru pohi{tvenega sejma v Milanu se je GZS-Zdru‘enje lesarstva na povabilo CsiL iz Milana (Centre for Industrial Studies Milano) udele‘ilo delavnice z naslovom The CsiL World Furniture Outlook Workshop. Z ude- le‘bo na tej delavnici smo pridobili mo‘nost neomejenega dostopa od 15. aprila 2003 - 15. aprila 2004 do podatkov na www.worldfurnitureon-line.com, neomejen dostop do pregleda World Furniture Review in pa 5 % popust ob nakupu kateregakoli tr‘nega poro~ila (iz razli~nih dr‘av sveta). [ifro za vstop v bazo podatkov si lahko pridobite kot ~lani GZS-Zdru‘enja lesarstva na: vida.kozar@gzs.si. “HOMING” - VE^JE VREDNOTENJE BIVANJA V SVOJEM DOMU Na zahodnoevropskem trgu zadnja leta upada rast prometa s pohi{tvom. Veliko je razlogov, zakaj je do tega pri{lo. Mnogi med njimi so politi~ne in makro ekonomske narave, na katere podjetja ne morejo veliko vplivati. Drugi pa so bolj socialno-dru‘benega zna~aja, ki tudi vplivajo na kupno mo~, a se vendar to ne odra‘a v vseh panogah enako. Zato se pohi{tveniki spra{ujejo, zakaj ima avtomobilska industrija iz vsebine Dimi~eva 13, 1504 Ljubljana tel.:+386 1 58 98 284, +386 1 58 98 000 fax: +386 1 58 98 200 http://www.gzs.si http://www.gzs-lesarstvo.si Informacije {t. 4/2003 maj 2003 Iz vsebine: IZ DELA ZDRU@ENJA WORLD FURNITURE CLUB SVETOVANJE NA PODRO^JU DELOVNIH RAZMERIJ “HOMING” - VE^JE VREDNOTENJE BIVANJA V SVOJEM DOMU NEM[KA POHI[TVENA INDUSTRIJA ZAPRTE STRANI L-PORTALA SVETOVANJE NA PODRO^JU DELOVNIH RAZMERIJ PRENOVA PODATKOV V E-KATALOGU PONUDBE IN POVPRA[EVANJA U R N I K telefonskega svetovanja podjetjem na podro~ju delovnih razmerij v obdobju april - junij 2003 Zap. Svetovalec {t. Telefon Dan Ura 1. Metka PENKO NATLA^EN, univ. dipl. prav. Franc KOKALJ, univ. dipl. prav. 01/58 98 184 TOREK 9.00 - 13.00 2. Svetko PRA[TALO, prav. in dipl. org. dela 01/36 16 690 SREDA 10.00 - 14.00 3. Anton LOTRI^, univ. dipl. prav. Edvard LONGER, univ. dipl. prav. 01/23 01 464 ^ETRTEK 10.00 - 14.00 4. Metka PENKO NATLA^EN, univ. dipl. prav. Franc KOKALJ, univ. dipl. prav. 01/58 98 184 PETEK 9.00 - 13.00 Svetovanje je namenjeno ~lanom GZS; podjetje se mora ob klicu predstaviti s svojo mati~no {tevilko. Informacije pripravlja in ureja: Vida Ko`ar, samostojna svetovalka na GZS-Zdru`enje lesarstva Odgovorni urednik: dr. Jo`e Korber, sekretar GZS-Zdru`enja lesarstva ijaLes 55(2003) 5 GZS - Zdru`enje lesarstva relativno dovolj naro~il. Zakaj so ljudje tudi v kriznih ~asih pripravljeni kupiti nov ali pa druga~en avto, odpotovati na po~itnice, ‘e planirani nakup pohi{tva pa prelagajo na kdo ve kateri kasnej{i ~as. Odgovor je znan: Izdelki se ne kupujejo samo iz potrebe, ampak tudi zaradi emocionalnih nagnjenj, kot na primer zaradi statusnega simbola, zaradi ute~enih navad itd. K temu je zagotovo mnogo pripomogla “ogla{evalska industrija” z vsemi manj ali bolj izrazitimi reklamnimi potezami in sredstvi. Tako je ustvarjeno globalno javno mnenje, ki preplavlja in osvaja ve~ino prebivalstva nekega podro~ja. Zato menijo strokovnjaki v nem{kih zdru‘enjih proizvajalcev in trgovcev s pohi{tvom, da je potrebno v dru‘be-nem okolju pove~ati imid‘ pohi{tvu in opremi doma. O~itno ni zadosti izdelati kvalitetno, funkcionalno in oblikovno dovr{eno pohi{tvo. Potencialni kupec ne ~uti potrebe po zamenjavi pohi{tva, raje denar nameni za bolj statusno priznane stvari. Pohi{tvena panoga je ta vidik obna{anja potro{nika preve~ zanemarila in je premalo ogla-{evala na na~in, ki bi vzbudil ‘eljo po spremembi ali nakupu pohi{tva. Tovrstnega ogla{evanja pa niso sposobna speljati posamezna podjetja iz stroke, ker je akcija preve~ obse‘na in zdru‘ena z velikimi finan~nimi sredstvi. Potrebno je povezovanje. @e v letu 2001 in 2002 so nem{ka zdru‘enja po-hi{tvene industrije in trgovine za~ela obse‘nej{e dogovarjanje in usklajevanje skupnih ogla{evalskih akcij za promo-viranje bivanja doma. Torej dom naj bi postal sredi{~e dogajanja in naj bi dobil ve~ji in bolj priznan polo‘aj v javnem mnenju. Posledica tega bi bila zbuditev ‘elje in potrebe po urejenem domu in zato ve~ja pripravljenost investiranja tudi v opremo doma. Mislili so, da bodo teroristi~ni dogodki 11. sept. 2001 k temu gibanju veliko pripomogli, a se pri~akovanja niso ure-sni~ila. Zato bo potrebno nadaljevati z ogla{evalsko kampanjo “o zavetju doma”. Za to so si sposodili angle{ki izraz “homing”. Homing naj bi bil novi trend. Dom postaja center sveta, slu`i kot pribe`ali{~e in je sredi{~e energetskega napajanja ~loveka.(Tako Dirk-Uve Klass- predsedujo~i nem{ke zveze pohi{tvene industrije VDM v reviji Moebelmarkt 1/2003). Svet ni ve~ tako “doma~” kot je bil. Ob relativnem zatonu nove ekonomije, ob potvorjenih bilancah finan~nih gigantov, kar vse se dogaja v poslovnih sferah, ob socialnih in politi~nih nemirih po svetu, je postala uspe{nost pri delu zelo negotova. Le dom lahko postane na{ varen svet. Tu lahko ~lovek ohranja svojo ustvarjalno mo~. Dom mu bo postal “laboratorij” novih idej in uspehov. Lasten dom si zato ustvarja tako, da mu bo pomenil potrditev uspe{nosti, izvor potrebne energije in `ivljenjsko zadovoljstvo. Naloga pohi{tvene industrije in trgovine je sedaj, da ponudi trgu izdelke, ki bodo uresni~evala pri~akovanja po varnem, udobnem in sodobnem bivanju doma. To zahteva tudi temeljite spremembe v na~inu ponudbe. Ni dovolj, da ponujajo trgovine pohi{tvo kot nek samostojen predmet, ampak potencialnim kupcem je treba predstaviti celostne ambiente, kar npr. Ikea, katero imajo nem{ki pohi{tveniki skoraj za vzor, ‘e davno po~ne. Druga va‘na komponenta je, da ob pohi{tvu ponudijo kompleten servis “od zasnove do prevoza, postavitve in prostorske ureditve do skrajnega, npr. zamenjave blaga na oblazinjenem pohi{tvu po nekaj letih”. V Nem~iji se okoli 15 % prebivalstva seli vsaki 2 leti. Nekateri sicer ob tem menjajo kompletno pohi{tvo, ve~ji del pa ‘eli le dokompletirati obstoje~e. Torej proizvajalci naj bi s kompatibil-nimi pohi{tvenimi programi zagotavljali mo‘nost dopolnjevanja in spreminjanja ambienta v zaporedju ve~ let. Praksa bo pokazala, koliko je bila pohi{tvena industrija in trgovina pri svojih razmi{ljanjih in dejanjih uspe{-na. Po izjavi g. Dirka Uve- Klassa za Moebelmarkt “izgleda januar `e bolje”. To velja tudi za celotno nem{ko industrijo, ki bele`i v primerjavi z decembrom 2002 3,8 % ve~jo rast. (Vir: Bloomberg). Napovedi za naslednje mesece pa so spet slabe. Recesija, ki je po oceni Evropske komisije najve~ja prav v Nem~iji, {e vedno traja. Avtorica prispevka: Fani Poto~nik, univ.dipl.ekon. NEM[KA POHI[TVENA INDUSTRIJA Kljub temu ostaja Nem~ija po porabi oziroma prodaji pohi{tva na prebivalca vodilna dr‘ava v Evropski uniji. Na drugo mesto se uvr{~a Avstrija s 384 EUR/prebivalca, na tretje Danska s 360 EUR/prebivalca, sledijo [vedska, Belgija, Luksemburg. Na{a druga soseda Italija je po prodaji/prebivalca na 10. mestu z 206 EUR/prebivalca v letu 2001 (v ZDA je v letu 2001 zna{a prodaja pohi{tva na prebivalca 225 EUR). Tudi po ustvarjenem prihodku je nem-{ka pohi{tvena industrija z 22.417 mio EUR na prvem mestu v Evropski uniji, sledi ji Italija s 26 %, nato Francija z 12 %, Velika Britanija, [panija itd. Skupaj ustvarjeni prihodki v Uniji v l. 2001 so zna{ali: 82.382 mio EUR. ^e vzamemo za primerjavo izvoz slovenske lesne industrije v de‘ele Evropske unije (vir: SURS- GZS), je bilo v letu 2001 na te trge izvo‘eno blaga v vrednosti: v Nem~ijo 374 mio ijaLeS 55(2003) 5 GZS - Zdru`enje lesarstva $, v Italijo 101 mio $, v Avstrijo 71 mio $, v Francijo 43 mio $ itd. ^eprav zgornji podatki niso povsem primerljivi, pa vseeno nakazujejo, da je Nem~ija pomembno tr‘i{~e tako znotraj Evropske unije kot za slovensko lesno industrijo. Vir: VDM, (Moebelmarkt 1/03) Nem{ka pohi{tvena industrija je bele-‘ila v letu 2002 v primerjavi z letom 2001 nazadovanja tako v skupnem prometu, {tevilu podjetij kot v {tevilu zaposlenih. Skupni promet je upadel za 9,6 %, {tevilo delovnih mest se je zmanj{alo za okoli 9.700. Negativne trende zasledimo pri vseh skupinah proizvodov, razen pri proizvodni skupini vzmetnic. Najve~ji upad prometa je bil na podro~ju proizvodnje spalnic, jedilnic in dnevnih sob (-16,7 %) ter na podro~ju proizvodnje pisarni{kega pohi{tva (- 12,1 %). Za krizo v pohi{tveni industriji, ki v Nem~iji traja ‘e od leta 2000, so vzroki v dru‘beno-ekonomskih dogajanjih. Nizka gospodarska rast se odra‘a v upadanju proizvodnje, investicij, v pove~anju brezposelnosti in v zmanj-{anju kupne mo~i. Obeti in pokazatelji za leto 2003 so {e vedno zaskrbljujo~i. Komisija Evropske unije je ocenila gospodarsko rast v Nem~iji v prvih mesecih tega leta komaj 0,4 %, kar ima negativne posledice za celotno Evropsko unijo. Zato je EU postavila zahtevo nem{ki vladi, da takoj za~ne uvajati reforme na podro~ju trga delovne sile in socialnih dajatev. Avtorica prispevka: Fani Poto~nik, univ.dipl.ekon. “ZAPRTE” STRANI L-PORTALA Na GZS-Zdru‘enju lesarstva ‘elimo postaviti zaprte strani za ~lane GZS-Zdru‘enja lesarstva na www.gzs.si/ lesarstvo, s ~imer bi zagotovili pristop do dolo~enih vsebin ~lanom zdru‘enja (samo tiste osebe v podjetju, za katere boste navedli e-naslov!) prihajali do dolo~enih vsebin (npr. prevod Analize evropske pohi{tvene industrije, e-infor-macije ...). V ta namen moramo vzpostaviti {e bazo podatkov, zato vas na-pro{amo, da v ta namen kontaktirate GZS-Zdru‘enje lesarstva na ama-lija.gorenc@gzs.si. Preglednica. Pregled nekaterih pokazateljev za posamezne skupine proizvodov v pohi{tveni industriji v l. 2002 Raz~lenitev po skupinah Promet v 1.000 EUR %* [tevilo** podjetij %* Zaposleni %* Sede‘no pohi{tvo 7.142.246 - 4,40 309 - 2,20 44.166 -3,2 Pisarni{ko p. 2.517.170 12,10 284 1,50 23.434 1,8 Kuhinjsko p. 3.481.546 - 770 115 - 11,80 19.736 - 8,9 spal., jed. dnev.sobe 6.262.935 - 16,70 567 - 6,90 54.547 -11,9 Vzmetnice 868.230 10,20 64 8,50 5.801 12,4 Proizv. Pohi{tva 20.272.127 - 9,60 1.339 - 3,90 147684 -6,2 PRENOVA PODATKOV V (E)-KATALOGU GZS-ZDRU@ENJA LESARSTVA Na http://www.gzs.si/katalogi/ je med drugimi tudi spletni katalog Zdru‘enja lesarstva, kjer so podatki o va{em podjetju. Prosimo vas, da si jih temeljito ogledate in vnesete morebitne popravke najkasneje do 23. maja 2003! E-katalog GZS-Zdru‘enje lesarstva se je ‘e pred ~asom lotilo projekta E-kataloga z imenom E-katalog Zdru‘enja lesarstva, ki si ga lahko ogledate na spletni strani http://www.gzs.si/katalogi/. Vpis podatkov o podjetju v spletni katalog kot tudi na zgo{~enko in pa tiskano verzijo kataloga in objava v njem sta za ~lane zdru‘enja lesarstva brez-pla~na. Podatke iz spletnega kataloga bomo uporabljali tako za zgo{~enke kot tudi za tiskanje publikacij (katalogi, zlo‘en-ke, promocijski letaki ...). Verjetno tudi sami lahko opazite, da je va{e podjetje do‘ivelo dolo~ene spremembe (direktorja, telefonskih {tevilk, naslova ...). Tovrstno dogajanje v podjetjih, ki smo jih zajeli v spletni katalog, pa je {e posebej ‘ivahno. Zato smo spletni katalog oblikovali tako, da ga lahko ~lani sami popravljate! V ta namen smo ~lanom zdru‘enja lesarstva poslali geslo, s katerim lahko dostopajo v bazo podatkov E-katalogi GZS. * spremembe glede na prej{nje leto ** podjetja z nad 20 delavci Vir: Podatki Zdru‘enje pohi{tvene industrije Nem~ije ViiaLes 55(2003) 5 GZS - Zdru`enje lesarstva ponudbe in povpra{evanja [tevilka PP 13944 / 01 ■ [tevilka PP 13896 / 02 [tevilka PP 13949 / 01 Slovensko podjetje i{~e partnerja za Slovensko podjetje nudi notranjo Slovensko podjetje nudi ‘agan les sibirskega macesna (umetno su{en, pletenje stolov s plasti~nim pletivom, opremo poslovnih in stanovanjskih ogrodje stolov in pletivo dostavijo, prostorov z uporabo feng shuia. prizmiran, razli~ne dimenzije) ter letna koli~ina 10.000 kosov. Podjetje: URBANIJA BRANKA S.P. - IN skobljan ladijski pod. Podjetje: LESING - MODEMA D.O.O. DEKOR Podjetje: JERMOL D.O.O. KOČEVJE Kontaktna oseba: Branka Urbanija Kontaktna oseba: Milojka Jermol Kontaktna oseba: g. Osterman Ulica: BLATNICA 14 Ulica: POLJUBINJ 4 A Ulica: RE[KA CESTA 15 Po{ta: 1236 TRZIN Po{ta: 5220 TOLMIN Po{ta: 1330 KOČEVJE Dr‘ava: SLOVENIJA Dr‘ava: SLOVENIJA Dr‘ava: SLOVENIJA tel.: 01 / 5182 327 tel.: 01 / 8953 214 031 762 345 faks: 05 / 3810 104 faks: 01 / 8953 132 faks: 01 / 5182 327 e-mail: jermoldoo@volja.net e-mai : branka.urbanija@siol.com [tevilka PP 13876 / 02 [tevilka PP 13965 / 02 ■ (17882) [tevilka PP 14024 / 02 Slovenski proizvajalec nudi razvoj, (18995) Slovensko podjetje i{~e lepljene smrekove elemente 250 x 10 x 3,5 cm, proizvodnjo, prodajo notranjih vrat in Slovensko podjetje i{~e izvajalca za podbojev (zvo~no-izolacijska, proti- monta‘o stavbnega pohi{tva (oken, vrat brez gr~, skobljane in bru{ene, za redni vlomna, ognje-odporna, drsna, dvokril- ...) na pod ocju Štajerske in Prekmurja. na vrata), prodajo masivnega pohi{tva Podjetje: ALL MARK ANDREJ Podjetje: GZS - INFOLINK (spalnice, dnevne sobe, jedilnice, ŠTUMPERGER S.P. Kontaktna oseba: Tanja Jamnik hotelske sobe), opa‘nih plo{~ za Kontaktna oseba: Andrej [tumperger gradbeni{tvo ter prodajo vhodnih in Ulica: ZLATOLICJE 77/A Po{ta: 1504 LJUBLJANA gara‘nih vrat (certifikat ISO 9001, Po{ta: 2205 STARŠE Dr‘ava: SLOVENIJA 14001). Dr‘ava: SLOVENIJA tel.: 01 / 5898 105 Podjetje: LIP BLED, D.D. tel.: 041 / 753 347 faks: 01 / 5898 100 e-mail: tanja.jamnik@gzs.si Kontaktna oseba: Matja‘ Toma‘evi~ e-mai l: stumperger@volja.net Po{ta: 4260 BLED [tevilka PP 13952 / 01 Dr‘ava: SLOVENIJA tel.: 04 / 5795 000 Avstrijsko podjetje i{~e v Sloveniji faks: 04 / 5741 675 predstavnika za prodajo obdelanega e-mail: matjaz.tomazevic@lip-bled.si lesa. www: www.lip-bled.si Podjetje: OBMOČNA ZBORNICA MARIBOR [tevilka PP 13950 / 01 Kontaktna oseba: Marta Kani~ Ulica: ULICA TALCEV 24/1 Slovenski ekskluzivni zastopnik Po{ta: 2000 MARIBOR nem{kega podjetja OHRA nudi Dr‘ava: AVSTRIJA skladi{~no opremo, paletne regale, tel.: 02 / 2208 700 konzolne regale z vti~nimi konzolami, faks: 02 / 2522 283 ki so primerni za skladi{~enje blaga e-mail: marta.kanic@gzs.si velikih dol‘in in te‘, skladi{~ne podeste in hale, s katerimi se znatno [tevilka PP 13953 / 01 pove~a skladi{~na povr{ina, izdelani so iz toplo valjanih kovinskih profilov, ki Avstrijsko podjetje i{~e v Sloveniji garantirajo visoko kakovost, varnost in zastopnika za prodajo talnih oblog. dolgo ‘ivljenjsko dobo. Podjetje: OBMOČNA ZBORNICA Podjetje: KRI@AJ JO@E S.P. - OHRA MARIBOR POSREDOVANJE Kontaktna oseba: Marta Kani~ Ulica: CADOVLJE 15 Ulica: ULICA TALCEV 24/1 Po{ta: 4204 GOLNIK Po{ta: 2000 MARIBOR Dr‘ava: SLOVENIJA Dr‘ava: AVSTRIJA tel.: 04 / 2565 512 tel.: 02 / 2208 700 faks: 04 / 2565 511 faks: 02 / 2522 283 e-mail: krizaj@ohra.de e-mail: marta.kanic@gzs.si www: www.ohra.de ijaLeS 55(2003) 5 znanje za prakso Odstranjevanje stare barve, po{kodovane vrhnje plasti povr{in masivnega lesa, ali podobnih zahtev pri obdelavi se {e kako uspe{no lahko lotimo prav s tem strojem, velikokrat s precej ve~jim uspehom, kakor bi to uspelo pri uporabi katerega od tra~nih brusilnikov. Tudi pri novih izdelkih iz masivnega lesa je uporaba ne samo primerna, temve~ velikokrat celo edino mogo~a, zlasti pri okroglo ali vijugavo oblikovanih elementih. Naj ob tej prilo‘nosti omenim, kako pomembno je upo{tevanje prehoda pri menjavi granulacije brusnega koluta, kjer ne smemo presko~iti ve~ kakor eno stopnjo v grobosti zrn. To pomeni, da bomo po bru{enju z granulacijo 60 uporabili disk z granulacijo 100 (80 presko~imo), 120 bi bil prefin in rezultat nezadovoljiv. Za bru{enja lahko izberemo predvsem dve vrsti brusnih kolutov: trde, platnene brusne plo{~e, ki jih montiramo na za to predviden nosilni disk, kjer so na voljo ‘e granulacije od 16 naprej, ali pa brusno platno s tekstilno podlogo, kjer bomo uporabili kolut z “je‘kom”. Slednji je posebej primeren za uporabo vi{jih granulacij brusnega platna, 120, 150 in tudi prek 280 (slika 3). Uporabnost tega stroja je raz{irjena z monta‘o kolutne plasti~ne {~etke, ki jo uspe{no uporabimo pri obdelavi lesa iglavcev, ko ‘elimo imeti krta~eno povr{ino s ciljem umetnega staranja videza izdelka. Te vrste obdelava je s polirnikom UP 4162 RE izjemno u~inkovita, ne nazadnje tudi za to, ker ta stroj daje mo‘nost elektronske regulacije vrtljajev (brez padca mo~i!) in s tem u~inkovito kontrolo nad odvzemom materiala. Posku{al sem s krta~enjem smrekovine in rezultat je bil resni~no profesionalno dober (slika 4). Polirni koluti, ki jih bomo lahko montirali na ta brusilnik, so predvsem iz treh materialov: penaste gume razli~nih kvalitet, filca in krzna (slika 5). Pri posvetovanjih z nekaj mizarskimi mojstri sem pri{el do sklepa, da bi prav s tem brusilnikom lahko uspe{no polirali - nam vsem vedno bolj znani – kerrock. Mizar obrtnik Tekav~i~ Toni iz Predstrug na Dolenjskem je kar takoj ugotovil mo‘nost in primernost uporabe polirnika, tako da sem kasneje poskus poliranja opravil {e sam (slika 6). Rezultat je bil ve~ kakor presenetljiv, kar gre ponovno pripisati elektronsko reguliranim vrtljajem, kar prepre~i mo‘nost “zape~enja” povr{ine. Mnenja nekaterih mojih sogovornikov so se seveda kasneje tudi nekoliko razlikovala, od takega, da kerrocka pa~ ne gre polirati (se bo potlej vse takoj ‘poznalo’), pa do mnenja o nujnosti visoko spolirane povr{ine za odpornost materiala. Poliranje mi je priporo~il tudi zastopnik proizvajalca ker-revijaLes 55(2003) 5 znanje za prakso rocka in pri tem omenil bogate izku{nje s poliranjem, ki jih imajo v firmi MAJO. Prav tam so mi vse dvome o tem razblinili in skupna ugotovitev je bila, kako je poliranje kerrocka z uporabo te vrste stroja, ’tista edina prava stvar’ (slika 7). ^e sklenemo: polirnik je morda res nekoliko manj opazen v mizarskih delavnicah, vendar po krivici. Dela, ki jih lahko hitreje in la‘je opravimo z njim, prav gotovo v kratkem ~asu odtehtajo stro{ek nabave, {irok spekter uporabe in dosegljivega pribora pa omogo~a, da ga poleg na{tetih del uporabimo {e kje, na primer pri dodelavah montiranih nerja-ve~ih elementov ali marmornih dodatkih opreme prostorov. Jasno pa je, da je izredno uporaben tudi v drugih strokah, kovinarski, kamnose{ki, avtoli~arski in verjetno bi se {e kaj na{lo. Povabilo na razstavo V okviru leto{nje prireditve Dru‘enje pod lipami bo v Kulturnem domu Groblje pri Dom‘alah {e do 31. maja odprta razstava kiparskih in rezbarskih del kiparja Marjana Vodnika. Razstava, ki sta jo pripravila Kulturno dru{tvo Groblje in Turisti~no dru{tvo Jar{e – Rodica, bo odprta vsak dan med 18. in 20. uro. ZVEZA LESARJEV SLOVENIJE Karlovška 3, 1000 LJUBLJANA Tel.: 01/421-46-60 Fax: 01/421-46-64 El. pošta: revija.les@siol.net http://wwwjls-zveza.si CENIK KNJIG Avtor/Nas I ov...........................................................................................................................................................................................................M PC v S IT UČBENIKI KONSTRUKCIJE Rozman V, Gaber.: Tehnično risanje in kons. dokumentacija....................................................3.321,00 Rozman V.: Konstrukcijski elementi - konstrukcije 2..................................................................................2.400,00 Rozman V.: Konstrukcije izdelkov - Konstrukcije 3........................................................................................1.93700 Rozman V.: Snovanje pohištva..........................................................................................................................................................4.374,00 TEHNOLOGIJA Pipa, R: Anatomija in tehnologija lesa.....................................................................................................................................993,00 Čermak, M.: Furnirji in plošče............................................................................................................................................................3449,00 Čermak, M.: Tehnologija lesa 1 (PAMI)..................................................................................................................................2.151,00 Grošelj, A.: Tehnologija lesa 2...........................................................................................................................................................2.722,00 Arnič, A.: Vaje iz tehnologije...................................................................................................................................................................1470,00 Sedej, R,...: Tehnologija žagarstva..................................................................................................................................................3495,00 STROJI IN NAPRAVE Geršak, M.: Lesnoobdelovalni stroji.............................................................................................................................................898,00 Geršak, M.: Transportne naprave..........................................................................................................................................................86700 Geršak, M.: Stroji za primarno obdelavo.................................................................................................................................773,00 Geršak, M.: Pnevmatične in hidravlične naprave....................................................................................................679,00 Geršak, M. ...: Stroji in naprave v lesarstvu.........................................................................................................................1.808,00 Prašek, M....: Stroji za obdelavo lesa.......................................................................................................................................5.838,00 ORGANIZACIJA Steblovnik, Z.: Organizacija proizvodnje 3..................................................................................................................1.724,00 Medjugorac, N.: Organizacija proizvodnje 4............................................................................................................1.63700 Steblovnik, Z....: Podjetništvo.................................................................................................................................................................3.072,00 Bizjak, J.: Gospodarjenje in strokovno računstvo (PAMI).....................................................................1.521,00 Bizjak, J.: Rešene naloge za učitelja (PAMI).........................................................................................................................309,00 Steblovnik, Z. ...: Navodila za izdelavo mape in zaklj. izd. z mapo (PAMI)......................1.704,00 Jelovčan, I. ...: Gospodarjenje..............................................................................................................................................................2.910,00 PRIROČNIKI Gorišek, Ž. ...: Sušenje lesa...........................................................................................................................................................................2.550,00 Dimitrov T: Klima i prirodno sušenje drva................................................................................................................4.500,00 Mihevc, S. ...: Obnovimo pohištvo...............................................................................................................................................1.000,00 Verk, E.: Proizvajalec pohištva in zadovoljen kupec........................................................................................7900,00 ijaLes 55(2003) 5 intervju intervju Dolenjska kapetanija avtorica Sanja PIRC Krmilo Skupine NOVOLES d.d. ima v rokah Zvone NOVINA. @e deseto leto zapored. ^eprav se je zaradi svoje mladostni{ko drzne neposrednosti, neobi~ajne odkritosti, nalezljivega gromkega smeha in prekipevajo~e energi~nosti v~asih marsikomu zdel bolj vetrnjak kot kak preudaren kapitan, ki bo re{il globoko nasedlo dolenjsko ladjo. V ~asu, kjer tr‘no gledano v bitki za obstoj vlada {e morja preozka cesta, se mu zaradi navidezne absurdnosti njegovih idej niti ni bilo potrebno igrati nikakr{nih gusarskih skrivalnic. Tudi Galilei je neko~ vpil: “Eppur si move!” ... Prizna, da se od njegovih navitih kompasov v~asih upravi~eno zavrti tudi v glavah njegove mlade in sposobne posadke. Svoj skok v daljavo sedaj trenira v nekoliko druga~nih okoli{~inah, a {e vedno zgolj na zmago. In rad ima hitro vo‘njo. K slednjemu bi iz lastnih izku{enj dodala tudi hojo, saj sem se po dveh urah ogledovanja tovarne po{teno ogrela, ko sem sku{ala dohitevati njegove odlo~ne dolge korake in preskakovati gradbi{~ne ograje. Na svoje veselje sem kaj hitro opazila tudi njegovo doma~nost in priljubljenost med delavci, ki so mi s svojo zgovornostjo o vsem mogo~em obetali vsaj nekaj predahov. Na ~elu Novolesa d.d. ste od oktobra 1993, torej ‘e deset let. Kako bi ocenili teh zadnjih deset Novolesovih let – kvantitativno in kvalitativno? Oh, to pa je zgodba enega celega ‘iv-ljenja! Saj res, da vse vem, ker sem bil povsod zraven, ampak nisem prepri-~an, da je vse za v javnost. (smeh). @e res, najbr‘ precej tudi roman va{ega ‘ivljenja, a sem trdno prepri-~ana, da boste znali prav odbrati in izbrati. Leta 1993 je bilo 900 ljudi zaposlenih v podjetju, ki ga je pestila huda kriza – ni bilo ne denarja, ne naro~il, ne surovine, ne motiviranosti pri delavcih. Vsega je bilo veliko, a od tega veliko ni bilo ni~ povezanega z Novolesom – razen dolgov (smeh). Ti so takrat zna-{ali dobrih 43 milijonov nem{kih mark. Letnega prometa je bilo {e ne 30 milijonov, teko~e izgube pa pribli‘no 8 milijonov nem{kih mark. Glavna te`a-va je bila v tem, da podjetje ni imelo pravih programov. In seveda se ni -podobno kot v drugih slovenskih lesarskih podjetjih – prav ni~ vlagalo v razvoj, ampak se ga je na obzorju prihaja-jo~ih kriznih ~asov med prvimi izlo~ilo kot nepotreben stro{ek. A ~e dve leti ne razvije{ novih programov, te ~aka gotova smrt. Kdaj ste za~eli ponovno poslovati pozitivno? Z dobi~kom smo ponovno za~eli poslovati po treh letih, tj. 1996. Novo-les je {el ~ez vse klasi~ne faze sanacije. Najprej kr~enje programov, finan~na rekonstrukcija, lastninsko preoblikovanje skupaj z dokapitalizacijo, racionalizacija stro{kov; v naslednji fazi kr~enja, preoblikovanja in cepitve programov ter oblikovanje izto~nih programov za posamezne tovarne in kadrovske prenove … V kriznih ~asih je Novoles zapustilo precej ljudi, zato se je zgodila na vseh nivojih korenita ijaLeS 55(2003) 4 intervju generacijska sprememba – dobesedno so o~ete nadomestili sinovi. Vse dejavnosti (nabava, prodaja …) smo centralizirali in od 18 direktorjev profitnih centrov in dru‘b smo zamenjali z novimi, mladimi vse, razen enega, mogo~e dveh. Naslednja, zadnja faza je bilo tr‘enje, izgradnja zunanje trgovinske mre‘e ter vlaganje v osebni razvoj zaposlenih, v njihovo izobra‘evanje. Leta 1996 ste torej prvi~ poslovali pozitivno, leto kasneje pa ste si ‘e zastavili precej drzno strategijo razvoja. Da, 1997 smo napisali strategijo razvoja, kjer smo si med drugim zastavili za cilj tudi {iritev na osnovi povezovanj oziroma nakupov tovarn. V bistvu tisto trdo varianto – ~e ga ne more{ premagati, ga kupi. Pred tremi leti smo oblikovali razvoj posameznih tovarn. Sklenili smo, da ne bomo obdr‘ali nobene svoje tovarne, ~e ne bo v radiu 300 km dosegala konku-ren~nosti. V nasprotnem primeru jo takoj zapremo. ^e ne bo konkuren~na tovarna pohi{tva, jo bomo zaprli; ~e ne bo konkuren~na tovarna vezanih plo{~, jo bomo zaprli – skratka, enaka usoda za vseh 11 tovarn, v kolikor katera od njih odstopa od zastavljenega cilja. Druga zadeva pa je upo{tevanje koncepta razpr{enosti in oblikovanje lastne blagovne znamke. V posamezni tovarni ne sme biti noben kupec v celotni strukturi udele‘en z ve~ kot 30 odstotki, prav tako ne ve~ kot 30 odstotkov noben trg. Tovarne pohi{tva morajo imeti svojo blagovno znamko, pod katero se prodajajo. Po istem na-~elu imamo razdeljen tudi program: 30 odstotkov lastne blagovne znamke, 30 odstotkov in‘eniring poslov oziroma poslov po naro~ilu zunanjih oblikovalcev ter 30 % standardnih, neza{~i-tenih programov. Odlo~ili smo se, da bomo najprej za~eli s programi za v hi{o – to so ambienti, potem s progra- mom zunaj hi{e – gre za vrtno pohi{t-vo, ter s posebnimi programi, kot je Servus. Sledijo in‘eniring posli, kjer gre za opremljanje hotelov, oziroma in‘eniringi na klju~ – vklju~no s televizorjem, hladilnikom, preprogami, lu~mi, zavesami ... Sedaj razmi{ljamo tudi o opremi za prosti ~as, in sicer o navtiki. V nadaljevanju pa predvidevamo {e povezavo z nekaterimi drugimi podjetji, s katerimi se ‘e intenzivno dogovarjamo o nakupu nepre-mi~nim in izgradnji objektov. Salzburg - jedilnica Clipper 25 Glede na poslovne uspehe, ki jih dosegate, bi lahko rekla, da se va{a ‘e sicer v izhodi{~u visoko zastavljena strategija uresni~uje nad pri~akovanji? Ne, moram re~i, da ni nad pri~ako-vanji, ampak poteka normalno. Za letos {e nisem ~isto prepri~an, ampak doslej je bila stvar taka, da smo rasli dvo{tevil~no. V letu 2002 se je glede na leto prej prodaja pove~ala za 27 odstotkov. Prej{nje leto enako, za letos pa na~rtujemo 17-odstotno pove~anje. ^e izra~una{ prodajo 2000 proti 2003, gre torej skupaj za 100-odstotno pove-~anje. S tem, da je {e ta razlika, da mi za~nemo s surovino, kar je pri nas hlod. Od hlodovine vle~emo naprej do kon~nega pohi{tva; po drugi strani je tu {e furnir, sami proizvajamo tako vezane kot lepljene plo{~e. Kupujemo surovo iverko in delamo sami kompletno furniranje in plemenitenje iver-ne plo{~e oziroma mediapan plo{~, ki jih prav tako proizvajamo sami; kot polproizvod kupujemo iveral, iz katerega delamo naprej pohi{tvo. Tako proizvajamo hkrati za vse tri cenovne razrede. Za ni‘ji iveral, srednji furnirano pohi{tvo in pa za visoki cenovni razred masivo iz razli~nih drevesnih vrst ter z nadgradnjo z razli~nimi materiali – ali za in‘eniring ali pa za hotelsko opremo. Ve~ino svojih izdelkov izvozite. Katere trge zalagate? Izvoz zajema 80 odstotkov prodaje. Izva‘amo po vsem svetu: od Avstralije, Japonske, Izraela, kompletne Evrope do Ju‘ne in Severne Amerike, tako v ZDA kot Kanado. Smo na trgih vseh zahodnoevropskih dr‘av; mislim, da smo med slovenskimi pohi{tveniki najve~ji izvoznik v Anglijo in Francijo, bistveno pove~ujemo izvoz v ZDA – se ‘e pribli‘ujemo 30 odstotkom -, v Nem~iji smo tradicionalno mo~ni, potem {e [vica, Skandinavija ... Glede na velikost tr‘i{~a imamo slabo pokrito le Rusijo … Zakaj? Namenoma? Ne, moram re~i, da {e ni bilo prave prilo‘nosti, da bi se koncentrirali na ta trg. Je pa tudi res, da sedaj vsi drvijo tja in nekaj poceni {u{marijo. Za v Rusijo bi potrebovali sodelovanje, ijaLeS 55(2003) 4 intervju povezavo z nekim mo~nim ruskim proizvajalcem ali trgovcem. Smo pa zato za~eli zavestno obdelovati ^e{ko, kjer ‘e imamo svojega ~loveka. Razmi{ljate o nakupu kak{nega ~e{kega oziroma drugega tujega podjetja? Da, razmi{ljamo celo, da bi na ^e{kem odprli centralno skladi{~e in formirali podjetje tako za in‘eniring kot za maloprodajo. V mislih pa imam tudi [panijo, a o tem bom kaj ve~ povedal kdaj dru-gi~ (smeh). Poleg tega sem ob zadnjem obisku v ZDA pridobil tudi ~loveka iz Ju‘ne Amerike, ki nam bo pokrival nabavni del, in sicer je zavezan za lesove iz tega konca sveta, predvsem iz Brazilije in Argentine. Zadnje ~ase vsi lesarji veliko govorite o in‘eniringu. O vas smo sli{ali, da ste opremili kar nekaj hotelov na Hrva{kem. Kak{na je konkurenca pri teh poslih? Konkurenca je {e in tudi bo. Nam je vedno dobrodo{la! Na Hrva{kem nam najbolj ogro‘ajo konkuren~nost in predstavljajo glavno oviro neurejeni slovensko-hrva{kih odnosi. V bistvu smo pri njih Slovenci nepriljubljeni. Zato so nam postali najve~ja konkurenca njihovi doma~i proizvajalci – kot na primer Lipa Gaj, ki je precej mo~no podjetje. Glavni problem pri nas za in-‘eniring posle je, da Slovenci nimamo na Hrva{kem slovenske banke. Ne obstaja! Vsepovsod drugje so odprte filiale, na Hrva{kem pa je enostavno ne premore nobena slovenska banka. Tako moramo vse posle sami prefinan-cirati. Vrednost enega takega posla pa, kot je recimo hotel Argentina v Dubrovniku, je zna{ala 2, 5 milijona evrov. To je bilo potrebno prefinancirati za {est, sedem mesecev. Gre torej za velike posle in majhna podjetja se s tem ne morejo igrati. Stilles ne dobi ban~ne garancije za 2, 5 milijona evrov. Pa tudi Stol ne. Tretja konkurenca nam je Svea, drugi pa so nepomembni. Kaj pa Italijani? Italijani se seveda pojavljajo, ampak nas ne ogro‘ajo, ker smo bolj konkuren~ni od njih. Koliko takih poslov ste sklenili lani? Na Hrva{kem? Lani 15, pa {e nekaj v Sloveniji. O tem, kaj sedaj pripravljamo, {e ne bi govoril. Poleg tega pa smo ‘e nekaj let dobavitelj hotelske verige Hyatt in Merriott, v teku so dogovori z Anglijo za verigo Holliday Res je. Mi smo bili – in v tem trenutku {e nismo rekli dokon~nega ne - interesenti za nakup Mebla Iverke ter posredno s tem tudi 9-odstotnega dele‘a Mebla holdinga. Imeli smo ‘e napisano pogodbo, ko se je ustavilo pri precej banalni stvari. Prej{nje vodstvo Mebla Iverke je toliko ~asa zavajalo krajane, da so {li ti v to‘be. Dogovorjeno je bilo, da bi morali mi kot novi lastniki za za~etek sanirati dimnik oziroma kupiti filter, ~igar investicija bi zna{ala 450 milijonov tolarjev. S tem pogojem smo se tudi strinjali. Kasneje pa smo ob podrobnem analiziranju vseh teh pri-to‘b ugotovili, da se nam niti na ob~in- Inn ... Tega imamo veliko. Problem takih poslov je, da so ad hoc projekti. In tovarna, ki bi slonela zgolj na tem, ne more pre‘iveti. Lahko - tako kot Stilles, ki gre potem vsaka tri leta v konkurz. V svoji viziji razvoja ste med drugim predvideli tudi, da bo Novoles do leta 2003 oziroma do vstopa Slovenije v Evropsko skupnost postal primeren partner za povezovanje s tujimi podjetji, pri ~emer ne boste igrali podrejene vloge. Neko~ ste omenjali Vietnam, Indokino, v dana{njem pogovoru {e nekatere evropske dr‘ave. Zanimali pa ste se tudi za nakup kar nekaj slovenskih podjetij? skem niti na dr‘avnem nivoju nih~e ne upa zagotoviti, da bo potem obratovanje steklo normalno. Oziroma, krajani trdijo, da bodo ne glede na tak{ne ali druga~ne filtre vztrajali s prito‘-bami, ker tam te tovarne enostavno ne ‘elijo ve~. Na silo pa mi ne vstopamo v nobeno tovarno. Hoteli smo kupiti Stol Ambiente, pa nismo, ker sem se jaz odlo~il, da ne. In sicer po razgovoru z direktorico, ki je bila zelo omahljiva, medtem ko so bili delavci za. Pogovarjali smo se tudi z Lipo, a je bila uprava proti. Pogovarjal sem se tudi s Stillesom, pa uprava ni imela interesa oziroma je bila tudi proti. Nonsens je ta, da mi zaposlujemo ve~ ijaLeS 55(2003) 4 intervju kot 100 ljudi za dolo~en ~as, oni pa svoje zaradi pomanjkanja poslov odpu{~ajo. Ampak to ni {e ni~, kar se jim bo zgodilo! Prihodnje leto bomo mi investirali okrog 1,2 milijarde tolarjev samo v tovarno pohi{tva, od tega 800 milijonov tolarjev samo v lakirnico. In ko to dokon~amo, je Stilles mrtev, ker ga bomo uni~ili. Zavestno, ker nam je konkurenca. V in‘eniringu bomo v Sloveniji spravili s poti vse, kar nam predstavlja konkurenco. Uni~ili mislim v tem smislu, da smo se pripravljeni spustiti po potrebi tudi v skrajni dumping. In to ni nobena gro‘nja. Samo povem, da enostavno druga~e ne more biti. Mi smo preveliki, da bi se igrali. Priznam pa, da smo ‘eleli kupiti eno tako cvetko, kot je Stilles. In sem bil pripravljen investirati 400 milijonov tolarjev vanj, v tisto okolje. Sedaj pa bomo vse odstranili. In ne pride ve~ v po{tev niti Stilles niti nobena druga tovarna, ki se ukvarja z in‘eniringom, ker vse investiramo v Stra‘o. Ta del zgodbe je zaklju~en. Ajdovska Lipa nam je bila zanimiva zaradi stolarne – kot ste prej videli, sedaj sami pove~ujemo oziroma gradimo prostor za svojo novo. Letos gredo vse investicije v to masivno linijo Mavrica in na{a stolarna bo od avgusta naprej konkuren~na katerikoli stolarni v Sloveniji. Zakaj? Ker bo bolj{a. Ne more biti druga~e. Sicer je to polovi~arsko. Grdo se sli{i, ampak pobral bom in ljudi in programe. Letos bo {lo toliko denarja v to masivno linijo - v ~isto nove su{ilnice z dodatnimi kapacitetami, graditev dodatnih 4.000 m2 stolarne, selitev masivne linije, lepljenja, koncentriranja, zdru‘evanje, nakup strojev za decimi-ranje … - da ~e bo kdo delal predelavo masive, jo bo Novoles. Mi smo najve~ji, saj predelamo 60.000 m3 hlodovine. Zato moramo imeti zanjo zagotovljene najni‘je cene v Sloveniji. Nih~e drug niti ne more niti ne sme kupiti enega kubi~nega metra hloda – govorim o bukovini – po ni‘ji ceni kot Novoles. Tega se gozdarji zavedajo! In zato bo ta masivna linija, okrog katere se nismo mogli dogovoriti z Lipo, sedaj pri nas. Ra~unam, da bo na{a prenovljena sto-larna ‘e letos za~ela pripravljati mese~-no realizacijo 300 milijonov tolarjev. Za ilustracijo - pred tremi leti je le-ta zna{ala tretjino tega zneska. To pomeni po novem pribli‘no nekaj ve~ kot tiso~ stolov na dan. In to je ta del zgodbe. Res pa je tudi, da vseskozi ogromno D Servus investiramo v programe. Pri nas je normalno, da razvijemo to, kar ste danes videli - 40 modelov novih stolov v treh mesecih. Pa da razvijemo 16 novih programov ambientov, kolikor smo jih lani. Mimo hotelskih sob, hotelov in podobnega. To , kar vidite v na{em show roomu v Soteski, je bilo v Nem~iji – 16 novih ambientov oziroma druga~e povedano: 600 m2 novega razvitega pohi{tva. Nekaterim slovenskim lesarjem je lani celo uspelo videti na{ razstavni prostor v Nem~iji – ne vem sicer, kako, ker gre za “verbande”, specializirane in zaprte sejme petih, {estih najve~jih nem{kih trgovcev. Seveda ne pri~akujem, da se bo prijelo vseh {estnajst programov - se jih pa bo gotovo kak{nih sedem, osem od tistih, pri ~emer bomo razvili {e nekatere nove. “Verbandi” pa so trgovinske mre‘e, ki imajo od 50 do 120 trgovin, v povpre~ju torej 80. In en tak program pomeni ob normalnem poslovanju pri-bli‘no 2 do 3 milijone evrov letno. ^e se jih prime vseh sedem, je to kar nekaj. In vse to se bo delalo v Stra‘i in v Bre-‘icah, ki smo jih lani kupili zaradi tega, da lahko konkuriramo Alplesu. Priznam, da {e nismo tako dobri kot Alples – delamo pa vseh pet dni v tednu. Moram priznati, da so me o velikih investicijah v va{i hi{i med prvimi informirali ‘e nekateri najve~ji dobavi- Sienna - dnevna soba telji strojev. Kaj vse je torej novega in koliko je stalo? Lani so zna{ale investicije 850 mili- ijaLeS 55(2003) 4 intervju jonov tolarjev. Letos jih je na~rtovanih za 1,52 milijarde; sam predvidevam, da jih bo {e nekoliko ve~. Za prihodnje leto pa {e nimamo dokon~no definiranih {tevilk, se pa bodo vrtele nekje okrog 1,2 milijarde tolarjev. Z investicijami smo za~eli po vrsti. Najprej smo {li pred tremi leti v obnovo tovarne vezanih plo{~ in paril-nih jam, kar je zna{alo okrog 450 milijonov tolarjev. To smo morali narediti, da smo lahko konkuren~ni - v tem primeru Javoru iz Pivke. Iz te tovarne smo naredili tovarno z invalidsko linijo. Za 100 ljudi smo posebej prilagodili dvi‘ne mize, nove stiskalnice in ra~unalni{ko krmiljena podajanja furnirja. Naslednjih 850 milijonov je bilo vlo‘enih ‘e v prvi del obnove masivne linije oziroma stolarne – nabava CNC strojev, rezkalnih strojev in kopirnih rezkalnikov, brusilnih strojev, kombiniranih strojev. Kupili smo tudi nove su{ilnice. Naslednjih 300 milijonov tolarjev je bilo investiranih v Tovarno pohi{tva Bre‘i-ce, v stroje za oblepljanje s folijo – skratka za tisto, kar so nujno in takoj potrebovali. Isto leto smo se lotili {e tovarne v Ra~jem Selu, kjer smo obnovili furnirno linijo. Letos gremo z investicijami v drugi del obnove stolarne, dodatno v masivno in lepljeno plo-{~o, skratka - dograditi nameravamo vse, kar nam manjka, vklju~no s su{il-nimi kapacitetami, ki jih imamo {e vedno premalo. Prihodnje leto pa bodo {la verjetno vsa sredstva samo v tovarno pohi{tva - na~rtujem, da bo od predvidene 1,2 milijarde tolarjev odpadlo nanjo okrog 800 milijonov. Namre~, na 1.000 m2 nameravamo narediti v tem delu Evrope najmodernej{o lakirnico s tremi linijami: z roboti, avtomati, polivalnimi stroji ter dodatno pi{tola-mi za najzahtevnej{e lakiranje z laki na vodni osnovi, kakor to zahteva EU regulativa. In to mora biti konkuren~no katerikoli tovarni pohi{tva v Sloveniji. To je tisto, kar nameravamo narediti mimo investicij v razvoj programov in trgov. Letos moramo namre~ razviti nadaljnjih 15 programov ter za~eti pripravljati tovarno vezanih plo{~ na navtiko oz. na pohi{tveno opremo za ~olne in ladje. Vezane plo{~e in laminate ‘e znamo delati ter oblikovati, v novi lakirnici pa se bo dalo vse to tudi lakirati. Koliko dodatnih povr{in boste pridobili z gradnjami? Ne vem, nisem se{teval. V Bre‘icah postavljamo novo skladi{~e, v Stra‘i gradimo novih 700 m3 su{ilnic ter 4.000 m2 dodatnih povr{in za stolarno. Vsega skupaj imamo nekaj ve~ kot 150.000 m2 pokritih povr{in. Svoje izdelke prodajate v lastnih salonih in velecentrih. Glede na to, da prete‘no proizvajate pohi{tvo vi{jega cenovnega razreda - opa‘ate pri prodaji kak{ne razlike? Za nas je bilo kar nekaj ~asa aktualno povezovanje z Alplesom; to podjetje je doma ‘e dobro prepoznavno, zato takrat sami nismo za~eli graditi {e svoje lastne trgovske mre‘e. Ker je sedaj ta zgodba za nekaj ~asa padla v vodo, smo se lani odlo~ili intenzivno delati tudi na tem. Predvsem smo se usmerili na razvoj trgov biv{e Jugoslavije, in sicer po posameznih programih. Iz Soteske smo preselili v Bre‘ice kompletno tovarno predalov ter s tem v idili~nem okolju pridobili 2.000 m2 velik hi{ni sejem, namenjen izklju~no predstavitvi vseh na{ih programov. Na doma~em trgu smo zaenkrat najbolj prepoznavni po vrtnem po-hi{tvu. Slednje pa nam ve~krat povzro~a glavobole, ker ga zaradi izredno velikega povpra{evanja namre~ ne uspemo sproti toliko narediti. S podobnimi te‘avami se sre~ujemo tudi pri stolih in pohi{tvu, tako da jih moramo dajati delati drugim. Doma~i trg je poseben projekt, ki ga moram {e na{tudirati – ali pa bom raje zaposlil nekoga iz Alplesa, da bo to naredil namesto mene (smeh). Se malo {alim! Letos smo {li v akcijo: naredili smo posnetke {ti-ridesetih salonov, ki jih bomo zakupili in kompletno preuredili ter opremili. Ampak ta, z doma~o prodajo, je trenutno ena bolj stranskih vlog. @e prej ste sami omenili nastope na specializiranih nem{kih sejmih; kot vemo, je na lanskem ljubljanskem pohi{tvenem sejmu skupina Novoles prejela nagrado za najbolj{o sejemsko predstavitev; navzo~i ste tudi na vseh sejmih na tleh biv{e Jugoslavije … - na katerih sejmih se {e pojavljate? ijaLeS 55(2003) 4 strokovne vesti Pariz, Stockholm, Birmingham, Las Vegas … v Nem~iji samo na hi{nih sejmih, izjema sta Frankfurt in Kolen za programa Novo Garden in Servus, kjer gre za specializirane sejme. V Brno gremo zaradi osvajanja ^e{ke, v Makedonijo zaradi pleskavice, v Rusijo zaradi Rusinj … vmes pa v~asih celo uspemo {e kaj prodati (smeh). nih~e - razen ~e imajo zemljo, ki je zanimiva, in zgradbe. Zastarela strojna oprema, brezposelnost in predraga delovna sila pa tujcev ne zanima. Mislim, da bo pomenilo leto{nje leto popolni debakel - bistveno ve~ji, kot je bil lani. Kajti udarilo bo po tistih, ki so kr~evito vezani na ameri{ki izvoz. In ga ni med slovenskimi lesarji takega, ki bi sedaj izva‘al v dolarjih s profitom, Razgrnila sva Novolesov scenarij. Iz njega je torej izpadlo precej podjetij, ki v slovenskem lesarstvu ‘e tradicionalno predstavljajo pomembnej{e akterje. ^e skleneva z nekoliko parafra-ziranim sloganom - kaj torej {e ostane od velikih? Bodo ob vstopu v EU mo-go~e zanimivi za tujce? Ne, nikoli ve~. Moram pa na glas povedati, kaj se dogaja s slovensko lesarijo. Verjetno bo izumrla. Dolar pada – 22 odstotkov je tista meja, kjer neha{ kalkulirati, ampak samo {e dela{ z zavestno izgubo. ^e pa si v sanaciji ‘e od prej in si sedaj naletel {e na to mino, ko je ‘e tako ali tako na obzorju dvig pla~, pribli‘evanje EU, zahteve delavcev, je konec s konkuren~nostjo. Tisti, ki sedaj ne investirajo, so mrtvi, jih kmalu ve~ ne bo. Kupil jih ne bo ker ni imel nih~e 22-odstotnega do-bi~ka! Ob takem padcu dolarja se znaj-de{ v totalki. Sedaj se lahko vidijo tudi tisti, ki nimajo novih programov, ker so ostali brez poslov. In ~e se ni~ ne zgodi, so mrtvi. Nekateri imajo sicer {e nekaj zalog, s katerimi ‘e rahlo trepetajo na lovorikah. ^e se ni~ ne zgodi – nikoli pa se {e ni ni~ zgodilo, razen da je {lo na slab{e! – bo to pomenilo pogreb za slovensko lesarstvo. Tudi sam se {e kako zavedam te nevarnosti za Novoles, kajti pri~akujem, da se bomo zaradi nesorazmernosti ~asa in prevelike rasti, ko ne uspe{ vsega slediti, premisliti, razviti in narediti do konca, zna{li v te‘avah. Ampak smo pa~ pripravljeni eno leto pla~ati ceno rasti – in to bo letos. Kajti investirati v treh letih v tovarno tri milijarde in pol tolarjev – da se razumeva, govorim samo o tehnolo{kih investicijah -, medtem ko je bil cel Novoles 1996. vreden le milijardo in pol, se enostavno mora nekje poznati! V osmih letih potrojiti vrednost tovarne – to se mora nekje poznati. Ne vem, ~e kdo od na{ih lesarjev sedaj sploh kaj investira, oziroma menda vsi skupaj toliko, ko mi sami. A ~e tega trenda ne sledi{, bo{ v kratkem odpisan. Mi se ne izpostavljamo, ~e{ naj se govori o nas, da smo v Sloveniji najbolj{i – ~e odpre{ katerikoli ~asopis, si to tako ali tako ‘elimo vsi -, ampak se ukvarjamo sami s seboj in kar odkrito povemo, kaj ho~emo. Drugi so dobri, mi pa samo delamo (smeh). ^e me ‘e spra{ujete, kak{na je strategija dobrih – se bojim, da si bodo morali enkrat odkrito priznati, da niso tako dobri, kot si mislijo. Anekdota pravi, da postane v situaciji, kjer sta dva, od katerih eden dela, drugi pa govori, v trenutku, ko se delujo~i zave sam sebe, eden odve~ (smeh). Priznavam pa, da vlada izredno hud tempo in moja ekipa se zadnje ~ase niti ve~ ne prito‘uje, ampak se samo {e smeji. Za ilustracijo: ta teden moramo v {tirih dneh pripraviti petnajst centimetrov debele dokumentacije v angle{~ini in nem{~ini za prijavo na projekt opremljanja presti‘nega hrva{kega hotela; mimo tega moramo v slabem mesecu razviti in postaviti hotelske sobe za Holliday Inn v Bosni; da smo se ravnokar vrnili s sejma v Nem~iji, kamor gremo spet ~ez mesec dni na drug sejem; ob vsem tem pa mora proizvodnja na{ih standardnih programov potekati normalno in brezhibno ... VijaLeS 55(2003) 5 strokovne vesti Operacijski management avtor Vojko KALU@A Operacijski management je posebna managerska funkcija, katere odgovornost se ka‘e v vseh aktivnostih v podjetju, ki neposredno skrbijo za izdelavo proizvodov in tudi storitev. Njegova glavna naloga je skrb za zbiranje {tevilnih inputov ter njihovo trans-formiranje v ‘elene outpute. Glavne naloge managerjev so tako predvsem: kadrovanje, planiranje, usmerjanje, organiziranje, kontroliranje, motivi-ranje, informiranje in nadzorovanje procesa transformiranja inputov v outpute. Naloge managerjev pa se ka‘ejo tudi v povezovalcih z drugimi podjetji in re{evalcih problemov. Njihovo delo je zlasti pomembno v zadnjem obdobju in bo tudi v prihodnje, saj je vpliv konkurence ~edalje ve~ji in tako se krepi potreba po u~inko-vitem delovanju operacijskih manager-jev. Re{evanje problemov se operacijski manager loteva predvsem z opazovanjem, opredelitvijo, analizo in udejanjanjem. Operacijska strategija, odlo~itev v nekem podjetju, se sprejema na razli~-nih ravneh in tako poznamo strate{ke, takti~ne in operativne odlo~itve. Pri vseh odlo~itvah pa sta pomembni vizija (poslovanje podjetja v prihodnosti) in poslanstvo (namen poslovanja podjetja, cilji). Za uspe{nost podjetja je zelo pomembno, da izdeluje tiste proizvode in ponuja tiste storitve, po katerih kupci/potro{niki povpra{ujejo in podjetju dolgoro~no prina{ajo dobi-~ek. Zelo pomebno funkcijo pri sled- njem pa ima tudi marketing. Pri proizvodih in storitvah mora biti podjetje zlasti osredoto~eno na visoko kakovost, saj v nasprotnem primeru lahko izgubi svoje kupce; posledi~no se mu zmanj{a tudi prodaja, kar lahko pov-zro~i {tevilne nev{e~nosti v podjetju (ni‘ji dobi~ek,odpu{~anje delovne sile, proizvodnja slab{e kakovosti …). Pri odlo~itvah operativnih managerjev so zlasti pomembne odlo~itve, ki so mnogokrat odvisne od prihodnjih okoli{~in, na katere pa se posamezno podjetje ne more vedno pripraviti in prilagoditi (na primer vojna v Iraku). Pri izbiri naj-bolj{ega procesa v nekem podjetju je izredno pomembno poznavanje doma-~e in tuje konkurence, zato se mora podjetje usmeriti na povpra{evanje kupcev, {iroko globino in {irino proizvodnega programa, spretnost delovne sile in nenazadnje na dobre marke-tin{ke prijeme. V~asih je bila zelo pogosta oblika prodaje na ve~ ~ekov, danes pla~ilo prek trajnika pri poslovni banki, kjer ima kupec odprt transak-cijski ra~un. Managemnet zmogljivosti poteka ob upo{tevanju {tevilnih meril, ki se uporabljajo za oceno delovanja, kot so: kapaciteta (maksimalen obseg outpu-tov glede na inpute), izkori{~enost produkcijskih faktorejv (delo, delovna sredstva in predmeti dela), u~inko-vitost (razmerje med potencialnim in dejanskim outputom) in produktivnost ({tevilo produktov glede na vlo‘e-no delo). Zelo pomembna je kakovost. V mnogih podjetjih opravljajo razli~na vmesna in kon~na vzor~enja, testiranja in tudi redne in{pekcije, ki ugotavljajo ustrezno kakovost proizvodov glede na planirano v proizvodnem procesu. V podjetjih ima pomembno mesto tudi planiranje dobave materiala (just-in-time), ki pa se lahko uporablja v dolo~enih podjetjih, saj zahteva dolo-~ene pogoje: minimalne zaloge, urav-note‘en proces, ki polno izrablja resurse, kratke dobavne roke, fleksibilno delovno silo … Prednost planiranja dobave materiala se ka‘e predvsem v: vi{ji produktivnosti, vi{ji izrabi zmogljivosti, manj{i koli~ini odpadkov in v ve~jem izkoristku, bolj{i delovni morali, bolj{ih odnosih z dobavitelji … Pri uvedbi planiranja dobave materiala just-in-time so zlasti problemi pri: visokih stro{kih investicije in uvedbi sistema, stabilni proizvodnji, spremenljivih ‘eljah kupcev/potro{nikov, ~asu, ki je potreben za doseganje izbo-lj{av. Operacijski management ima zelo pomembno funkcijo v podjetju in zanj je pomembno nenehno spremljanje sprememb na trgu, tako na strani ponudbe dobaviteljev, kot tudi na strani kupcev/povpra{evalcev po dolo~enem izdelku, saj se ‘elje slednjih spreminjajo z razvojem tehnologije, ker se nenehno pojavljajo nove potrebe po bolj{ih, spremenjenih produktih ali pa povsem novih, s katerimi lahko dolo~eno potrebo zadovoljimo hitreje, ceneje in predvsem za dalj{e obdobje. ijaLeS 55(2003) 5 strokovne vesti Novosti iz Lesnine in`eniring HOLZMA OPTIMAT HPP 380 avtor Gregor KMECL, Lesnina in`eniring d.d. Najve~ji svetovni proizvajalec CNC ‘agalnih strojev za horizontalno raz‘agovanje plo{~ HOL-ZMA na leto{njem Hannoverskem sejmu LIGNA svetovni javnosti predstavlja nov model Optimat HPP 380. Gre za stroj, ki predstavlja logi~no nadaljevanje stalnega razvoja Holz-minih izdelkov, nadome{~a pa ‘e legendarni in tudi pri nas {iroko uveljavljeni model HPP 82, ki se s tem umika iz programa. Optimat HPP 380 uspe{no zdru‘uje vsa dognanja in pre-izku{ene patente zadnjih nekaj let, s tem pa bodo uporabniki dele‘ni nenad-kriljivega razmerja med zmogljivostjo profesionalne naprave in ceno, ki je dostopna tudi manj{im proizvodnim obratom. Na voljo je v dol‘inah ‘aga (reza) 3.100, 3.800 in 4.300 mm. Optimat HPP 380 ponuja ‘e prislovi~-no Holzmino preciznost ‘aga (reza), saj je ta- ko kot drugi modeli iz programa opremljen z magnetnim merilnim sistemom, ki deluje brezdoti~no, na podlagi spreminjanja magnetnega polja. Tako je neob~utljiv na obrabo, prah in umazanijo in {e po mnogih letih uporabe opravlja svojo funkcijo enako natan~no kot prvi dan. Zmogljiv in precizen merilni sistem skupaj s kvalitetnimi vodili in pogonom omogo~a tudi ve~jo hitrost programskega voza, ki v tem primeru zna{a 80 m/min. K natan~nosti obdelave svoje prispeva tudi centralna kotna poravnalna naprava, ki deluje natan~no na liniji ‘aga (reza), in s tem poskrbi, da se obdelovanec natan~no pritisne ob stranski prislon. Silo pritiskanja je mo‘no brezstopenj-sko nastavljati tako, da lahko ‘agamo tudi ob~utljive materiale, kot npr. ^* laminat ali celo karton. Ker novi sistem kotne poravnave deluje sinhrono med ciklusom ‘aga (reza), odpade lo~ena faza poravnavanja, posledi~no pa to prina{a tudi ve~ kot 30 % ve~jo zmogljivost ‘agalnega stroja. Temeljna lastnost, ki vpliva na zmogljivost, je seveda {e vedno hitrost ‘aginega voza. Ta pri novi Holzmi dosega do 130 m/min, kar je mo‘no le s pogonom prek zobate letve. Ta omogo~a tudi ve~je pospe{ke in na-tan~nej{i ‘ag (rez), saj ne prihaja do raztezanja in opletanja kot pri verigi. Tako je mo‘no z novim ‘agalnim strojem izdelovati tudi iz‘age (izreze) za korita in {tedilnike v kuhinjskih pultih ter uto-re za spro{~anje notranjih napetosti. Motor za pogon glavnega `agalnega lista je ‘e v osnovi opremljen s frekven~-nim pretvornikom, kar omogo~a ‘a-ganje najrazli~nej{ih materialov, menjava lista pa poteka enostavno, brez te‘kega orodja, zahvaljujo~ sistemu Power-Loc, ki poleg tega nudi trikrat ve~jo vpenjalno silo v primerjavi s klasi~nimi sistemi. Za upravljavca stroja bo razveseljiva novost – valj~ki na sprednjem robu sprednjih miz, ki precej olaj{ajo podajanje plo{~. Zra~na blazina na mizah omogo~a prestavljanje plo{~ oz. celotnih paketov brez naprezanja, saj material dejansko lebdi nad mizo. Tudi sicer je za uporabnika dobro poskrbljeno. Ra~unalni{ki program, s katerim nadziramo stroj, je logi~no zasnovan in sproti pregledno izpisuje in izrisuje posamezne obdelovalne faze na velik barvni zaslon neposredno ob sprednji mizi. Priprava programov se lahko izvaja na samem stroju, v zadnjem ~asu pa se ve~ uporablja mo‘nost priprave VijaLeS 55(2003) 5 strokovne vesti v pisarni in prenos izgotovljenih programov prek lokalne mre‘e ali diskete do stroja. Na voljo je ve~ programov za optimiranje, ki so modularno zgrajeni in omogo~ajo naknadno raz{iritev. Za uporabnika je zelo pomemben tudi dejavnik poprodajne podpore. Vsi Holzmini stroji so opremljeni s programom za samodiagnostiko, ki ob morebitni napaki izpi{e vir napake in z nazornimi, s fotografijami opremljenimi navodili omogo~i uporabniku, da v najkraj{em mo‘nem ~asu nadaljuje z delom. ^e to ni mogo~e, se Holzmini strokovnjaki lahko prek modema pove-‘ejo neposredno na stroj, v Sloveniji pa so na voljo tudi poobla{~eni Holzmini tehniki, ki lahko napako odpravijo na mestu samem. Brez dvoma bo torej tudi novi Holzmin stroj OPTIMAT HPP 380 na{el {irok krog zadovoljnih uporabnikov, ki bodo ob vsakodnevnem delu dele‘ni vseh prednosti najsodobnej{e Holzmine tehnologije. WEEKE - CNC OPTIMAT BHC 280 z mo`nostjo vgradnje C osi avtor Bla‘ KOCJANC, Lesnina in`eniring d.d. WEEKE BOHRSYSTEME GmbH, eden največjih proizvajalcev CNC strojev na svetu (pri nas ga zastopa LESNINA INŽENIRING D.D.), je predstavilo nov model CNC stroja -BHC 280. Stroj se uvršča v serijo pri nas že dobro poznanih in razširjenih CNC večstopenjskih obdelovalnih strojev Optimat BHC 250 do 850. Poglavitna novost je možnost vgradnje C osi tudi na manjšem, cenovno ugodnejšem stroju in s tem možnost operacij pod različnimi koti. S tem se hkrati poveča tudi uporabnost in prilagodljivost stroja. Zasnovan je tako, da kupec dodatno k osnovni izvedbi stroja izbere posamezne obdelovalne enote (ali rezkalne ali vrtalne in rezkalne), tip mize (klasična ali matrična za posebne namene) -skratka stroj je mogoče v največji možni meri prilagoditi potrebam uporabnika. Velikost osnovne mize s {estimi kon-zolami je 2750 mm x 1050 mm z mo‘nostjo podalj{anja. V standardno opremo je vklju~en ‘e priklju~ek za vakuumsko {ablono, tridelni varnostni pohodni tepih, ki omo-go~a izmeni~no obdelavo na levem in desnem polju, 100 m3/h ~rpalka, pnevmatsko fiksiranje vpenjalnih konzol in centralni odsesovalni priklju~ek. Stroj je opremljen z napravo za avtomatsko izmenjavo orodja in s HSK F63 vpenjanjem, ki omogo~a natan~-nej{e vpenjanje, ve~jo vpenjalno silo, uporabo te‘jega in ve~jega orodja in je manj ob~utljivo na prah kot klasi~na vpenjala. Mo~ motorja na glavnem vre-tenu za izmenjavo orodja je 9 kW, motor pa je teko~insko hlajen. V standard je vklju~ena bogata programska oprema za pripravo programov, NC simulacija in izra~unavanje ~asa obdelave, modem za povezavo stroja s servisno slu‘bo, statistika strojnih podatkov in programski paket WOOD DESIGN PACKAGE. Ta omogo~a enostavno programiranje pohi{tva v 3D tehnologiji, kar mo~no skraj{a ~as priprave. Z novim modelom stroja je podjetje WEEKE znova dokazalo, da zna prisluhniti potrebam tudi manj{ih in ne le industrijskih izdelovalcev pohi{tva in tudi na tem podro~ju ponuditi teh-ni~no izpopolnjene stroje. ijaLeS 55(2003) 5 strokovne vesti kratke novice Sejem BWS 2003 avtorja: Miran BAJEC, Diana @AGAR Brest pohi{tvo d.o.o. v turisti~no dejavnost DIT lesarstva Ljubljana je 11. aprila organiziralo ogled mednarodnega sejma opreme, strojev, orodja, tvoriv in končnih proizvodov v Salzburgu. Sejem je zaprtega tipa. Ogled je možen z vabilom in predhodno prijavo upravi sejma. Poleg specifične ponudbe za lesarska podjetja je veliko razstavljavcev prikazalo les kot gradbeni material s tradicijo in prihodnostjo. Srečanje in pogovori med proizvajalci in strokovnimi sodelavci, ki predstavljajo podjetja, ter uporabniki in širšo strokovno javnostjo omogočajo pravilne odločitve pri investicijah v prihodnosti kakor tudi primerne rešitve za konkretne probleme. V okviru sejma so potekala tudi strokovna predavanja s poudarkom na dveh področjih: • les kot gradbeni material; predstavitev modernih sistemov gradnje z lesom in marketing na področju gradnje z lesom; • nove poti izobraževanja - pregled in možnosti dualnega načina izobraževanja, novi izzivi v prihodnosti na področju poklicnega izobraževanja. Tehnološki napredek in strukturne spremembe naj bi zopet omogočili lesarski panogi, ki je trenutno v krizi, nadaljnji razvoj in optimističen pogled v prihodnost. Zato je zanimiv in poučen pogovor z g. Ralfom Sillaberjem - povzet po “BWS Special”. G. Sillaber ima podjetje “Desing Möbel”- to je podjetje z enim človekom. Podjetnik se je odločil za nabavo novega CNC stroja in novega formatnega kro`nega `agalnega stroja. Ta investicija je pomenila korenito spremembo. Po prvem letu dela z novima strojema naredi dvakrat ve~ kot prej. Proizvodni stro{ki so ni‘ji za 3-5 %, ob tem pa se je kvaliteta pove~ala za 100 %. Bistven razlog za nakup CN stroja za g.Silaberja ni bila serijska proizvodnja izdelkov, ampak mo‘nost izdelave raznih izdelkov v najkraj{em ~asu in z veliko natan~nostjo. “Za tako veliko mizarstvo, kot je moje, je pomembno premagati strah pred CNC stroji, ki jih z dana{njo programsko opremo po zadostnem {olanju z lahkoto upravljamo. V mojem primeru ni bilo v bli`nji okolici nobenega tak{nega stroja, sam pa imam veselje z delom po novi tehnologiji. Pomemben je tudi prihranek ~asa med naro~ilom in kon~nim izdelkom. Nekatere izdelke lahko primerno obdelam z enim vpetjem. Program obdelave je sestavljen preprosto in ponuja mo`nosti za sprotne posodobitve in nadaljnji razvoj. Po enoletni izku{nji dela s CNC tehnologijo lahko re~em, da bi se za tovrstno investicijo takoj {e enkrat odlo~il”. Pogovor z g. Sillaberjem nazorno ka‘e temeljite spremembe v mizarski obrti (pa tudi {ir{e) pri uvajanju nove tehnologije. DIT lesarstva Ljubljana je vklju~ilo ta pomembni sejem v program strokovnega izobra‘evanja, za kar si zaslu‘i vse priznanje in pohvalo. Naslednja prilo‘nost za ogled sejma bo zopet ~ez 2 leti na sejmu BWS – Salzburg 2005. Brest je odkupil in popolnoma prenovil dolgo samevajo~ hotel Rakov [kocjan v sredi{~u krajinskega parka, ~igar katastrofalno stanje je po besedah direktorja Mitje Strohsacka zahtevalo kar 60 milijonov evrov vlo‘ka. V njem so uredili in opremili (tudi z inter-netnim priklju~kom) 11 sob in dva apartmaja, pri ~emer bo v hotelski restavraciji namenjena posebna pozornost kulinariki – predvsem bogati tipi~-ni notranjski kuhinji (sladkovodne ribe, pol‘i, raki in divja~ina). Ker je objekt ume{~en v samo sredi{~e krajinskega parka, nudi poleg notranjskih specialitet tudi {tevilne mo‘nosti za rekreacijo. Hotel, ki je last podjetja Brest pohi{tvo d. o. o., bo upravljala v ta namen ustanovljena dru‘ba Kan-cijan. Njihovo turisti~no usmerjenost dokazuje tudi pred kratkim izpeljan nakup podobnega objekta v Kobaridu, raz-mi{ljajo pa tudi o investiciji v rekreacijski center Kali~. VijaLeS 55(2003) 5 strokovne vesti Sodelovanje in konkurenca - grozdi avtorica Barbara RODICA Poznamo razli~ne definicije oziroma opredelitve grozdov. V ~lanku je poudarjeno, da so osnovni motivi za so- delovanje podjetij v grozdu predvsem v pridobivanju konkuren~nih prednosti. Predstavljene so politike za spodbujanje grozdov med dr‘avami. Sledi kratek pregled razvoja, predstavitev nekaterih rezultatov in mnenj po prvi fazi razvoja pilotskih projektov grozdov v Sloveniji. UVOD Globalizacija v svetu spreminja staro podobo sveta. Ob tem se spreminjajo tudi ~lovekove potrebe, pri~akovanja, zahteve in posledi~no navade. Danes je potreba po povezovanju opazna na vseh podro~jih ~lovekove dejavnosti, {e posebej pa v dinami~nem poslovnem svetu. Odgovor na nastalo situacijo je dana{nji ekonomski zemljevid, na katerem prevladujejo grozdi. Grozdi se pojavljajo na razli~nih podro~jih, kot so ekonomija, ra~unalni{tvo, statistika, astronomija ... Osnovni motivi za sodelovanje podjetij v grozdu so predvsem v pridobivanju konkuren~-nih prednosti, ki jih podjetja v grozdu pridobijo na osnovi: geografske koncentracije, zni‘evanja transakcijskih stro{kov, hitrej{ega prenosa sposobnosti in ve{~in med podjetji, pridobivanja novih znanj in zmanj{evanja vstopnih ovir na nove trge. Poznamo različne definicije oziroma opredelitve grozdov, ki jih bom v nadaljevanju predstavila. TEORETIČNA OPREDELITEV GROZDA Grozd (angl. cluster) je opredeljen kot gospodarsko omrežje močno soodvisnih podjetij in vključuje: proizvajalce končnih izdelkov ali ponudnike storitev, specializirane dobavitelje in raziskovalne organizacije (fakultete, razvojne inštitute) ter vladne in druge organizacije. Koncept grozdov presega meje industrijskih panog, saj je usmerjen tako na horizontalne kot vertikalne povezave različnih podjetij, na njihovo soodvisnost v verigi vrednosti tako pri proizvodnji, storitvah in v postopku inovacij, zasnovanih na sinergijskih učinkih. S povezavo podjetij in podpornih institucij v grozd se med udeleženci razvije visoka stopnja sodelovanja in zaupanja ter na drugi strani tudi konkurenca. Grozd zato hitro napreduje in se razvija, zaradi česar podjetjem v grozdu pogosto uspe, da razvijejo mednarodne konkurenčne prednosti in postanejo tržni vodja v vsaj eni globalni tržni niši. Po Porterju je grozd geografska koncentracija medsebojno povezanih podjetij. Grozd vključuje povezana podjetja iz različnih dejavnosti in druge enote, ki so pomembne z vidika konkurenčnosti. Grozd vključuje na primer specializirane dobavitelje, ponudnike storitev, podjetja v povezanih industrijah ter tudi vladne in druge ustanove (na primer univerze, agencije za standardizacijo in trgovska zdru‘e-nja). V grozdu se oblikujejo konku-ren~ne prednosti, ki izhajajo iz lokalnih zna~ilnosti, kot so unikatna znanja, medsebojni odnosi in motivacija, ki pa jih oddaljeni tekmeci te‘ko posne-majo(Porter, 1998, str. 77-79). Organizacija za gospodarsko sodelovanje in razvoj (OECD) pa opredeljuje grozde kot inovacijski sistem. Enozna~ne opredelitve grozda ni, saj se definicije prilagajajo stanju v gospodarstvu, ki ga opazujemo (velikost gospodarstva, lokacijska bli‘ina podjetij, produkcijski faktorji, podporne in sorodne panoge). Najbolj zna~ilno za podjetja v grozdu je, da med njimi obstajajo {tevilne povezave, izmenjave znanja in tehnologij ter pozitivne eks-ternalije. Ve~ina povezav je sicer ekonomskega pomena, vendar pa ne smemo zanemariti socialnih vplivov in koristi za okolje. Da bi ugotovili, ali gre za grozd, so bistvene predvsem tri zna~ilnosti, in sicer: da podjetja sodelujejo, da obstajajo eksternalije in da obstajajo sinergije, ne le enostranske povezave. Sodelovanje med podjetji pa {e ne pomeni, da obstajajo grozdi. Za razvoj grozda je potrebno precej ~asa, aktivno sodelovanje vseh udele‘enih in ustrezno razvito podporno okolje. Kot navaja prof. dr. Marko Jakli~ z ljubljanske ekonomske fakultete, je bistvo povezovanja v grozde hkratno sodelovanje in konkurenca sorodnih ter podpornih podjetij in podpornih institucij na geografsko zaokro‘enem prostoru, pri ~emer podjetja, povezana v grozd, dosegajo konkuren~ne prednosti, ko so: izbolj{ana kakovost izdelkov, hitrej{a rast na osnovi tehnolo{kega razvoja (znotraj grozda se ustvari okolje, ki mo~no spodbuja inovacije ter akumulacijo ~love{kega in socialnega kapitala), vi{ji donosi, ni‘ji tran- ijaLeS 55(2003) 5 strokovne vesti sakcijski stro{ki, prednosti prvega ponudnika (ta polo‘aj nudi podjetju stro{kovno konkuren~no prednost pred drugimi ponudniki, ki bi sicer lahko zagotovili enake proizvode ali storitve) in prednosti zaradi u~enja oziroma izobra‘evanja. Dolgoro~no je konkuren~nost gospodarstva odvisna od sposobnosti panoge in podjetij, da nadgrajujejo znanje in razvijajo nove tehnologije. To podjetja dose‘ejo s povezovanjem v grozde, saj se zaradi spleta konkurence in sodelovanja med podjetji ustvarja edinstveno znanje. Grozd omogo~a, da podjetja hitreje in bolje zaznajo prilo‘nosti za inovacije in se nanje hitro odzovejo. Inovacije posledi~no pove~u-jejo produktivnost, ki je nujno potrebna za dvig ‘ivljenjskega standarda (Jakli~ M., 2002, str. 5). Prav tako kot Jakli~ tudi Nidorfer poudrja, da je za grozde zna~ilno, da se razvijajo po~asi, saj tak{ne povezave zahtevajo veliko zaupanje med partnerji, dober sistem komunikacije in predvsem jasen skupni interes in cilj med vsemi udele‘enci (Nidorfer, 25.01.2001, str. 24). PODOBNOSTI POLITIK K SPODBUJANJU GROZDOV MED DR@AVAMI Pristopi politik k razvoju grozdov se med dr‘avami razlikujejo, kar je posledica razli~nih poslovnih okolij, kulturnih in institucionalnih okvirov in sistema vladanja. Nekatere dr‘ave imajo bolj ali manj jasne nacionalne politike grozdov, ki na razli~ne na~ine spodbujajo nastanek grozdov na nacionalni in regionalni ravni (Belgija, Danska, Francija, Anglija ...). Druge dr‘ave uporabljajo posebne regionalne instru- mente za spodbujanje grozdov, ki so ve~inoma del inovacijske, tehnolo{ke ali regionalne politike (Avstrija, Nem-~ija, Italija ...). Kljub temu da se pristopi k razvoju Podporne [itštJIucijB / t \ Dobavitelj! ++ Proizvajalci •«-* Kopti \ t / KompEcmenlarni ponudniki Splo{ni model grozda Vir: Finance, 19.02.2003, str. 20 grozdov med državami razlikujejo, pa imajo kar nekaj skupnih značilnosti: • Politike za spodbujanje grozdov pogosto poudarjajo pomen globalne konkurenčnosti v novi ekonomiji. • Politike temeljijo na izboljšanem sodelovanju, ki pogosto zahteva spodbujanje socialnih procesov. • Politike poudarjajo povezovanje podjetij s tehnološko in znanstveno infrastrukturo ter na ta način uvajajo nove tehnologije v regio-nalna omrežja malih in srednjih podjetij. • Politike poudarjajo pomen javnih organizacij, ki imajo nato v grozdu vlogo neodvisnega koordinatorja med člani grozda. • Vse politike izpostavljajo potrebo po boljši sposobnosti inoviranja in upravljanju znanja ter zato poskušajo izboljšati interaktivni proces učenja med podjetji in njihovim okoljem. • Omenjene politike so vse osredo- točene na spodbujanje ustvarjenih in specializiranih proizvodnih faktorjev. • Nekatere od politik izpostavljajo potrebo, da je dosežena kritična masa značilnosti grozda, če želimo, da bo intervencija uspešna. Politika spodbujanja grozdov ni edini način za razvoj konkurenčnosti znotraj panoge in gospodarstva, čeprav so njeni instrumenti zelo učinkoviti. Pogosto je spodbujanje grozdov tudi sestavni del politik na drugih področjih ( Jaklič M., 2002, str. 7, 8). PRVA FAZA PILOTSKIH PROJEKTOV V SLOVENIJI Leta 2000 so v povzetku {tudije o mo‘nostih razvoja grozdov v Sloveniji opredelili potencialne grozde v inova-tivnih proizvodno strotitvenih sistemih (potencialni grozd avtomobilske industrije, gospodinjskih aparatov, gradbeni{tva, elektri~no opti~ne industrije, transporta in zvez, informacijsko intenzivnega sistema) in druge proiz-vodno-storitvene sisteme, ki so kazali zna~ilnosti potencialnih grozdov (sistem lesnopohi{tvene industrije, tekstilni sistem, turizem, kemija in farmacija). Leta 2001 so se za~eli v Sloveniji razvijati avtomobilski, orodjarski in transportno-logisti~ni grozdi (cluster) - nekapitalske povezave podjetij, raziskovanih institucij, univerze in ministrstva, da bi spodbudili konku-ren~ni razvoj znanja in ve~jo mo~. Ob tem so potekale {tevilne aktivnosti prve faze pilotskih projektov. ijaLeS 55(2003) 5 strokovne vesti Razvoj grozdov je finan~no podprlo ministrstvo za gospodarstvo, vklju~ene organizacije pa so prispevale kadre ter vlo‘ile ~as in denar. Samo v strate{ki razvoj avtomobilskega grozda je bilo vklju~enih 28 vodilnih managerjev sodelujo~ih podjetij in institucij, v projekte pa ve~ kot 50 vodstvenih in visoko strokovnih kadrov. K pilotskim projektom so pristopile razli~no velike organizacije z razli~nimi kulturami, pri~akovanji, interesi in cilji, ki jih je bilo treba spoznati in oblikovati skupno strategijo bodo~ega grozda. Pri vseh treh projektih se je izkazalo, da je za oblikovanje skupne strategije potrebna neka nevtralna organizacija, ki ji zaupajo vsi ~lani. Splo{no mnenje udele‘encev v avtomobilskem grozdu je, da je proces razvoja grozda normalen (po~asen) in da udele‘enci potrebujejo ~as za spoznavanje in postopno izgradnjo potrebnega znanja, infrastrukture in zaupanja za zahtevnej{e skupne projekte. Tisti, ki pri projektu sodelujejo intenzivneje, menijo, da je bilo v dveh letih opravljenega ogromno organizacijskega dela. Ocenjujejo, da je potencial grozda glede ~lanstva v Sloveniji okoli 70 do 80 ve~jih in srednjih podjetij ter {e ve~je {tevilo manj{ih podjetij. Prav tako menijo, da so mo‘ni dodatni ~lani s podro~ja podpornih dejavnosti in institucij. Nekateri pogre{ajo predvsem elektro fakulteto. Politika ~lanarine je taka, da tak{no “odprtost” dejansko tudi omogo~a. Trenutna ~lanarina je 2000 evrov za velika podjetja, 1000 evrov za srednja podjetja in 500 evrov za mala podjetja. Pristopnina za nove ~lane trenutno zna{a 2,5-kratnik letne ~lanarine. (Jakli~ M., 2002, str. 16). Vsi skupni projekti ‘e te~ejo, vendar si ve~ina ‘eli, da bi bil razvoj na njih {e hitrej{i. Omenjajo predvsem zaostanek pri promociji in informatiki, medtem ko naj bi na primer skupno izobra‘e-vanje potekalo ‘e zelo zadovoljivo ijaLeS 55(2003) 5 (prek 1.000 udele‘encev). Vsi tudi menijo, da so to tisti pravi skupni projekti. Menijo, da bo stanje na teh projektih do konca leta 2003 zadovoljivo (Jakli~ M., 2002, str. 17). Ude-le‘enci si ‘elijo si hitrej{e uresni~evanje posebnih (posamezne skupine udele-‘encev) poslovnih projektov. Menijo, da se bo smiselnost udele‘be v grozdu pokazala le v primeru, ~e bodo v resnici sposobni ustvarjati “virtualna” ali dejanska skupna podjetja. Tudi tisti udele‘enci, ki v grozdu {e ne sodelujejo, izra‘ajo interes za sodelovanje na konkretnih poslovnih projektih, izra-‘ajo pa dvom, ali je potrebna skupna pisarna oziroma skupna infrastruktura (skupni projekti). Predvsem manj{a podjetja menijo, da je skupna organizacija (okostje) nujno potrebna, da pa mora biti ustrezno “podjetni{ko” vodena in da je za njeno dokazovanje potrebna dolo~ena “potrpe‘ljivost”. Izra‘ajo pa pomisleke v zvezi s financiranjem v prihodnosti, ~e bo ~lanarine za njih previsoka (Jakli~ M., 2002, str. 17). Kot ocenjuje Dermastia, je klju~ni element pri grozdenju pospe{evanje ino-vativnosti, to je, da spravimo dobre poslovne ideje na trg. Na tem podro~ju je Slovenija {e precej {ibka. Potrebno bo sodelovanje z univerzo in raziskovalnimi institucijami. Teorija in praksa ka‘eta, da sta inovativnost in znanje bistvena za razvoj podjetja. Pove~e-vanje konkuren~ne sposobnosti podjetja je najbolj odvisno od pove~anja konkuren~ne sposobnosti okolja. V Sloveniji so grozdi pomemben del razvojnih spodbud ministrstva za gospodarstvo. Grozdenje vidijo kot orodje za doseganje konkuren~ne prednosti podjetij v grozdu, in sicer za izbolj{anje produktivnosti, pospe{e-vanje inovativnosti podjetij, pospe{e-vanje komercializacije inovacij ter za mala in srednja podjetja kombinacijo majhnih prednosti za koristi velikega obsega. Cilj razvojnih spodbud je pospe{iti lokalni proces inovativnosti z razvojem unikatnega slovenskega znanja in vpeti slovenske grozde v mednarodne mre‘e/grozde. Prihodnost pa bo pokazala, ali nam bo zastavljeni cilj uspelo uresni~iti, saj bodo inovacije odlo~ilne pri tem, ali bo Slovenija, ko se bo priklju~ila EU, njen enakopravni partner. SKLEP Danes prina{ajo grozdi razvitim dr‘a-vam konkuren~ne prednosti. Zaradi mo‘nosti, da bo delovanje grozdov oblikovalo konkuren~ne prednosti, saj se v okro‘ju grozda podjetij oblikuje unikatno znanje, ki ga drugi te‘ko posnemajo, obstaja tako tudi za slovenske grozde mo‘nost, da podjetjem v grozdu uspe, da razvijejo mednarodne konkuren~ne prednosti in postanejo tr‘ni vodja v vsaj eni globalni tr‘ni ni{i. Vendar je potrebno kot navajajo ~lani grozdov, ~imprej dose~i odmeven uspeh vsaj na enem poslovnem projektu, ki bi spodbudil delovanje v grozdu in privabil nova podjetja. 1. Derven{ek M.: Brez zaupanja ni grozda, ITEO relacije, Ljubljana 7 (2001), 4, str. 7 2. Ferjan~i~. I.: Prihodnost mizarjev je v povezovanju, Lesarski utrip, Ljubljana, 7 (2001), str. 11 3. Jakli~ M.: Evalvacija razvoja pilotnih grozdov v Sloveniji, Ljubljana, 2002, 72 str. 4. Kri‘ni~ A.: Prvi trije grozdi ka‘ejo na dober letnik, Manager, {tev. 2, 15.02.2002, str. 39 5. Munih T.: Zna~ilnosti finskih, evropskih in potencialnih slovenskih grozdov gozdarstva ter ostalih industrij, Ljubljana 2002, str. 53 6. Nidorfer M.: Povezovanje: nastajajo prvi trije grozdi, GV, {tev.4, 25.01.2001, str. 24 7. N.: Bistvo grozdenja, Finance, 19.02.2003, str.20 8. Planinc D.: Mo~ podjetni{kih grozdov, GV, {tev.25, 24.06.2002, str. 94 9. Porter Michael E.: Clusters and the new economics of competition. Harvard Business Review, Boston, 76 (1998), str. 77-90 10. S.P.: V grozdu tretjina lesarjev, Finance, {tev. 207, 28.10.2002, str. 18 11. [tinek T.: Marca oddaja prijav na razpise za spodbujanje grozdov, Finance, {tev. 38, 25.02.2003, str. 8 strokovne vesti kratke novice SVEA d. d. – glavna pokroviteljica Mozirskega gaja “SVEA proizvaja lepotice, h katerim sodijo ro`e. Na{e kuhinje se pona{ajo z `enskimi imeni, ki so imena ro`. Zato smo ponosni, da lahko kot glavni sponzorji prispevamo k razvoju Mozir-skega gaja,” je izjavil generalni direktor mag. Miroslav [trajhar na novinarski konferenci, ki so jo v podjetju SVEA organizirali skupaj s predstavniki Mo-zirskega gaja. Park, ki se razteza na 7-hektarski povr{ini, proslavlja letos svojo 25-letnico obstoja, zato poleg same razstave cvetja na~rtuje do jeseni ve~ odmevnej{ih prireditev: od festivala cvetja, pravlji~nih kresnih no~i (23.-25.6.), cvetli~ne razstave Forma Viva (15.-24.8.) do razstave bu~ in jesenskega cvetja (20.9. -5.10.). Zagorsko podjetje SVEA je lani poslovalo solidno, saj je ustvarilo za 25 milijonov evrov prihodkov od prodaje, je povedal direktor dru‘be Miroslav [trajhar. Lanska, ve~ kot 1 milijon ev-rov vredna investicija za zagon proizvodnje lepljenih nosilcev, ki je nastala delno tudi na osnovi prestrukturiranja regije ob zaprtju rudnika, jim odpira nova tr‘i{~a tako na italijanskih tleh kot tudi doma. Za zadnji Ljubljanski pohi{tveni sejem so razvili tudi 4 nove programe kuhinj, od katerih sta danes ‘e dva na trgu. Po besedah mag. [traj-harja je v njihovem sistemu zelo prizadevna enota SVEA In‘eniring, ki je med drugim v Franciji pridobila tudi nove posle za SVEO Lesno Litijo. V leto{njem letu bo dru‘ba, ki bo letos pridobila okoljski certifikat ISO 14001, po njegovih napovedih ustvarila pribli‘no 30 milijonov evrov prihodkov, kar potruje tudi solidno poslovanje v prvih dveh leto{njih mesecih. SVEA se kot pokrovitelj poleg Mozir-skega gaja pojavlja {e v Planici, sponzorira pihalni orkester in ko~o na ^em{eni{ki planini. Trzinski rezbarji na Florjanovem sejmu Leto{njega 10. in 11. maja je bil v Trzinu 3. Florjanov semenj. Na njem so sodelovali tudi trzinski rezbarji, ude-le‘enci te~aja, ki je tudi letos potekal pod pokroviteljstvom turisti~nega dru{tva v u~ilnici tehni~nega pouka na O[ Trzin. S svojimi izdelki in prikazom rez-barjenja so na sejmu nastopili Marko Kobilica z Vira pri Dom‘alah, Milan Lampi~ iz Ljubjane – Polja, Andrej Ku{ar iz Ljubljane, Luka Zupan iz Radovljice, Ivan Zore iz Dom‘al, Peter Sitar iz Meng{a, Ivan Ru~igaj in Emil Kufer{in iz Trzina ter neutrudni mentor in vodja te~aja Marjan Vodnik, univ. dipl. in‘. arh., odli~en in priznan rezbar iz Dom‘al. Slu{atelji te~aja so na Florjanovem sejmu predstavili sklede, plitve in gladke reliefe ter kiparske izdelke iz lesa jablane, hru{ke, hrasta, jel{e, lipe in javora. Te~aja rezbarjenja, ki je potekal enkrat tedensko po dve {olski uri, se je v leto{-njem {olskem letu udele‘evalo kar osemnajst slu{ateljev. Udele‘enci, {ola, turisti~no dru{tvo in mentor so dogovorjeni, da bodo s te~ajem nadaljevali tudi v prihodnjem {olskem letu, in sicer na treh razli~nih stopnjah, vklju~no z za~etni{ko. Zato vabijo medse vse, ki jih veseli ustvarjanje z lesom. MITOL lani z ve~ kot 267 milijonov tolarjev dobi~ka Dru‘ba za proizvodnjo lepil Mitol iz Se‘ane je lani ustvarila 267,3 milijona tolarjev ~istega dobi~ka, kar je za 131 odstotkov ve~ kot leta 2001 in za 58 odstotkov ve~ od na~rtov. Kot je {e razvidno iz revidiranega letnega poro-~ila, so se ~isti prihodki iz prodaje v primerjavi z letom prej pove~ali za 7,4 odstotka na 2,5 milijarde tolarjev. Dru‘ba je v letu 2002 investirala 362 milijonov tolarjev, najve~ji dele‘ pa so pri tem predstavljali izgradnja novega skladi{~a ter avtomatizacija proizvodnje in merilnih naprav. ijaLeS 55(2003) 5 strokovne vesti U\/yU\ - 50 let avtorica Sanja PIRC LAMA d.d. Dekani praznuje letos svojo petdesetletnico obstoja. Obletnico bodo slovesno proslavili z vrsto aktivnosti, ki bodo dosegle vrhunec z osrednjo slavnostno prireditvijo v za~etku decembra. Uvodno dejanje pa se bo za~elo na zanje najpomembnej{em sejemskem dogodku, sejmu Interzum v Kölnu (23. - 25. maj), kjer bodo drugi sejemski dan v enem od prireditvenih prostorov sejmi{~a organizirali sprejem za poslovne partnerje in novinarje. @ivljenjska pot LAME D.D. DEKANI sega v konec leta 1953, ko je skupina osmih delavcev v prostorih zadru‘nega doma v Dekanih pri Kopru na pribli‘no 100 m2 povr{ine s pomo~jo rabljene opreme pri~ela izdelovati klju~avnice - obe{anke. Izvor imena podjetja se povezuje z materiali, ki so jih uporabljali: LAhki Materiali. Podjetje se je naglo {irilo in {tevilo delavcev je ‘e preseglo 100, ko je pri{lo 1956. do selitve v novo zgrajeno, 1,500 m2 veliko halo na sedanji lokaciji pri Dekanih. V obdobju naslednjih devetih let je bil proizvodni program zelo pester: 200 -300 delavcev je izdelovalo gonilne klju~avnice, dele za avtomobilsko industrijo in vespe, dele za usnjarsko industrijo, gradbeno okovje in vrsto drugih proizvodov. To je bil obenem tudi ~as prvih izvozov. Sledili sta dve kriti~ni leti – 1966. in 1967. se je zaradi pre{irokega proizvodnega programa in sprostitve uvoza okovja zna{lo podjetje v resni krizi, zaradi katere so bili prisiljeni odpustiti veliko delavcev. V tem ~asu so tudi pripravili program prestrukturiranja - opustili so nekatere proizvodne programe ter vse vire usmerili v proizvodnjo pohi{tvenega okovja. Kriznim letom je od 1968 do1990 sledilo obdobje intenzivnih vlaganj v razvoj novih izdelkov, tehnologijo in kadre. Uspeh ni izostal, saj je Lama dosegala visoke stopnje rasti in hitro postala vodilni ponudnik odmi~nih spon, spojnega okovja, ro~ajev in drugega pohi{tvenega okovja v takratni Jugoslaviji. Zagotavljala je pribli‘no 70 odstotkov potreb po pohi{tvenem okovju. Rasti proizvodnih zmogljivosti je sledila tudi rast izvoza. [tevilo zaposlenih se je pove~alo prek 700. V letih od 1991 do 2002 se je podjetje preoblikovalo v delni{ko dru‘bo. Nemirna leta ob razpadanju Jugoslavije so povzro~ila resen izpad prodaje, kar je zahtevalo postavitev nove strategije in popolno preusmeritev prodaje na tuje trge. Z razvojnimi prizadevanji in velikimi napori celotnega kolektiva so prebrodili te‘ave in se uveljavili kot pomemben akter na trgu pohi{tvenega okovja, navzo~ v pribli‘no 50 dr‘avah, pri ~emer dosegajo 3-odstotni svetovni tr‘ni dele‘ na programu odmi~nih spon, kar 90 odstotkov prodaje pa realizirajo pod lastno blagovno znamko LAMA. Dobra tehnolo{ka usposobljenost, lasten razvoj, visoko usposobljeni strokovnjaki in primerne proizvodne zmogljivosti za izdelavo namenskih orodij in strojev za avtomatizacijo so jim omogo~ile vzpostavitev dveh lo~enih enot, ki za slovenske in tuje kupce izdelujeta visoko kakovostna orodja za proizvodnjo in sisteme za monta‘o. Danes se Lama d.d. Dekani razteza na 30 000 pokritih povr{inah in zaposluje 430 ljudi. Usmerjeni so v razvoj, proizvodnjo in prodajo pohi{tvenega okovja s poudarkom na odmi~nih sponah, proizvodnjo orodij ter monta‘nih sistemov. Ve~ kot 80 odstotkov svojih proizvodov izvozijo. Njihove zahtevne stranke in obenem najve~ji izvozni trgi so ZDA, Nem~ija, Italija, [panija, Francija, Velika Britanija …, pri ~emer imajo v Nem~iji, Veliki Britaniji in na Hrva{kem tudi 3 lastna prodajna podjetja. Lama d.d. Dekani, katere ve~inski lastnik je Banke Koper (78,41 odstotkov), je lani ustvarila za 25 milijonov evrov prometa. Svoje poslanstvo vidijo v kontinuiranem iskanju prilo‘nosti za pove~anje funkcionalnosti in prijazne rabe pohi{tva, s ~imer prispevajo tako k razvoju podjetja kot okolja, v katerem ‘ivijo. Svoje prednosti vidijo v zanesljivosti, fleksibilnosti, prijaznosti in kakovosti. Slednja se je v njihovem poslovanju potrdila tudi s pridobitvijo certifikata kakovosti IS0 9001 leta 1995. ijaLeS 55(2003) 5 OGLAS LAMA ars les Druga pomlad Lubadarjev avtor Stane MESAR Lubadarji je ime skupine nekdanjih {tudentov Biotehni{ke fakultete; pred skoraj 30 leti zdru‘ila ljubezen do fotografije in lepot narave, ki so jim jo nudili doma~i kraji pod Grintovci : Jo‘e in Stane Ko~ar, Ferdinand Lah, France Stele in Miha Zabret. V letih od 1975 do 1990 so svoja umetni{ka fotografska dela razstavili na ve~ deset razstavah. Po nekajletnem premoru so leto{njo pomlad spet po{teno zabrcali in skupaj pripravili vsebinsko bogato razstavo z naslovom Zgodba o Lubadarjih ali o ujeti svetlobi … kamnu … lesu in kamnu … zvoku. Razstava je bila na ogled od 24. aprila do 11. maja v intimnem ambientu paviljonov gra{~ine Dol pri Ljubljani. Na razstavi so predstavili predvsem ~rno-bele fotografije o lesu ter za dodatek nekaj barvnih portretov ter dokazali, da so mojstri iskanja detajlov in svetlopisa, kot je Janez Puhar poimenoval fotografijo. Fotografije obsegajo obdobje od njihovih {tudent-skih let do zadnjih let, skoraj vse pa so bile prvi~ predstavljene. Le upamo lahko, da jih bo ta razstava spodbudila, da bodo pobrskali po svojih negativih in pripravili {e kak{no razstavo. Poleg fotografij je Miha Zabret, po izobrazbi gozdar, predstavil {e zbirko “duh-cev” - v naravi najdenih kosov lesa ali vej, ki jih je opremil {e z zanimivimi kamen~ki. Razstavi Lubadarjev se je pridru`ila {e arhitektka Ta{a Turk, ki je razstavila sklop poslikanih re~nih prodnikov. ijaLeS 55(2003) 5 strokovne vesti Gradivo za tehniški slovar lesarstva Področje: furnirji in plošče - 4. del Zbrala: Metka ČERMAK Recenzent: Mirko GERŠAK Ureja: Andrej ČESEN Vabimo lesarske strokovnjake, da sodelujejo pri pripravi slovarja in nam po{iljajo svoje pripombe, popravke in dopolnila. Uredni{tvo LEGENDA: Slovensko (sinonim) Opis (definicija) Nem{ko Angle{ko MDF - plô{~a -- -e ` ( trgovsko ime: mediapan, ultrales) vlaknena plo{~a srednje gostote mitteldichte Faserplatte f (MDF) medium density fiberboard (MDF) mehúr - ja m lokalna dvignjenost povr{ine plo{~e, nastala zaradi razslojitve med sloji ali znotraj njih, obi~ajno nevidna na robu plo{~e Kürschner m blister, blow, bubble membránska stiskálnica -e -e ` stiskalnica za oplemenitenje reliefno oblikovanih ali oblih povr{in nosilnih materialov ipd. Membran[form]- presse f membrane form press, membrane[moulding] press mizárska plô{~a -e -e ` (letvi~ena, panelna plo{~a) plo{~a,ki ima sredico iz letvic masivnega lesa ali iz medsebojno zlepljenih furnirnih trakov, prednjo in hrbtno stran pa iz lu{~enega furnirja Tischlerplatte f coreboard, wood core plywood, chipboard mlín -a m v proizvodnji ivernih in vlaknenih plo{~ naprava za drobljenje sekancev Mühle f desintegrating machine mlín s kládivi -a -- -- m mlin za drobljenje sekancev in pregrobega iverja Hammermühle f hammer mill môkre {kárje -ih -ij ` (mn) naprava za razrez vla`nega ({e mokrega) furnirja môkri postópek -ega -pka m postopek v proizvodnji vlaknenih plo{~, ko vlakna dezorientiramo (preusmerimo, prerazporedimo njihov potek, da je ~immanj vzporeden) v veliki koli~ini vode Nassverfahren n wet process nagníta gr~a -e -e ` gr~a s trohnobo do 1/3 prereza angefaulter Ast m unsound knot nagúban furnír -ega -ja m napaka zaradi nagubanega furnirja, mestoma vidna kot odebelitev furnirja Furnierfalte f pleat nalépek -pka m (pog. 0nalímek) deli masivnega lesa ali folij, ki jih nalepimo na robove oplemenitenih plo{~ napóka - e ` razslojitev vlaken, ki se ne pri~ne od roba in ki ni vedno vidna po vsej debelini furnirja; nastane zaradi notranjih napetosti v lesu pri su{enju, lu{~enju ali rezanju Haarriss m , Schälriss m check, cutting check, knife check, lathe check natrésanje -a s na~in oblikovanja iverne ali vlaknene preproge; postopek pri oblikovanju surove iverne ali vlaknene preproge ( mehani~no -, pnevmati~no -, kombinirano -) Streuen n spreading nerávni potek vláken -ega -éka -- m vrojena lastnost ali deviacija zaradi rastnih napak (npr. gr~e) unregelmässige Faser f irregular grain nevídni odprti spah sredíce -ega -ega -áha -- m nevidna odprtina med sosednima elementoma sredice verdeckte Innenlagenfuge f hidden core gap nezrásla gr~a -e -e ` gr~a, ki ni zrasla z okolnim lesom, ali pa je zrasla na dol`ini, manj{i od 1/4 obsega prereza nicht verwachsener Ast m no adhering knot (dead knot) nótranja razpóka -e -e ` razpoka v notranjem sloju plo{~e innerer Riss m internal split nótranji sloj -ega --ôja m sloj, ki na povr{ini plo{~e ni viden Innenlage f inner ply obárjati -am iz raztopine izlo~iti netopno trdno ali teko~o snov obdélana furnírna plô{~a -e-e-e ` furnirna plo{~a, ki je strojno obdelana z razrezovanjem, ob`agovanjem, profiliranjem, posnemanjem robov, vrtanjem in drugimi postopki bearbeitetes Sperrholz n transformed plywood oblikoválna stiskálnica -e -e ` (kalúpna) stiskalnica za oblikovane vezane plo{~e Formpresse f , Spanformpresse f mould press, moulding press oblikována plô{~a -e -e ` vezana plo{~a, izdelana s stiskanjem v kalupu Formsperrholz n mouled plywood obró~asti iverílnik -ega -a m stroj za dodatno drobljenje sekancev v iverje za srednji sloj (pri katerem rotor z lopaticami potiska sekance proti obro~u s pritrjenimi {tevilnimi no`i in jih re`e v pali~asto iverje; podoben je konusni iverilnik) Messerringzerspaner m knife ring flaker, ring-type cutter-block chipper odebelítev -ve ` odebelitev, vidna na zunanjem sloju Erhönung f bump (hamp) odprti ~as -ega -a m ~as med nanosom lepila in pribli`anjem obeh lepilnih ploskev Offenzeit f open assebly time odprti spah -ega -áha m odprtina med dvema sosednima listoma furnirja v sloju ali med dvema sosednima elementoma v sredici, vidna na povr{ini ali robovih plo{~e offene Fuge f open joint odprti spah sredíce -ega -áha -- m odprti spah v notranjem furnirnem sloju ali sredici, viden na povr{ini ali robovih plo{~e offene Innenlagenfuge f core gap odprti spah zunánjega slôja -ega -áha -- -- m odprti spah med furnirnima listoma v zunanjem sloju offene Decklagenfuge f separated joint ogrévana hidrávli~na stiskálnica -e -e -e ` eno- ali ve~eta`na strojna naprava za stiskanje plo{~ in furnirja hydraulische Presse f, Ein- (Mehr-) etagen-heizpresse f hydraulic press, multiopening (heated) press ijaLeS 55(2003) 5