trak. Te bi lahko v muzeju predvajali ob obiskih raznih skupin. Muzej bi po stal veliko bolj pester in privlačen. Adolf Arigler-Bodin že dolgo opozarja, da bi z maketami predstavili v muzejih posa mezne tehnike in tiskarne. Pri sedanji možnosti ni težko narediti objekte »žive« z vodo, elektriko itd. V to delo je moč koristno vključiti ne samo ljubiteljske maketarje, temveč tudi učence šol pri tehničnem pouku. Za bunkerje in bara ke tehnik in tiskarn v Selški in Poljan ski dolini so v glavnem že narejene iz- mere. Za Škof j o Loko in okolico pa bo to treba še narediti. Premalo so mlademu rodu znani od nosi, ki so bili med tiskarji. Želeli bi prikazati vzdušje pri delu. Tiskarji se spominjajo, da je bila pri delu zelo ve lika doslednost in natančnost in da je to samo dvigalo delovno vnemo in zavest. Zato tudi niso potrebovali posebnega po veljevanja. Od tod izvira pri njih še vedno občutek za skupnost. Ne more jim biti vseeno, kako je z otroki in svojci njihovih bojnih .— partizanskih tova rišev. In domačije jpo .loških hribih? Davča! Med vojno je bilo manj nevarno, če se je pri hiši zadrževala vojaška eno ta, kot pa če so bili gostje tiskarji. V pr vem primeru so se lahko domačini ob nemškem zasliševanju zagovarjali, češ kaj moremo proti močni vojski, v dru gem primeru pa je bilo jasno, da so jih imeli v hiši dobrovoljno po dogovoru. Zopet je leto mimo, zopet je deveti fe bruar, sedemintrideset let je že minilo. S hvaležnostjo in spoštovanjem se vsa ko leto na ta dan zberemo na tem koščku naše slovenske zemlje, na katerem se je končala življenjska pot naših rojakov, polna bojev in trpljenja, pa tudi neomaj ne vere v svobodo in napredek človeštva. Na tem koščku loške zemlje se je odigral eden izmed neštetih zločinov fašističnih zavojevalcev in domačih reakcionarnih izdajalcev. Ta zločin je bil že izraz njiho vega poloma, propada in besa ter strahu pred vstajo naroda, ki je izpričal neu sahljivo moč, osveščen in prepričan, da mora svojo usodo vzeti sam v svoje ro ke. Ko je v letu 1943 okupator obupal, da bi uničil Osvobodilno fronto in njene Udeleženci so tudi ugotavljali, kako pomemben je bil tisk v določenem ob dobju. Tako je na primer po hudem udarcu na Zirovskem vrhu avgusta 1943 prvi šel v protiofenzivo prav partizanski tisk. Da ne bi šlo preveč v pozabo, so zbra ni tiskarji predlagali razne oblike za ne govanje tradicij NOB. Tako naj bi za živeli spominski pohodi po poteh tiskar jev oz. krajih tehnik in tiskarn. Izdali bi lahko razne značke, pripravili mladin ska tekmovanja o partizanskem tisku na našem področju itd. Tiskarji so priprav ljeni posredovati še dokumente in foto grafije iz privatnih arhivov ter pomagati pri identificiranju. Tovrstnega dela je še veliko. Ob koncu smo skupno ugotavljali, da je za objavo raznih izsledkov v loški ob čini kot nalašč publikacija Loški razgle di, ki redno izhaja že 28 let. Uredništvo je vedno z veseljem sprejelo prispevke o NOB. Celoten razgovor je izzvenel kot izziv ljudi, ki so veliko prispevali za naš lepši dan in so zmeraj pripravljeni pripove dovati in raziskovati dobo, v kateri niso gledali, koliko bo kdo za katero stvar plačan. Bil je to izziv nam zgodovinar jem in vsem, ki jim vsaj malo »teče pe ro«, da v doglednem času zberemo bo gato dokumentacijo in jo predstavimo v zgodovini tehnik in tiskarn na našem območju. Vinko Demšar udarne partizanske enote, se je V svoji nemoči vrnil k množičnim represalijam in ubijanju neoboroženega prebivalstva, kar je tudi v Škof j i Loki že dalj časa pripravljal in čakal le še pravega tre nutka. Med talci je tu končal svojo revolucio narno pot in borbo predvojni komunist Mihael Rahne iz Dolskega pri Ljubljani, organizator vstaje in Osvobodilne fronte v svojem okolišu, ki je padel v roke ge- stapa zaradi izdajstva domačih ovadu hov. Tu je bilo ustreljenih šest mladih ku rirjev, kurirske postaje G-9 z Zirovskega vrha: komandir postaje Ciril StrliČ, bra ta Franc in Hieronim Grošelj, Ludvik Cigale. Vinko Justin in Peter Kavčič. Decembra 1943 so bili izdani in ujeti od OB ŽALNI SLOVESNOSTI ZA KAMNITNIKOM 343 belogardistične tolpe, doživljali svojo kalvarijo po zaporih Vrhnike, Ljublja ne in Beguni ter končali svoje trpljenje med talci. Nekateri so komaj začeli ži veti in že je usoda zahtevala, da' so da rovali svoja življenja, da bi lahko drugi živeli. Kurirjem se je pridružil za vedno tudi gostitelj kurirskega bunkerja 'v Črnem Vrhu, kmet Franc Maček. Velik krvni davek so položili parti zanski in terenski obveščevalci, ki so bili oči in ušesa bojnih partizanskih enot. med njimi Jože Gostinčar. Janez Omejc. Janez Prezelj, Franc Tušar, brata Franc in Janez Jerič izpod Krvavca ter oče Janez in sin Janez Bradeško. Teh se je okupator očividno najbolj bal. Svojo pot trpljenja, mučenja in poni ževanja so tu končali ujeti partizani Iz enot Gorenjskega in Kokrškega odreda. Prešernove brieade in drugih enot: Ja nez Erznožnik, Alojz Jerman, Rudolf Juhant, Jakob Jurca, Mihael Knific. Franc Kovačič, Kristijan Meglic, Janez Novak in Miroslav Peternelj, ki so jih ujeli Nemci ali belogardisti v decembru in januarju. Umorjen je bil politični delavec Nan- de Cizej, ki je preživel trpljenje Dac- haua, pobegnil in bil ujet ob napadu na partijsko šolo v Cerknem dne 27. ja nuarja, mož ilegalke Marjance. vodje tehnike Selške čete, ki je, kakor bi slu tila usodo svojega moža, v juliju 1943 v Škof j i Loki v svoji pesmi napisala: Ti na svetu si prelil krvi, krvoses, nasilnik in tiran — sedaj, ko sveti nam svobode dan, še hočeš bit' krvi pijan. Svoja življenja so žrtvovali sodelavci in gostitelji naših slavnih ilegalnih par tizanskih tehnik, ki so pred nosom oku patorja organizirali, skrivali, razmno ževali in raznašali našo literaturo, ki je bila vedno nosilec resnice in upanja. Tako je končal stari mlinar Matevž Vid mar iz veštrskega mlina, kjer so prej šnji dan zgoreli štirje preizkušeni teh niki; dalje Franc Lakota, član KP, in Jo že Novak, oba z Bleda, kjer sta orga nizirala tehniko »Sonjo« in kljub stra hovitemu mučenju v Begunjah očuvala skrivnosti organizacije tehnik. To tudi priča, kako se je okupator bal parti zanske pisane besede, ki je prodirala v vsako hišo, širila resnico ter vlivala no ve in nove moči tudi v najtežjih trenut kih boja. Posebno številne žrtve sta dala mesto Škof j a Loka in okolica. Na tem mestu je dal svoje življenje zdravnik, huma nist dr. Viktor Kocjančič, ki je zdravil že ranjence iz slavne dražgoške bitke, kasneje heroja Svaruna in druge števil ne borce in aktiviste OF. Svojo življenjsko pot je končal Anton Franko. katerega edini »greh« je bil v tem, da je svojo številno družino vzga jal v svobodoljubnem in resnicoljubnem duhu. Kot talci so padli zvesti in neu morni sodelavci Osvobodilne fronte: fri zerska mojstra Valentin Oblak in Pavle Erznožnik, gostilničar in vojni invalid Matko Gregorin, klobučarski mojster Pavel Jamnik, mesarski mojster Vladko Krek, krojaški mojster Karel Šinkovec, čevljar Janez Jurjevič, delavec Franc Pire in nameščenca Peter Poljanec in Ivan Casl. Ti vsi so vsak po svojih mo čeh in ne oziraje se na posledice, pri spevali svoj dolg k osvoboditvi svojega, naroda. Svoj davek sta dala Stara Loka in Tr nje, od koder so privlekli Petra Kavčiča, zidarja Jakoba Gabra ter Alojza Pustavrha, pri katerem je bila shramba orožja in literature. Tudi njegov soi- menjak Franc Pustavrh iz Črnega Vrha ter stari organist in cerkovnik Franc Maček sta s svojo žrtvijo 'povečala krvni davek svojega rojstnega kraja. Z Dola pri Ljubljani so pripeljali sem kaj očeta petih otrok Tomaža Levina, njegov dom požgali, družino odpeljali v taborišča. Med talci so bile tudi žrtve borbe revolucionarnega delavskega razreda z Jesenic in okolice, poleg Cizeja požrtvo valni Josip Mrak ter mladi Ivan Iva- neš iz Radovljice. Nič manjša ni bila žrtev žal manj zna nih junakov Janeza Udovča in drugih. Talce so pripeljali z vseh strani: iz okolice Zirov, z loških hribov, iz Kranja. Tržiča, Kamnika, z Bleda, s pobočij Krvavca, iz Begunj in drugih zaporov. Ločane pa so iztrgali dan prej iz njiho vih domov in družin. Med talci so zastopani vsi sloji sloven skega naroda in vseh svetovnonazor skih prepričanj, ki jih je družil skupni cilj, da ohranijo svojo narodno bit in si izborijo svobodno in človeka dostojno življenje. Posebno velike žrtve je dala KPS, na kateri je ležala zgodovinska odgovornost: uresničitev nacionalne in in socialne osvoboditve. Po tem zločinu je 56 otrok, sinov in hčera, ostalo brez očetov, 22 žena pa brez mož. Nekateri otroci so bili še v zibel kah, drugi so postali pionirji ali pa še trdneje prijeli za puške in sa pognali še 344 huje v boj, da maščujejo svoje naj dražje. Fašizem je bil vojaško in moralno pregnan, niso pa bile izkoreninjene ideo logije, ki so do njega pripeljale. Danes se rojevajo stare in žal tudi nove oblike zatiranja narodov, poskušajo se zbrisati dejstva zgodovine in z novimi slepilni- mi in demagoškimi parolami zastrupljati odnose med narodi. Iste sile. ki so pripeljale do zločina na tem kraju, poskušajo rehabilitirati zlo čince, odstraniti dokaze zgodovine, v srca mladih ljudi pa vnašati mržnjo med narodi. Ne vemo, ali so bili zločinci umora za Kamnitnikom kaznovani, vemo pa, da v naši soseščini žele nekateri re habilitirati zločinca Rainerja, zanikajo obstoj koncentracijskih taborišč in umo rov in ostajajo nekaznovani. V sosednji Italiji smo priče stalnim onečaščevanjem spomenikov osvobodilne borbe, prav zdaj pa so ukradli mučilni kij iz Rižarne, ki je bil dokaz njihovega početja med voj no. Tisti, ki žele odstraniti sledove svojih zločinov, se vedno pripravljajo na nove zločine. V zadnjem letu smo izgubili najdražje, kar smo imeli. Izgubili smo Tita. čigar ime je vlivalo ponos in pogum tudi žrt vam, katerih spominu se danes pokla njamo. Vendar Tito je ostal v nas, v naših srcih in dejanjih. Zato se bomo še od ločneje borili za nadaljnji razvoj naše Odkar je leta 1803 prenehala oblast škofije iz Freisinga na Bavarskem nad loškim gospostvom, so prenehale tudi vse uradne vezi med Skofjo Loko in Freisingom. Tistih nekaj malo obiskov tu in tam je bilo zasebnega značaja: ali je bilo to posamični ali skupinski obisk zgolj turističnega namena ali z razisko valnim namenom programirani študij loškega zgodovinarja dr. P. Blaznika v bavarskih in tudi freisinških arhivih. Večjo skupino turistov iz Škofje Loke, med njimi tudi zainteresirane člane Muzejskega društva, je pred leti med ogledovanjem drugih avstrijskih in nemških krajev vodila pot tudi skozi Freising. Morda je prav to spodbudilo vodstvo Zgodovinskega društva v Frei- singu. da se je odločilo za obisk pri nas. Tako se je gospa Wilhelma Zanker samoupravne socialistične družbe, ki je zrasla iz krvi in trpljenja tolikih njenih sinov in hčera. Jugoslavija bo vedno odločno stala na braniku miru v svetu, na braniku enakopravnosti in svobode med narodi in državami in dosledno odklanjala vsako tuje vmešavanje in kršenje svoje suverenosti. Danes smo se zbrali, da bi premagali čas, ki grozi s pozabo vsakemu dogodku, ki se oddaljuje. Premagali bomo čas, če bomo resnico o naši borbi prenašali na mlade rodove, na rodove, ki prihaja jo. Nenehno moramo opozarjati na žrtve, na herojska dejanja naših ljudi, ne za radi preteklosti, temveč zaradi naše prihodnosti. Poklonimo se žrtvam in slava jim. Svetko Kobal Pripis Uredništvo objavlja govor tovariša S\retka Kobala ob žalni slovesnosti pri spomeniku talcev za Kamnitnikom dne 9. februarja 1981 zaradi tega, ker ima globoko vsebino in zgodovinsko, politično, duhovno ter dokumentacijsko vrednost, hkrati pa zaokrožuje zapis o streljanju petdesetih talcev «... Temni, pretemni so talcev grobovi«, ki ga je v Loških razgledih 2, 1955 objavil Stane Pečar. v društvenem imenu prve dni aprila 1981 obrnila na Janka Kreka iz Škofje Loke, ki je bil organiziral in vodil omenjeno potovanje Ločanov na Nem ško, z informacijo o nameri študijske ga potovanja po krajih nekdanjega freisinškega lastništva in s prošnjo za pomoč pri organiziranju obiska v Škof j i Loki. Po Krekovi nenadni smrti je nje gova vdova o tej želji obvestila dr. Blaz nika in vodstvo loškega Muzejskega društva. Po prvih razgovorih v juniju mesecu je bil v juliju na podlagi želja iz Freisinga izdelan okvirni program njihovega bivanja v Škofji Loki in ogle dovanja njenih zgodovinskih in kultur nih zanimivosti. Sredi avgusta je bilo sporočeno soglasje k predlaganemu pro gramu, v katerega izvedbo so bili vklju čeni skoraj vsi člani dru.tva izvršnega OBISK ZGODOVINSKEGA DRUŠTVA IZ FREISINGA 345