26 27 Določevalni ključ: POGOSTE VRSTE PAJKOV RAKOVIČARJEV SLOVENIJE Besedilo: Tea Knapič Ilustracije: Simon Zidar Družina rakovičarjev (Thomisidae) je ena izmed najpogostejših in splošno razširjenih družin pajkov (Araneae). Rakovičarje pogosto srečamo na travni- kih, v grmovju in ob robu gozda, redkeje v gozdu. So izredno pisana družina, saj jih najdemo v mnogih barvnih odtenkih. Zelo dobro se lahko zlijejo z okolico, za- to jih je včasih težko opaziti, nekatere vrste pa so celo sposobne v nekaj dneh spremeniti barvo telesa glede na barvo okolice. V Sloveniji živi 44 vrst pajkov rakovičarjev, za nekatere izmed njih ta določevalni ključ predstavlja tudi pre- dlog slovenskih imen vrst ali rodov. Rakovičarje v naravi preprosto prepozna- mo po njihovem videzu. Daljša sprednja para nog sta močnejša in ponavadi značil- no iztegnjena navzven ter služita za lov. S krajšima zadnjima paroma se držijo pod- lage ali se urno premikajo levo–desno ter naprej in nazaj. S svojim telesom in nači- nom premikanja močno spominjajo na ra- kovice, tako se je družine v več jezikih tudi prijelo ime rakovičarji. Včasih v literaturi zasledimo tudi ime cvetni pajki, vendar se danes ime cvetni pajek uporablja za vrsto Misumena vatia, ki je ena izmed najbolj prepoznavnih vrst rakovičarjev. Rakovičarji so plenilci, a ne pletejo mrež – na svoj plen prežijo v zasedi. Za lov namesto mreže uporabljajo močna spre- dnja para nog. Največkrat jih opazimo na cvetovih travniških rastlin, ko čakajo, da razni opraševalci pristanejo na cvetu. Ta- krat s hitrim in natančnim gibom zgrabijo svoj plen, ki je lahko veliko večji od njih. Hrano posesajo skozi majhni luknjici, ta- ko da na koncu od ujete žuželke ostane le še njen zunanji skelet. Četudi rakovičarji ne pletejo mrež, imajo – kot vsi pajki – na zadku predilne brada- vice in proizvajajo svileno nit. Nit pritrjajo na podlago kot varovalo pred padci. Samci nekaterih vrst jo uporabljajo tik pred par- jenjem, da z njo ovijejo samico. Samice iz niti spredejo kokon, v katerega odložijo oplojena jajca. Včasih kokon še dodatno zavarujejo tako, da ga ovijejo v list in v ta- kšnem skrivališču čuvajo svoj zarod. Samice so večje od samcev in so nava- dno tudi bolj pisane. Pojav razlikovanja med spoloma iste vrste imenujemo spol- na dvoličnost ali spolni dimorfizem, ki je pri pajkih precej pogost pojav. Večinoma gre za razliko v velikosti med spoloma, mnogokrat pa tudi v obarvanosti. Zara- di spolne dvoličnosti so nekatere vrste v tem ključu navedene dvakrat, ravno zaradi lažjega prepoznavanja znakov pri samici in samcu. Tak primer je poleg cve- tnega pajka (Misumena vatia) tudi senčni rakovičar (Ebrechtella tricuspidata), kjer se samica močno razlikuje od samca ne samo po velikosti telesa, ampak tudi po njegovi obarvanosti. Nekatere rakovičarje lahko v naravi hitro in enostavno prepoznamo, bodisi po nji- hovi obarvanosti in vzorcu – kot na primer napoleonovega pajka (Synema globosum) z nezgrešljivim temnim vzorcem na zadku Pajki iz družine rakovičarjev na svoj plen čakajo v zasedi. Pogosto ulovijo plen, ki je veliko večji od njih. Na sliki je talni rakovičar (Xysticus sp.) s svo- jim ulovom. (foto: Tea Knapič) Po videzu rakovičarjem zelo podobna družina so lišajevi rakovičarji (Philodromi- dae). Družini sta bili včasih združeni v eno, saj so si pajki obeh družin na videz zelo podobni. Z genetskimi raziskavami so nato sistematiki prvotno družino ločili na dve – rakovičarje (Thomisidae) in lišajeve rakovičarje (Philodromidae). Najbolj prepoznavna razlika med družinama je v sprednjih parih nog. Medtem ko imajo rakovičarji izrazito močnejša sprednja para nog, ta razlika pri lišajevih rakovičar- jih ni tako opazna. Razlike so še v izbiri življenjskega okolja in nekaterih drugih podrobnostih. – bodisi po drugih telesnih značilnostih, kot so razni izrastki na zadku oziroma trikoten zadek pri vrstah leni (Tmarus piger), kameleonski (Thomisus onustus) in prirezani rakovičar (Pistius truncatus). Pri nekaterih rakovičarjih je določanje do vrste bolj zahtevno, zato je v določeval- nem ključu naveden le rod. Pajki iz rodu talnih rakovičarjev (Xysticus sp.), ki je pri nas zastopan s kar 21 vrstami, so eni iz- med najpogostejših in največkrat opaže- nih rakovičarjev v naravi. Določanje do vrste je pri teh pajkih izredno zahtevno in nemogoče brez pomoči lupe, saj so si vrste med sabo izredno podobne. Prav tako so si med sabo zelo podobne tri vrste iz rodu kosmatih rakovičarjev (Heriaeus sp.), ki jih brez natančnega pregleda določevalnih znakov ne moremo ločiti med sabo. V ključu je predstavljenih deset najpogostejših in najlažje prepoznavnih vrst ali rodov iz družine rakovičarjev ( Thomisidae), ki jih v naravi lahko prepoznamo. Za določanje vseh vrst pajkov si je treba s pomočjo lupe ogledati sekundarne spolne organe (palpe pri samcih in epigine pri samicah). Pri določanju si lahko pomagamo z določevalnima ključema: » Collins Field Guide to the Spiders of Britain and Northern Europe, Roberts M.; » Spiders of Europe (https://araneae.nmbe.ch), Nentwig W., Blick T., Bosmans R., Gloor D., Hänggi A., Kropf C. Samice rakovičarjev svileno nit uporabljajo za ko- kone, s katerimi zaščitijo oplojena jajca. Pogosto kokon pritrdijo na vegetacijo, ki si jo prikrojijo, in varujejo svoj zarod, dokler se ne izležejo majh- ni pajki. Tako bo tudi samica talnega rakovičarja (Xysticus sp.) varovala svoj kokon (na sliki). (foto: Tea Knapič) Rakovičarji so plenilci, ki ne pletejo mrež. Najpo- gosteje jih opazimo, ko posedajo na cvetovih ra- stlin. Najdemo pa jih tudi na drugi vegetaciji ob robu gozda, redkeje v gozdu. Na sliki je pajek iz rodu talnih rakovičarjev (Xysticus sp.) (foto: Tea Knapič) DOLOČEVALNI KLJUČ: 1A) Zeleno telo, gosto prekrito s svetlimi pokončnimi dlačicami. Po sredini glavoprsja navadno poteka svetla vzdolžna proga. Zadek zelen, redkeje bel, lahko ima rdeč vzorec po sredini zadka, ki je izrazit pri samcih. (Sl. a) .....................................................… .................................................................................................................................................................................... kosmati rakovičarji (Heriaeus sp.) 1B) Telo ni gosto prekrito s svetlimi dlačicami. ………………................................................................................................................................................ 2 a) 2A) Na zadnjem delu zadka so izrastki, ki mu dajejo videz trikotne oblike (Sl. b, c). …………….........................................................................… 3 2B) Na zadku ni izrastkov, zadek je okrogle ali ovalne oblike (Sl. č). ………………........................................................................................................ 5 b) c) č) 26 27 Določevalni ključ: POGOSTE VRSTE PAJKOV RAKOVIČARJEV SLOVENIJE Besedilo: Tea Knapič Ilustracije: Simon Zidar Družina rakovičarjev (Thomisidae) je ena izmed najpogostejših in splošno razširjenih družin pajkov (Araneae). Rakovičarje pogosto srečamo na travni- kih, v grmovju in ob robu gozda, redkeje v gozdu. So izredno pisana družina, saj jih najdemo v mnogih barvnih odtenkih. Zelo dobro se lahko zlijejo z okolico, za- to jih je včasih težko opaziti, nekatere vrste pa so celo sposobne v nekaj dneh spremeniti barvo telesa glede na barvo okolice. V Sloveniji živi 44 vrst pajkov rakovičarjev, za nekatere izmed njih ta določevalni ključ predstavlja tudi pre- dlog slovenskih imen vrst ali rodov. Rakovičarje v naravi preprosto prepozna- mo po njihovem videzu. Daljša sprednja para nog sta močnejša in ponavadi značil- no iztegnjena navzven ter služita za lov. S krajšima zadnjima paroma se držijo pod- lage ali se urno premikajo levo–desno ter naprej in nazaj. S svojim telesom in nači- nom premikanja močno spominjajo na ra- kovice, tako se je družine v več jezikih tudi prijelo ime rakovičarji. Včasih v literaturi zasledimo tudi ime cvetni pajki, vendar se danes ime cvetni pajek uporablja za vrsto Misumena vatia, ki je ena izmed najbolj prepoznavnih vrst rakovičarjev. Rakovičarji so plenilci, a ne pletejo mrež – na svoj plen prežijo v zasedi. Za lov namesto mreže uporabljajo močna spre- dnja para nog. Največkrat jih opazimo na cvetovih travniških rastlin, ko čakajo, da razni opraševalci pristanejo na cvetu. Ta- krat s hitrim in natančnim gibom zgrabijo svoj plen, ki je lahko veliko večji od njih. Hrano posesajo skozi majhni luknjici, ta- ko da na koncu od ujete žuželke ostane le še njen zunanji skelet. Četudi rakovičarji ne pletejo mrež, imajo – kot vsi pajki – na zadku predilne brada- vice in proizvajajo svileno nit. Nit pritrjajo na podlago kot varovalo pred padci. Samci nekaterih vrst jo uporabljajo tik pred par- jenjem, da z njo ovijejo samico. Samice iz niti spredejo kokon, v katerega odložijo oplojena jajca. Včasih kokon še dodatno zavarujejo tako, da ga ovijejo v list in v ta- kšnem skrivališču čuvajo svoj zarod. Samice so večje od samcev in so nava- dno tudi bolj pisane. Pojav razlikovanja med spoloma iste vrste imenujemo spol- na dvoličnost ali spolni dimorfizem, ki je pri pajkih precej pogost pojav. Večinoma gre za razliko v velikosti med spoloma, mnogokrat pa tudi v obarvanosti. Zara- di spolne dvoličnosti so nekatere vrste v tem ključu navedene dvakrat, ravno zaradi lažjega prepoznavanja znakov pri samici in samcu. Tak primer je poleg cve- tnega pajka (Misumena vatia) tudi senčni rakovičar (Ebrechtella tricuspidata), kjer se samica močno razlikuje od samca ne samo po velikosti telesa, ampak tudi po njegovi obarvanosti. Nekatere rakovičarje lahko v naravi hitro in enostavno prepoznamo, bodisi po nji- hovi obarvanosti in vzorcu – kot na primer napoleonovega pajka (Synema globosum) z nezgrešljivim temnim vzorcem na zadku Pajki iz družine rakovičarjev na svoj plen čakajo v zasedi. Pogosto ulovijo plen, ki je veliko večji od njih. Na sliki je talni rakovičar (Xysticus sp.) s svo- jim ulovom. (foto: Tea Knapič) Po videzu rakovičarjem zelo podobna družina so lišajevi rakovičarji (Philodromi- dae). Družini sta bili včasih združeni v eno, saj so si pajki obeh družin na videz zelo podobni. Z genetskimi raziskavami so nato sistematiki prvotno družino ločili na dve – rakovičarje (Thomisidae) in lišajeve rakovičarje (Philodromidae). Najbolj prepoznavna razlika med družinama je v sprednjih parih nog. Medtem ko imajo rakovičarji izrazito močnejša sprednja para nog, ta razlika pri lišajevih rakovičar- jih ni tako opazna. Razlike so še v izbiri življenjskega okolja in nekaterih drugih podrobnostih. – bodisi po drugih telesnih značilnostih, kot so razni izrastki na zadku oziroma trikoten zadek pri vrstah leni (Tmarus piger), kameleonski (Thomisus onustus) in prirezani rakovičar (Pistius truncatus). Pri nekaterih rakovičarjih je določanje do vrste bolj zahtevno, zato je v določeval- nem ključu naveden le rod. Pajki iz rodu talnih rakovičarjev (Xysticus sp.), ki je pri nas zastopan s kar 21 vrstami, so eni iz- med najpogostejših in največkrat opaže- nih rakovičarjev v naravi. Določanje do vrste je pri teh pajkih izredno zahtevno in nemogoče brez pomoči lupe, saj so si vrste med sabo izredno podobne. Prav tako so si med sabo zelo podobne tri vrste iz rodu kosmatih rakovičarjev (Heriaeus sp.), ki jih brez natančnega pregleda določevalnih znakov ne moremo ločiti med sabo. V ključu je predstavljenih deset najpogostejših in najlažje prepoznavnih vrst ali rodov iz družine rakovičarjev ( Thomisidae), ki jih v naravi lahko prepoznamo. Za določanje vseh vrst pajkov si je treba s pomočjo lupe ogledati sekundarne spolne organe (palpe pri samcih in epigine pri samicah). Pri določanju si lahko pomagamo z določevalnima ključema: » Collins Field Guide to the Spiders of Britain and Northern Europe, Roberts M.; » Spiders of Europe (https://araneae.nmbe.ch), Nentwig W., Blick T., Bosmans R., Gloor D., Hänggi A., Kropf C. Samice rakovičarjev svileno nit uporabljajo za ko- kone, s katerimi zaščitijo oplojena jajca. Pogosto kokon pritrdijo na vegetacijo, ki si jo prikrojijo, in varujejo svoj zarod, dokler se ne izležejo majh- ni pajki. Tako bo tudi samica talnega rakovičarja (Xysticus sp.) varovala svoj kokon (na sliki). (foto: Tea Knapič) Rakovičarji so plenilci, ki ne pletejo mrež. Najpo- gosteje jih opazimo, ko posedajo na cvetovih ra- stlin. Najdemo pa jih tudi na drugi vegetaciji ob robu gozda, redkeje v gozdu. Na sliki je pajek iz rodu talnih rakovičarjev (Xysticus sp.) (foto: Tea Knapič) DOLOČEVALNI KLJUČ: 1A) Zeleno telo, gosto prekrito s svetlimi pokončnimi dlačicami. Po sredini glavoprsja navadno poteka svetla vzdolžna proga. Zadek zelen, redkeje bel, lahko ima rdeč vzorec po sredini zadka, ki je izrazit pri samcih. (Sl. a) .....................................................… .................................................................................................................................................................................... kosmati rakovičarji (Heriaeus sp.) 1B) Telo ni gosto prekrito s svetlimi dlačicami. ………………................................................................................................................................................ 2 a) 2A) Na zadnjem delu zadka so izrastki, ki mu dajejo videz trikotne oblike (Sl. b, c). …………….........................................................................… 3 2B) Na zadku ni izrastkov, zadek je okrogle ali ovalne oblike (Sl. č). ………………........................................................................................................ 5 b) c) č) 28 29 3A) Na zadnjem delu zadka je en izrastek (Sl. c). Zadnji del zadka je močno privzdignjen. Majhen (4–6 mm), rjavo obarvan pajek s črnim vzorcem (Sl. d), ki se dobro skrije na lubju dreves, kjer ga najdemo najpogosteje. …....... leni rakovičar (Tmarus piger) 3B) Zadnji del zadka z dvema izrastkoma (Sl. e). Na glavi navadno dva rožička, na katerih so stranske oči (Sl. f). ………………............... 4 f) d) e) 4A) Telo obarvano rdečkasto rjavo ali sivkasto (Sl. g). Sprednja dva para nog navadno temneje obarvana kot zadnja dva. ……………… ......................................................................................................................................................................... vretenasti rakovičar (Pistius truncatus) 4B) Telo zelo različno obarvano (belo, rumeno, roza …), saj pajek barvo prilagaja glede na okolico (Sl. h). Pri samcih so lahko končni členi prvega para nog temnejši. ………………........................................................................... kameleonski rakovičar (Thomisus onustus) g) h) i) 5A) Glavoprsje enotno temno rjavo ali črno, brez vzorca. Na zadku značilen temen vzorec, obrobljen z rumeno, oranžno ali rdečo. (Sl. i) ………………........................................................................................................................................... napoleonov pajek (Synema globosum) 5B) Glavoprsje obarvano drugače, vzorec na zadku drugačen. ……………….................................................................................................................. 6 6A) Glavoprsje in noge zeleni (Sl. j, k). Včasih so noge lahko tudi rjavkaste. Zadek bel z rjavim vzorcem, ki je včasih slabše viden. ………………...................................................................................................................................................................................................................................... 7 6B) Glavoprsje in noge niso zeleni. ………………........................................................................................................................................................................ 8 j) k) 7A) Zadek ovalen, večji del rjav s svetlo obrobo (Sl. j). …………................................................................…… listni rakovičar (Diaea dorsata) 7B) Zadek manj ovalen, večji del svetel z manjšim rjavim vzorcem (Sl. k). ………....... senčni rakovičar (Ebrechtella tricuspidata) 8A) Na sredini glavoprsja temen trikotnik med dvema svetlima progama (Sl. l). Včasih je trikotnik slabše viden. ……….............................. .............................................................................................................................................................................................. talni rakovičarji (Xysticus sp.) 8B) Vzorec na glavoprsju drugačen. Dve vzporedni temni progi, med katerima ni izrazitega svetlega trikotnika, ali le svetla proga vzdolž glavoprsja (Sl. m, n). ……..............................................................................................................................................................................………… 9 l) m) n) 9A) Sprednja dva para nog z vzorcem temnih in svetlih lis (Sl. o). ………………......................................................................................................... 10 9B) Noge brez vzorca, bolj ali manj enakomerno obarvane (Sl. p). ………………........................................................................................................ 11 o) p) 10A) Zadek večji del zelen, glavoprsje rjavo z dvema vzporednima temnima progama (Sl. r). ...............................................................................… ............................................................................................................................................................. senčni rakovičar (Ebrechtella tricuspidata) 10B) Zadek večji del bel z dvema temnima progama, glavoprsje z vzdolžno svetlo progo (Sl. s). ….. cvetni pajek (Misumena vatia) r) s) 11A) Glavoprsje in zadek enako obarvana – največkrat belo, rumeno ali roza (Sl. š). Na glavoprsju dve temnejši progi, na zadku včasih bočno prisotni dve rdeči lisi. Velik rakovičar (7–10 mm), ki sedi na cvetu in preži na plen. Barvo telesa lahko prilagaja okolici. …….......................................................................................................................................................................……… cvetni pajek (Misumena vatia) 11B) Na glavoprsju dve temni rjavi progi, med katerima je svetla. Na zadku svetle in temne rjave proge (Sl. t). ………………................. ....................................................................................................................................................................... progasti rakovičar (Runcinia grammica) š) t) 28 29 3A) Na zadnjem delu zadka je en izrastek (Sl. c). Zadnji del zadka je močno privzdignjen. Majhen (4–6 mm), rjavo obarvan pajek s črnim vzorcem (Sl. d), ki se dobro skrije na lubju dreves, kjer ga najdemo najpogosteje. …....... leni rakovičar (Tmarus piger) 3B) Zadnji del zadka z dvema izrastkoma (Sl. e). Na glavi navadno dva rožička, na katerih so stranske oči (Sl. f). ………………............... 4 f) d) e) 4A) Telo obarvano rdečkasto rjavo ali sivkasto (Sl. g). Sprednja dva para nog navadno temneje obarvana kot zadnja dva. ……………… ......................................................................................................................................................................... vretenasti rakovičar (Pistius truncatus) 4B) Telo zelo različno obarvano (belo, rumeno, roza …), saj pajek barvo prilagaja glede na okolico (Sl. h). Pri samcih so lahko končni členi prvega para nog temnejši. ………………........................................................................... kameleonski rakovičar (Thomisus onustus) g) h) i) 5A) Glavoprsje enotno temno rjavo ali črno, brez vzorca. Na zadku značilen temen vzorec, obrobljen z rumeno, oranžno ali rdečo. (Sl. i) ………………........................................................................................................................................... napoleonov pajek (Synema globosum) 5B) Glavoprsje obarvano drugače, vzorec na zadku drugačen. ……………….................................................................................................................. 6 6A) Glavoprsje in noge zeleni (Sl. j, k). Včasih so noge lahko tudi rjavkaste. Zadek bel z rjavim vzorcem, ki je včasih slabše viden. ………………...................................................................................................................................................................................................................................... 7 6B) Glavoprsje in noge niso zeleni. ………………........................................................................................................................................................................ 8 j) k) 7A) Zadek ovalen, večji del rjav s svetlo obrobo (Sl. j). …………................................................................…… listni rakovičar (Diaea dorsata) 7B) Zadek manj ovalen, večji del svetel z manjšim rjavim vzorcem (Sl. k). ………....... senčni rakovičar (Ebrechtella tricuspidata) 8A) Na sredini glavoprsja temen trikotnik med dvema svetlima progama (Sl. l). Včasih je trikotnik slabše viden. ……….............................. .............................................................................................................................................................................................. talni rakovičarji (Xysticus sp.) 8B) Vzorec na glavoprsju drugačen. Dve vzporedni temni progi, med katerima ni izrazitega svetlega trikotnika, ali le svetla proga vzdolž glavoprsja (Sl. m, n). ……..............................................................................................................................................................................………… 9 l) m) n) 9A) Sprednja dva para nog z vzorcem temnih in svetlih lis (Sl. o). ………………......................................................................................................... 10 9B) Noge brez vzorca, bolj ali manj enakomerno obarvane (Sl. p). ………………........................................................................................................ 11 o) p) 10A) Zadek večji del zelen, glavoprsje rjavo z dvema vzporednima temnima progama (Sl. r). ...............................................................................… ............................................................................................................................................................. senčni rakovičar (Ebrechtella tricuspidata) 10B) Zadek večji del bel z dvema temnima progama, glavoprsje z vzdolžno svetlo progo (Sl. s). ….. cvetni pajek (Misumena vatia) r) s) 11A) Glavoprsje in zadek enako obarvana – največkrat belo, rumeno ali roza (Sl. š). Na glavoprsju dve temnejši progi, na zadku včasih bočno prisotni dve rdeči lisi. Velik rakovičar (7–10 mm), ki sedi na cvetu in preži na plen. Barvo telesa lahko prilagaja okolici. …….......................................................................................................................................................................……… cvetni pajek (Misumena vatia) 11B) Na glavoprsju dve temni rjavi progi, med katerima je svetla. Na zadku svetle in temne rjave proge (Sl. t). ………………................. ....................................................................................................................................................................... progasti rakovičar (Runcinia grammica) š) t) 30 31 OPISI VRST KOSMATI RAKOVIČARJI (Heriaeus sp.) Lahko prepoznavni pajki, katerih telo in noge so prekriti z nešteto drobnimi svetlimi dlačicami. Največkrat so izrazito zeleni, včasih pa tako obledeli, da so že skoraj beli. Kljub lahki prepoznavnosti jih zaradi njihove obarvanosti težko opazimo na travah in grmih, saj se najraje zadržujejo na dlakastih delih rastlin. Tam so dobro skriti pred ple- nilci in plenom, na katerega nepremično čakajo. Predstavniki tega rodu so najbolj raz- širjeni v južnih delih Evrope. Verjetno so zaradi dobre mimikrije velikokrat spregledani rakovičarji, katerih določanje vrste zgolj po videzu ni možno. V srednji in južni Evropi so zabeležene tri vrste, ki so pogoste. V Sloveniji trenutno le ena, vendar je velika ver- jetnost, da sta prisotni tudi drugi dve ali morda še kakšna več. LENI RAKOVIČAR (Tmarus piger) Najpogosteje ga najdemo na vejah in vejicah grmovja ter nizkega drevja ob gozdnem robu, kjer s svojo kamuflažno obarvanostjo in trikotno obliko zadka spominja na kos lubja. Med počivanjem daljša sprednja dva para nog iztegne naprej, zadnja dva pa sko- raj skrije pod telo. Tako se popolnoma zlije z vejico, na kateri počiva, in ga je zelo težko opaziti. V naravi bi ga lahko zamenjali za smrekovega pajka (Hyptiotes paradoksus) iz družine Uloboridae, ki se prav tako rad skrije ob lubje, a za razliko od smrekovega paj- ka leni rakovičar ne plete mrež. Kot večina vrst rakovičarjev je tudi ta razširjena preko Palearktike, ne najdemo je le v severnih delih Evrope. VRETENASTI RAKOVIČAR (Pistius truncatus) Rjav pajek s trikotnim zadkom ter rahlo privzdignjenimi stranskimi očmi se najraje zadržuje na nizkem grmičevju ob robu gozda. Samice zrastejo v dolžino 7–9 mm, med- tem ko samci ostanejo manjši in zrastejo le do 5 mm. Ni prav pogosta vrsta, čeprav je razširjena po celotni Evropi razen skrajnega severa. Trenutno edina vrsta iz tega rodu, ki je zabeležena v Evropi. Številne vrste tega rodu živijo v osrednjem delu Azije. KAMELEONSKI RAKOVIČAR (Thomisus onustus) Pajki z izrazito spolno dvoličnostjo. Medtem ko so samci majhni – odrasli dosežejo dol- žino telesa nekje do 4 mm –, so odrasle samice večje (7–10 mm) in prava pisana paleta barv. V nekaj dneh lahko barvo telesa prilagodijo barvi okolice. Najraje se zadržujejo na cvetovih rož na toplih cvetočih travnikih, kjer v zasedi čakajo svoj plen, predvsem čebe- le, metulje in muhe trepetavke. Pogosta vrsta, ki je razširjena vse od Španije v Evropi do Japonske na vzhodu. V Evropi se poleg omenjene vrste pojavlja še nekaj vrst tega rodu v toplejših delih Španije, Francije in Turčije. Pri nas je edina vrsta tega rodu. NAPOLEONOV PAJEK (Synema globosum) V Evropi splošno razširjena vrsta pajka z zelo prepoznavnim temnim vzorcem na ovalnem zadku. Po vzorcu na zadku je vrsta tudi dobila slovensko ime, saj spo- minja na silhueto Napoleona. Temen vzo- rec na zadku je lahko obrobljen z rume- no, oranžno ali rdečo obrobo. Da bi pajek spreminjal barvo, ni znano. Samci so mali, zrastejo do 5 mm. Samice so malenkost večje, v dolžino zrastejo do 8 mm. Zaradi obarvanosti samico najpogosteje najdemo na rdečih ali rumenih cvetovih travniških rastlin. Vrsta je razširjena po celotni Evropi, zelo pogosta je v Sredozemlju. V Sloveniji edina vrsta iz tega rodu, v vzhodnem delu Evrope in v Turčiji pa je prisotnih še nekaj vrst. (foto: Duša Vadnjal) (foto: Tea Knapič) (foto: Duša Vadnjal) (foto: Duša Vadnjal) (foto: Duša Vadnjal) (foto: Duša Vadnjal) LISTNI RAKOVIČAR (Diaea dorsata) Samice zrastejo do 6 mm, samci so nekoliko manjši, zrastejo le do velikosti 4 mm. Gla- voprsje in noge so zeleno obarvani, pri samcih včasih rjavkasti, zadek je večji del rjav z belkasto obrobo. Zelena barva se dobro ujema z okolico, zato je listni rakovičar dobro skrit na listih grmov, kjer čaka na plen. Majhna vrsta rakovičarja, ki je razširjena po celotni Evropi, najdemo pa jo tudi v osrednjem delu Azije in v Rusiji. SENČNI RAKOVIČAR (Ebrechtella tricuspidata) Tudi pri tej vrsti je zelo izrazita spolna dvoličnost. Medtem ko večje samice pre- prosto prepoznamo po zelenem glavoprs- ju in nogah, imajo samci zelen zadek z rja- vo obrobo, na glavoprsju pa dve temnejši vzporedni progi. Pajke te vrste najdemo na suhih travnikih ali ob robu gozda, predvsem v travnati rasti, čeprav samice pogosto posedajo tudi na cvetovih. Je edi- na vrsta iz tega rodu v Evropi. TALNI RAKOVIČARJI (Xysticus sp.) Zelo številne in pogoste vrste rakovičarjev – v Evropi je trenutno zabeleženih kar 71 vrst iz tega rodu, 21 tudi v Sloveniji. Zaradi velike podobnosti je določevanje do vrste nemogoče brez uporabe lupe. Samice večine vrst so velike, zrastejo do 10 mm, samci so manjši, zrastejo do 5 mm. Večinoma so rjavkaste, bež ali sive barve, včasih tudi oranžni. Najlažje jih prepoznamo po trikotnem vzorcu med dvema svetlima lisama na glavoprs- ju. Pogosto jih najdemo na travnikih, kjer na travnih bilkah ali steblih cvetočih rastlin čakajo na plen. Plenijo lahko tudi žuželke, ki so mnogo večje od njih (čebele, metulje, muhe). CVETNI PAJEK (Misumena vatia) Eden izmed najbolj pogostih in lahko prepoznavnih predstavnikov družine rakovičar- jev je zagotovo cvetni pajek. Samice so velike, zrastejo do 10 mm in lahko spreminjajo barvo glede na barvo okolice. Tako lahko predvsem poleti na cvetočih travnikih opazu- jemo osebke bele, rumene, včasih tudi rožnate barve, ki se dobro ujemajo z barvo cveta, na katerem prežijo na svoj plen. Lovijo predvsem opraševalce, ki se pasejo po cvetovih. Samci so za polovico manjši od samic, dosežejo velikost do 5 mm. Prepoznamo jih pred- vsem po temno obarvanih prvih dveh parih nog s svetlimi lisami in svetlo obarvanih zadnjih dveh parih. Pogosto jih spregledamo, saj se skrivajo na spodnji strani cvetov ali pa lezejo po travnih bilkah, iščoč samice. Vrsta je razširjena po celotni severni polobli (holarktična), najdemo jo tako v Severni Ameriki in Kanadi kot tudi po celi Evropi in v severnem delu Azije. PROGASTI RAKOVIČAR (Runcinia grammica) Majhna vrsta, ki zraste nekje do 7 mm. Najraje se zadržuje na vlažnih predelih trav- nikov ali ob močvirnih območjih. Ni ravno pogosta, a jo zaradi značilnega progastega vzorca telesa zlahka prepoznamo. V Sloveniji je edina vrsta iz tega rodu. Vrsta je splo- šno razširjena po celi Evropi, v Španiji poleg nje živi tudi sorodna vrsta R. flavida. (foto: Janez Kamin) (foto: Tea Knapič) (foto: Mirko Kastelic) Samica talnega rakovičarja s svojim plenom. (foto: Tea Knapič) (foto: Duša Vadnjal) (foto: Duša Vadnjal) 30 31 OPISI VRST KOSMATI RAKOVIČARJI (Heriaeus sp.) Lahko prepoznavni pajki, katerih telo in noge so prekriti z nešteto drobnimi svetlimi dlačicami. Največkrat so izrazito zeleni, včasih pa tako obledeli, da so že skoraj beli. Kljub lahki prepoznavnosti jih zaradi njihove obarvanosti težko opazimo na travah in grmih, saj se najraje zadržujejo na dlakastih delih rastlin. Tam so dobro skriti pred ple- nilci in plenom, na katerega nepremično čakajo. Predstavniki tega rodu so najbolj raz- širjeni v južnih delih Evrope. Verjetno so zaradi dobre mimikrije velikokrat spregledani rakovičarji, katerih določanje vrste zgolj po videzu ni možno. V srednji in južni Evropi so zabeležene tri vrste, ki so pogoste. V Sloveniji trenutno le ena, vendar je velika ver- jetnost, da sta prisotni tudi drugi dve ali morda še kakšna več. LENI RAKOVIČAR (Tmarus piger) Najpogosteje ga najdemo na vejah in vejicah grmovja ter nizkega drevja ob gozdnem robu, kjer s svojo kamuflažno obarvanostjo in trikotno obliko zadka spominja na kos lubja. Med počivanjem daljša sprednja dva para nog iztegne naprej, zadnja dva pa sko- raj skrije pod telo. Tako se popolnoma zlije z vejico, na kateri počiva, in ga je zelo težko opaziti. V naravi bi ga lahko zamenjali za smrekovega pajka (Hyptiotes paradoksus) iz družine Uloboridae, ki se prav tako rad skrije ob lubje, a za razliko od smrekovega paj- ka leni rakovičar ne plete mrež. Kot večina vrst rakovičarjev je tudi ta razširjena preko Palearktike, ne najdemo je le v severnih delih Evrope. VRETENASTI RAKOVIČAR (Pistius truncatus) Rjav pajek s trikotnim zadkom ter rahlo privzdignjenimi stranskimi očmi se najraje zadržuje na nizkem grmičevju ob robu gozda. Samice zrastejo v dolžino 7–9 mm, med- tem ko samci ostanejo manjši in zrastejo le do 5 mm. Ni prav pogosta vrsta, čeprav je razširjena po celotni Evropi razen skrajnega severa. Trenutno edina vrsta iz tega rodu, ki je zabeležena v Evropi. Številne vrste tega rodu živijo v osrednjem delu Azije. KAMELEONSKI RAKOVIČAR (Thomisus onustus) Pajki z izrazito spolno dvoličnostjo. Medtem ko so samci majhni – odrasli dosežejo dol- žino telesa nekje do 4 mm –, so odrasle samice večje (7–10 mm) in prava pisana paleta barv. V nekaj dneh lahko barvo telesa prilagodijo barvi okolice. Najraje se zadržujejo na cvetovih rož na toplih cvetočih travnikih, kjer v zasedi čakajo svoj plen, predvsem čebe- le, metulje in muhe trepetavke. Pogosta vrsta, ki je razširjena vse od Španije v Evropi do Japonske na vzhodu. V Evropi se poleg omenjene vrste pojavlja še nekaj vrst tega rodu v toplejših delih Španije, Francije in Turčije. Pri nas je edina vrsta tega rodu. NAPOLEONOV PAJEK (Synema globosum) V Evropi splošno razširjena vrsta pajka z zelo prepoznavnim temnim vzorcem na ovalnem zadku. Po vzorcu na zadku je vrsta tudi dobila slovensko ime, saj spo- minja na silhueto Napoleona. Temen vzo- rec na zadku je lahko obrobljen z rume- no, oranžno ali rdečo obrobo. Da bi pajek spreminjal barvo, ni znano. Samci so mali, zrastejo do 5 mm. Samice so malenkost večje, v dolžino zrastejo do 8 mm. Zaradi obarvanosti samico najpogosteje najdemo na rdečih ali rumenih cvetovih travniških rastlin. Vrsta je razširjena po celotni Evropi, zelo pogosta je v Sredozemlju. V Sloveniji edina vrsta iz tega rodu, v vzhodnem delu Evrope in v Turčiji pa je prisotnih še nekaj vrst. (foto: Duša Vadnjal) (foto: Tea Knapič) (foto: Duša Vadnjal) (foto: Duša Vadnjal) (foto: Duša Vadnjal) (foto: Duša Vadnjal) LISTNI RAKOVIČAR (Diaea dorsata) Samice zrastejo do 6 mm, samci so nekoliko manjši, zrastejo le do velikosti 4 mm. Gla- voprsje in noge so zeleno obarvani, pri samcih včasih rjavkasti, zadek je večji del rjav z belkasto obrobo. Zelena barva se dobro ujema z okolico, zato je listni rakovičar dobro skrit na listih grmov, kjer čaka na plen. Majhna vrsta rakovičarja, ki je razširjena po celotni Evropi, najdemo pa jo tudi v osrednjem delu Azije in v Rusiji. SENČNI RAKOVIČAR (Ebrechtella tricuspidata) Tudi pri tej vrsti je zelo izrazita spolna dvoličnost. Medtem ko večje samice pre- prosto prepoznamo po zelenem glavoprs- ju in nogah, imajo samci zelen zadek z rja- vo obrobo, na glavoprsju pa dve temnejši vzporedni progi. Pajke te vrste najdemo na suhih travnikih ali ob robu gozda, predvsem v travnati rasti, čeprav samice pogosto posedajo tudi na cvetovih. Je edi- na vrsta iz tega rodu v Evropi. TALNI RAKOVIČARJI (Xysticus sp.) Zelo številne in pogoste vrste rakovičarjev – v Evropi je trenutno zabeleženih kar 71 vrst iz tega rodu, 21 tudi v Sloveniji. Zaradi velike podobnosti je določevanje do vrste nemogoče brez uporabe lupe. Samice večine vrst so velike, zrastejo do 10 mm, samci so manjši, zrastejo do 5 mm. Večinoma so rjavkaste, bež ali sive barve, včasih tudi oranžni. Najlažje jih prepoznamo po trikotnem vzorcu med dvema svetlima lisama na glavoprs- ju. Pogosto jih najdemo na travnikih, kjer na travnih bilkah ali steblih cvetočih rastlin čakajo na plen. Plenijo lahko tudi žuželke, ki so mnogo večje od njih (čebele, metulje, muhe). CVETNI PAJEK (Misumena vatia) Eden izmed najbolj pogostih in lahko prepoznavnih predstavnikov družine rakovičar- jev je zagotovo cvetni pajek. Samice so velike, zrastejo do 10 mm in lahko spreminjajo barvo glede na barvo okolice. Tako lahko predvsem poleti na cvetočih travnikih opazu- jemo osebke bele, rumene, včasih tudi rožnate barve, ki se dobro ujemajo z barvo cveta, na katerem prežijo na svoj plen. Lovijo predvsem opraševalce, ki se pasejo po cvetovih. Samci so za polovico manjši od samic, dosežejo velikost do 5 mm. Prepoznamo jih pred- vsem po temno obarvanih prvih dveh parih nog s svetlimi lisami in svetlo obarvanih zadnjih dveh parih. Pogosto jih spregledamo, saj se skrivajo na spodnji strani cvetov ali pa lezejo po travnih bilkah, iščoč samice. Vrsta je razširjena po celotni severni polobli (holarktična), najdemo jo tako v Severni Ameriki in Kanadi kot tudi po celi Evropi in v severnem delu Azije. PROGASTI RAKOVIČAR (Runcinia grammica) Majhna vrsta, ki zraste nekje do 7 mm. Najraje se zadržuje na vlažnih predelih trav- nikov ali ob močvirnih območjih. Ni ravno pogosta, a jo zaradi značilnega progastega vzorca telesa zlahka prepoznamo. V Sloveniji je edina vrsta iz tega rodu. Vrsta je splo- šno razširjena po celi Evropi, v Španiji poleg nje živi tudi sorodna vrsta R. flavida. (foto: Janez Kamin) (foto: Tea Knapič) (foto: Mirko Kastelic) Samica talnega rakovičarja s svojim plenom. (foto: Tea Knapič) (foto: Duša Vadnjal) (foto: Duša Vadnjal)