51. štev. V Kranju, dne 18. decembra 1909. X. leto. Političen in gospodarsKJ lisi Stane ta Kranj ^^ataj^njeua na dom 4 K, po polti za celo leto 4 K, p!^Wl K, za druge države stane 660 K. Posamezna številka po 10 vin. — Na naročbe brez istodobne vpoliljatve naročnine se ne ozira. — Uredništvo in upravni i tvo je na pristavi gosp. K. Floriana v •Zvezdi*. Izhaja vsako soboto ===== zvečer == Inserati se računajo za celo stran 60 K, za pol strani 30 K, za četrt strani 80 K. Inserati se plačujejo naprej. Za stanjša asmanila se plačuje za peUt-vrsto 10 vin., če se tiska enkrat, za večkrat znaten popust — Upravniitvn naj ee blagovolijo poiilj&ti naročnina, reklamacije, oznanila, sploh vse upravne zadeve, uredništvu pa dopisi in novice. — Dopisi naj se izvolijo frankireti. — Rokopisi se ne vračajo. Važno železniško vprašanje. V zadnjem času čitamo v listih, da kroži vest o drugi železniški zvezi Spodnje Štajerske s Kranjskim. Ker se tiče to vprašanje predvsem tudi nase Gorenjske in da se čujejo razni glasovi, se hočemo tudi mi tupatam pomeniti kaj o tem. Prosimo, da, nam prizadeti faktorji pošljeta kak donesek k temu prevažnemu vprašanju. Za danes obelodanimo dopis iz gornjegrajskega okraja, ki je izšel v 284. štev. »Narodnega Dnevnika*. Ta slove: •Narodni Dnevnik* je v št. 272. objavil članek za železnico Polzela- Vransko-Trojaua- Domžale-Trst, v katerem se člankar poteguje za imenovano progo le iz stališča narodnega gospodarstva savinjske in šaleške doline. Ne oporekamo, da se je tam kmetijstvo, veleobrt, gozdarstvo in rudarstvo zelo razvilo, a zahteva najkrajše železniške zveze naravnost do Adrije je pravzaprav vladni namen, pri čemur pa mora misliti na železniško zvezo, ki je neodvisna od južne železnice. Ako se misli z zgradbo nove železnice Polzela-Vransko-Kamnik, oziroma Domžale, doseči najkrajšo progo poleg južne železnice s Trstom, potem pride v prvi vrsti v poštev transito-promet iz sredine države in Nemčije, nikakor pa ne promet na tej delni prcgi. Ako pa mislimo, da mora železnica tudi na tej delni progi zaslužiti z vožnjo — rekli bi — domačih pridelkov, proizvodov obrtnosti, kmetijstva, industrije in rudarstva, potem bi se pri nepristranskem razmotrivanju položaja morda našla druga — mnogo bolj važna proga, nego je ona Polzela - Vransko - Kamnik, oziroma Domžale, in ta bi bila R ečica-G orn jigrad-Kamnik z eventualnim podaljšanjem tudi do Kranja. PODLISTEK. Jurežev študent. Ivan 8. OlševskL Dalje. •Stvar je bila taka, možje. Vam bom pa kar naravnost povedal Kakor Vam že vsem znano, sem moral vzeti pri Grintarju z Visokega par tisočakov na posbdbo, da sem zamogel izplačati sestram doto. Za neko neumnost pa sva se zadnjič v Loki sprla in zato me je nagnal, da mu moram vse takoj vrniti. No, J urezu in pa Brtonu bom vedno hvalo vedel, da sta me tu podprla.* cA Grintar, tista cerkvena miš, da je tak? Skoraj neverjetno!* «Komaj sem se sitnosti otresel 1» «Da, razumemo,* izpregovori Drenovec, «kaj je denar, posebno če ga ni, skušamo v«!» «In da ni napačno tak? moč vedno pri rokah imeti, mi bo dele pritrdili tudi vsi,* izpregovori nenadoma, toda odločno Jurežev študent «0, prav radi,* odgovore možje. «Toda Ti hotel s tem gotovo nekaj več reči.* Vsi so umolknili ter se ozrli v mladega modrijana, kateremu so vzplamtele oči v nekem skrivnostnem ognju, a lica zagorela v mladeniški rdečici. Oaz hočem reči, da je samo od Vas samih odvisno, ali hočete imeti denar vedno, brez moledovanja in sitnosti na razpolago ali ne.» Oe vzamemo v pretres predvsem vprašanje, od katere železniške proge bi južna Štajerska sploh imela več korUi, od one Pohela-Mjtnik- Kamnik ali od one Rečica-Gornjigrad-Kamnik, moramo priti do prepričanja, da od slednjo. Ob nameravani prcgi Polzela-Motoik razen hmelja res nimamo kaj, kar bi glede izvoza ali uvoza prišlo v poštev. Kar pa je takega ob tej progi, se po lepi državni cesti lahko in v kratkem času spravi do železnice Galje-Velenje, ki deloma tudi teče po vranskem okraju, kjer še vrhmVgi niso dani nikaki posebni predpogoji za razvoj industrije. Vse drugače pa je v gernjegrajskem okraju. Tu imamo predvsem velike gozdove in v sled tega že sedaj lepo razvito gozdarstvo In lesno trgovino. 2* sedaj imamo v okraju 270 žag, na katerih se reže les, namenjeu trgovini. Zalibog se ravno vsled pomanjkanja železnice lesna trgovina ne more v isti meri razviti in trgovina tudi ni tako dobičkonosna, kakor bi bila, ko bi imeli železnico. Sedaj smo pri tej trgovini navezani tako-rekoC izključno le na vodj*. razmere, ker bi bila vožnja lesnih pridelkov po slabih cestah do i ako oddaljene železniške postaje Rečica na Paki mnogo predrsga. In kakor smo v tem oziru navezani samo na vodno cesto kot edino prometno sredstvo, zaprti so nam tudi vsi drugi lesni trgi razen Zagreba. Marsikdo je sicer mnenja, da je vodna cesta najcenejše prometno sredstvo in pri normalnih razmerah bi to utegnilo tudi res biti. Toda če se pomisli, da so naši lesni trgovci navezani na Savinjo in Dreto, katerih vodno stanje je silno izpremenljivo in dopušča le tuintam za nekaj dni vožnjo s splavi (fl >«•), pridemo do spoznanja, da v tem oziru našim lesnim trgovcem ni najbolje postlano. Kadar tedaj pride primerna voda, da se more s splavi naprej, odrinejo trgovci splave ter naenkrat vržejo vro lesno blago v Zagreb. Ker lesni trgovci — največ zidje — dobro vedo, da se splavi ne morejo po vodi nazaj spraviti, pade pri takih prilikah cena lesa, katerega morajo nasi trgovci predati tudi v izgubo. Ko bi bila železnica, bi se lahko ves les odvažal ob vsaki priliki — ne samo v lepi vodi — in na vse lesne trge, kakor so Trst Reka, Milan i. t. d. Izvoz lesa, ki je glavni dogodek gornjegrajskega okraja, bi potem pač vrgel drugačne prejemke kakor pa dandanes. 45 km rarsežai gornjegrajski okraj, ki je sedaj izključen od vsega svetovnega železniškega prometa, ima nadalje mnego rudnin, zaklade premoga in bauksita na več mestih, marmorja v Solčavi i. t d. ki se radi pomanjkanja železnice ne morejo izkopavati, ker bi bila vožnja do železnice predraga. Tudi marskikatera obrt in industrijalna podjetja bi se lahko uvedla ob neizrabljenih vodnih silsh Savinje, Drete iu nju dotokov. Smelo trdimo, ds bi uvoz znašal na leto 1000, izvoz pa po odprtju premogokopov i. t, d. 3000 vagonov. Iz tega pač sledi, da bi železniška proga Rečica-Gornjigrad-Kamnik imela poleg traasito-prometa že na delni progi dovolj vožnje in da pristoji v tem oziru vsekakor progi Rečica-Gornjigrad-Kamnik prednost pred progo Polzela - Motni k, katera bi n kakor ne imela toliko lokalnega prometa. Pri osobnem prometu, ki ne pride toliko v poštev, ki pač v poletnem času tudi hribolazci dali mnogo zaslužiti, ker bi se z železnico pravzaprav šele omogočil pristop h krasnim saviojskim Alpam, katerih turisti sedaj ne posečajo v velikem številu, ker je vožnja z vozovi predolga In draga. Kar se tiče stroškov ene ali druge proge, omenjamo naslednje. Stroški za progo Polzela-Vransko-Motnik, ki bi bila dolga le 19 km, so po easni- «Kako to misliš?* «U.tanovimo vaško hranilnico in posojilnico 1» «Da hranilnico in posojilnico 1» so ponavljali vsi soglasno. •Hranilnico in posojilnico 1» je odmevalo po prostorni sobi in marsikdo je te besede z veliko samozavestjo še sam s seboj ponavljal, ne da bi vedel, zakaj. Vsak je čutil, da je to misel, ki jo je imel vsakdo izmed njih v srcu, da, na jeziku, ne da bi se bil prej zavedel, da jo ima. To jim je moral povedati šele ta mladi, med njimi, ne med njim, is njih samih vzrasli podvzetni mož. •Ta je prava 1 To bo naša rešitev.* In možje so postali veseli in aadepolni kot zašli nočni potnik, ko zagleda nenadoma luč. •Toda, kdo jo bo vodil?* povpraša stari Jurež. •Učitelj in Lovre se že nato razumeta. Par drugih bomo le tudi izvežbali za pomoč in nadzorstvo. Z učiteljem in Lovratom bomo le vse posebne oskrbeli.* In so tisti dan je bil konceptni dan «Vaške hranilnice in posojilnice*. Možje so se igovarjali, nato le o marsičem ter marsikatero modre uganili. V večih točkah se šli njihovi nazori narazen, toda v tem so si bili edini, da so v svoji mladosti dobili premalo izobrazbe. »Ako vzamem v roke knjigo,* pravi Veho vte, •vidim, da je slovenska, toda koliko besedi najdem notri, ki j;h ne razumem! Sistem, karakter, proletsrijat i. t d., i. t d., same besede o katerih bi želel, da bi mi jih kdo razložil!* •Blagor Ti, da znaš vsaj brati*, izpregovori od njega še starejši Pirh, «jaz pa še tega ne znam !> •Kaj Ti, ko si že star in pa ko takrat ni bilo šoli Tebi tega ne bo nihče zamerit ampak koliko je mladih ljudi, ki so hodili v lolo, pa ne znajo niti brati !> izpregovori Figovec To jim bo še enkrat žal te svoje lenobe 1» •Pa vplivajmo na nje, da se bodo naučili*, izpregovori Stari Jurež. •Veste kaj možje*, začne Jarežev študent, «saj se to še lahko vse popravil Po zimi imate časa dovolj! Odprimo takosvane analfabetne tečaje 1 To se pravi: Zvečer ali kadar že, naj se zberejo tisti, ki ne znajo brati in pisati, pa bi se to radi naučili, na temintem kraju. Eden, ki je zato zmožen pa jih bo naučili* •Imenitno, Janez! Ti si pa danes menda od svetega duha navdahnjen!* Janeza pa niso ti klici zmotili) nasmehnil se je zadovoljno in videč, da padajo njegove misli na rodovitna tla, raje nadaljeval: .Tudi Vehovčevi želji se lahko ustreže. Za tiste, ki že znajo brati in pisati In ki bi radi vedeli kaj več, pa otvorimo nadaljevalni tečaji t škili poročilih preračunani na 3,600.000 K. Stroški proga RaCica-Gornjifrad, ki bi bila dolga pri-blilno 24 km, pa so preračunani na okroglo 3,800,000 K, torej pri progi, ki bi bila sa 5 km daljša samo sa 300.000 K več, Vsi troaki proga Pohela-Vransko-Motnik-Kamnik bi po poročila «Ta-gesposte* z dne 2. julija 1909, Iznašali 13 milijonov kron. Za to svoto bi se pa menda tudi dala zgraditi železnica Rečica-Goinjigrad-Karomk, ker bi za to progo težkoee ne bile večje kakor sa progo Motnik-Kamnik. Kakšne važnosti bi bila železnica Rečica-Gornjigrad-Kamnik v strategičnem ozira, to rešitev prepuščamo vojaškim krogom, ki gotovo vedo, ds tik državne ceste ni treba graditi železnice. Važno je v tem vprašanju mnenje interesiranih prebivalcev kranjske dežele. Kakor vse kaže, čakajo, da jim država pre-potrebno železniško zvezo zgradi na svoje troške, torej brez pispevkov kranjske dežele in drugih interesentov, d o čim so gornjefrajiki okrajni zastop in razni interesenti že obljubili visoke pri »pevke. To naziranje še utegne biti usodepolno, zlasti za mesto Kamnik, ki lahkoverno pričakuje, da dobi železniško zvezo skozi Tuhinj. Ze na shodu na Gomilskem so se nemški plemeni Uši potegovali za zvezo na Domžale, ki bi nekoliko manj stala, a Kamni ča-nom povzročila nedogledoo škodo. Ne le, da bi ostala železniška proga Domžale-Kamnik skoro za vselej zakotna, bi na drugi strani okrepila v Domžalah naseljeni nemški živelj in v teku let bi se morda preselili okrajno glavarstvo in druge urade v prometni centrum, kar bi gotovo vsem uradnikom ugajalo, Kamničanom pa ogromno škodovalo. Zato pač nikakor ni umestno, da Kamničanje lahkoverno — roke križem držeč — čakajo, da bode zveza Štajerske s Kranjskim šla v se kako preko Kamnika. Lahkovernost se zna še britko maščevati. Želeti bi bilo, da bi vsi merodajni faktorji resno šs enkrat in nepristransko preučili to zelo važno vprašanje, katera železniška zveza bi bila za južni Štajer večje koristi ter potem delali skupno za izvršitev iste. Ali so naši klerikalci pravi katoličani? Celjski »Narodni Dnevnik* je v svoji torkovi štev. priobčil zanimiv članek, ki posebno koncem osvitluje katoliško stran naših klerikalcev. Člankar citira izjave treh vodji klerikalne stranke, med njimi seveda tudi dr. Sušteršičevo izjavo na shodu v Vodmatu l 1907. Ta nas najbolj zanima in se glasi: •Mi ne preiskujemo, če je kdo veren ali hodi k obhajilu ali ne, to naj opravi vsak po svoji vesti, ako )e le nas pristal*... Kakor tovarišu v Celju, je bil ta atat tudi nam poznan. Po našem znanem geslu: «Ce ho češ, da bo tvoj udarec sovražnika sa-skelel, rabi proti njamn le tisto kot naj vspelnejle orožje, ki ti ga ali vsled neprevidnosti ali svoje zmage pijan, sam podajo v roke*, smo zbirali gradiva takega orožja in čuden slučsj je hotel, da smo najboljše orožje zasledili ravno ob času, ko je «Narodni Dnevnik* vrgel žarke luči na katoliško stran naših klerikalcev. 2.9 ob septembrski obletnici pa je tudi •Gorenjec* osvetlil ne le katolitanstvo, temveč tudi narodno stran stranke, ki iilorablja naslov «vseslovenska ljudska stranka*. Takrat smo podali nekaj poukov in migljajev, kako se mora vsakdo v naših vrstah boriti, da se ne le meščanom, ampak v prvi vrsti priprostemu ljudstvu nasproti potegne klerikalnemu hinavstvu krinka dol raz farizejski obraz. Iu takrat smo rekli, da bodi vsakdo izmed nas apostol vseskozi vnet in prežet od ideje te, nam in potomcem svete misije. To apostolstvo pa zamore najbolje podpirati list, pisan in namenjen za probujo ljudstva zunaj glavnega mesta, bodisi potem, da si mislimo to ljudstvo v naših pokrajinskih mestih in trgih, bodisi v obljudenih vaseh ali v zadnji kočici siromaka. To pa so krajevni listi, ki jim je poleg osirov splošnosti in ozirov na vnanje naročnike, naloga podrobnega dela v nji hovem okraju. Tak list je pri nas na Kranjskem sedaj edinole «Gorenjec». Glavni namen njegov je: boj klerikalizmu, neizprosen boj na celi črti I List je v tem boju vojskovodja, a njegovi vojaki morajo biti naročniki in bralci, in širi-telji idej lista. Kolikor večje je vseh teh število, tem mogočnejša je vojska pod zastavo lista, tem izdatnejši so skupni vspehi, tem bolj je gotova konečna zmaga, — pa naj bi to zmago vžival tudi šele rod, ki bo zasedel bojno polje po naših grobovih. Rod se ne sme bojevati le za svoje časne cilje, le za danes, ampak kakor se je rod pred nami boril za nas, tako moramo nadaljevati vojno mi za naš bodoči rodi Torej podpirate to vojsko, ne podpirajte materialno le lista samega, marveč podpirate svoje lastne interese, podpirajte pa tudi osodo in bodočnost svojega rodu. Za ošabne klerikalce je postal 7. V Avstriji uvedejo porotno sodišče za tiskovne in politične zločine. 22. decembra, — 1819. • Skladatelj France Abt. — 1821. * Nabožni pisatelj Janez Skotic na Brdu pri Podpeči. — 1841. * Pisatelj Viktor Dolenc v Senožečah. — 1867. Sankciji avstrijskih temeljnih zakonov. — 1869. * Pisatelj Jožef Vole v Kranjski gori. 28. decembra. — 1597. * Pesnik Martin Opitz. — 1774. * Pesnik Stefan Modrinjak v Središču. — 1827. * Viljem Tegetthoff, zmagalec v pomorski bitki pri otoku Lisi 1. 1866. — 1863. Saksonski mir in hanoverske čete grsoo v Holstein. — 1870. Bitka ob Hallue. — 1888. t Pesnik Andrej Pirnat v Ormožu. — 1893. f Pesnik in mladinski pisatelj Jožef Freuensfeld v Pragi. — 1906. Revolucija v Moskvi. 24. decembra. — 799. Karla Velikega mencajo v Rimu la rimsko-nenškega cesarja- — 1524. t Vasco de Gama, od-kritelj pomorske poti v Vzhodno Ind jo. — 1796. * Poljski pesni k-prvak Adam Mickievricz. — 1800. Atentet rojalistov na Napoleona. — 1829. * Skladatelj dr. Benjamin Ipavic v St. Jurju ob južni železnici. — 1837. * Avstrijska cesarica Eliiabeta. — 1874. t Pisatelj Andr. Podmilšak v Ljubljani — 1888. t Pisatelj Lambert Ferčnik v Zabnici pri Trbižu. 26. decembra. — 1814. t Cesar Karel Veliki. — 1569. f Protestantovski pisatelj Sebastijan Kre'j v Ljubljani. — 1642. * Matematik in fizik Isak Newton. — 1745. Mir v Draždanih, konec druge šleske vojne. — 1781. * Nabožni pisatelj Janez Traven v Dobu. — 1818. * Pisatelj Štefan Kocijančič v Vipavi. — 1838. * Pesnik Jožef Novak v Pod-brezju. — 1840. * Ruski skladatelj P. I. Cajkovskij. — 1866. * Pisatelj dr. Janez Krek pri Sv. Gregorju. Godovi prihodnjega tedna: 19. Dobrislav, Vuksana; 20. Liberat, m., Boživoj; 21. Tomaž, Tomislav (Tomo); 22. Demetrij, Zvezdana, Prerad; 23. Viktorija, Vlasta; 24. Adam in Eva, Stojadin; 26. Božič, R. G., Zornica, Božidar, Bogoslav. Umetnost in književnost Prejeli smo in priporočamo: Penk nraieeitiae in ■adsnJh jotlkev sploh. Spisal Friderik Jurančič, c kr. profesor. Ponatis is »Pedagoškega L topna* za leto 1909. Dobiva se t knjigarni L. Schwentner v Ljubljani. C na 50 vin., po poŠti 60 vin. Slo?enaki kmečki koledar it lete 1909. Izdala in zalotila Narodna založba v Celju. Uredil Vekoslav Spindler. Cena izvodu 1 krono, s poštnino K 1 20. Ukaz c kr. det. sol. sveta za Kranjsko z dne 30. oktobra 1909, št 3218, o izvršitvi IV. poglavja dokončnega šolskega in učnega reda z dne 29. sept. 1905, iL 13 200, drž. zak. it. 159, o skrbi za otroke. Cena 20 vin. Dobiva se v »Katoliški buk varni«. HnstroTail narodni koledar sa leto 1910, letnik XXI., uredil prifesor dr. Anton Dolar. Gena K 1 70. Naroča se v Zvezni tiskarni v Celju. Dopisi. Is ŽelalllkOf. V »Domoljubu* s dne 9. L m. so zopet «On» plaka in pravi, da je naprednjakom blagor ljudstva prav malo mar in samo župnik dela na to, da bi ljudstvo ne znosilo vsega v gostilno, seveda zato, da bi potem vse njemu nosilo, čigar bitega itak nima dna. Župnik prav dobro ve, da se je ljudstvo že precej izpaaaetovalo in zato tak ropot in krik po priinici, «Domoljubu» in povsod, kjerkoli se mu nudi prilika, udrihati po naprednjakib. Danes se župnik te kar norčuje b listih, ki hodijo v cerkev ter pobožno molijo in pravi, da kdor Teli liberalce, mu tndi molitev ne koristi. Kar ti vse dovoli govoriti ta fajraoiterček na priinici, *• fe res preveč in vsaka sila traja le en čas. Le pogum in pridno na delu, napredojaki, ter ne vdajte se zagrizenemu strankarju, ki vat hoče le v tvoje hinavske klerikalne dobičkanosne namene izkoriščati. Vsa snov cerkvenih govorov na prižnici je samo politika, liberalci in l.baralni časopisi. Lepih Krittovih naukov, kakor napritner ljubi svojega bližnjega kakor ssm sebe, se ne suši v naši faioi cerkvi. Namesto da piše škof Bonsveatura umazane brošure, naj bi rajse pogledal na deželo, kaj se godi z ubogim vernim ljudstvom, ki mora poslušati v cerkvi umazano politiko in hujskanje proti poštenim ljudem. Ni čudno potem, Ca vera pest, saj bo le bolj pešala ako bomo imeli take dnine pastirje. Klerikalni dopisnik tudi piše, da če bodo prišli naprednjaki do vlade v občini bodo odpravili čipkarsko iolo. To je nesramna laž in tako grdo lagati more le kak -»Domoljubov* do-pisun. Niti na misel ne pride naprednjakom, da bi odpravili čipkarsko iolo, ki je velekoristna za nai trg in kateri je tuli že prejšni župan, gospod Košnaelj, posvetil mnogo truda. Gotovo se pa bode nekoliko ispremenilo pri tej Soli, če zmagamo naprednjaki. Tudi Strajaarjeve hčere naj ne mislijo, da so kaj več v Soli kakor druga dekleta. Sploh se pa mora poskrbeti zato, da Renovki ne bode treba poslušati ropotanja po stopnicah in še marsikaj drugega se bo predrugačilo v korist občine. Dalje zopet beremo, da tupnik gleda z mirnim srcem v prihodnjost Naj ga ubijajo, ubili ga ne bodo in to gotovo ne, ker nismo taki kakor je iupnik, ki bi najraje videl da bi nihče več v Železnike ne prišel ali pa da bi vse napredujete klerikalna kuga pobrala. Sploh naj si pa iupnik zapomni, da niso postave in viiji instance samo za napredujete, marveč tudi za župnika, ki je te davnaj zaslužil, da bi mu kdo stopil na prste. Pojdi se solit Usta tovaršja z Župnikom na čelu, če ne vas bomo začeli mi solili, da boste videli kako zelo ste neslani. Slednjič pa ne smemo prezreti tudi stavka: «Zato pa, ljudstvo, ne daj si iztrgati vajeti iz rok>. Seveda, kar župniku naj bi se dale, bič pa že ima, potem bo pa prav. Ne, ne, nikar se ne veselite, da bode dobil vajeta v Železnikih Župnik v roke, ta želja se «Domoljubovemu> dopisniku ne bo izpolnila, in če si prav Štrajnar jezik in noge izrabi. Scor se župnik mnogo trudi, da bi ie za naprej imel žopana v svojih rokah, toda tega veselja mu zavedni Žibznikarji ne bomo privoščili in če se ie tako rapenči na prižnici ali v •Domoljubu*. Zmagala bo ljudska volja, kaj ne, vi pobožni Štrajnar 1 If lelftke doline se nam piše. Naši župniki imajo v zadnjem času vedno bolj zanimive pridige. Zeleroiaki župnik še nedeljo za nedeljo preklja z napredmmi česopisi in razsaja na priinici kot v kletki zaprt medved. Seliki Rožnik kot pravi veseljak prav rad pove kaj od godcev ali cunjarjev. Drafgoiki Tone Pfajfar je pa bolj skromen. V zajesti slojih darov si je izbral zadnjo nedeljo za fcno" prav ponižen predmet, namreč liberalne bolhe, h tega se vidi, da smo v naši dolini prav dobro preskrbljeni z dnino hrano. Seveda, vsem pa taka dušna hrana ne zadostuje in zato imajo pri nas napredni listi vedt.o več bralcev. Zadnje predavanje bralnega društvo v Železnikih je bilo kljub snegu dobro obiskano. G. Ribnikar je svojo nalogo prav dobro rešil in se izkazal izvrstnega predavatelja. Tudi je spletno ugajala, samo da nekateri gledalci niso ločili smešnega od žalostnega. Grajati pa moramo, da se je pobiiala vstopnina. Poljudna predavanja morajo biti brezplačna. Res, da so ž njimi združeni tndi stroški, pa mislimo, da bi se dali ti tudi drugače por iti. Naj uam bralno društvo le spet kmalu napravi kako predavanje, in če se tudi »Domoljubov* dopisnik jezi nad naio inteligenco, kot se je v zadnji številki imenovanega lista radi njene neudeležbe pri veselici Marijina družbe 21. in 28. decembra lanskega leta. Mosta Pretečem teden so se tu vršile občinske volitve ter sta »navduiljivo* gospoda kaplan in župnik prav pridno brusila pete ter sgitirala in shode napravljala, da naj pride kar leze in gre na volišče. Res sta nagnala skupaj nekaj »kozlov*. Potem pa je prišel odlok, da so volitve neveljavne. Župnik naj pa do prihodnjih volitev spravi zopet skupaj malo pooblastil, drugače se bode peljal kakor se je že večkrat z njegovim zborom. Torej zopet Vsi trud zastonj 1 Na svidenje na volišču 1 Is Oefij. Tudi gorjanske ovčice, torej backi, so poslali svojemu najvišjemu pastirju nekako pismo, v katerem ga najbrže hvalijo, kako dobro je spisal •pouk za srečen zakon* ter mn priposnajo, da je dovolj študiran za promoviranje zdravnika-ipecia-lista. Dovolj je res že v naii fari »živinoreje* in v lepo družbo boi priflel nedolžni Bonaventura na stara leta, ko boi zaslužen »pention* užival pri nas in ga bo na marsikaterem kraju pozdravljal: mo-numentum aera perennis in ko mu bodo nalivali po celem Kranjskem od shodov svojega pranja ecjuam sordidam. Vesel bo, ko se bo gasil od kraja do kraja le en sam glas: Bodi hvala našemu škofu, ki nas je reiil iz zakonskih nesmot; njemu čast in slava na vekemej. Amen! ¡¡1 zabite Ciril-MctodoVc družb«! Novice ii Ljabljaie. c*. ll,J,£rom *»™,k»rake dostojnosti Klerikalci hočejo v zadnjem času »Gorenjca* učiti dostojnosti. To je nekako tako, kakor oni stari tat, ki je učil nedolžnega — tatvine. Prevelike hvaležnosti za tak pouk, smo mojstrom o časnikarski dostojnosti obljubili, da jim podamo nekaj spominov o njihovi lastni dostojnosti. Za to pot le mali poizkus. Prej primerno »figurirana* »Naša Moč* — glasilo aloventkega delavstva (P) kliče v prvi de-cembrovi številki svoje naročnike — na pomoč. Zakaj ta »Naša Moč* je bila že brez — figura in pravi da v »Naši Moči* »še ni ti&ie moči, ki bi morala biti*. Vzrok »tej moči* je pa »mlečnost*. Vendar pa »polni upa in polni kerajže* stopajo v V. letnik. Za »pšice* se ne zmenijo, »tudi za pšice lastnih malkontentov* ne. — Do tu smo le kar tako pogledali, kako se kaj godi »Naši Moči*. Zdaj pa ie malo poglejmo, kako »Nafta Moč* uči svoje do-pisnih »dostojno* pisati. Pravi: »Storite to le: 1. Odpisujte redno. Ne napeti mule (ohI) in ne kuhati rilca (oh, ohl) vzvišenih užaljeacev. če rabi uredništvo popravljalaik, in če tudi redko: uredniški kos c..» To so nauki, kaj? Se par drug h cvetov iz prvega Škofovega trobila: « Pijani, kakor divje zverine, vlačile so se te barabe po 5—7 na enem fijakarskem vozu ... Tri vrste ljudi smo videli v tej bandi, ki je rjovela po Ljubljani ... Kralj... na konju? Zakaj ne jaha na s v i n j i? Pa ... je poklical na pomoč vse sv in j e, ki so že storile smrt zaradi njega. Kaj ne, že po teh »cvetkah* o dostojnosti j h boste iz* poznali? Pa pridejo Se lepie na dani Ljubljanske smeti in blato. Odločni pristaš narodno-napredne stranke nam poroča: V Ljubljani se vse čudi, da se »Narod* v tako resnih časih upa tako drzno napadati svojega tovarša. Se hvaležen naj bi bil »Gorenjcu*, da se zavzema za red, ki je naii mestni upravi na vseh koncih in kraj h tako potreben. Hvaležen, ker mu s tem odvzame njegovo prokieto — dolžnost. Da je ob takem času tudi drugod blata dovolj, to je gotovo. Ali da se v glavnem mestu puste zvečer celi kupi nagrabljenega blata prav ob hodnikih, da pri taki Škandalozni razsvetljavi, če se izogneš, moraš za-gaziti v cel kup blata, to je le v Ljubljani mogoče, kjer župan ne potuje ie do Šiške, kakor je »Narod* o Vašemu dopisniku Konitatiral, ampak preveč potuje po Rusiji in drugih mestih, da bi se kot gospodar mogel skrbneje brigati za mestno gospodarstvo doma. Pa tudi preveč posla ima mož. Kje je v stanu vse to opraviti? Zato pa je tako. Pri vodstvu mestne razsvetljave se kregajo. Nobeden noče vršiti glavne odgovornosti; drug se zanaša na drugega. Kako pa prevažajo smeti, sem danes videl sam. Ko so bile ulice najbolj polne, pridrdrajo vozovi — škandal za Ljubljano, unikum za tistega, čegar so, vsa vratca odprta na itežaj, za vozovi celi oblaki smeti. To je bigijena Ljubljane. Je tako tudi drugod ? En voz pa je bil kar ves odprt, sploh brez vsakega pokrova. Io take škandale zagovarja «Narod>? Nam vsem se to že čudno zdi. Pravijo, da je pri tem nemalo, ampak veliko nevoičijivosti od strani mogočnega g. Malovrha in nemalo jeze od strani visokega g. župana. Vi boste že vedeli, če je res. Pa le korajžo i j naprej, dokler ne bo vsaj malo večji red, kakor doslej. Temu za enkrat pripomnimo: glede nevoičijivosti in jeze bo že res tako. Vemo tudi — zakaj? Koliko imamo narodnih knjigoveznic v Ljubljani? li obrtniških krogov smo prejeli: Ni lepo to od mene, pa kar je res, ie resi dosedaj navadno nisem bral »Gorenjca*, mislil sem, eb, saj piše ssmo domače stvari, ki me ne zanimajo. Nai »Narod* me je šale opozoril, da prinašate tudi ljubljanske novice. Hude so mogle biti, te novice, da je »Narod* tako hud na Vas. Kakor sem tudi jaz hud liberalec, pa Vam dam prav, v tem oziru, Pri našem magistratu, gre res tako, kakor v veliki grajičini, kadar ni nobenega pravega gospodarja. Sami oskrbniki I Eden vleče na to, drugi na drugo stran, vsi skupaj pa vlečejo nas obrtnike kot molzno kravo. Mi smo so že večkrat menili, kako to pride, da noben vrag ne vpraša nai »Narod*, ki tako rad drugim pridiga, sam pa je včasih prav poštene pridige vredeo, če Imamo v Ljubljani res samo eno »narodno* knjigoveznico, kakor to stoji pribito črno na belem v »Narodovih* inseratih. Berite njegov ioserat: »Slov. tvrdke v Ljubljani*. Celo leto stoji tam zapisano: Knjigoveznice: Knjigoveznica Katol. tiskovnega društva, Kopitarjeve ulice, H. nadstropje. Tako natanko I Da se nobeden, kdor »Narod* bere, ne bo zmotil, klerikalno knjigoveznico podpirat. Ali se to spodobi za liberalen list, pa celo leto reklamo delat za klerikalce ? Zakaj se »Gorenjec* ne pobriga za to? — To reklamo smo sami kdaj ie opazili, doilo nam je tudi ie nekaj kritik o nji, toda molčali smo, nekaj iz kolegijalnih ozirov, nekaj, ker sodimo, da ta inserat izvira ie od septembrske »sprave*, ko je tudi »Slovenec* inseriral liberalne tvrdke in je imel celo dr. Sa* iteriič svojo reklamo v »Narodu*. Ker pa vidimo, da »Narod* tako vrača naio obzirnost, priobčn-jemo ta dopis — sa topol brez drugega komentarja. Op. urad. Rokoborba je sla v — Rim. Ljubljen-čanjo so si za advent privoščili najprimerneje zabavo — rokoborbo prvih »svetovnih atletov*. Na- »rcdnjakl so pri ti zabavi jako napredno podpirali klerikalni »Union*. Dnevniki so vedeli povedati imenitne stvari is te zabave. Le mladina je prva frotestirala, ko je nemlki rokoborbec bojda postal Slovencem — osle, če ne le tovarišu Rum. Za Četrtek večer se jim je obetala izredna užitka polna zabava. Pa vrag si ga vedi, kako je bilo to, da je v petek Ljubljančanom cela rokoborba tako mrzla postala. Jeli to prišlo od burje, ali ker je rokoborba »brzojavno odšla v Rim, mnegm Ljubljančanom zapustivši prav težke spomine na — cvenk, cvenkl «Nared» bo gotovo o tem kaj več poročal. Namesto povišanja občinske do-klade. V Ljnbljani mislijo povišati mestne fronke. Ali ne bi kazalo, poprej ali pa vsaj obenem poizkusiti se drugo pot, n. pr. povišanje pasjega davka. Kdor si ipoga kakega cucka, bo z veseljem dal 50 kron za pasjo znamko. In če ne, ga bo z veseljem poslal s Trenčevim «Anonymusom» vred — v deveto deželo. Tako bo vsem pomagano, tudi pasji steklini. Veliko bi si mesto prihranilo tudi na — kurjavi. Kaj treba na mogistratu peči uboge uradnike in stranke v včasih 20° R vročine Dobri nasveti, dober pomislek, zato le Se petrpite na drage. V* Kranja, dne 18. decembra 1909. Državo! ibor. Ko je že vsak z veselo nado upal, da bo državni zbor zopet redno delal, pojavila se je hipoma zopet obstrukcija. Da je naš dični ŠušterŠič zopet zraven, se razume. Po nasvetu dr. Adlcrja se je parlament izrekel o per-manenci. V parlamentarnih krogih se sodi, da bode državni zbor danes odgoden, ker se vlada boji, da bi utegnilo priti v nedeljo do demonstracij pred parlamentom, ako bi seja še trajala naprej. Socijalisti ne agitirajo namreč samo proti obstrukciji temveč tudi proti sedanji vladi. Po Novem letu se bode napravil še en poskus za sanacijo zbornice; ako se ponesreči Še ta, bo vlada parlament razpustila. Politični položaj. Dunaj, 17. decembra. O zadnjih dogodkih se čujejo različni glasovi, v prvi vr»ti je pa mnenje, da se zbornica razpusti. Baron Bieuerth je poročel vladarju, ki je nastal vsled sklepa Sicvanske Enote, da se ponovi obstrukcija. Na vabilo predsednika drja. Pa t ta i a se je sklicala seja klubskih načelnikov, a brez pozitivnega uspeha. Belgijski kralj Leopold je nocoj ob 2. uri in 27. minut umrl. ■r Daulnll šteollltl smo priložili položnice, katerih nai se p. n. naroCnlhl blagooole poslnžltl. nabirajte marllloo nooe naroCnlke. Kdor nam pridobi pet noolh naročnikov, dobi brezplačno list! ~w Novičar. Konfiskacija dvignjene — Državni prav-dnik — zagovernik klerikalcev. Klerikalci so že od nekdaj pisali, kar so hoteli. Našli so milost pred državnim pravdnlkora. Konfiskacije črne vojsko so bile bele vrane za rdeče-modri svinčnik. Prav čeden materi jal smo nabrali. .. božično darilo — dobil ga bo — kdor ga je zaslužil. Kolikrat je »Gorenjec* padel v nemilost šele v Ljubljani. Molčali smo in — trpeli. Celo ponižno smo se odkrili pred ... čast, komur časti l:á!a je zelena brošura. Oba »zelenca* bi rekel »Slovenec* sta našla milost pred rdeče-modrim — tudi v Ljubljani. Tudi III. zvezek so gospodje v Kranju prostega izpustili tja. A tam je nanj že čakal rdeče-modri. Kar kratko: «zašil> ga je. Vsega! Zakaj P Sam Bog je vedel... paragraf je — molčal. Dolga križeva pot. .. pri Ponciju smo izvedeli, da je »zelenca* Pilat zadavil po g 302. »Hujskanje proti narodnostnim, verskim ali drugim družbam*. »Zelenec* naj bi bil ta paragraf zagrešil*. Za Boga, kje, kako P Z čisto vestjo, kakor angelci aedtlžni, smo ie pritožili. Vsaj vendar živimo v Avstriji, smo dejali. Pa tudi ugled naš h gospodov v Kranju smo želeli varovati. To, kar se izpuiti v Kranju, se v Ljubljani konfiscira. Kaj bodo rekli naii Gorenjci. Pravica je za vse, povsod enaka 1 Včeraj zvečer se je vršila razprava pri ljubljanskem deželnem sodišču. »Zašiti* revež se je prečilal na glas. Državni pravdnik je vstrajal pri svojem »Iz neznanih razlogov*. Zagovornik dr. Novak: «Zelim tiste »neznane razloge* vedeti, ki sč bili povod konfiskaciji. Brošura je javna kritika, in jaz ne najdem razloga za zaplembo. Spomnim se za deset let nazaj. Cankar je takrat izdal svojo «Erotiko*. Škof, dobro vedoč, da državni pravnik ni našel povoda konfiskaciji, jo je sam konfiiciral s tem, da jo je vso pokupil in sežgal. Ce je torej škof takrat naredil tako »kritiko* o drugih, moral je čes deset let pri svoji brošuri računat*, da tudi njegova rdeča brošura zapade kritiki drugih. To se je z zeleno brošuro tudi zgodilo. Izšla sta dva zvezka, ki nista bila konfiicirana. Avtor le konkretno kritizira škofov original. Tu se ne sme misliti, da, ker je ikof pisal, se ga ne sme kritizirati. Skof se je sam izpostavil taki kritiki. Nič ne zamerim g. državnemu pravd-nizu, če ni koafisoiral rdeče brošure. A nasprotno se tudi kritiki proti škofu ne smejo zapirati ust. Nai zakon dovoljuje celo kritiko o Kristovih naukih. Škofove nerodnosti se ne smejo bolj varovati, kakor one drugih ljudi.* — Preide na raziskavo § 302. »Pri največji fantaziji* pravi, »ne najdem, da bi imel ta slučaj v mislih katerikoli točko tega paragrafa. O kakem hujskanju proti klerikalcem tu sploh ni güvnra. Da se sme pa kritizirati dr. Šišteršič, bode venda«* dovoljeno, saj on še ni vse. Sicer omenja pa kritika le škofa ter posamezne osebe, vsako zase. In te ne tvorijo onih »ilojev*, o katerih govori zakon. Takci hujskanje se dngaja sedaj vsak dan. Ta brošura bi ne napravila nobenega klerikalca, pa tudi nobenega liberalca več, kakor j*h je. Kleriklna stranka ni v zvezi s škofovo brošuro, le ikof je merodajen.» — Predlaga prečitaaje rdeče in obeh zelenih brošur. — Državni pravdaik (Trene): Novi dokazi niso dopustni; če že. le v tajni seji. (To je pa imenitno I O čemur že vsi vrabiči pojo, to naj ae tajno obravnava, korfhcirani zvezek pa je bil javno prečitan.) »Ne govorim s strankarskega stališča, ne pripadam nobeni stranki, tudi ne zagovarjam ikofa. Razodenem pa tiste razloge, naj ustrežena javnosti ali ne. Skof je postopal s svojo brošuro popolnoma pravilno. Ko sem dobil knjižico v roke, je res tudi mene presenetila, da izda ikof kaj takega. Vedel sem, kaj bo. Rad bi mu bil pomagal, pa iz svojega dvojnega stališča nisem hotel kot fheirati.» — Kato-liško-verno stališče. — »Zakon je zakrament, umevno, da škof mora v njem govoriti o zakonski združitvi. Jaz bi bil vedno za to, da bi brošura izšla (med ljudstvu P). Tudi molitev pred združitvijo ne smatram smešno, saj je spolno združevanje tudi sveto. Javno varstveno stališče: Tudi tu niiem imel povoda za kocfi.kacijo. Mod tem se je pa zgodilo nekaj drugega: duhovniki so se postavili za svojega Skcfa in nato izide III. zelena brošura.* — O nji pravi Trene med drugim, da psuje ta zvezek klerikalce kot »denuncijante*. Gospod Trene, o tem bomo ie govorili, ker ne govori broiura o tem prav nič. — »Klerikalci so mogočen faktor, ne?» Dr. Novak: prikima. Ia zdaj šale odkrije Trene tiste »neznane razloga* : »Tega (aamreč hujskanja) sem se jaz zbal in kur po pravici povem, te zelene brošure »sem bil jaz do grla alt*. Tudi častiti vodja napredne «tränke (mi?) je izjavil, da jo je sit.* (Kar zastrmeli smo I) »Tisti Anonymus pa naj gre v deveto deželo, tam ne bo delal škode, tukaj jo pa.» (O, o, kje leži ta dežela?) — Dr. Novak pobija nato vsa odkritja teh »neznanih razlogov* s tako prepričevalnimi protidokazi, da se je Trencu kar pobesila glava. Najhujše pa je uJaril, ko jo dejal: »Ali ni bil ravno ta Anonymus tisti, ki je ta v II. zvezku zakltcal klerikalcem: dajte, napravimo vsi skupaj mir oceli ti škofovi aferil I a kaj so napravili klerikalci? Šli so po celi deželi ter hujskali ljudstvo proti liberalcem, z lopo vi in hinavci so jih psovalil* Ce se tu more govoriti o kakem hujskanju, so to le zagrešili klerikalci. G* so smeli ti psovati celo napredno stranko, ali ni bil tudi kritik opravičen, zavrniti to p sova n j o in neresnico P* Trene — zadnji udarec: «Zvezek napada pa tudi duhovniitvo.* Dr. Novak — zadnji udarec nazaj: »Tu sploh ni govora o hujskanju proti d uho vništvu in ver i, ampak ravno nasprotno! Kritik izrecuo omanja, kako so duhovniki cele Skiflje že leta in leta rotili svojfga škofa, naj nikar ne izda te brošure. Navaja lastne besede dr. Ušeničnika, ki je ikofu zadnji odsvetoval od te izdaje. Kritizira le še Kalanovo postopanje, vse to pa nikakor ni hujskanje.* S tem je bila razprava končana. Dolgo je trajalo posvetovanje. In glejte: Predsednik senata, g. Vedernjak, mož, od katerega bi »Gorenjec* najmanj pričakoval, razglasi — oprostilno razsodbo. III. zvezek zelene brošure torej ni konfisciran. Trene —po utisu soditi, ves poparjen — priglasi ugovor. O i naše strani dobi še —■ odgovori Najnovejši novice ii Ljubljane »Slovenski Narod" se je blagovolil ozreti po Gorenjski, na „Lampretovo uredništvo" in navsezadnje celo na .Gorenjca". To je izredna čast zanj, obenem pa za nas najnovejša novica iz Ljubljane. Zakaj kot bele vrane so redki slučaji, da se ta akaderniška gospoda v Ljubljani spomni tudi na neakade-miškega revčka v Kranju. Čudno pa je. Kadar se to zgodi, zgodi se le tako, kakor bi ga hoteli milostljivo potegniti za uiesa. Drugače se ga navadno ne spominjajo. Tudi če ima včasih slučajno boljše misli ta revček, kakor--. Tudi takrat ga nikdar ne vidi, kadar ga klerikalci preganjajo zaradi tistega boja, zaradi katerega se načeloma oba skupno borita. In to je kaj čudno 1 Zakaj zgodi se včasih, da se tudi njegovi enako-veliki tovariši ■ dnevniki prav nič ne sramujejo avno priznati: tole smo posneli po »Gorenjcu". Za akademike pri »Narodu" smo mi neakademiki seveda — premajhni? Neljubo nam je v tako resnih časih — in le zaradi ljubljanskih smeti in blata — polemizirati s slavno gospodo okrog »Naroda". Pač! pač! mislili smo celo naravnost in ravno na slavno uredništvo! Te misli nam je isto samo vsililo, ko se je hudi »Narod" iz pod- tikal nad škandaloznim stanjem ljubljanskega cestnega blata. In sicer še predno je »Gorenjcev" .šušmar" vanjga zagazil. Naj le pogledajo par številk svojega lista nazaj in par ie naprej, ko .Gorenjec" še ni, in ko je že izšel! Morda se bodo pri svojih lastnih noticah — glede blata namreč — spomnili na glas .iz občinstva". Ali je ta glas tudi glas .šušmarja"? Iz klerikalnega .občinstva" ta „glas" gotovo ni prišel v .Narod". Glede ostalih točk: tržnice, prevažanje smeti, pljunki i. t. d., prepuščamo odgovor dotičnemu .šušmarju". Če bode gospoda nekoliko razočaranja doživela, naše sožalje že naprej. .Gefährlich ist den Leu zu wecken ... dem Unbesonnenen könnt' es bitter schmecken" — Z loparjem ste butnili proti nam, vrnemo Vam ga s kolegijalno dostojnostjo. Posiliti se hočemo namreč misliti, da ta lopar ni prišel iz „srea" uredništva, ampak iz merodajnih — obzirov. In teh je v Ljubljani mnogo, zelo mnogo. Sodimo namreč ne po tem, zakaj, marveč kako se je lopar proti nam vpo-rabil. Kadar .Narod" sam piše v takem tonu, tedaj je ost obrnjena proti „Slovencu". In kar je glavno, on se ne poniža še v grje blato, kakor ga polno leži po ljubljanskih cestah, namreč pobijati in na tak način odbijati svojega stanovskega tovariša, kakor je to gospod dopisnik v „Narodu" napram „Suimarju" v „Gorenjcu" zagrešil. Za-grešen, temeljito zagrešen pa je tudi cilj; lopar namreč ni zadel prave adrese. „Gorenjec" ima v Ljubljani menda več „šušmarjev" kakor „Narod" gospodov dopisnikov v Kranju. Zato je nevarno, kar tjavendan udrihati. Kakor Vas, tako veže tudi nas uredniška tajnost. Toliko pa lahko povemo: „Ta, katerega pobijate, ni tisti, ki si ga je „Narod" že opetovano privoščil, tudi ni tisti, ki ga je „Narod" nasproti „Tagesposti" nekoč prav slično po tem vzorcu priporočal; tudi ni tisti, nasproti kateremu je Hribar pozabil izpolniti dano obljubo zaradi afere poročnika Mayerja; in končno ta tudi ni tisti, katerega je uredništvo „Naroda" zagotovilo, da ga v nobenem slučaju ne bo — napadalo. Ampak — in zdaj posluh gospoda! — on, ki se mu s tisoči res zavednih naprednjakov vred ne dopada mestna uprava on večkrat „šuš-mari" tudi po „Narodu", da, kar nič ni izključeno, če ni tudi v isti številki ..Slovenskega Naroda" kaj „susmaril" — gospod dopisnik, oprostite to parafrazo — v kateri ga „Narod" z loparjem udriha kot „susmarja" „Gorenjca". Več ne moremo in več tudi še nismo pooblaščeni povedati. Torej vrnemo kar najhvaležneje — in to je gotovo naravnost „Narodov" nasvet, da bo bodoče tudi uredništvo ,,Slovenskega Naroda" ravnalo le v lastnem interesu ugleda svojega lista, ako zabrani, da ga ne bo vsak „šušmar smel smatrati za odkladišče svojih duševnih pljunkov' in pomanjkanje prostora porabilo za boljše „novice iz Ljubljane", kakor pa na tak način zagovarjati ljubljanske smeti in ljubljansko blato! Mi se onim, ki nas v drugih slučajih, ko bi znali tudi njim in celi naši stranki koristiti, nočejo poznati, tudi za nasvet v tem slučaju primerno dostojno zahvaljujemo! Na naslov vodo?edne nprave. Za itak ni Kranj posebno vabljiv v temnih nočnih urah, po teh ozkih, blatnih ulicah, kjer brlijo slavnoznane kranjske pe-troleum-električne, ki naj bi preganjale temo — sedaj pa; ko se kopljejo jame za napeljavo vodovoda, bi so moralo pa še prav posebno paziti na osebno varnost ljudi, ki so zvečer primorani na ulico. To je naravnost zanikrnost od vodovodne uprave in skrajna lahkomišljenost, postavljati ljudi v nevarnost, da si ob nerazsvetljemh jamah polomijo svoje ude. Tako se je 12. t. m. zvečer rgodii slučaj, da je neka oseba padla z glavo v jamo in se pri padcu precej poškodovala. Sreča da ni priletela ravno na skale, ki so bile v jami, kar bi jo bilo lahko stalo življenja. Odločno poživljamo in zahtevamo od vodovodne uprave, da pazi na razsvetljavo, ki jo je dolžna dati in ne izpostavlja s svojim neredom življenja ljudi v nevarnost. G. Klerikalci ie branijo nemilega denarja. Klerikalci, ki tako pridno zasledujejo, če kak liberalce kakemu Nemcu kaj proda, bo gotovo zanimalo, da je eden prvih klerikalcev in to je gotovo tovarnar Polak, (če ne kakov Polack) svoje posestvo, oziroma vilo v Zapužah prodal protestantu in «Fübrer-ju des deutschen Nationalen Volksrates*, znanemu zagrenjenemu Namcu dr. Eger-ju odvetniku v Ljubljani. 0 3 je to res, potem je tudi res, kako strastno se klerikalci branijo nemikega denarja. Škofovo glasilo nam bo to gotovo pojasnilo. Opoierjasio na daaaiji 47. občni zbor »Narodne čitalnice v Kranju, ki se vrii ob pol 9. uri zvečer pri pogrnjenih mizah. Daevni red: 1. Nagovor predsednika, 2. Poročilo tajnika. 3. Poročilo blagajnika. 4. Poročilo knjižničarja, 6. Poro* čilo dramatičnega odseka. 6. Poročilo pevskega odseka. 7. Razno. 8. Volitve. — Glasom pravil imajo člani pevskega in dramatičnega odseka pravico do debate. Zgodba o zaplenjenem pravičnika. V knjigarni L. Schvv ntnerja v Ljubljani je izšel te dni »Narodni koledar za 1. 1910*. Kakor vsako leto prinesel nam je koledar tudi letos posebnega priporočila vredno izaenadonjo t »Zgodba o zapleojenenem pravičniku*. Spisal Ivan Cankar. Pisatelj nas pelje nazaj k septembrskim dogodkom. Kritika kratka a vsekozi tako isboruo pogojena, kakor to razume le nai — Cankar. Evo, nekaj izgledov: «Kar bom zdaj povedal, se je vršilo v Ljubljani, ob tistem čara, ko je državni pravdnik reševal domovine. O angelji in sveti posli božji — kako smo živeli tedaj 1 Beseda nam je bila takorekoč že na jeziku zaplenjena. .. Takrat so bili povzdigujem med narodne mučenike ljuije, ki niso imeli prav nič talenta za ta tžavni posel. Svoj živ dan so mrvili skromni kruh pravičnega mišljenja in tistih načel — a glej, nenadoma se je odprla svetu in državnemu pravd-niku skrita skrinjica puntankih misli. Vršile so se tragedije. .. Davi še cesar-ki svetnik, drevi že krvav Danton; včeraj še sodnik v talarju, danes na zatožno klop... Kaj je človek. Sčasoma smo se privadili temu zaplenjenemu življenju... Nihče se ni več čudil čo je prinesel natakar na mizo kup belega, neoskrunjenega papirja, bili so časopisi, kakor jih je uredil državni pravdnik... «Kri» ... Kaj? Čegava kri?... Glej tam dolg nadpisl «0 koristi in potrebi militarizma,, osobito z ozirom na.. .» Z ozirom na kaj? Nič odgovora I Držsvni pravdnik Je črtal vse ozire in ni maral ničesar povedati o potrebi in koristi militarizma. Ce bi bilo potreba napisati «ostudna sodrga» se je pero premislilo in je napisalo »čestita družba*. Ampak državni pravdnik je bil prebrisana glava; natanko je vedel — in vedel je, zakaj je vedel — da «čestita družba* ne zasluži tega imena, bral je skrito misel in jo je zadavil. Doživel sem veselje, da je pravdnik črtal »avstrijski patriotizem*, že njemu samemu se je zdel paiadoksen, in smatral ga je za norčevanje. Nekoč sem se nameraval povzdigniti na višek namigavne učenosti in sem namesto besede »krivice* postavil «pravico». Državni pravdnik pa je pravico odpravil... (Konec prih.) Kaj Je hujskanje? V današnjem poročilu o razpravi glede zaplenjenega III. zvezka zelene brošure smo se, koliko se je dalo omejili le na suha dejstva. Kaj pa je pravzaprav hujskanje po § 302. o tem smo pripravili za razpravo naravnost »krasna* dokazila iz virov, o katerih bo gospod Tre ic ostr-mel, ko bo izvedel zaaje. Ker smo o osebi tega gospoda slišali toliko pohvale, smo mu to pot prav tudi osebno še prizanesli, čeravno nas napadajo misli, da je gospod Trene osebno povzročil vso škodo založništvu zaplenjene brošure. Dobili smo pa pri razpravi utis, da se nas hoče tudi le dalje osebno preganjati. S tem je tudi našo potrpežljivosti konec. Javnost naj izve, kako smejo najvišji klerikalci pisati n. pr. o prisegi in sodaiku, o državnem zakoniku i. t. d. in ona naj sooi, kaj je hujskanje, in kaj ni blo — konfisciranol Gospod dtiavnl pravdnik Treni — etraiao objektive« človek — mož namreč ne pripada, kakor je včeraj blagoizvolil povedati v javni seji, nobeni stranki (Pol tiča, pol miši. Opomba uredništva.) — se je čudil izrednemu pogumu (M) našega prečastitega knezoškofa, da je spisal in izdal znano brošuro. Zagovarjal je najmočnejšo stranko na Kranjskem, S. L. S., prečastito duhovščino in se bal — da tretja zelena brošura ne bi spuntala našega dobrega ljudstva. O jej, o jej 1 Mi se držimo za glavo. Za evin|ake damo, n ikolove zavode ne. To britko resnico je izvedel nek gorenjski župnik, čegar ime je na razpolago — pred kratkim, ko je vprašal nekega svojega vernega pristaša, ko ga je vprašal za svet, kdaj da naj prične nabirati za škofove zavode. — »G. župnik* odgovoril mu je možakar, «ako bodeto nabirali za škofove zavode, ne dobite nič, ako pa rečete, da pobirato za popravo svinjakov, no, potem, dobita potrebni denar*-- Ubogi Tone, slabo furaš. Jeli reg?--- Javna tajnost je, da name- rava nekaj. vplivnih katoliških politikov v radovljiškem okraju stopiti v trajni pokoj; kajti vsa katoliška organizacija v tem okraju stoji na nekako trhlih nogah; posebno ta poka prav glasno »prekrasna* organizacija bohinjskega kota, kjer nosi zvonec širokou&tni poslanec v duhovniški obleki, župnik Piber. Velikanske bodo tu razvaline in tem razvalinam bo zagospodaril oholi Nemec, a naš slovenski narod bo klel v suženjskih sponah vse dosedanje katoliške osrečevatelje--Pravijo, da podgane prve zapuščajo potapljajoča se ladjo. Žalostna bodočnost. »Kemika ftpraba*. Pred par dnevi sem dobil v roke razglednico iz St. Jederte na Tirolskem ki se glasi: »Libar Farsnt Imus dir Schraden baru m achrast mir solenniks du chost gesehribera das dai hont niks peser ist und kirn bider nach schpitl aunst bert noch seilechtoi ich grise Dein muter nnt dan foter und Schwester bi in trijest zuget in Spital ist schon fd soldatengompani fon laboch Plap Kamt serbus I. A. Ti prekrasna nemščina 1 Pretočeni teden je umrl v Zsbresnici splošno Spoštovan posestnik Franc Finigar, vulgo »Čebel*. Bolehal je že delj časa. N. v. m. p. Občni Iber tamb. društva »Stol* v Žirovnici se vrii v nedeljo 19. decembra popoldne ob 6. uri pri županu g. Ant. Kržilaiku. Pianinekl plei. Slovensko planinsko društvo, ki je prišlo vsled porušenja starega Aljaževega doma in vsled nujnih novih stavb, ki jih mora izvršiti (na pr. novo kočo na vrhu Črne Prsti) v težak gmoten položaj in je vsled tega sklenilo, v korist svojih planinskih naprav prirediti v bodočem predpustu svoj 5. Planinski ples. Ta predpustna veselica se bo vršila dne 1. februarja 1910, to jo ne veter pred Svetnico; slavna društva naj se blagovolijo ob svojih prireditvah na to ozirati. Ples bode združen, kakor doslej, s pravo neprisiljeno planinsko veselico, ki naj tudi to pot postane zbiraliiče vseh prijateljev slovenskega planinstva. Stori tndi ti takol .Učiteljski Tovariš" piše: Da se dobe še ljudje, ki imajo čuteče srce za stradajoče učiteljstvo, svedoči dovolj jasno seja c. kr. okrajnega sveta v Radovljici, ki se je vršila dne 9. decembra 1.1. Kakor znano vlada ravno na Gorenjskem, v onem tako in tolikokrat ope-vanem kraju naše domovine draginja, kakršne mogoče ne čutijo niti v najbolj obiskovanem kopališču v celi Avstriji. Omenjamo samo, da stane tu eno jajce 20 h, seženj drv 20 K, moka srednje vrste 58 h, kilogram masti 240 K, a meso povprečno 2 K do 260 K. Torej draginja kakor ob času najslabših letin! In v tej draginji naj živi učiteljski suplent, oziroma suplentinja s knežjo nagrado 50 kron, reci in beri: petdeset kron mesečno, ali dnevno 1 K 66 h, z besedami: eno krono šestinšestdeset vinarjev! Ne vemo sicer po kakšnih pravilih naj se sedaj tak revež, oziroma revica ravna; toda toliko lahko rečemo, da ga še ni človeška mati rodila moža, ki bi mogel izračunati — kako naj živi normalno razvit človek — v cvetu svojih let s tako plačo. Ako hoče imeti količkaj dostojno kosilo, mu zmanjka za večerjo, ako pa želi imeti večerjo, mu zmanjka za kosilo... Zagonetka, ki se ne da rešiti! In tako mišljenje je navdajalo c. kr. okrajni šolski svet radovljiški, ko je ogledoval mučeniški položaj kranjskih trpinov v učiteljskem stanu — suplentov in suplentk. Soglasna je bila sodba, da je taka plača naravnost — evropski škandal sedanjega stoletja! Tu pa stavi c. kr. okrajni glavar g Fr. Župnek sledeči predlog: C. kr. okrajni šolski svet radovljiški sklene, da se remuneracija suplentom, oziroma suplentinjam zviša od 50 K na 70 kron in se doklada mesečnih 20 kron pokrije iz okrajnega zaklada. Predlog je bil sprejet soglasno in z odobravanjem. Ta velikodušni predlog c. kr. okrajnega glavarja Fr. Župneka bo našel v vseh učiteljskih srcih ne le slovenskega, temveč svetovnega, najhvaležnejši odmev in njegovo ime se bo imenovalo z vsem spoštovanjdm med učiteljstvom kot ime moža, ki ima srce do trpina učitelja. Iskrena mu hvala v imenu vsega učitelj-stoal Prepričani smo v dno svojega srca, da najde ta čin humanitete odmev tudi v ostalih c. kr. šolskih svetih, in tovarišem zastopnikom kličemo: Ponesite ime Župnekovo v vse c. kr. okrajne šolske svete! »leh ipreche nur destieh*. Poleg tega zdaj v hotelu «Uuionu» govore tudi ogrsko-ciganščino. Nasprotno pa ogrski cigani govore slovensko in hrvaško, ampak le, ko se r svojim .igranjem slavonskih in hrvaških pesmi — ta vtis saj imamo — očividno norce delajo s slovenskimi in hrvaškimi gosti. Neki ožji škofovi zagovorniki so bili te dni vsled tega tako sladka g njeni, da bodo zdaj na magistratu dajali odgovor: ali so bili pri tistem kravalu le vsled godbe tako sladko ginjeni, ali kot znani abstinent je od same vode — tako zelo vinjeni! Sejali ste veter — želi bote vihar! Qrozna negrece. Dne 2. decembra se je na Zgornjih Gorjuiah pri posestniku in gostilničarju Martinu Sodja po domaČe pri Mlakarju, zjutraj ob 7. uri pod sledilnim ognjiščem razletel smodnik. Ne ve se, ali po nesreči ali kako drugače. Poleg ognjišča sta stala gospodar in žena ter njegova mati. Razmetalo je vse ognjišče, posodo in drugo. Mati je bila takoj mrtva. Mož in žena sta težko poškodovana po obrazu in glavi. Otroci, ki so bili v hiii, so ostali razen enega, ki ima nekaj malih poškodb, vsi nepoškodovan*, dasiravno je na peči vrglo vse teme in dve stranici ven. Vsa okna in vrata so poškodovana in zidovje razpokano. Nesreča in ikoda je zelo velika. Predavanja ¥ Škof ji Loki. Kakor smo že poročali, vršijo se v Skofji Loki redno vsak petek zvečer ob 8. uri v prostorih «Narodae čitalnice* javna predavanja, ki so vsikdar prav dobro obiskana. Za predavatelje skrbi »Zveza izobraževalnih društev* v Ljubljani. Tudi v petek, 10. t m. se je vršilo jako zanimivo predavanje g. prof. Reis-nerja, ki je govoril o predmetu: »Zrak in življenje* (s poskusi). Odlomek ii nedeljske pridige na Dobravi pri £rop|. _ „Dragi v Kristusu! Dve nedelji sem pobiral za našega svetega očeta papeža in nabral sem 2 K 84 vin. Sicer ni veliko, a vendar je nekaj. — Premišljeval sem dolgo, dolgo, odkod prihaja ta mržnja do svete cerkve. Slednjič sem prišel do spoznanja, da je pravi vzrok tej raržnji najbrže škofova knjižica, ki so jo liberalci vrgli med vas. Tudi jaz sem jo želel dobiti v roke. Dobil sem jo. Prebral sem jo s premišljevanjem počasi in s pozornostjo; a povedati vam moram, da ie nisem bral v svojem življenju nekaj tako nedolžnega in nepohujllji-v e g a. Sicer pa som mnenja, de kdor je nedolžen, ne bo zastopil te knjige, a kdor je pa že pohujsan, se ne more pohujiati več. Berite torej to knjigo I* Brrrl Ii Jeaenie. V nedeljo ob pol 8. zvečer se igra pri »Jelenu* zopet. Na vrsto pride gledališka igra »Moč uniforme*, burka v treh dejanjih, ki se je s sijajnim uspehom uprizorila nedavno v Trstu. Glavno ologo jo prevzel g. Spicer, katerega ime že jamči, da se bo igralo v največje zadovoljstvo. Občinstvo bo pač smehu pokalr. ko bo gledalo, kako bo g. Spicar trpel kot Slapar pri boljši polovici, ko ji bo pomival lonce, valjal testo _ afc, ie celo odnašal ponočne--Pri igri sodeluje tamburaški zbor jeseniškega Sokola pod vodstvom gospoda učitelja Leona Pibrovca, ki je dosegel tekom 14 dnevnega obstoja zbora vsled navdušene požrtvovalnosti igralcev tako krasne uspehe, da si upa ž njim javno nastopiti. Il predmestja bodočnosti. V kokrilkem predmestju, ki spada menda ie pod mestno občino Kranj, stanovati je res idilično, posebno sedaj v zimskem času. Kako očetovski skrbe pristojne oblasti za ta zapuščeni kraj takoimenovan: »Buren-vorstadt*, naj služijo v vedoo,t nasledne vrstico: Ce te n. pr. popelje pot v večernem času iz »Zvezde* proti prijazni gostilni »Bekselj*, takoj te naenkrat objame uprav egiptovska tema in prigodi t i so ti zna — rečem le zna in to ie pred sedmo uro zvečer, da boš občutil naeakrat neravno prerahlo gorenjsko pesi »razgretega* aejmarja ali delavca, ki se vračata iz mesta domov. Brez ozira »a to, da ni nikakega trotoarja za pacante — kajti tik ceste na desni stoje kupi cestnega gramoza nastavljeni kakor nalašč zato, da butnai nehote vanje ter prideš neprostovoljno z nosom z istimi v dotiko in če si tako srečen, da se čutiš zopet na podplatih, obdarovan si več ali manj z rasnimi dekoracijskim:, krtačam neprijetnimi znaki. Da se navedenemu izogneš — primoran si kreniti proti srediai ce»te, a tu se ti začno pogrezati noge, da se komaj prestopicaš, dokler ne zadeneš, tako v temi tavajoč, ob kak »tajtel*, katerih je vedno nekaj ob cesti. Pri tem se ti pa nekote poraja misel: »Cmiu vendar pobira cestni erar naklade za vzdr-žavanje in čedenje državnih in okrajnih cest. Edino redrilo v takih kritičnih trenutkih je sicer dobro izurjeni — posebno v višjih glasovnih legah, a maloznani — baje samouki kvartet «Pasje godbe na gobec*, ki je last menda stavbenika g. Fusa, a to le — če slučajno koncertuje ob istem času. V odpomoč tem nedostatkom premišljujemo stanovalci »Burcnverkelca*, če bi ne kazalo omisliti si Č4den č jlniček, za vse slučaje opremljen s 4 kolesci, ki bi nas blatne vtapljače vozil okrog »Bak-seljna* kakor smučejo enaki seveda modernejši čolniči »Po jezeru bliz Triglava* okrog cerkvice divnega in svetovnoznanega Beda. To bi bilo občudovalcev ? Končuje svoje uiano poročilo, menimo stanovalci te zanemarjene, a za procvit našega mesteca tako važne postojanke, na kateri edini sloni vsa stavbena bodočnost, da imamo kot enakovredni davkoplačevalci tudi nekoliko pravice zahtevati od tozadevnih korporacij, da nam izkažejo del onih dobrot, kojih so deležni atanovniki v mestu, vsaj bodo vzrasie, kakor se čuje, ravno ob periferiji tega predmestja drage stavbe in lepe vile, ki bodo mestu v kras in bodo znatno povečale njega ngledio veljavo. Kuharski tečaj. Z Bleda nam pfojo: Začetkom januarja prihodnjega leta priredi društvo za povzdigo prometa tujcev na Bledu štiri do lest tednov trajajoči kuharski tečaj pod vodstvom v to preizkušenih učnih moči. Pouk bo obsegal posebno praktični del kuharske stroke oziraje se na lokalne razmere v postrežbo došlem tujcem na Gorenjsko in se združi obenem z servirskim tečajem. Ker bodo učne moči deloma zmožne tudi slovenskega jezika, ni neobhodno potrebna dobro znanje nemščine. Tečaj priredi se v hotelu toplic »Louisen-bad», kjer bodo udeleženke tečaja tudi prenoče- -vale. Holelirka gospa Valtrinv, rodom Cehinja, bode prav rada tečaju z vsem potrebnim na razpolago. O oenja se, da se sprejmejo v prvi vrsti one zglašene, katere so se že udeležile enakih kuharskih ali servirskih tečajev. Ker je itevilo učenk omejeno, se prosi za takojšno zglasitev udeležbe. Pouk bode brezplačen, plača se samo hrana in stanovanje. Naznanila sprejema društvo za povzdigo prometa tujcev na Bledu. Zimskosportni vlaki t Bohinj In aa Bled. Krasota zimskega športa in velikanski njegov vpliv na človelko zdravje se obče priznavajo. Najboljši dokaz za to nam nudi Švica s svojim Eogadinom, v katerem se blestita svetovnoznana St Moric in Davos. Tudi Danaj je že dobil svoj Engadin, namreč Sera meri ng in tam vlada pozimi najživah-nejše življenje. Pa tudi pri nas na jugu hitimo z velikimi koraki naprej, vstvarja se nam centrom zimskega športa v Bohinju, ki vsled svoje naravne lege in izboraih razmer obeta postati za Trst in Primorsko to, kar Sjmmeriag za Dunaj. Zimski šport v Bohinju se dviga od leta do leta, zanimanje raste in poklicani faktorji so investirali slasti letos velik kapital, da se zamore zimski šport v Bohinju moderno razviti. Vsi hoteli in gostilne ostanejo odprti. Za lansko leto je obiskalo 3>hinj nad 2000 prijateljev zimskega športa, opaao pa, da se to Itevilo letoi podvoji, če ne potroji, kajti Bohinj bode letos res pravo središče zimskih zabav. Tržaška direkcija državnih železnic je namreč pokazala svoj razum in svojo naklonjenost zimskemu športu v Bohinju in na Bledu s tem, da vpelje v čeiu od 19. decembra do 1. marca ob nedeljah in praznikih poseben športni vlak is Trsta sa jako zniža je cene. Dalje je dovolila tudi članom iportnih društev jako znižane vozne cene za vse vlake v te kraje in sicer iz Gorice, Ljubljane in Trsta. S tem se številnejši poset omogoči. Podrobna tozadevna poročila priobčimo pravočasno. Urim IV. Ciril« In Metod« ? LJubljani prosi nafelniltva svojih podružnic, da ji gotovo pošljejo do 25. decembra t L doneske letošnjega leta, da ii bo možno v kratkem napraviti sklepne račune m pa zato tndi ker ona podpor nujno potrebuje radi velikih stroškov, ki jih je letos imela. — Družbi sv. Cirila in Metoda v Ljubljani prosi oskrbnike nabiralnikov, da pobere iz nabiralnikov vse zneske ter ji taiste v nsjkrajlem ca»u vpolljejo, da se sklenejo tozadevni rečuni. * Zali|e štetje prebivalstva v Čikagi izkazuje 1,307.015 molkih in 1 265 820 lenskih prebivalcev, torej 41.195 več molkih kot žeosk. Po narodnosti je okrog 670.000 Angležev, 664 000 Nemcev, 241000 Ircev, 143 000 Poljakov, 123.000 S redov, 116.000 Cehov. Zaznamovanih je 36 narodov, toda med njimi ni niti enega Slovenca, katerih je v Cikagi več ko 5000. Kot avstrijski izseljenci para-dirajo skoro gotovo med nemškim številom! Kolike velja vojaitvo? hdatki za vojaštvo so določeni za to leto v posameznih državah takole: Angleška 1532 mil. kron. Nemčija 1452 2 mil. K. Rusija 1348 4 mil. K. Zedinjenje države 1158 mil. K. Francija 1115 mil. K. Avstrija 541 mil. K. Italija 443 mil. K. in Japonsko 402 6 mil. kron. V celoti pogoltne torej vojaštvo teh 8 držav nad 8000 milijonov kron! Želodčni liker Je najboljše krepčilo želodca! Blizu In daleč Vse ga pozna, Kdor ga Ima, Ima zdravje doma 1 Ljudska kakovost liter K 2-40. Kabinetna kakovost . „ 4-80. Naslov za naročila: »FLORJAN", Ljubljana. Postavno varovano. Naročajte in širite naš listi prihranite IJAŽ Jb&*Ui fmihlif Vhll. lAAJ sSSisSSisSSisSSisSBi stroškov v gospodinjstvu na mleku, sladkorju in kavi, hrt, moC, zdraoie : dosešete in ohranite, ako pijete : SLADIN! Kdor se hoče o tem prepričati, dobi vsak brezplačno knjižico v lekarni Trafedcif : zraven rotovia v Ljubljani ali po pošti, vsak, kdor po n)o piše. Milijarda. Milijarda v zlatu bi tehtala 322 580 kg. Ce to zlato potegnemo v žico, ovijemo ž njo lahko cel svet Milijarda v srebrn bi tehtala 5 milijonov kg. Ce bi hoteli naložiti milijardo zlata na železniške vozove, bi izrabili 64 voz, ki bi tvorili približno 400 m dolg vlak. Za milijardo srebra bi izrabili 1000 voz po 5 ton, Ki bi zastavili 6 km železniške proge. Ako bi otovorili posameznemu no-saču po 10 kg zlata, bi potrebovali 32 tisoč no-sačev, da bi nesli milijardo zlata. — Za milijardo srebra bi pa potrebovali 500.000 nosačev. — Ako bi polagali nage zlatnike drug poleg drugega, bi nastala 1050 km dolga črta, če bi jih pa nalagal2 drug vrh dragega 33.000 metrov visok stolp. 1» Proda se 890 3-1 Cofijčeinkija štev. 84 v Kranju. Več se poizve pri lastniku I. Cofi v Kranju. Priložnostni nakup za gospodinje in neveste 600 tncatov zarobljenih = rjuh brez šiva = 150 cm širokih. 225 cm dolgih, zajamčeno platnenih, se odda radi nadprodukcije v jako dobri kakovosti po 250 komad, v Ia kakovosti po K 2 80 komad. Najmanj se oddaje 6 komadov. Dalje ponujam 4000 metrov platnenih ostankov za najfinejše telesno in posteljno perilo. Dolžina ostankov 10 do 12 metrov po 50 vin. Najmanj se oddaja 26 metrov, tlajflnejfte olato platnene demaat-brlaaoo. 50/100 cm 55/110 cm 68/126 cm K 6-50 lO— 18-— za tucat. čisto platnene brisače za posodo od K 4*— do 6.— za tucat. Vse v solidni kakovosti razpošilja privatnikom po povzetju ter vzame neugajajoče rade volje nazaj ter povrne denar tkalnica za platno H. VVILLIO Krono v ob Metavl, Češko. 287 8-2 AMERIKA Kdor se za AMERIKO zanima dobi na željo brezplačno pojasnila za najboljšo vožnjo v Ameriko. CESARSKI PARNIKI (KAISER - SCHIFFE): Kaiser Wilhelm II.......dolg 215 metrov Kronprinzessin Cäcllie .... dolg 215 metrov Kronprinz Wilhelm......dolg 202 metra Kaiser Wilhelm der Grosse. . . dolg 198 metrov pripeljejo potnike v 6 do 7 dneh iz Bremena v NoviJork. Odhod iz Bremena vsak torek. Ti cesarski parniki vozijo edino le iz Bremena; kdor se hoče voziti na cesarskih parnikih, more potovati sigurno brez zaprek, ker nima nihče pravice, da bi mu to zabranil. Vsakemu je dano na prosto voljo, da sme za svoj denar, na lastne stroške potovati kamor hoče. F. Hissler, Bremen, Bahnhofstrasse 30. Oprema popotnikov od Bremena v Ameriko, Avstralijo in Afriko. 286 4—2 i Najnižje cene! Dobra postrežba! Vina - * štajerska, dolenjska, goriška, vipavska, istrijanska, dalmatinska, jamčeno pristna ponuja po skrajno nizkih cenah -. zadruga 282 52-3 ■ Agro- Merkur r. z. z o. z. v Ljubljani, Priložnostni nakup. Umetni mlin. • • Žaga. • • Kovačnloa. Mlin |e sezidan po najnovejšem sistemu, Jako dobro opravljen, bran konkurence in ima dela v izobilju. Žaga je opremljena s clrkularniml in dragimi sagami. Kovačnloa ima vse orodje ln stroje. ===*===: Zraven spadajo tndi travniki, njive ln vrtovi. Proda se jako vredno radi rodbinskih r asmer. Vpraša naj ee pri 261 20-9 JosIdu Eremser. poM8tnUi1 ******* "Un*, ipvaaafu aMvaaaovai La¥amfllld| Lavantinska dolina, Koroško. — Dopise se prosi v nemškem Jeziku. Loterijska srečka dne 11. decembre 1.1. Gradec 1 12 48 44 54 «Ho Hašljat« ali težko sopelc (astiaa), poskusite slaocnskl felliCnl infe iz orlove lekarne v Pakracu. Z izbornim učinkom istega bo3te gotovo zalovoljni. Tudi otroci ga vzamejo radi, ker ima prijeten okus. Ako bolehate na želodčnih boleznih ali na boleznih na črevih, potem zahtevajte v lekarnah znamenito znane pakraSke želodčne kapljice in iznebili se boste kmalu bolezni. Cena: 1 steklenica slov. zeliščnega soka K 1*20, 1 tucat pakraških želodčnih kapljic „ 5'00 Kdor si teh ne more nabaviti v svojem stanovulisču, naj isto naroči iz centrale Lekarna «pri zlatom orlu* v Pakraen. Po pcjšti se ne pošilja izpod 2 steklenic. 257 13—8 llllilllll uuuuuuuuDu Električna gonilna sila. Tovarna oljnatih earV, talca in firncža Brata Eberl črkosiikarja, lakirarja, stavbena in pohištvena pleskarja Miklošičeve ulice 6, nasproti hot.,Union' Ijnbljana Ustanovljeno 1842. ,52—15 Telefon 164. DDDDQQDDDD Zlate svetinje: Berlin, Pariz, Jim (ta1., Naboljše kosmctSčno ZObOčIstllno sredstvo JzdelovateljX itjs> 0. Seydl Ljubljana, Spitai.-Stritar.ut. 7 Na debelo in drobno! Anton Adamič velezaloga galanterijskega, norimberškega, modnega blaga in igrač KRANJ :: Glavni trg. Velika božična razstava raznih igrač in božičnih daril od najcenejše do najfinejše vrste. Uljudno naznanjam slavnemu občinstvu, da imam letos velikansko zalogo igrač in finih daril za božič radi obilega direktnega nakupa mi je mogoče slavno občinstvo postreči po jako ugodnih cenah in brez konkurence, kakor še ni bilo dosedaj. 242 13-11 Pesebnl oddelek ln razstava igrač f I. nadstropju je vsakemu brez obveznosti nakopa pripravljeno v pri-jaien pogled in prepričanje o cenah. Velika izber daril za odrasle, boilčnlli ragzlednic, okraskov za drevo, koledarjev i ln prattk. : Glinaste peči 188 58-26 štedilnike, banjo in kopeU, kakti tndi kipa, vaze ln druge glinaste izdelke v vseh barvah, trpežne ln cena priporoča Avgust Dreise prva in največja tovarna pači in glinaatih izdatkov v LJubljani. Šivalni stroji jp kolesa Tovarniška zaloga 10 52-16 Iv. Jax-a v Ljubljani Dunajska cesta 17 priporoča svoje najbolj priznane šiv. stroje in kolesa Ceniki na zahtevanje sutonj. :; Našim rodbinam priporočamo KolinsKo ciKorijo. Popolnoma varno in najbolje naložite svoj denar v Krneli posojilnici v Ljubljani (nasproti Piaovea:: v lactnl hiii:: Dnaajeka cesta.) Kmečka posojilnica v Ljubljani podpira kmetovalce in je pravi kmečki denarni zavod. Vloge se obmtsjejo po 4V|0. II II V kmečki posojilnici je naloženo že nad 15 milijonov kron. Rezervni zaklad čez 800.000 kron. Za varnost pa Se neomejeno jamči nad 8000 članov. Kmečka posojilnica je edin slovenski denarni zavod, ki je 40 vpeljal hiSne nabiralnike vlog. 26—29 Kmečka posojilnica sprejema hranilne knjižice drugih denarnih aavodov kot gotov denar. Josip Pogačnik v Radovljici ■ » i« m ... i., ii krojaški mojster ========== priporoča cenjenemu občinstvu svojo delavnice v izdelovanje vseh vrst oblek za gospode, uradniških uniform, salonskih, turistovskih in lovskih oblek ter ogrinjal. Vedno bogata zaloga angleškega, francoskega in brnskega sukna. — Naročila se Izvršujejo po najnovejšem kroju točno in ceno ter se sprejemajo popravila. Specijilist v izdelovanju Trakov tn salonskih sukeoj. Zajamčena je vestna izvršitev naročenega dela natančno po meri in izbranem kroju ter po želji naročnika. — Kdor si želi nabaviti elegantne, fine, obenem trpežne in vsem zahtevam ustrezajoče obleke, naroči si jih naj pri tej tvrdki in postal bo stalen naročnik. 86 52—41 Martinova cesta 20 ft £atlft Martinova cesta 20 Postajališče električne cestne ••••• železnice pri šentpeterski cerkvi, 1^6—21 LJUBLJANA ::: Zalagatel) drnšlva o. kr. avstr. dri. uradnikov Bogat* zaloga pohištva mke vrste v vseh cenah. Ogledala, slike v vseh velikostih. Popolna oprava za vile. Špeoljallteta: Gostilniški stoli. Pohištvo Iz železa, otroške postelje /o vozički po vsaki oenj. Za spalno sobo od 180 ¿Id. naprej. O/ran t okraski. Oprave ti Jedilne sobe, salone, predsobe, oelñ garniture. /a sobo: postelja, nočno omarloa, o-mlvalna miza, obešalnik, miza, stensko ogledalo. Špeeljalltete v nevestinih balah. Ye-IM prostori, pritlično In r /. nadstropju, čudovito poceni za hotele, vile In za letovišča 62 tld. " ■ H Él i i 1 ■ ■ ■ POZOR! SLOVENSKO PODJETJE! POZOR! ■ ■ ■ Slavnemu občinstvu se uljudno priporoča dne 11. februarja 1909 na novo otvorjena ■ ■ ■ ■ a ■ velika manuffakturna trgovina a ■ a franc Soûvan, siti - Cjubljana v stari Soavanovi hiii na Mestnem trgu it. 22. ■ ■ ■ l 80 43—42 ■ ■ ■ Zobozdravniki a|^11 a obotehntškl :: atl«lJB dr. EdVard Glopoftik: ¥ Kranju m 52-15 je slavnemu občinstvu na razpolago vsaki dan in tudi v nedeljo. J©& VEIB1 J. Spreitzerjev naslednik LJUBLJANA, Slomikove ulloe A t. 4* stimio-onetio Ii koistrokcllsko klloCavilCarstro. Žično omrežje na stroj, ograje na mirodvorn, obmejno omrežje, vezna vrata, balkoni, verande, stolpne krtte, štedilnike i. t. d Špecijaliteta: 76 52-21 valj ični zastori (Rollbalken). ¿5 SO * UJ K 9- 53 e S£ a \s o ^ ===== Zaloga vsakovrstnega == 9 lesenega, železnega @ In poblazlnjenega pohištva i Ljubljani, f Kolizeju, la Marije Terezije cesti it,11 Ribničan za seni£ prodaja po ugodni :: ceni zadruga :: flgpo-Merhur J= u Ljubljani. ~ 291 8—1 G. Torinles v Ljubljani BJ* )ovarna za stroje, železo in kovinolivarna priporoča kot posebnost žage in vee »troje za obdelovanje lesa. Francis - turbine osobito za žagine naprave zvezane neposredno z vratilom. Motorje za bencin in surovo olje. najcenejša gonilna sila. i Amerifcanshi t- ZOllJ® se izdelujejo vsako nedel j o od pol 9. do 1. ure pop. v f£l*dllJU v hiši trgovca R. & E. ROOSS a v I. nadstropju v zobotehnlčnem atelljejn Oton Seydl. POSOJILNICA V RADOVLJICI registrovana zadrnga s omejeni« poroštvom s podružnico na Jesenioab sprejena hranilne Vloge od vsakega in jih obrestuje po Rezervna zaklada iznaša; i brez odbitka rentnega davka. Hranilno knjižice se sprejemajo kot gotov denar, ne da bi se pretrgalo obrestovanje. Posojila se dajejo na vknjižbe brez amortizacije po 574% ali z 1% amortizacijo, na menice pa po 6% :: Eskomp-tirajo ee tudi trgovske menice. 192—21 Denarni promet ▼ letu 1908: lis, ■p"-. . 1 ""v '< ' ': Posojilnica sprejme tudi vsak drug načrt amortizacijskega dolga. Uraduje se v centrali in v podružnici fcW vsak dan od 8. 12. nre dopoldne in od 2.-6. nre pop. izvzeašl nedeljo ln praznike. Poštno branilnični račun centrale St. 45.867. Podružnice na Jesenicah št. 75.299. bdaji ktaserelj «Btweajee», Qdfiftrni nitdaî* Lavoilav IiUul. Usf niaa m tiaak Iv Pr, Umpraia v Kranja.