Novo leto. Le vkup, le vkup, uboga gmajna! Nar. pesem. Vedno v širje in širje kroge je za6elo prodirati prepričanje, da so sedanje družabne razmere pri nas v Avstriji (kakor drugod) na smrt bolane in da jim je treba prikladnega in brzega zdravila. Nezdravi pojavi se prikazujejo posebno na gospodarstvenem polju. Kot zdravnika bi morala v prvi vrsti nastopiti vlada in državni zbor, ali onadva sta sedai obsojena od nemško-narodnih kri6a6ev na popolno nedelavnost. Zato je bolnik prisiljen, da Je zajedno tudi samemu sebi zdravnik. Seveda to ni navadno iji vsakdanje razmerje, a v sili se 6lovek mora posluževati tudi nenavadnih in nevsakdanjih pripomo6kov. Liberalno postavodajalstvo je tudi pri nas v Avstriii razvezalo družabne vezi ter s tem doseglo, da se mora sedaj vsak ud človeške družbe sam za se boriti za svoj gospodarstveni obstanek. S tem se je zaneslo med 6loveštvo veliko zlo. V gospodarstvenem gibanju in življenju se ne gleda ve6 na skupni blagor in Jcorist eele države, celega naroda ali celega stanu, ampak tukaj se bojujejo med seboj le težnje in koristi posameznikov. Kdor je bolj bogat, kdor je bolj zvit, isti zmaguje nad ubogim in poStenim sozeraljanom. Pridnost in poštenost je v tem boju le podrejenega pomena. Položaj vseh stanov se je vsled razrabljanja družabnih vezi zdatno pomaknil na slabo stran. Le jeden stan se je razvil v naši liberalni dobi do nenadne mogočnosti, to je trgovski stan z vsemi svojimi izrastki in pritiklinami, kakor so špekulantje, prekupci in agentje. Ta prikazen je popolnoma naravna posledica liberalnega postavodajalstva. Osamlien se je postavil vsak 6lovek v vro6i boj za svoj obstanek. Vezi razli6nih stanov med seboj sose pretrgale in posameznik, ki je bil navezan na delo, ni imel dovolj 6asa ne dovolj znanja, da bi skušal pretrgane niti zopet spojiti. Vsled tega so se med razli6ne stanove vrinili posredovalci, ki so si stavili nalogo, zadovoljevati potrebe proizvajajo6ih in odjemajo6ih stanov. Oim bolj se je ugnjezdil liberalizem med nami, tem bolj so se oddaljili proizvaiajo6i in odjemajo6i stanovi, in tem ve6 posredovalcev, agentov, prekupcev, trgovcev špekulantov se je vrinilo med nje. In kdo pla6uje ta posredovalni stan? Delavskl stanovi in uživajo6i stanovi. Trgovski stan vsvoji sedanji razsežnosti ni potreben v človeški družbi. Naj nas tukaj nikdo krivo ne razume! Mi pravimo, da v sedanji razsežnosti ni potreben. Kajti zakaj bi moral kmet, majhen obrtnik, delavec drago pla6evati tam posredovalnega 6loveka, kjer si svoje stvari sam lahko ceneje oskrbi? Da nismo v tem obziru s svojim mnenjem osamljeni, nara dokazuje najnoveiši tok v sedanji 6loveški družbi, ki se javlja v snovanju konsuranih društev, zadrug in posojilnic. Načelo konsumnih društev in zadrug je, da se potrebe udov nakupujejo kolikor mogo6e ceno, in da se pridelki prodajajo kolikor mogoče drago. Posojilnice pa imajo namen, podpirati svoje ude v slabih 6asih in nesre6ah. To najnovejše gospodarstveno gibanje bo hasnilo sosebno proizvajalnim stanovom a tudi ozirajo6im ne bo škodilo. Slovenski narod je narod kmetov, malih obrtnikov in delavcev. Zato pa mu snujmo konsumna društva, zadruge in posojilnice, da se gospodarstveno okrepi in oja6i. Mnogi rodoljubi gledajo z nekako nezaupnostjo na novo gibanje. Nezaupanje ni na pravem mestu. Nove družabne razmere potrebujejo novih zdravil. Rojaki, ne ogibajmo se novega gospodarstvenega gibanja, ampak ravno nasprotno, zastavimo odslej vse svoje mo6i, da ohranimo našemu narodu zraven vere in jezika tudi niegovo zemljo. To bodi vodilo našega delovanja v novem letu.