BČliČB BANCA Dl CREDITO DI TRIESTE TR2ASKA KREDITNA BANKA FILIALA ČEDAD Ul. Carlo Alberto, 17 MOJA BANKA tednik Slovencev videmske pokrajine ČEDAD / CIVIDALE • Ulica Ristori 28 • Tel. (0432) 731 190 • Fax 730462 • Postni predal / casella postale 92 • Poštnina plačana v gotovini / St. 7 (652) • Čedad, Četrtek, 1 8. februarja 1993 abbonamento postale gruppo 2/70% • Tednik / settimanale • Cena 1.200 lir BČlKB BANCA Dl CREDITO Dl TRIESTE TR2ASKA KREDITNA BANKA FILIALE Dl CIVIDALE Via Carlo Alberto, 17 MOJA BANKA • Incontro Colombo-Peterlè • Kada iti na vaš kamun pag. 2 po bone za benzino • Bogat kulturni praznik pag. 5 pag. 3 • Minimatajur • Tocca al redditometro pag. 6 ultima novità del Fisco • Incontenibile Reai pag. 4 Pag- 7 All inaugurazione della mostra di Vladimir Makuc nella Beneška galerija a San Pietro Buon successo sabato della Giornata della cultura slovena Volontà di crescita Due manifestazioni alla presenza del ministro della cultura Pelhan Con un invito rivolto ad ognuno di noi a riappropriarci del nostro dialetto sloveno, a parlarlo e difenderlo e quindi a risvegliare l’orgoglio di essere ciò che siamo, nel rispetto naturalmente della cultura altrui, il sindaco Marinig ha saluto i numerosi ospiti e persona- lità presenti alla giornata della cultura slovena, celebrata sabato scorso a S. Pietro al Natisone. In primo luogo va segnalata la presenza del ministro della cultura della repubblica di Slovenia Sergij Pelhan, del console Susmelj e degli amministratori dei comuni di Škofja Loka, Idria, Novi Gorica e Tolmino. Una fe sta ben riuscita in cui l’ac cento è stato posto sulla vo lontà di dialogo e collabora zione tra vicini che prendi certamente le mosse dall; cultura ma si può allargar! ad altri settori. segue a pagina 3 Cividale: carabinieri in Comune No, non è Tangentopoli. Ma la visita fatta due setti-niane fa agii uffici municipali di Cividale dai carabi-nieri, su ordine della Procura di Udine, non è passata sotto silenzio. L’accertamento riguarda 'e delibere di giunta ed i verbali del consiglio comune sulla variante numero 6 aI piano di recupero del centro storico della cittadina. Per capire di cosa si tratta bisogna risalire a circa due anni fa, quando furono demoliti, per la loro presunta pericolosità per la pubblica incolumità, due edifici in Largo Boiani, accanto a|l’ufficio postale. La variante numero 6, che di conseguenza doveva regolarizzare la demolizione, era stata poi approvata tn consiglio per il rotto della cuffia, con numerose astensioni nelle file della maggioranza. Tra le osservazioni alla variante, pesanti quelle di Armando Quendolo, esponente del gruppo democristiano di “Presenza sociale”. segue a pagina 2 Protest ljudi ki so iz Bosne muorli uteč v Priešnje Brez jest z Zeljo potuč na viest cielega Zeliel so potuc na viest vsakega od nas an vsieh svetovnih političnih organizmov, v parvi varsti Organizacije združenih narodov (ONU). Zatuo so se pomenal med sabo an odločil, de ostanejo bez jest, glih ta-kuo ko puno nadužnih ljudi, otruok an zen, starih an mladih, tarpi lakot po vaseh Bosne, kamer ne parhaja pomuoč od sveta. Muslimani an drugi Bosanci, ki so bli parsiljeni zapustit njih domuove an so ušafal strieho nad glavo po Evropi, so se poguoril an organizal, povsierode kjer so, protestne akcije. Takuo so nardil v Tolminu, takuo v Prie-šnjem. Ideja za tel protest se je rodila v Sarajevu, v Tolminu so jo Culi po radiu an jo hitro sparjel. Začel so stavkati. An ries za dva dni vsi reflektorji so se paržgal tudi v PrieSnjem an arzvetlil žalostno usodo beguncev. Vsi časopisi so pisal o njih, o njih gladovni stavki (sciopero della fame). V nediejo so se Se napravli an so sli lačni, par nogah, od kazerme iz PrieSnjega do centra Čedada. Mierna manifestacija se je končala na placu od duoma. Teli ljudje so nardil pru, sa’ tudi mi, ki jih imamo ta pred hiso, se na zmislemo na nje, na njih tarplenje. Bati se je, de čez kak dan se spet pozabmo na njih tragedijo, mi an časopisi. Resnica je, de je težkuo usafat pravo rešitev za ustavt karva-vo an umazano ujesko. Resnica pa je tudi, de vsi premalo nardmo. Njih klic, njih protest bi muoru bit nas protest. Kar se gaja v Bosni je velika tragedija, velika krivica nare-ta ljudem, ki so bli napadeni, parsiljeni zapustit njih domuove, dolè se morejo branit le s praznimi rokami. beri na strani 4 Srečanje zunanjih ministrov Peterleta in Colomba Odprta meja za boljše odnose “Vlak smo premaknili z mrtvega tira in ga pognali”. Taksno je bilo mnenje slovenskega zunanjega ministra Lojzeta Peterleta Po srečanju, ki ga je v torek imel na Goriškem z i-talijanskini zunanjim ministrom Lmiliom Colom-bom, s katerim sta odprla »ov mednarodni mejni Prehod Neblo-Vencò v go-riških Brdih. Po srečanju v gradu na Bobrovem sta se preselila na gorisko prefekturo, kjer sta imela dveurni pogovor, čigar osnovne misli sta kasneje orisala na tiskovni konferenci. Da ni slo le za vljudnostno srečanje priča tudi dejstvo, da sta se zunanja ministra dogovorila za srečanje italijanske in slovenske komisije, ki se bo dogovorila o nadgradnji Osimskih sporazumov. Prvi sestanek meSane komisije (italijansko stran bo vodil Sergio Berlinguer, Slovenija pa Se mora imenovati svoje predstavnike) bo že v torek, 23. februarja v Ljubljani. Na tiskovni konferenci je bilo govora tudi o v-praSanju obeh manjšin in s tem v zvezi je minister Colombo povedal, da je ta vprašanja treba obravnavati “logično, ne pa kronološko”. Sicer iz nepotrjenih virov smo izvedeli, da sta si obe strani Se narazen glede vprašanja manjšin in problematike, ki je vezana na obe narodnostni skupnosti. Verjetno bo v to razmišljanje poseglo tudi vprašanje imetja beguncev in nerazpoložena tržaška klima. Rudi Pavšič Predsednik Scalfaro glede zaščite Slovencev “Vas problem poznam' je dejal našim predstavnikom Med svojim obiskom v Trstu je prejšnji teden predsednik republike Oscar Luigi Scalfaro sprejel skupno zastopstvo slovenske narodne skupnosti v deželi Furlaniji-Juljiski krajini. Predsednik je na srečanju povedal, da probleme naše skupnosti pozna, da se je o tem vprašanju podrobno pogovarjal tudi s predsednikom Amatom in da je pripravljen s konkretnimi nasveti pomagati zato, da pride do ustrezne rešitve. Slovenski predstavniki so predsedniku izročili spomenico o najpomembnejših vprašanjih s katerimi se sooča naša skupnosti. V ospredju pogovora so seveda bila vprašanja zaščitnega zakona, zajamčenega manjšinskega predstavništva v izvoljenih telesih in posodabljanja osimskih sporazumov. Glede zaščitnega zakona je predsednik Scalfaro dejal, da bi bil vladni Maccanicov osnutek izhodišče za rapravo. Ko je slovensko predstavništvo izrazilo prepričanje, da bi šlo za slabo osnovo in da manjšina pripravlja novo besedilo, je predsednik izrazil pripravljenost se s predlogom seznaniti in z nasveti prispevati k čimprejšni rešitvi problema. Zunanja ministra Italjie in Slovenjie ob odprtju mednarodnega mejnega prehoda Vencò-Neblo Četrtek, 18. februarja 1993 2 Srečanje z ministrom Peterletom Slovenci pri Kučanu Predsednik republike Slovenije Milan KuCan in slovenski zunanji minister Lojze Peterle sta v Ljubljani pripravila tradicionalni novoletni sprejem za predstavnike slovenskih manjšin iz Italije, Koroške in Porabja. V svojem posegu je predsednik Kučan podčrtal, da bo Slovenija tudi vnaprej skrbela za svoje manjšine zunaj državnih meja in da bo prisluhnila njihovim po- trebam. KuCan je spregovoril o zdajšnjem položaju v Sloveniji, o prizadevanju, da bi se mlada in neodvisna republika Cimprej potegnila iz gospodarskih in drugih težav. Zunanji minister Lojze Peterle je posebej spregovoril o nalogi tega mini-sterstva, pri katerem naj bi nastal urad za vprašanja zamejcev. Podrobno o položaju v zamejski stvarnosti so spregovorili predstavniki Z ljubljanskega sprejema Slovencev iz zamejstva Slovencev iz Italije, Koroške in Porabja. Se najveC besed je bilo okoli vprašanja naSe manjšinske skupnosti in to zaradi aktualnosti vprašanja, samega dogovarjanja med Slovenijo in Italijo o nadgradnji osimskih sporazumov in o zašči- ti slovenske in italijanske manjšine. Sicer o tem je tekla beseda tudi na srečanju med Peterletom in zastopniki Slovencev v Italiji, ki je bilo dan pred srečanjem zunanjega ministra z italijanskim kolegom Colombom. (R.P.) Deželni odbornik v težavah Po Ivanu Benvenutiju (KD) drugi deželni odbornik se je znašel v vrtincu polemik zaradi opravka s sodstvom. Gre za socialističnega odbornika za turizem Giaocchina Francescutta, kateremu je tržaško sodstvo naslovilo jamstveno obvestilo v zvezi s stečajem Fin-tourja, ki je imel nalogo izpeljati naCrt za obnovo Sesljanskega zaliva. Sodno obvestilo, ki ga je prejel odbornik za turizem Giaocchino Francescutto, naj bi se nanašalo na prispevek v višini 5 milijard lir, ki gaje Dežela dodelila družbi Fintour za gradnjo novega portiCa v Sesljanskem zalivu. Acquisiti documenti negli uffici comunali Cividale: visita dei carabinieri dalla prima pagina L’esponente democristiano, da tempo in aperto contrasto con la linea Pascolini, aveva parlato di irregolarità commesse sia dal sindaco di Cividale, che aveva in un primo tempo concesso l’autorizzazione alla demolizione dei due edifìci, sia dell’impresa veneta Edilfin, proprietaria degli stabili in oggetto, che aveva dal canto suo risposto con una querela all’accusa di non aver tenuto conto di una successiva ordinanza che richiedeva la sospensione dei lavori. L’Edilfin ha ribattuto tramite il proprio avvoca- li puntino sulla i Tutti convengono, oggi che sono caduti i muri e con essi almeni in parte i pregiudizi, sull' importanza che rivestono i contatti tra realtà vicine. Nello spirito della collaborazione e perseguendo il reciproco interesse si tende cioè a superare il confine, o meglio a traformarlo da momento di chiusura ed emarginazione in una carta postiva tutta da giocare. Il comune di S. Pietro si è spinto oltre le dichiarazioni di principio proponendo la candidatura delle Valli del Natisone e dell’Alto Isonzo per ospitare la futura zona franca. Una proposta sulla quale vale senz’altro la pena lavorare. Così anche la giornata della cultura slovena è stata un’occasione per approfondire la questione tra amministratori delle realtà comunali vicine. / sindaci di ben 4 comuni della Slovenia, accompagnati da un ministro, hanno accolto l'invito di S. Pietro. Ma degli amministratori delle Valli del Natisone nemmeno l’ombra! E stata una distrazione? Tutti erano impegnati altrove? to ad un quotidiano locale che proprio la documentazione in mano all’amministrazione comunale, ed o-ra acquisita dai magistrati, proverebbe l’infondatezza delle accuse rivoltele. Da noi interpellato, Quendolo preferisce non rilasciare dichiarazioni proprio perché sul suo capo pesa già un procedimento giudiziario. Da qualche giorno, ad ogni modo, gli inquirenti hanno in mano tutte le carte per poter ricostruire l’intera vicenda, alla quale ulteriori capitoli, probabilmente, si aggiungeranno in futuro. Conferenze a Remanzacco La lingua friulana: origini, caratteristiche, varietà, evoluzioni e modi d’usarla. Questo il tema della prossima conferenza in programma giovedì 25 febbraio alle 20.30 ad Orzano nell’ambito dell’interessante rassegna “Divignincis e divignis”. Relatori Giovanni Frau e Riedo Puppo. Giovedì 4 marzo a Remanzacco verrà sviluppato invece il tema del percorso storico dell’autonomismo friulano. Ne parleranno Roberto Iacovissi e Donato Toffoli. Slovenci in voliina reforma V kolikšni meri so pri oblikovanju nove volilne reforme upoštevane narodnostne manjšine? Na to vprašanje so skušali odgovoriti Člani dvodomne parlamentarne komisije za ustavne reforme, ki je pred dnevi zaključila razpravo o novem volilnem zakonu. Komisija je namreC z večino glasov sprejela popravek, ki sta predložila ao-stanski poslanec Luciano Caveri in senator južnotirol-ske ljudske stranke SVP Ronald Riz. K temu je prispeval tudi predsednik senatorjev DSL Giuseppe Chia-rante, ki se je uprl dejstvu, da bi o tem odločale komisije, ki bodo morale oblikovati osnutek novega volilnega zakona. Na podlagi povedanega, naj bi ustavni komisiji poslanske zbornice in senata morali preveriti, s kakšnimi mehanizmi je mogoCe zagotoviti zastopstvo jezikovnih manjšin. S tem v zvezi je senator Darko Bratina povedal, da je Chiaranteja in Salvija prosil za takšen poseg, ki gre v smeri zajamčenega zastopstva jezikovnih manjšin. Skupaj so namreC preučili tako slovensko kot hrvaško ustavno varianto, ki zagotavljata predstavnikom manjšin zastopstvo v parlamentu in drugih javnih upravah. Prvi korak je že storjen, besedo imajo sedaj pristojne parlamentarne komisije. DALLA SLOVENIA Bogo Samsa I due ministri s’incontrano Martedì i ministri degli esteri italiano e sloveno, lini il io Colombo e Lojze Peterle, hanno solennemente inaugurato il valico internazionale di Vencò che collega il Colilo sloveno con la pianura friulana. Il fatto é importante perchè collega una parte significativa della nostra area, risponde ad un’esigenza della gente ed ha inoltre anche un valore simbolico. Altrove si creano artificialmente degli ostacoli, qui invece si è imboccata la via del collegamento. Tuttavia ci sono dei piccoli dettagli che riflettono problemi molto più ampi. Il ministro Colombo è arrivato con un’ora abbondante di ritardo, mentre il suo collega sloveno lo ha atteso al freddo, sotto i colpo del vento gelido che faceva sventolare le bandiere. Subito si è pensato alla solita superficialità italiana, a-gli usuali ritardi, al pesante traffico romano che poteva aver rallentato il percorso dal ministero degli esteri all’aeroporto militare. Più tardi si è saputo che era dovuto alle febbrili consultazioni con il presidente del consiglio Amato e quindi e-ra il riflesso del caos e delle difficoltà della politica romana, di tangentopoli, arresti ,avvisi di garanzie ed altre “amenità" simili. E questa è una questione molto seria. Colombo dovrebbe negoziare, ma si pone un problema di autorità, di potere. Che peso ha il governo e tutta la classe politica italiana? Tutto sta franando e pare non ci sia nulla di solido. In quest'atmosfera anche il ministro degli esteri ha una posizione debole nella tempesta delie passioni nazionalistiche locali. Grandi prospettive non sembrano possibili e tutto è condizionato dalle prossime elezioni regionali e dalla demagogia nazionalistica. Per quanto riguarda la parte slovena invece abbiano appreso una notizia sorprendente e cioè che la commissione che avrebbe dovuto negoziare non esiste più. Gli alti funzionari sloveni direttamente interessa- ti hanno sentito da Colombo che martedì prossimo si incontreranno a Lubiana le due commissioni composte da tre membri. Per la parte italiana questa sarà guidata, come è stato confermato, da Sergio Berlinguer. Per quella slovena Colombo ha in qualche modo fatto riferimento alle elezioni slovene ed alle loro conseguenze, dicendo che la Slovenia provvederà a nominarla in tempo utile, già questa settimana. In altre parole la vecchia commissione, composta da affermati ed apprezzati diplomatici, non va più bene politicamente, saranno nominate altre persone in sintonia con i risultati elettorali. Detto in parole semplici ciò significa che a far parte della commissione verranno nominati funzionari politicamente vicini al ministro degli esteri, che è anche presidente del partito democratico cristiano. La politica si è dunque inserita nei rapporti tra i due paesi, o meglio quella che viene definita lottizzazione e che è la causa della sempre più preoccupante crisi politica, economica e sociale italiana. Tutto ciò probabilmente significa anche che nei prossimi giorni si riacutizzerà la polemica riguardo gli esuli, le loro proprietà e le modifiche territoriali. Poco si parlerà invece di collaborazione economica, rafforzamento dell’interscambio commerciale, di grandi investimenti, di spostamento della zona franca nell’area goriziana o udinese e quindi del lavoro e del capitale, dell’occupazione, dei profitti e della crescita dello standard di vita. La problematica della minoranza potrebbe complicarsi a causa del nazionalismo della borghesia triestina ed in secondo luogo perchè l’Italia propone un negoziato trilaterale riguardo la situazione della minoranza italiana in Slovenia e Croazia. Di fondamentale importanza è il clima che non è buono, tutto si complica ed anche il negoziato non sarà nè facile nè breve. Modificato il quadro politico Segnali negativi per l’HDZ Le recenti elezioni amministrative in Croazia hanno messo in rilievo un cambiamento significativo del quadro politico. Tutte le maggiori città, a parte Zagabria, sono in mano ai partiti non governativi: Spalato, Sebe-nico, Osjek, Djakovo, Varaždin, Koprivnica, Fiume e le città dellTstria. Anche per quanto riguarda i Consigli di Contea (regioni) molti saranno amministrati dai partiti non governativi. Per quel che concerne la Camera delle Contee del Sabor 1‘accadizeta conquista 37 deputati, il partito social-liberale guadagna 15 seggi, mentre in coalizione sempre con i liberali il partito socialdemocratico ottiene 2 seggi, ai popolari è assegnato un seggio. Ai contadini vanno 5 deputati, 3 alla Dieta democratica Istriana (Bruno RužiC, Denis Jelenkovič, I-van Pauletta) che si affiancano ai quattro deputati della Dieta presenti nella Camera dei Rappresentanti. Accordo sulle acciaierie Le Ferriere Nord-Pittini sono giunte ad un accordo con le tre acciaierie slovene di Jesenice che sono in procinto di essere privatizzate. L’accordo prevede una differenziazione tra i due gruppi industriali riguardo i prodotti e pure per quel che riguarda la spartizione del mercato. Meno soldi Le paghe dei parlamentari sloveni saranno ridotte del 20%. Così ha deciso la commissione parlamentare preposta anche in base alle molte proteste che si sono levate a causa dell’alto stipendio percepito dai parlamentari. L’attuale mensilità parlamentare è di circa cinque volte maggiore a quella di un dirigente aziendale. A questa, però, vanno aggiunte alcune bonifiche e maggiorazioni che in qualche caso raggiungerenno il doppio della paga base, circa 2,5 milioni di lire. Va detto che nel parlamento sloveno i rappresentanti del Senato non percepiscono alcuno stipendio. La destra in frantumi? Dove va la destra slovena? Questa la domanda che si sono posti molti commentatori politici dopo la decisione di 6 parlamentari del partito di Zmago Jelinčič di fondare un nuovo partito. L’assemblea costitutiva si è svolta sabato scorso a Lubiana e vi hanno parteci- pato i rappresentanti di 32 su 34 sezioni locali del partito nazionale. Presidente del nuovo partito è stato nominato Marjan Stanič. Una radio per i credenti “Radio Focolare”: questo il nome della nuova stazione radiofonica privata che è sorta a Capodi stri a e rappresenta la prima radio espressamente gestita ed amministrata della chiesa slovena. La nuova stazione radifonica inizierà le trasmissioni tra qualche settimana, dapprima da Capodistria e poi anche dagli studi di Lubiana e Maribor coprendo così tutta la Slovenia. Kultura --------------- Il saluto del sindaco di S. Pietro Orgogliosi del nostro essere “Riappropriamoci della nostra lingua" Četrtek, 18. februarja 1993 Koncertu ir občinski dvorani je z zanimanjem sledila številna publika V soboto popoldne v Spetru pod pokroviteljstvom Občine in Pokrajine Bogat kulturni praznik Udeležil se ga je tudi minister za kulturo Republike Slovenije Sergij Pelhan Alla giornata della cultura slovena, celebrata sabato a San Pietro al Natisene, ha portato il suo saluto il sindaco Firmino Marinig. Un intervento molto articolato ed interessante che pubblichiamo quasi integralmente. L’amministrazione comunale ha dato il suo patrocinio alla manifestazione o-dierna perchè è convinta della necessità di una fattiva collaborazione a livello locale tra l’Ente pubblico e le strutture culturali operanti sul suo territorio. L’amministrazione è pure convinta che per raggiungere alcuni dei suoi obiettivi politicoprogrammatici e socio-economici, è doveroso superare i vecchi steccati nazionalistici..., crede fermamente nell’Europa dei popoli e delle etnie e ritiene quindi come prioritarie condizioni l'adeguamento degli attuali limiti territoriali tra stati a semplici delimitazioni amministrative... Nel celebrare la giornata della cultura, normalmente si pensa a discorsi profondamente intellettuali. Ciò accade certamente dove non esistono quei drammatici problemi che ancora attanagliano la nostra comunità. Pertanto è doveroso che un Pubblico amministratore ricordi e sottolinei i problemi ed illustri le possibili soluzioni. Soluzioni non certo tacili ed immediatamente attuabili. Però nei program- c’è una chiara volontà di uscire dal buio tunnel culturale ed economico. Questa volontà deve essere il più possibile generalizzata e compresa dai valligiani che sono i diretti interessati alla loro permanenza sul loro territorio e nei confini della loro comunità. Certamente Prioritario è garantire lavoro ed occupazione nella Bene-eia, garantire anche la tranquillità politica ed operosa, rispettosa delle leggi e delle libere manifestazioni... e soprattutto stimolare e sensibilizzare i beneciani ad essere orgogliosi del proprio essere, della propria lingua e della propria tradizionale cultura, senza mai, comunque, rinnegare o disprezzare le altre; anzi, nel dialogo accogliere tutto quello che di positivo e valido si trova Uegli altri e particolarmente nei vicini di casa. Con queste considerazioni si possono richiamare ’utti gli operatori culturali a dedicare tutte le loro migliori energie a sostenere la necessità e l’utilità dell’uso del dialetto sloveno bene-ciano, aiutarlo a liberarsi dall’influenza assimilatrice del friulano e dell’italiano, •"‘cercando e riscoprendo le ferminologie dimenticate e 'n disuso. Pubblicizzando il bisogno di parlare il dialetto sloveno, favorendo e sostenendo ogni azione per la Sua rivitalizzazione. ... Riappropriandoci della nostra lingua, potremo più facilmente capire e comprendere l’evoluzione linguistica anche dello sloveno ufficiale, che logicamente trae la sua origine dai diversi dialetti locali della vicina repubblica e che grande influenza storica si può evidenziare anche nel supporto dato dal nostro idioma. Ritengo quindi doveroso da parte mia sensibilizzare ogni nostro cittadino ad apprendere, divulgare, difendere e parlare ovunque, in pubblico ed in privato, la nostra lingua. Logicamente, in un contesto più ampio, non bisogna negare il diritto di cittadinanza alla lingua slovena ufficiale, che rappresenta secondo la mia opinione, la base e l’arricchimento stesso del dialetto locale bene-ciano. Così, credo, possiamo con dignità ed orgoglio, anche noi celebrare la giornata della cultura slovena... L’augurio che vi rivolgo è quello di un sempre maggiore successo, nel rispetto delle altrui culture e, nel caso specifico della Benecia, in un maggiore impulso di rilancio anche del nostro i-dioma locale. Na imenu občine Spietra pozdravljam vse naše goste, ki danes sta paršli na dan slovienske kulture v Spietar. Komun špietarski in špie-tarska administracion je od-parta na vse problematike, ki tičejo našo slovensko skupnost. Cemo iti naprej in čemo dobit pravice za našo manjšino. Vemo, de je pa vič telkuo, zak je veliko število ljudi, ki so pruat nas in pruat našemu beneško-slo-venskemu jeziku. Mi čemo branit našo kulturo, našo tradicion in naš jezik. Čemo tudi branit človeka, ki živi v Nediških dolinah. Se trošta-mo de italijanska vlada in italijanski parlament nam da, tu malo časa, telo možnost. Možnost, ki mi čakamo je zakon za slovensko manjšino v Italiji. Kot lokalni administratorji tudi čakamo de naši ljudje bi bili vič od-parti na domače probleme, ki niso samua kultura, ampak dielo, hiša in naš avtonomni svilup, razvoj. Upamo, de besiede, ki je jasno poviedu predsednik italijanske vlade Amato v Trstu deset dni od tega bojo popu-noma resnične. Predsednik Amato je obljubu, de bo problem zakona za slovensko manjšino rešen v teli le-gislaturi. Tudi se troštamo, de nove perspektive bojo odparte med demokratično Slovenijo in Italijo, in konfin, meja med nami, ki za puno liet je bila velika štrafinga, bo postala baza nove politike za naše doline in našo gorsko skupnost, ki veže Nediške in Terske doline, Rezijo in Kanalsko dolino. Firmino Marinig V Spetru so v soboto slovesno proslavili Dan slovenske kulture, ki sta ga pripravila Studijski center Nediža in Beneška galerija ob sodelovanju Občine Spe-ter in videmske pokrajinske uprave. Kulturna prireditev je izzvenela slovesno, kulturno bogato a istočasno je Želela prispevati k odpravljanju vprašanj, s katerimi se srečujejo Slovenci na Videmskem. Skratka, ni slo za kla- Minister Sergij Pelhan sicni kulturni praznik, Čeravno sta razstava in koncert nosila v sebi prvine kulture in kulturnega ustvarjanja, marveC za večer v duhu vrednotenja slovenske narodnosti in volje tukajšnjih ljudi, da bi se izvlekli iz temačnega kulturnega rova, kot je v svojem nagovoru povedal Spetrski Zupan Firmino Marinig (njegov poseg objavljamo v celoti). Srečanje upraviteljev sosednjih občin Prireditev se je zaCela v znamenju srečanja upraviteljev iz NadiSkih dolin in občin Nova Gorica, Škofja Loka, Tolmin in Idrija, ki so tudi ob tej priložnosti po- dčrtali pomen vsestranskega sodelovanja in Se posebno na gospodarskem področju. Srečanja se je udeležil tudi slovenski minister za kulturo Sergij Pelhan, ki je kasneje na proslavi naglasil potrebo, da bi nadgradnja Osimskih sporazumov upoštevala stvarne potrebe Slovencev na Videmskem in izpostavila njihovo vlogo v sodelovanju s Slovenijo. Na srečanju, ki so se ga udeležili tudi Zupani iz Idrije Podobnik, Nove Gorice Novak (vršilec dolžnosti), Škofje Loke Demšar in Tolmina Klanjšček, so Firmino Marinig in Člani občinskega odbora ponovno izpostavili pomembnost obmejnega sodelovanja in v tem okviru podčrtali zamisel o prosti industrijski coni, ki jo predvidevajo Osimski sporazumi. Sicer podrobno o tem se bosta občinski upravi iz Spetra in Tolmina pogovorili v kratkem ter sestavili skupen dokument, ki ga bosta izročili slovenskim in italijanskim vladnim organom. Poklon slikarju Vladimirju Makucu Beneški kulturni praznik je hotel biti poklon slikarju Vladimiru Makucu, čigar dela so ponudili na ogled v Beneški galeriji. Ob tej priložnosti je v imenu prirediteljev spregovorila Jole Na-mor, ki je naglasila potrebo, da bi tudi v NadiSkih dolinah dobili primeren večnamenski kulturni prostor. Potreba po taksnem centru je vse večja in uspeSnost dobršnega dela dejavnosti kulturnih skupin in organizacij je večkrat pod vprašanjem prav zaradi nezadovoljivih prostorskih rešitev. Pobude, kot je Dan slo- venske kulture, je bilo Se mnenje Jole Namor, Želijo prispevati k ustvarjanju klime prijateljstva in sodelovanja in to z bližnjo Slovenijo ter s furlansko stvarnostjo. O likovnih značilnosti slikarja Vladimira Makuca je posebej spregovorila kritičarka Nelida Nemec, ki je ugotovila, da Makučev izpovedni svet je oblikovan in že polna Stiri desetletja pronicljivo iSče ustvarjalno moč v svetu preteklega in Na razstavi v Beneški galeriji daljnega. Pomembne vsebinske in formalne premike Makuc jasneje izoblikuje proti koncu Šestdesetih let, ko se odpove liričnosti in trpkosti, ki vejeta z njegovih grafičnih listov, in v svoje podobe vnese pridih ironije in groteske. Vsebina, ki s svojo globoko izpovedno močjo, čeprav s skopo, a skrbno odmerjeno ikonografijo, postaja univerzalno sporočilo, je zaključila Nelida Nemec. Na odprtju razstave je sodeloval meSani pevski zbor Pod Lipo, ki ga vodi Nino Specogna, in ki nas je popeljal v svet ljudske narodne pesmi. V drugem delu sporeda so se prireditelji oddolžili spominu skladatelja Marija Kogoja in v Spetrski občinski dvorani pripravili koncert sopranistke Stelie Doz ob klavirski spremljavi Neve Merlak. Hommage Kogoju Pred samim koncertom, ki ga je povezovala Antonella Bucovaz, je spregovoril slovenski minister za kulturo Sergij Pelhan. Povedal je, da ponovno dogova- rjanje med Slovenijo in Italijo mora upoštevati tudi potrebe in hotenja Slovencev na Videmskem. Pelhan je ob tem zagotovil, da bo matična domovina tudi vnaprej pozorna na stvarnost v Benečiji in to ne samo na kulturnem področju, marveč v vseh družbenih segmentih. Koncertistki sta ob Kogojevih skladbah ponudili tudi izbor skladb A. Schon-berga, P. Merkuja, I. Grbca in A. Berga. Povedati velja, da se je Stelia Doz uveljavila kot zmagovalka Številnih tekmovanj in da je doslej odpela številne vloge in nastopila v priznanih gledališčih. Neva Merlak pa je po končanem Šolanju klavirja na trZaSkem konservatoriju Študije nadaljevala v Salzburgu in v Rimu. V zadnjih letih se je posvetila raziskovanju in Študiju slovenskih, Se posebno pa tržaških avtorjev (Marij Kogoj, Ivan Grbec in Vasilij Mirk). Rudi PavsiC Srečanje upraviteljev sosednjih občin na špetrskem županstvu v soboto popoldne Četrtek, 18. februarja 1993 4 Oltre due milioni i contribuenti italiani chiamati a compilare la scheda T occa al redditometro ultima novità del Fisco “Dobbiamo creare una mentalità diffusa, in tutti gli ambienti e nelle diverse situazioni, che non si compiaccia della furbizia dell’e-vasore ma la condanni decisamente come un comportamento egoista e disonesto nei confronti della collettività”. Con questo spirito il Ministero delle Finanze ha inviato recentemente a due milioni 300mila cittadini italiani (nel Friuli-Venezia Giulia i prescelti sono stati 60.817) il “redditometro”, l’ultimo escamotage ideato in funzione di un più equo sistema fiscale, basato in pratica sul presupposto, tutto da verificare, che chi spende dovrebbe aver guadagnato in proporzione. I contribuenti scelti si sono visti recapitare a casa una busta contenente due questionari (uno per il 1989 ed uno il 1990), le istruzioni per compilarli ed una busta per la restituzione, che deve avvenire entro 45 giorni dalla data di ricezione. I questionari vanno spediti all’Ana-grafe Tributaria, con raccomandata senza ricevuta di ritorno, o consegnati ad un qualsiasi ufficio delle imposte dirette, che rilascerà apposita ricevuta. La mancata restituzione o l’indicazione di informazioni incomplete o non veritiere sarà punita con una multa che potrà andare da 300mila lire a tre milioni. Ma quali sono le informazioni da riportare? I dati devono fare riferimento alla situazione relativa agli anni 1989 e 1990, come abbiamo detto. Vanno indicati - sotto- linea il Ministero nelle sue i-struzioni - beni e servizi che sono o potrebbero essere a-dibiti ad uso personale e di cui si sostengono, anche in parte, le spese o di cui si ha titolarità, anche parziale, della proprietà o dell’usufrutto. Il questionario è diviso in otto sezioni (si va dagli autoveicoli alle residenze, dai servizi di collaborazione familiare alle assicurazioni, dalle imbarcazioni ai cavalli da corsa, fino ad aerei od elicotteri), per ognuna delle quali vanno indicate caratteristiche e quota delle spese. L’ultima sezione richiede le spese sostenute per incrementi patrimoniali nel periodo 90-92. Allegate alle istruzioni ci sono anche la regole per poter determinare in modo sintetico il reddito complessivo netto. Calcolato questo valore, lo si può confrontare con quello dichiarato. Se la differenza risulta maggiore del 25%, c’é la possibilità che la Finanza proceda ad un accertamento. (m.o.) La gente? Pensa sia assurdo e inutile... Sono circa un centinaio i contribuenti, in prevalenza piccole imprese associate, che si sono rivolti alla sede di Cividale dell’Unione artigiani per la compilazione del redditometro. “Al momento del riscontro - rileva Marco Calligaris, impiegato dell’ente che copre tutti i comuni del mandamento di Cividale, da Povoletto alle Valli del Natisone - nel 75% dei casi il reddito determinato è maggiore di quello dichiarato. Sono in pochi coloro che si salvano”. Alle prese con i redditometri anche la sede cividalese dei Coltivatori diretti, dove sono giunte circa trenta richieste. Sempre a Cividale, al lavoro anche l’Unione regionale economica slovena ed il Patronato Inac. Anche qui, molti non ce la fanno a rimanere nei limiti del reddito dichiarato. E la gente, cosa pensa del redditometro? L’abbiamo chiesto a chi lo ha ricevuto. “Non so dare una risposta tecnica - ci dice Franco Pagon, macellaio a Savogna - ma penso sia una cavoiata, perché il calcolo delle spese può essere solo approssimativo”. Il redditometro non perdona nemmeno i dipendenti comunali. Ne sa qualcosa Giuliano Zuodar, di Drcnchia. “Non so con che criterio siano stati inviati i questionari, fatto sta che è arrivato anche a me, che non posso nascondere le mie entrate. Ho chiesto qualche informazione sulla compilazione, ma ho deciso di fare da solo, senza affidarmi ad un commercialista”. “Invece di aggiustare, complicano le cose. Sembra che facciano apposta” sentenzia Ado Cont, pensionato di Fae-dis, che evidentemente giudica in modo negativo l’iniziativa. Per Giancarlo Strazzolini, farmacista a S. Pietro, é “una cosa assurda e inutile. Facciamo l’esempio della casa. Uno deve calcolarsi il reddito solo in base ai metri quadri, quindi a-vere la casa qui o a Milano è la stessa cosa”. Perentorio, infine, anche il giudizio di Luciano Laurencig, di Savogna, che intravede un altro aspetto oscuro. “Non è assolutamente possibile verificare il reddito delle persone - afferma - in base alle domande del questionario, perché lo Stato consente di investire in titoli di Stato cifre illimitate. Conosco imprenditori che hanno investito miliardi in titoli di Stato e non hanno né barche, nè aerei, nè seconde case. E come se la spassano?” Michele Obit Protestna akcija Muslimanov, ki so muorli uteč od duoma Priešnje: ljudje iz Bosne tučejo na viest vsieh nas s prve strani Osman Kovačevič, adan od Bosancev, ki že niekej miescu živi v kazermi v Priesnjem, je kak dan od tega lepuo poviedu: ”Lepuo smo kupe živiel. Muslimani, Serbi an Hrovati. Kupe smo se kot otroci igral, kupe smo kot mladina hodil plesat. Družine so se formirale an obedan nie gledu, kake nacionalnosti je njega par. Zatuo nismo vierval, ker se je začela ujeska, da pride do vsega telega tarpi ienja, de bo tarkaj karve prelite, de nas veženejo uon z naših his, uon z naSe zemlje. Naumnost nekaterih Skupina posiljenih žensk iz Bosne V četrtek 25. februarja ob 19. uri na gradu v Idriji predstavitev Trinkovega koledarja 1993 politikov, v glavnem serb-skih, je kauža vsega telega”. Bosna an Se predusem Sarajevo je bila poznana po cieli Evropi ko tiste miesto, kjer v mieru an v spoštovanju adnega do druzega so živiel drugačni narodi. Sada vsega telega je konac. Z nasiljem je bluo podarto. Milijon ljudi je muorlo uteč. Bla so zbrisana an znamenja, monumenti kulture. Bla je požgana palača, kjer je bluo skrunjenih tri miljo-ne an pu knjig. Tuole muora boliet vsakega pametnega an poštenega človieka. Kar pa se na more odpustit je de ostajajo ciele vasi, ciele družine, - an pred očmi imamo narpriet otroke -brez jest, na mrazu, zak Serbi ustavjajo kamione s solidarnostno pomočjo. Kar se na more zastopit an odpustit je nasilje, vio-lenca nad ženami, čičicami. Guori se, de jih bluo že 50 taužent! 50 taužent otruok pride na sviet takuo. Sviet se muora ganit an tuole u-stavt mi se muormo oglasit! Zauekat! Corso da saboto a Prato Sabato prossimo, 20 febbraio, alle 15, avrà inizio con una breve cerimonia il corso di primo soccorso organizzato dalla Delegazione di Moggio della Croce Rossa Italiana. Il corso si terrà a Prato di Resia presso il Centro culturale ed avrà una durata di 12 lezioni (ogni sabato) comprensive ognuna di due ore di teoria e altrettante di pratica. All’interessante iniziativa hanno preso parte una trentina di giovani, consapevoli dell’importanza, a volte vitale, di saper agire con sicurezza e prontezza in casi di necessità per prestare soccorso. Questo è il primo passo verso una maggiore presenza della Croce Rossa I taliana in Val Resia. Il prossimo obiettivo, dopo la conclusione del corso, sarà quello di formare anche in Valle un gruppo operativo. (I.n.) A proposito di informazione I complessi e l’identità Scambi culturali nella comunità slovena In questi ultimi tempi, specialmente sul «Messaggero», si leggono spesso interventi non di napoletani o piemontesi, ma di alcuni che hanno avuto origine in questa stessa terra, i quali non celano il loro astio contro chi definisce slovena la nostra comunità. Malgrado ogni evidenza non vogliono sentirsi dire che sono sloveni, come se essere sloveni volesse dire essere meno civili dei romani o dei malavitosi del meridione. E’ evidente che tale stato d’animo deriva dal loro complesso di inferiorità o forse di colpevolezza nel confronto degli sloveni. Dicono: «Noi siamo sì di antica origine slava, ma non siamo sloveni». Ora, ognuno è padronissimo di esprimere le proprie opinioni, ma se vuole essere creduto deve, nero su bianco, dimostrare la fondatezza delle proprie asserzioni, altrimenti le sue sono soltanto ciance senza valore. Dire che nel nostro dialetto ci sono molti vocaboli tedeschi, italiani, friulani, non serve: lo dobbiamo alla materna sollecitudine del nazionalismo italiano che dal 1866 ha voluto bandire dai suoi sacri confini ogni altra lingua, specialmente la slovena. Un anonimo nel suo intervento sul giornale asserisce che la nostra parlata è paleoslava, perchè, dice, siamo rimasti separati per secoli dagli sloveni di oltre confine. Ciò non è vero, i nostri predecessori, anche se divisi da confini politici, hanno sempre mantenuto reciproci contatti. Sintetizzo qui quello che è stato detto molte volte: toponimi di paesi e microtoponimi di località identici - matrimoni misti - operai, ambulanti e contadini che operavano da ambedue le parti - libri di devozione sloveni molto diffusi - pellegrinaggi ai santuari di Castelmonte, Monte Santo, Lussari e-Brezje - stampa slovena della Mohorijeva Družba (300 iscritti nelle Valli) -settimane di missione tenute da religiosi sloveni con partecipazione di tutto il popolo - predicabili sloveni usati da tutti i preti della Benecia i quali li partecipavano ai loro fedeli integralmente o quasi - preghiere e canti religiosi e profani identici. La lingua paleoslava è quella dalla quale sono derivate tutte le altre - boema, polacca, serba, slovena ecc., così come il latino ha dato origine alla lingua italiana, francese, spagnola e portoghese. Il paleoslavo è tuttora usato nella liturgia ortodossa. Ciò significa, secondo quel tale, che noi parliamo la stessa lingua del metropolita di Mosca e degli archimandriti ortodossi! Ce n’è uno che si appella a Don Pietro Del Medico. Don Pietro, bravo e zelante, l’ho udito parlare soltanto in italiano e sono certo che non ha mai letto un libro sloveno. Disse infatti che il suo compito era di insegnare il Vangelo, non la lingua (troppo comodo, poiché il prete ha anche il dovere di difendere i diritti umani. Vedi gli insegnamenti del Papa.) Per giudicare bisogna conoscere la nostra parlata e la lingua letteraria. Proprio a proposito della lingua italiana, vennero mandali da noi a bella posta dei sacerdoti italianofoni. Però il caso più clamoroso è successo in Istria dove, appena venne aggiudicata all'Italia (trattato di Rapallo), il governo soppiantò 150 religiosi croati e sloveni con altrettanti italiani. E-semplare fu il rimbrotto che fece un barbuto frate cappuccino ad un disgraziato penitente croato. Gli disse: «impara prima l’italiano e poi verrai a confessarti». La mia proposta sarebbe di conferirgli il cavalierato post mortem e di tumulare i suoi resti mortali accanto a quelli di Garibaldi a Caprera dove anche le capre hanno la barba. Anni addietro un prete friulano per farsi comprendere dalla gente in un paese del meridione dovette portarsi dietro un interprete. Quando uno dei nostri si reca a Tolmino non ha bisogno di interpreti, è sufficiente che conosca il nostro dialetto senza tanti italianismi. Se conosce l’«oče nas», le nostre preghiere tradizionali, i canti religiosi, quale «Lepa si roža Marija», i canti popolari, quali «Gor in dol po sred vasi», «Terežinka je zgodaj usta-la», ha quanto gli serve. Non sono paleoslave, ma attuali di tutta la Slovenia. Se poi non conosce nessuna di tali cose, vuol dire che è un forestiero o un baluba colonizzato. Ma la colpa è di chi gli ha fatto perdere le proprie radici. Pasquale Guion Lo sloveno a Resia Mercoledì 24 febbraio, alle 20, presso la canonica di Prato, prenderà avvio il corso di sloveno, organizzato dall'Istituto per l'Istruzione slovena in collaborazione con la ZSKD di Re sia. Il corso, che sarà tenuto da Luisa Cher di Lusevera, si svolgerà in due parti: per i principianti e per coloro che hanno già delle conoscenze. Terminerà a fine maggio. Per informazioni ed iscrizioni rivolgersi alla ZSKD di Resia (53428). (I.n.) rave.. An lietos so parsli boni za kupit benzino buj dobar kup. Dajal jih bojo od do-nas, četartak 18. febrarja, do petka 12. marca. Vsaka ma-kina ima pravico imiet 540 litru. Bone za bencino buj dobar kup jih dajo tudi drugo lieto, za potlè se bo pa vidlo, ka’ decidi vlada, governo. Tle zdol vam napišemo, kada puodeta lahko po nje na vas kamun. Dreka: v pandiejak, srie-do, četartak an petak od 8. do 14., v torak od 8. do 17. an v saboto od 8. do 13.; Garmak: od 20. febrarja do 12. marca: v četartak od 16. do 19., v saboto od 9. do 11.30; Podboniesac: v torak od 15. do 18., v četartak an saboto od 9. do 12; Spietar: (samuo an tie- dan) četartak 18., petak 19., pandiejak 22., torak 23., četartak 25., petak 26. od 15. do 18.; v saboto 20. od 8.30 do 12.30. V sriedo 24. ufici-hi kamuna bojo zaparti; Sauodnja: vsako sriedo od 13. do 16., vsako saboto od 9. do 12.; Svet Lienart: vsak dan, od pandiejka do sabote od 10. do 12., v torak tudi po-pudan, od 15. do 18.; Sriednje: od pandiejka do sabote od 8.30 do 11., v četartak an petak tudi popu-dan, od 17.30 do 19.; Čedad: od pandiejka do petka od 8.30 do 12.30, v saboto od 8.30 do 12., v torak an petak tudi popudan od 15.30 do 17.30. Brez koriere? Al bomo brez korier tle po naših dolinah? “Rosina” pravi, de ima glih tajšne pomoči od dežele, ku dite ki uozejo po miestah. Tle par nas pa se kajšan krat gaja, de koriera pride du Čedad prazna, takuo “Rosina” na sluie nič, stroški so pa veso- ki. Se muore rešit socialni problem, ki ga tela firma na more sama nosit na rama-nalt. “Če dežela nam na parskoče na pomuoč, na bomo mogli iti napri” pr ave jo tisti od “Rosine”. Ben nu, še an problem za nas, ki tivmo v gorah. — Kronaka---------------- Nona Giuseppina je poskarbiela... tudi za tebe • •• mali Francesco četrtek, 18. februarja 1993 V nediejo je biu Svet Valentin, patron ljubezni. Vsi ti zaju-bljeni so kupuval rože al pa druge darila, druge Šenke. Nadalin je imeu tarkaj muroz, de je cieli dan nosu pusja-ce okuole po dolinah. An parjatel ga j’ prasu, kuo more zado-volit, kontentat tarkaj žensk. - Za tiste, ni obe-dnega problema - je hitro odguoriu Nadalin -kupu sen nov motorini!! *** Tudi otroc so vprašal mamo, če jim kupe čokolado. Pejala je či-čico v butigo, kjer je zagledala dvie pipine uoz čokolade: moško an žensko. Parsla je blizu gaspodinja an jo vprašala, če vzame pi- ! pino moško al pa zensko. Cičica je lepuo pregledala obadvie an hitro poviedala: - Moško, zatuo ki ima vič blaga!!! Bepino je biu zaju-bljen tu ’no lepo čiči-co, pa ni uagu jo iti gledat, takuo za Svet Valentin jo j’ klicu na telefon. - Halo, pronto, a si ti Bepino, recimi ži-har... -Zihar!!! Tinčic, ki hode v peto osnovno dvojezično Suolo v Spietar, se je zajubu tu ’no učitelj-co, sa v Spietre so ries vse lepe an mlade. Kadar je tuole zaviedala njega mestra mu je z liepam poviedala, de so ji useč buj veliki, de neče otruok. - Oh, za tiste se ni trieba bat - je hitro odguoriu Tinčic - ker imam tisto rieč! - Kore rieč - ga je radoviedno popraSala učiteljca. - Tisto, ki po teievi-žjonu vsi Suolari u-stajajo an odguarjajo “Je muoj, je muoj, je muoj”!!! V Svetim Lienarte je Su obiskat osnovne, elementarne Suole pa direktor. Vsi otroe so bli zbrani kupe an tam spriet te narbuj mičken je imeu čez rame ’no sjarpo bielo, zeleno an ardečo. Direktor ga j’ poprašu zakaj nose tisto sjarpo, če je an otrok od Jakopa Steli-na al od Kostanja, ki na vso silo muorejo pokazat, de so Taljani! - Oh ne, gospuod direktor, ist nosem tole sjarpo zatuo, ki sem sindak telega kamu- Senjam v Ažli Svet Tinac Tek je biu na sejmu v Ažli nam je jau, de je bluo pru lepuo, je parjelo iti na-Zaj v lieta, kar senjam v kaj-Sni vasi je biu parložnost za se veselit vsi kupe, brez na-pravjat Buog vie ki. Vesela atmosfera je parsla sama od sebe, nie korlo speč ku ’no gubanco an Strukje za parja-telje, Skampinjat v turme an parklicat kako rimoniko tu osterijo za veselit vse. Takuo je bluo v Ažli. Par maS je pieu Pod lipo, zvičer je parSu pa Matajur taz Klenja. Ližo an drugi godci so parsli z njih ramo-niko an godli po oSterijah. Po hišah so spekli Strukje za ponudit parjateljam, pa tudi za jih nest na konkorS te narbuojsih. Je bluo 24 kon-korentu, 8 od zuna an 16 iz Azle. An tele krat so partecipai na konkorS an dva moža: Marco Turalo iz Ažle an Paolo Osgnach taz Klenja. Uuo je pa uduobu? Od tistih od zuna Elide Serafini iz Lipe, med domačimi pa Maria Qualizza (parva), Imelde Dorbolò (druga) an Giuseppina Domeniš (trecja). Nagradil so jih v oštariji ta par Veri. “Skoda de nie prestora, za narest kieki vič” so nam jal organizatorji. Trostajo se, de postrojejo faruž, kjer bo tudi prestor za manifestatone. Komitat iz Ažle zahvale vse tiste, ki so parali na senjam an tiste, ki so °cvarli strukje, pru takuo dite, ki so pomagale par tem an dal premje.“Vas čakamo an druge lieto!” so nam jal. Naš j ud j e na pozabe j o na rojstni duom Ce košta manj je buj lahko iti runat "pieno", kene? Kada iti na vaš kamun po bone za benzino Kje bomo an bojo pustoval? Kam gremo pustinat lietos? Al se napravja kieki tle okuole? Mi smo zviedel kar prebereta tle zdol. Sriednje: Pustinal bojo dva dni. V saboto 20. febrarja bojo ob Stierih du Ceda-de, potlè puodejo v Prie-Snje, Spietar, Ažlo an Škratove. V nediejo 21. puodejo pa po vaseh srienjskega kamuna. Par nogah? Ne, s ko-riero! Na Pepeunico, zvičer, bo pogreb pusta gor v Srie-dnjem. Podboniesac: “Comitato festeggiamenti” an Kamun sta organizala pustovanje pod velikim tendonam.V petak 19. zvičer bo ples z ansamblom American Band; v saboto 20. bo godla “Checco Band”; v nediejo 21. bo na varsti ansambel “Lopos” an v torak 22. pridejo gost pa “Pal”. Zadnji dan pusta veberejo narlieu-So maskero, ki udobi an miljon! Garmak: Naco, četartak 15., go par Hloc, v Mohori-novi gostilni se srečajo tisti, ki žele iti na pustovanje, ki ga organizava kulturno društvo Rečan iz Lies. Program pustovanja je tel: v nediejo 21. febrarja se mu-orta usafat go par Hloc glih opudan; tle odtuod puodeta po vaseh Garmika, Srie-dnjega an Svetega Lienarta; bi bluo dobro, de bi ble, takuo ki je bluo ankrat, te lie-pe an te garde maskere, pru takuo de bi parSu kajsan z rimoniko. Čedad: “Pust na targu Diacono” v saboto 20. od 14.30 napri. Ob 14.30 igra “Mare magico”, ob 16. uri čedajska banda, ob 16.30 Tombola od Società operaia mutuo soccorso. Cedajski pust so ga organizal Società operaia, čedajska fara, ter-govci an čedajska banda. Pet liet od tega na Novim Matajurju smo bli diel ’no fotografijo liepega puobčja, ki tekrat je imeu ’no lieto. Tist puobič se kliče Giancarlo an seda ima Sest liet. Fotografijo nam jo je bla posjala njega nona, Giuseppina De Bellis, poročena Qualizza, ki živi tan v Kanadi, ku vsa nje družina. “Fotografija od mojiga na-vuoda Giancarla, ki sta bli diel na Novem Matajurju je seda obiesena tu njega kam-bri an on vičkrat me vpraSa, kuo je tuo, de je bla na giornale. An midruz smo zlo veseli mu pravt odkod par-haja, od njega slovienskih koranin.” Takuo nam piSe nona Giuseppina. “Seda imam Se adnega navuoda, se kliče Francesco an nas nimar vprasa, zaki njega brat Giancarlo je go na giornale an on ne. Ist san mu jala, de naj se na bo-ji, nona poStudiera an na anj.” An takuo je ratalo. Francesco na 23. marca do-pune Stier lieta življenja. Za telo lepo parložnost nona mu senka njega fotografijo na Novem Matajurju. Al si kontent, Francesco? Si pru srečan imiet tako barko nono, kene? Vsi mi tle z nase liepe Benečije ti pošiljamo ’no koso poljubčku, bačinu an se troStamo, de nas prideš gledat, de prideš gledat prestore, ki toja nona an vsa toja družina ljubejo, čeglih žive takuo deleč. Nona Giuseppina nam Se pise: “San takuo ponosna na naSo slo-viensko kulturo an vierta mi, mi manjka puno.” Mali Francesco, za tuoj rojstni dan ti Zelmo vse dobre telega sveta, pozdravi tojiga brata Giancarla, toji-ga tata, Ivano Qualizza iz Kravarja, mamo, Patrizia Jodoin iz Boucherville (Canada), tojo nono an vse toje drage. Manjku Sta se jo zaslužila torto, ki jo riežeta na vičerji žlahte an parjatelju. 25 liet skupnega življenja. Tuole ni dost in ni malo, posebno če pomislimo, da se donasnji dan zapuščajo novici že po 25. dneh. Tiljo an Lucia nista nikdar na kaj tajsnega mislila, čeglih je sla mimo kajsna “buraska”, kot se dogaja v pametnih družinah. Attilio Vogrig - al pa Tiljo Bujacu - Na puoj tih - hiSa na samim pod Velikim Gar-mikam - an Lucia Tomasetig - Flipežova iz Zverinca, sta se poročila 25. novemberja 1967. lieta. Lucia mu je ro- še tarkaj liet vam žgimo! dila tri otroke. Parva je hči Teresa, drugi je sin Daniele in zadnja je hči Marianna. Bi ne biu rad pozabu. Tiljo je dobar zidar an imprežar. Zazidu je lepo vilo v kraju San Mauro (Premariacco). Lucia an otroc pa so pomagal, de pride do tele hise. Liep življenjski praznik sta praznovala v ristorantu v Serio, v Bardih. Z njim so se veselili sinuovi, žlahta an parjatelji, ki jim voSčijo Se puno zdravih, srečnih an veselih liet v skupnem življenju. Stric - njac Doric novi matajur Četrtek, 18. februarja 1993 Minimatajur I nostri tesori nascosti E tempo di carnevale, di festeggiamenti e travestimenti, un’occasione di cui ormai approfittano quasi soltanto i più piccoli. Ed è un peccato.Comunque bambini, il nostro augurio è che il vostro carnevale sia il più bello possibile. Questa però è una buona occasione anche per avvicinarci alle antiche tradizioni del carnevale, conservate attraverso i secoli, nelle Valli del Natisone. E un patrimonio molto ricco, che molti ci invidiano e che dobbiamo conoscere per poterlo apprezzare e conservare. Chiedete ai vostri genitori e nonni, ai vostri insegnanti di illustrarvi il significato ed i riti del nostro carnevale. Che cosa sono i blumarji di Montefosca, i pustje di Rodda, i pustici di Montemaggiore. Come si vestono e perchè. Qual’è il significato dei loro rituali, quando e perchè hanno avuto origine. E poi non lasciatevi sfuggire l’occasione, quest'anno, per vederli da vicino. Noi in redazione a-spettiamo i vostri disegni e i risultati di questa ricerca. Saremo ben felici di pubblicarli. Su, al lavoro. Marne Abece ni doma in njeni otroci se pošteno zabavajo Maškarada črk Mama Abeceda je odhitela po opravkih, črke so ostale same doma in so sklenile prirediti maškarado. «To bo zabavno,» so kričale druga čez drugo, «hitro se namaski-rajmo!» «Predlagam, da najboljša maska dobi nagrado,» je vzklikala črka A in brž odhitela v sosednjo sobo, da se namaskira. Živžav je hitro zamrl, ker so se črke zapodile vsaka v svojo sobico. Iz omar in predalov so privlekle nosove, pasove, naočnike, sončnike, stare halje in tako dalje. Cez uro so se črke zbrale v glavni sobi. Hitro so jo okrasile z baloni, lampijoni, cvetovi in pisanimi trakovi. Navile so star gramofon in zabava se je začela. Plesale so, pele, rajale in se sploh zabavale. Potem so začele ugibati, kdo se skriva pod maskami. «Tole bo gotovo črka B, poglejte, kakšen dvojni trebuh ima», je rekla črka U, ki se je maskirala v črko V. «Oho, motiš se, prijateljica,» je odgovorila črka, ki naj bi bila črka B. «Jaz sem črka D, samo pas sem si zategnila čez sredino trebuha, pa sem postala B. «Sijajna maska, sijajna,» so zaploskale črke. Potem so ugotovile, da se je črka N prevrnila na desni bok in tako postala črka Z. Crka M se je maskirala v N, A se je postavila na glavo, zakrila prečno črtico in tako postala črka V. Crka C pa je prijateljici C posodila strešico in prav vsak se je zmotil, ko ju je videl. Nastala je prava zmešnjava, ker nihče ni videl, kdo je kdo! Ali je črka R res R, ali ni le maskirana črka P? Kaj se ni črka L maskirala v E? Pri najboljši volji se ni dalo ugotoviti, katera maska je zares naj- boljša. «Predlagam,» je rekla črka U, «da vse maske proglasimo za najboljše.» «Ima kdo kaj proti?» «Nihče, nihče, nihče,» so kričale črke. «Hura, vse smo najboljše!» Tisti hip se je domov vrnila mama Abeceda. Utišala je veščanje, ki je šlo skozi ušesa in strogo rekla: «Tako, otroci, naočnike, sončnike, balone, lampijone, cvetove in trakove, stare halje in tako dalje tja, od koder ste jih vzeli! Potem pa se lepo postavite v vrsto, da vidimo, če kdo manjka!» Črke so ubogljivi otroci in v petih minutah je bilo vse pospravljeno. Ko so se postavile v vrsto, je prišla mama Abeceda in jih preštela. Takole: ABCCDEF-GHIJKLMNOPRSS-TUVZ2! Jože Petelin Blumarji iz Črnega vrha tekajo po polju Pust iz Ruonca z lesenimi kleščami Dragi otroci, spoznajmo naše pustne običaje! Pustni koncert V soboto 24. februarja ob 16. uri se bo v špetrski občinski dvorani ponovila tradicionalna prireditev: pustni koncert. Na njem bodo nastopili gojenci Glasbene sole iz Spetra. Sabato 20 alle ore 16 nella sala consiliare a San Pietro al Natisone tradizionale appuntamento con la Scuola di musica - Glasbena Sola: il concerto di carnevale. Pustovanje in danes v Benečiji Vsi, otroci pa Se posebno, nestrpno pričakujemo pust. Pustni Cas je Cas veselja, ko se lahko iz vsega in vsakega (tudi iz samih sebe) norca delamo, saj takrat nihCe ne zameri, predvsem pa preoblečeni in s pokritim obrazom vemo, da nas ne bodo prepoznali. Ob smehu in dobri volji se tako med pustovanjem dovolimo, kar v vsakdanjem življenju ni dovoljeno. V zadnjih letih, na žalost, postaja pustovanje le otroško veseljačenje, in vedno manj je odraslih, ki se prepustijo pustnemu praznovanju. Nekoč je bilo tudi po Nadiskih dolinah drugače. Pustovale so cele vasi, cele družine. Klobuk pustiča iz Matajurja Festa di carnevale al Centro pridobiti naklonjenost narave in visijh sil in torej dobro, bogato letino. Z Časom se je pust spremenil in zgubil dober del njegove vsebine, ohranil je predvsem zunanji videz. Beneška Slovenija (in v prvi vrsti občina Podbone-sec), Rezija in Kanalska dolina, torej tisti del naše dežele, kjer živimo Slovenci je na srečo ohranil dober del teh starodavnih pustnih običajev. Zato moramo biti ponosni! Najprej pa, dragi otroci, moramo spoznati naše stare pustne navade, zato da jih bomo znali ceniti, spoštovati in varovati. Odkod so blumarji, pustje in pustici? Kako so oblečeni? Kako poteka njih pustovanje? Kakšne posebnosti ima? Vprašajte doma, vprašajte učiteljice naj vam prikažejo tradicionalni beneški pust. In potem pošljite nam vaše spise! Tutte le scuole si stanno preparando a festeggiare nel modo più vivace e fantasioso possibile il Carnevale. Così accadrà naturalmente al Centro scolastico bilingue di S. Pietro al Natisone. Saranno naturalmente i più piccoli a festeggiare più a lungo ed intensamente. Oggi, giovedì, tempo permettendo, sfileranno per le vie di S. Pietro, mentre martedì mattina,festeggeranno il carnevale a scuola assieme agli alunni delle elementari. Come è già noto ai nostri giovani lettori, l’asilo bilingue di S. Pietro ha aperto le sue porte ai nonni perchè possano raccontare ai piccini favole, poesie o fatti del passato. I racconti vengono registrati e vanno in onda nell’ambito delle trasmissioni “Nediški zvon", dedicate dalla RAI alle Valli del Natisone. Ecco come si svolge la registrazione in un disegno di Francesco Cendou di Masseris (Savogna) bilo pametno, da bi si vsaj za pust nabrali dobre volje in optimizma. Toda pust ni samo to. Njegova zgodovina sega da-leC nazaj v prazgodovino in je povezana s starodavnimi verovanji človeka, z njegovim odnosom do narave in neznanega. Nastal je v agrarni družbi in je imel neko “religiozno”, magično vsebino. Pustni Cas je na meji med zimo in poletjem in v davnini je pustovanje pomenilo bitko med hladno zimo, ko življenje na polju zamre in poletjem, ko se s toploto sonca narava zaCne prebujati. Pomenil je bitko med dobrim in zlom, med temo in svetlobo. Zato, recimo, so pustje imeli privezane na hrbtu ali okrog pasu zvonce, da so odganjali zle duhove in moCi. Tudi tek in ples pustov ni bil slučajen, bil je pravi obred, namen katerega je bil Lepo in prav bi bilo oživeti pustno tradicijo, saj tudi mi odrasli, Čeprav se borimo z vsakodnevnimi težavami, ali prav zaradi tega, potrebujemo sprostitev in bi Liep petelin iz Marsina AMATORI Real Pulfero - S. Daniele 3-1 Pol. Valnatisone - Amaro 2-1 PALLAVOLO FEMM. S. Leonardo - Albatros 3-1 PALLAVOLO MASCHILE Maianese - S. Leonardo 1 -3 Prossimo turno PROMOZIONE Juventina - Valnatisone Union 91 - Primorje 3. CATEGORIA Pulfero - Paviese Savognese - Medeuzza JUNIORES Varmo - Valnatisone ALLIEVI Valnatisone - Celtic AMATORI Pieris - Reai Pulfero Poi. Valnatisone - Collerumiz PALLAVOLO FEMM. Villacher - S. Leonardo PALLAVOLO MASCHILE S. Leonardo - V. B. Udine Classifiche PROMOZIONE s- Luigi, Aquileia 26; Juventina, Cormonese 22; Valnatisone, Trivignano, Fortitudo 21 ; Ruda 20; Lucinico, Fiumi-cello 19; Gonars 18; Flumi-gnano 16; Primorje 15; Costalunga 14; Union '91, Varmo 12. 3. CATEGORIA S. Lorenzo 28; Medeuzza 22; Sagrado 21 ; Mariano, Paviese 19; Rangers, Begliano 18; S. Rocco, Vermegliano 17; Cormorangers 12; Pulfero 11 ; Savognese 8; Azzurra 7; Celtic 6. JUNIORES Ruda 33; Tricesimo 32; Cus-signacco 31 ; Gemonese 26; Aquileia 23; Varmo 22; Tava-gnacco 19; Bressa/Cam-poformido 18; Gradese 15; Serenissima 14; Fagagna, Flumignano 13; Valnatisone 10; Gonars 9. ALLIEVI Reanese 30; Valnatisone 27; Gaglianese, Buiese 24; Fortissimi 23; Nimis 22; But-trio 20; Cividalese 19; Celtic 18; Natisone 15; Chiavris/B 13; Azzurra 12; Riviera 11; Union 91/B 7; Manzano 4; Fulgor 3. AMATORI Reai Pulfero 22; Invillino 21 ; Costantini, Pantianicco 17; Holiday, S. Daniele, Vadano 15; Precenicco 14; Chiopris 12; Marano, Vacile 11; Maiano 6. PALLAVOLO FEMMINILE Codroipo 28; Coimpex 26; Albatros Spilimbergo 22; Sagrado, Asfjr Cividale, Rivignano 20; Paluzza 16; Gelinia Maniago, Natisonia 12; Lucinico 10; Bor Friulex-Port, Virtus Trieste 8; Poli-sportiva S. Leonardo 6; Villacher Monfalcone 2. Četrtek, 18. februarja 1993 j Ben dieci nel sacco E tornata alla vittoria, dopo i due pareggi ottenuti con la Cividalese ed i Fortissimi di Udine, la squadra Allievi della Valnatisone che era impegnata nell'incontro casalingo a Scrutto contro il Fulgor. I ragazzi di Godia si sono presentati in campo incompleti subendo quindi una dura sconfitta. Dieci a zero il risultato, e non è di tutti i giorni. Sono bastati nove minuti alla Valnatisone per sbloccare il risultato con un tiro cross di Enrico Cornelio, quindi la doppietta di Cristian Specogna al 15’ ed al 19'. Concludeva la serie di reti nel primo tempo Matteo Tomasetig. All’inizio della ripresa Specogna segnava la sua terza rete, quindi Stefano Tomasetig portava a sei il bottino. Andava ancora in gol Cornelio, imitato due minuti più tardi da Denis Terli-cher, che precedeva la seconda prodezza di Stefano Tomasetig, che insaccava con un bel tiro all’incrocio dei pali. Al quarto d’ora veniva concesso un calcio di rigore tirato alto da Patrick Chiuch, ma l’arbitro faceva ripetere perché il portiere si era mosso in anticipo. Alla battuta andava stavolta Federico Golop, che calciava la sfera angolatissima. Dopo aver battuto sul palo, il pallone finiva in rete. Nei restanti minuti la squadra amministrava il gioco. Per gli ospiti da segnalare solo un’occasione, con una traversa colpita a portiere battuto. La vittoria di domenica permette ai nostri ragazzi di rimanere al secondo posto del girone in attesa di verifiche più impegnative. Domenica prossima infatti a Scrutto saliranno gli udinesi del Celtic, che nell’ incontro di andata costrinsero i nostri ragazzi a! pareggio, con un finale di gara infuocato. Paolo Caffi Uspeh naših odbojkarjev Trojna zmaga v C-l ligi Konec tedna v zamejskem tekmovalnem Športu je potekal v znamenju u-speSnosti na odbojkarskih igriščih. Slovenske ekipe so namreč vil. srečanjih na državnem in deželnem merilu zmagale kar sedemkrat. Povsem pomembna sta uspeha Valprapora Imse pri moških in Bora Tombolini pri ženskah. Obe sesterki namreč ohranjata stik z vodečimi in sta zato Se v teku za napredovanje. Kar zadeva nogomet, velja povedati, da je to čas derbijev. V promo-cijki ligi sta se na Proseku srečali Primorje in Juventina, ki sta si razdelili točki. Končni izid je vsekakor pravičen. StandreSko Juventino pa čaka že v nedeljo druga derbijska preizkušnja, saj bo na Baiamontiju sprejela beneški Valnatisone. Ob koncu omenimo še pomembno zmago združene postave Jadrana, ki je premagal neposrednega tekmeca iz Pordenona. IZIDI - Odbojka (moška C-l liga): Valprapor-Noventa 3:1; (ženska C-l liga) Vivil-Koimpex 0:3, Bor Tombolini-Martignacco 3:0; (moška C-2 liga) Olympia-Buia 3:1, Cremcaffe-Bor 3:0, Sloga-Rozzol 2:3; (ženska C-2 liga) Por-cia-Sokol 2:3, Fiume Veneto-Kmečka banka 2:3. Nogomet (1. AL): Pro Romans-Zarja 3:3, Opicina-Vesna 1:0; (2. AL) Ronchis-Kras 2:0, Zompicchia-Primo-rec 0:0, Sovodnje-Medea 2:1, Breg-Fin-cantieri 1:3. KoSarka (B-2 liga): Jadran-Pordeno-ne 94:76; (D liga) Kontovcl-San Daniele 78:95, Intermuggia-Bor Radenska 86:74. (R.P.) Incontenibile Real Grazie a Barbadillo e Pallavicini liquida anche il San Daniele Da dodici giornate la Valnatisone incamera punti. Domenica contro il Varmo ha ottenuto un pareggio che, comunque, le va stretto. Gli ospiti si sono difesi per tutta la gara passando però per primi in vantaggio, dopo un quarto d’ora, con un tiro da lontano che ha sorpreso Venica. Sono bastati due minuti per riportare la gara in parità grazie ad un autogol propiziato da un traversone in area di Costaperaria. I nostri ragazzi hanno cercato il raddoppio sfiorato in tre occasioni con Jacuzzi, Sedi e Peres. Nel prossimo turno è in programma la trasferta di Gorizia contro la Juventina. La Savognese ritorna sconfitta dalla trasferta di S. Lorenzo Ison-tino, capolista del girone. Gli i-sontini nelle sedici gare disputate hanno subito solamente 4 reti, mettendone a segno 28 e meritando così la posizione di vetta che permetterà loro il salto in Seconda categoria. Un Pulfero gagliardo, ma a corto di difensori, ha subito una troppo pesante sconfitta a Medeuzza. Paolo Cont ha dovuto schierare quale punta il portiere di riserva Ivo Predan per mettere undici ragazzi in campo. I padroni di casa sono andati in gol dopo soli due minuti ed hanno quindi raddoppiato. Stefano Pollauszach ha accorciato le distanze permettendo così di chiudere il primo tempo sul 2-1. Nel finale di gara, quando gli arancioni hanno accusato la fatica, ci sono state le altre due reti del Medeuzza. Gli Juniores della Valnatisone hanno lasciato, nello scontro diretto di sabato, il fanalino di coda al Gonars. Un palo, una traversa ma soprattutto il gol di Cristian Mulloni hanno permesso ai nostri ragazzi la seconda vittoria consecutiva. Va messa in eviden- za la buona prova della squadra, che ha costretto per tutto l’incontro sulla difensiva gli ospiti. É durata solo due minuti la presenza in campo dello sfortunato portiere del Reai Pulfero Tomasetig (che sostituiva lo squalificato Vogrig), costretto ad uscire per la frattura di alcune costole. Lo ha sostituito fra i pali Silvano Cedarmas. I ragazzi del presidente Claudio Battistig hanno reagito mettendo a segno tre reti, la prima di Geronimo Barbadillo e le altre due di Walter Pallavicini. La Polisportiva Valnatisone di Cividale, infine, è tornata alla vittoria ospitando sul campo di Carraria i camici dell’Amaro. Concluso il primo tempo a reti inviolate, i cividalesi nella ripresa hanno subito il gol ospite su punizione. 11 pareggio di Freschi e la rete di Dominici hanno chiuso il conto della partita. Nonostante la pausa invernale continuano gli allenamenti a Scrutto Geronimo Barbadillo, qui assieme al centravanti della Savognese Zarko Rot, ha rimpiazzato degnamente Paolo Miano trascinando il Reai Pulfero verso le finali nazionali del torneo Amatori La Valnatisone bloccata sul pari tra le mura amiche. Sfortunate prove in trasferta di Pulfero e Savognese. Passi avanti per Juniores, Allievi e Poi. Valnatisone I Pulcini si preparano In programma tre recuperi in attesa della ripresa del campionato a marzo Risultati PROMOZIONE Valnatisone - Varmo 1-1 Primorje Juventina 0-0 3. CATEGORIA Medeuzza - Pulfero 4-1 S .Lorenzo - Savognese 3-0 JUNIORES Valnatisone - Gonars 1-0 ALLIEVI Valnatisone - Fulgor 10-0 I Pulcini dell’Audace sono in piena attività nonostante la pausa invernale. A-gli ordini di Ivano Martinig, Pio Tomasetig e Michele Podrecca si allenano negli impianti messi a disposizione dall’amministrazione comunale. Il presidente Giuseppe Qualizza è il principale artefice di questa attività che raggruppa due formazioni, A e B, composte da un nutrito numero di ragazzi: Michele e Cristian Bergnach, Filippo Cernotta, Alessandro Corredig, Federico Crast, Andrea Dugaro, Davide Duriavig, Erik Dor-gnach, Cristian Florencig, Nicola Meneghin, Michele Pandin, Andrea e Michele Predan, Patrick Podoriesza-ch, Luca Postregna, Simone Qualizza, Maurizio Suber, Cristian Trusgnach, Gabriele Jussig, Simone Picon, Patrick Gariup e Matteo Pri-mosig. Nella foto a lato la squadra A, ancora imbattuta, mentre la B (foto sopra), sta facendo esperienza in attesa degli imminenti recuperi. Četrtek, 18. februarja 1993 SPETER Lipa Imamo čičico! V mladi družini tle v nasi vasi teče zibiela. V nji mier-no spi liepa čičica, Elisa, ta-kuo so ji diel ime mama an tata. Elisa se je rodila v čedaj-skem Spitale v saboto 6. fe-brarja zjutra. Nje mama je Alessandra Messere iz Čedada, ki je parsla za nevie-sto tle v naSo vas, potlè, ki je oženila Luca Manig, srečnega tata majhane čičice. Za rojstvo Elise se vesele pru vsi, družina an zlahta, parjatelji, pa tudi vasnjani, ki videjo rast njih majhano vasico. Elisi, ki je parvi otrok mladega para, želmo puno liepih reči v nje življenju. Klenje Je par m Antonio “Na zamierta če san paršu nomalo pozno, san stau pru dobro kjer san biu priet... potlè “hisca” je rata-la premajhana an san parSu gledat, kakuo je na telim svietu. Se mi pari, de me je čakalo niekan puno judi an seda vsi me gledajo, vsi me čejo parjet tu naruoče... vsi pravejo “Eh je podoban mene”. Na rieč je Sigurna, san velik an za tuole mislim, de je parpomagu muoj tata. Pe-zin Stier kile an san dug 56 centimetru! San se rodiu v saboto 13. febrarja, moja mama je Michela Pagon iz Sauodnje, muoj tata pa Carlo Bevilacqua iz Klenja, dal so mi ime Antonio. Se sa-muo troStan, de vsakoan-tarkaj me puste par mieru počivat, pa visno de bo težkuo, vsi me čejo, noni Giulietta an Franco, Enni an Sergio, “strici” an “tetè”, kužini, pa tudi parjatelji mojiga tat an moje mame.” Pru takuo, strukjac, smo te težkuo čakal, an seda ki si parSu, si naSe veseje. Zelmo ti, de bos rasu srečan, zdreu an veseu! SREDNJE Gniduca Se je rodiu Marco Isacco nie vič sam, seda bo viedu s kuon se tolit, se norčinat. V nediejo 14. febrarja, glih na dan svetega Valentina, praznik vsieh tistih, ki se imajo radi, se je rodiu njega bratrac Marco. Lohni mama an tata bojo i-miel nomalo vič diela, posebno če an Marco bo žiu ku Isacco, pa kjer so otroc je tudi veseje. Srečna mama je Alice Clinaz iz Kravarja, srečan tata pa Remo Chiabai - Ku-lažu iz Gniduce. Njim se jim muormo pru iz sarca zahvalit, zak če.na-Sa vas bo Se Ziviela je pru zavojo njih, ki so decidli Zi-viet tle potlè, ki so se oženil. Tle zidajo novo hiso an vsi jim Zelmo, de bi v nji Ziviel srečno an veselo kupe z njih otročičam puno an puno liet. Marcu, pa tudi Isaccu, ki hode v dvojezični vartac v Spietar, želmo an kup liepih reči. Liesa Zbuogam Giampiero Prezagoda nas je zapustu Giampiero Vasconi, imeu je samuo 57 liet. Umaru je v saboto 13. febrarja zjutra v videmskem Spitale, kjer so ga gledal ozdravet, pa pruot hudi boliezni je težkuo jo u-dobit. V veliki žalost je pustu ženo Lucio Lukcjovo iz Se-uca, hčere Loredano an Mo-nio, zeta Tonina, navuode Manuela an Mattea, brate, sestro, kunjade an vso drugo žlahto. Giampiero je biu taz Varese, dielat je Su v Žvicero an gorè je zapoznu an oženu Lucio Lukcjovo iz Seucà. V tisti deželi sta dielala puno liet, potlè sta parsla živet kupe s čečam gor na Liesa. Giampiero je imeu puno parjatelju, je biu tudi presi-dent od secjona Dreka -Garmak tistih, ki dajejo kri. Je nimar gledu prepričat ljudi, de dajat svojo kri za rešit življenje drugim je dobra rieč. Njega pogreb je biu go na Liesah v pandiejak 15. febrarja popudan. Zaries puno ljudi mu je parslo dajat zadnji pozdrav. PODBONESEC Kras Smart v vasi Po dugem tarplienju je v videmskem Spitale umarla Oneglia Bortolutti, poročena Cernoia. Imiela je 77 liet. Oneglia se je bla rodila v Ofijane, ku nje mož Antonio, Toni za družino an pa-rjatelje. Puno liet sta preži-viela po sviete, potlè sta pa daržala do malo liet od tega ostarijo ta na Kraše. Tri lieta od tega sta imiela veliko srečo praznovat zlato poroko, petdeset liet skupnega življenja. Seda, ki je Oneglia mogla mernuo živiet, je pa umarla. Za njo jočejo mož Toni, hči Luisa, sin Valerio, zet, neviesta, navuodi an vsa druga žlahta. Nje pogreb je biu v Lan-darje v saboto 13. febrarja popudan. Varh Zazvonila je Avemarija Nasa vas ima nimar manj ljudi, počaso počaso umie-rajo nasi te stari, nase prave koranine, mladih družin pa niemamo. Tele dni je v turme Lan-darja zazvonila Avemarija za drugega naSega vasnjana. V čedajskem spitale je umaru Gino Laurencig, imeu je 82 liet. Na telim svietu je zapustu sinuove, hčere, neviesto, zete, navuode an vso drugo žlahto. Pogreb je biu v pandiejak 15. febrarja v Landa-rje. Carnivarh Zbuogam Nina Je nimar žalostno, kar smart pobere domačega člo-vieka. Se buj žalostno je, če tel človek stoji dobro an o-bedna stvar na store mislit, da umarje. Takuo je ratalo za pridno mamo an nono iz Carnegavarha. Antonia Cencig, uduova Zantovino, Nina Peroskina iz Carnegavarha je bla riko-verana dol v videmskem Spitale, ni stala pa previe slavo, vse je kazalo, de se varne damu zdrava an vesela, pa na žalost ni bluo takuo. V nediejo 7. febrarja je umarla. Imiela je 78 liet. Nje pogreb je biu drugi dan, v pandiejak 8., dol v Cerneglons, ’na vasica blizu Remanzacco, kjer je živiela telih zadnjih dvajst liet ta par sine, ki je v telim kraju zazidu lepo hišo. Priet je mama Peroskina stala v nje rojstni vasi, v Carnemvarhu. Z nje smartjo je v žalost pustila sina Beppina, hči Marijo, ki živi tle v Ceda-de, neviesto Marijo, zeta Pia, navuoda Erika an vso drugo žlahto. Pohitita plačat Novi Matajur! Italija: 35.000 lir Tujina: 45.000 lir Po avionu: Amerike in Kanada: 75.000 lir Avstralija: 90.000 lir PISE PET AR MATAJURAC Čarni mladi ljudje vsak dan tarkajo na naše vrata novi matajur Odgovorni urednik: JOLENAMOR Izdaja: Soc. Coop. Novi Matajur a.r.l. Čedad / Cividale Fotostavek: GRAPHART Tiska: EDIGRAF Trst /Trieste m Včlanjen v USPI / Associato all’USP! Settimanale - Tednik Reg. Tribunale di Udine n. 28/92 Naročnina - Abbonamento Letna za Italijo 35.000 lir Postni tekoči raCun za Italijo Conto corrente postale Novi Matajur Čedad - Cividale 18726331 Za Slovenijo - Žiro raCun 50101 - 601 - 85845 — «ADIT» 61 (XX) Ljubljana — Vodnikova, 133 — Tel. 554045 - 557185 —Fax: 061/555343 Letna naročnina 700.— SLT Posamezni izvod 20.—SLT OGLASI: I modulo 18 mm x 1 col Komercialni L. 25.000 + IVA 19% Znani amerikanski presi-dent, ki je udobiu uejsko proti južnim secesionistom, ki so hoteli obdržati na nogah suženjstvo (schiavitù), Abram Lincoln, je vickrat pravu: “Nehajmo govoričiti o tem človeku in drugem človeku, o tej rasi in o drugi rasi, dokjer ne bomo znova ustali, kot en mož, in vzklikali (uekali), da smo vsi ljudje po rojstvu enaki!” Predsednik Lincoln je dobiu uejsko, ker je biu na pravični strani. Z njim je udobila frajnost, demokracija, pa te čarni v Ameriki so Sele deleč od tega, da bi uživali svoje pravice. V tem so podobni nam, beneškim Slovencem: vzgojno, kulturno in gospodarsko zapostavljeni, zanemarjeni! Od secesionijske vojske je Slo mimo že skor 130 liet, pa amerikanski čarni, kot italijanski Slovenci, Sele ča- kajo na obljubljeneI pravice. Za de na pridejo ljudje manjšine (minoranze) do svojih pravic, ima vsak kontinent, vsaka rasa, vsaka država in dežela posebne, skrivne organizacije, ki bremzajo, žlajfajo, frena-jo frajnost in demokracijo, da ne bi sla po nje pravi poti. Zatuo je poskarbeu in skarbi v Ameriki zloglasni, morilsko - zločinski in skrivni Ku Klux Klan. Mi v Italiji smo imeli, in jih imamo Se, trikoloriste, gladjatorje in posebne “varnostne" službe, ki so vičkrat presekale pod demokracije in svobode. Vsaka rasa tega sveta ima debele in suhe ljudi. Ima presite, lačne in prela-čne. In bolj bogata, ekonomsko razvita rasa želi, hoče komandirat, ukazovat, gospodarit drugim, revnej- m Informacije za vse Stm ra-rsam.To more, zato, ker ji ne manjka kruha in bogatija ji Se ostane, da gradi kanone, tanke, letala, ultramoderne avio-ne, rakete in atomske bombe. Kaj more proti njim ubuoga rasa, brez kruha in puSke? Tako se je v vseh časih obnaSu te bogati, te močnejši do buozega in šibkejšega. Ne samo, da mu ni pomagu, pač pa mu je odvzeu, Se kar je imeu. Pomislimo no malo, ko vidimo donas vsak dan tar-kat na naSe vrata čarne, mlade ljudi, ki nam prodajajo vljudno in ponižno njih drobnarijo, kakuo smo se hieli obnašali do njih in do Afrike! Gre naprej POLIAMBULATORIO V SPIETRE Ortopedia doh. Genova, v cetartak od 15. do 17. ure. Chirurgia doh Sandrini, v Cetartak od 11. do 12. ure. KADA VOZI LEPORINA Iz Čedada v Videm: ob 5.55, 6.45, 7.25, 8.10, 8.55, 10.00, 10.55, 11.50, 12.30, 13.10, 13.50, 14.30, 15.50, 16.45, 17.35, 18.15, 19.10, 20.10. GUARDIA MEDICA ,z Vidmil v Cedad: Za tistega, ki potrebuje miediha po- °6 6-20, 7.05, 7.45, 8.30, 9.30, 10.30, noC je na razpolago »guardia medi- 11.30, 12.10, 12.50, 13.30, 14.10, ca«, ki deluje vsako nuoc od 8. zvi- 14.50, 16.25, 17.15, 17.55, 18.40, Cer do 8. zjutra an saboto od 2. popu- 19.40, 22.40. dan do 8. zjutra od pandiejka. Za Nediske doline sc lahko telefona v Spieter na številko 727282. NUJNE TELEFONSKE ŠTEVILKE Za Cedajski okraj v Čedad na števil- Bo|n|ca _ 0speda|c ^...........^ ko 7081, za Manzan in okolico na Številko 750771. Bolnlca ' 0sPedale Videm.........5521 Policija - Prva pomoč.............113 UFFICIALE SANITARIO Komisariat Čedad . ..731142-731429 dott. Claudio Bait Karabinierji......................112 Sv. Lenart Uffficio del lavoro v sredo od 13.00 do 13.30, v petek Conocamento....................731451 od 8.30 do 9.30 , „ , INPS Čedad.....................700961 Speter v pandiejak in sredo od 8.30 do 9.30, URES ‘INAC.....................730153 v torek od 10.00 dol 1.15, v Četrtek ENELCcdad......7(K)961-700995 (samua po dogovoru), v petek od ACI...............................116 10.00 do 11.15, v saboto od 8.30 do aq Čedad 731987 10.00. . , , Avtobusna postaja Podbonesec „ j,, .,,, . „ Rosina....................... 731046 v Cetartak od 8.30 do 9.30 Aeroporto Ronke CONSULTORIO FAMILIARE Letališče 0481-773224/773225 SPETER Muzej Čedad....................700700 Ass. Sociale: dr. LIZZERÒ Cedajska knjižnica.............732444 v torak od 11 .(K) do 14.00 DvojezCni center Speter........727490 v pandiejak, Cetartak an petak „ „ , _. , K.D. Ivan Trmko................731386 od 8.30 do 10.00 Zveza slov. izseljencev........732231 Pediatria: dr. TRINCALI ............................... v pandiejak od 8.30 do 10.30, v srie- do an v petak od 11.00 do 12.00 OBČINE ■ COMUNI dr. STALLONE REBESCO Dreka..........................721021 v cetartak od 15.00 do 18.00 Grmek..........................725006 Srednje........................724094 Psicologo: dr. BOLZON Sv- Lcnart.....................723028 v torak od 8.00 do 13.00 sPeler.........................727272 Sovodnje.......................714007 Ginecologo: dr. SGAVAZZA Podbonesec.....................726017 v torak od 8.30 do 10.00 Tavorjana......................712028 Prapotno.......................713003 Za apuntamente an informacije tele- Tipana.........................788020 fonat na 727282 (urnih urada od 8.30 Bardo..........................787032 do 10.30, vsak dan, samuo sriedo an Rezija.........0433-53001/2 saboto ne). Gorska skupnost-Speter.........727281 Dežurne lekarne / Farmacie di turno OD 20. DO 26. FEBRUARJA Calati (Minisini) tel. 731175 OD 22. DO 28. FEBRUARJA Sriednje tel. 724132 - Manzan (Sbuelz) tel. 740526 Ob nediejah in praznikah so odparte samuo zjutra, za ostali Cas in za ponoC se mote klicat sanino. Ce riceta ima napisano »urgente«. BCIKB BANCA DI CREDITO DI TRIESTE TR2AŠKA KREDITNA BANKA FILIALA ČEDAD Ul. Carlo Alberto, 17 Telef. (0432) 730314-730388 FILIALE Dl CIVIDALE Via Carlo Alberto, 17 Fax(0432)730352 CAMBI • Martedì MENJALNICA -Torek 16. 02.1993 valuta kodeks nakupi prodaja media Slovenski Tolar SLT 14,50 — Ameriški dolar USD 1505,00 1565,00 1551,07 Nemška marka DEM 925,00 944,00 934,72 Francoski frank FRF 273,00 282,00 276,29 Holanski florint NLG 820,00 845,00 830,25 Belgijski frank BEK 44,75 46,10 45,32 Funt Steriing GBP 2175,00 2242,00 2193,68 Kanadski dolar CAD 1210,00 1250,00 1237,39 Japonski jen JPY 11,70 13,20 12,79 Švicarski frank CHF 999,00 1 020,00 1004,71 Avstrijski Šiling ATS 131,00 135,25 132,84 Španska peseta ESP 12,50 13,50 13,08 Avstralski dolar AUD 1030,00 1 060,00 1049,76 Jugoslovanski dinar YUD — — — Hrvaški dinar HRD 1,00 1,75 t — Europ. Curr. Unity ECU — — 1817,08 CERTIFICATI DI DEPOSITO A 3 mesi al tasso nominale del 11,50% - taglio minimo 100 milioni A 6 mesi al tasso nominale del 10,50% - taglio minimo 5 milioni A 12 mesi al tasso nominale del 10,25% - taglio minimo 5 milioni