17. stev.
Noto mesto, 10. septembra 1912. Letnik XXVJTT.
DOLENJSKE NOVIC
E
Izhajajo 10. in 25. vsacega nieBCca. Cena jim je a poštnino vred za. celo leto naprej 2 K, za pol leta 1 K, Naročnina za Neinùijo, Boano in druge evropske države znaša 2 K 50 h, za Ameriko pa 3 K, — Dopise sprejema urednik, naročnino in oznanila
tiskarna J. Krajec nas], v Novem mestu.
Izjava.
Midva Anton Žlogar in Karol Supin izrecno prcklicujeva v Članku „Pod svobodnim soincem*', natisnjenem v „Dolenjskih Novicah" 7. dne 26. febr. 1912 št. 4, proti županu Karolu Rosmannu izrečeno obdolžitve s pristavkom, da sva bila pri tem poprej v dobri veri, zanašajoča se na poročila od strani g. profesorja Maksa Sevcrja in drugih, katera pa do odgovarjajo resnici.
Dostave k. Z OKirom na zgori^jo izjavo po(l|(isano uredništvo preklicuje tudi izrai: „kiniovci" v članku „Pod svobodnim solncem", ker ne odgovarja dejstvu.	irreflniStio „Dol. Novic."
EvharistiČni svetovni shod na Dunaju.
Kdor obišče kapitclj.sko cerkev v Novem Mestu, ogloda si v presbiteriju tudi . umetna gotična okna, ki predočujejo zgodovinsko važne dogodke. Na cvangeljski strani čita v prvem oknu: „Habsburgica", Predstavna oni znameniti čin začetnika naŠe cesarsko rodbine, ko je grof Rudolf habsburški na lovu srečal duhovnika, ki jo nesel bolniku sv. Popotnico. Pot ga pe|ye čez potok, ki je zaradi deževja ravno takrat silno naraatel. Mašnik s sv. R. T. ni mogel naprej. Rudolf vidi zadrego, ponudi duhovnu svojega koi^ja, ga prime za uzdo ter ga sam prejicije čez hudournik. MaSnik previdi bolnika ter hvaložno pripe(je Rudolfu konja nazaj, A blagi grof reče: „Bog me varuj, da bi se kedaj več usedel na koi^a, ki je nosil N. G. J. K. In ako ga nočete imeti za lastni posel, obdržite ga za cerkveno službo!" — L. 1273 so volili na Nemškem novega vladarja. Vsled priporočila nadškofa Moguncij-skega bil je Rudolf izvotjon za rimsko-nemškega ccsarja. — Na epistetjski strani je naslikan eden qjegovih potomcev cesar Maks L, ki jc 1. 1492 ustanovil in pozneje potrdil novomeški kapite^j. Maks je zašel na lovn ter se zgubil na „Martinovi peči". V smrtni nevarnosti želi prejeti vsaj blagoslov z Najsvetejšim. Ta trenotek, ko se mu spolni želja, predoíuje slika. — In čo ogledovalec povzdigne oči na okno ob altarju, zapazi znani obraz sedanjega cesarja Franca Jožefa I. — 'i'u imaš tri važno prizore iz naše avstrijske zgodovine, ki se pa tudi lepo vjemajo s slavnostjo, kakršne avstrijska domovina v dohi svojih nad 600 let še ni doživela. Mislimo namreč evharistiiini kongres, ki so od 12, do 15. aoptcjtjbra vrši v naSi cesarski prostolnici. Po vseh pripravah soditi, bo ta shod s svojo procesijo nekaj tako veličastnega, da ho pospešil ogled našo monarhije po veso^nem svetu, čegar zastopnike ima to dni v svoji sredi. Naša država hoče pred vsem svetom 9 svojim vladarjem na čelu javno spoznati, da so klanja evharistićnemu Kralju, katerega jo bil tako epo počastil njen začetnik Rudolf habsburški. — Poklic Avstrije in temelj lóonega fazvoja je — biti zaščitnica krščanstva. Njena zgodovina apričuje, da so bilo to najsijajniše njene dobe, ko je celo z mečem branila svetinjo katoliško cerkvc. Moč in siava Avstrijo jo raetla ali padala, kakor so je ona zavzemala za katoli.ške ideale ali je nastavljala ušesa sirenskim glasovom cerkvenih in imenih nasprotnikov — osobito t zadkih vekih, ko so je framasonstvo bo^j organiziralo in jo svoje mreže razpreglo tudi po naši državi. Le tako so nam umflivi posamni pojavi, ki so bili in so še naperjeni proti delovai^ju in uplivu katoliške cerkve v Avstriji. To nam do-Itazuje poaobno doba vladajočega liberalizma v naši državi, ki jo zasekal marsikatero rano na verskem, cerkvenem, šolskem in narodnogospodarskem po^ju.
sv. evangelijev jn nekaterih jtrilikah
Ni čuda, da se ves liberalni tabor obrata tudi proti evha-rističnemu shodu boječ se, da bo ta slavnost marsikaterega mlačnega katoličana vzdramila, mu odprla oči, 'kje je i.skati posamniku, kje narodom sreče, zadovo^jnosti, miru . . . Socijalistični listi bo tudi ]>ri tej priliki pokazali svoje kopito: neizmerno sovraštvo proti vsemu, kar je katoliško. Uprav bogoakrunsko pišejo o največji skrivnosti naše sv. vere. Nedavno je objavila „Deutsche soziale Rundschau" mej drugim nastopno: „Da je evharistija fali zakrament sv. R. T.) predmet čmležne vere, katera z ethos-om (nravstvom) čistega krščanstva nima nič opraviti, ve vsakdo . . . Katoliška cerkev je simbolične obrede postavila nad nravne nauke je )ovzdignila k resničnosti, kar jo .Tpkus v mis il le pod podobami ... A ni jej še bilo dovoli materijalizovaigo simboličnega dejanga, katero je Jezus stavil kot vsakoletni spomin, moral bo je čudež spremenjenja (transsubstanciacija) vsak dan ponavljati v ma.si in katoliška cerkev resno zahteva od svojih spoznovalcev vero v ta čuilež, kakor da vživajo s hostijo telo svojega Zveličarja. Nihče bi ne bil nad tako barbarično potvaro svojih naukov bolj začuden, nego Jezus sam . . . Tako postane slepilo življenska potreba, neistinitost vsakdanje opravilo, studenec javnega meneiqa se zastruplja in tako se na nevarni način pomnožuje visokost zločinstva in zmote. V primeri s lem 80 vsa druga zločinstva maiqsega pomena" • . • Kdor čita take izbruhe sovraštva zoper skrivnosti na.še sv. vere, ni čuda! ako zgubi ta največji zaklad temproj, čo se vpraša, kako da državno oblastvo sploh dopusti tako javno zaničevanje samega Božjega Zveličarja, — Nasproti pa vidimo, da v ogromni večini avstrijskih katoličanov vlada veliko navdušenje za ta shod, ki jim nudi priložnost, da javno spričajo živo vero v sv, R. T. pred zastopniki ne samo avstrijskih, ampak skoro vseh narodov na zemlji.
Tolikrát se piše o spravi avstrijskih narodov — a dela se vedno večji razdor, ko so na podlagi liberalnih zmotnih načel sporazum sploh doseči ne more. Treba se je postaviti na edino-trajno podlago resnice in pravice — ta pa izvira le od evharisUč-nega Kralja.
O cesarju Karolu V. poroča povestnica, da je 15. oktobra 1565, ko se je odpovedal vladanju, stanovom obširnega cesarstva, ki so bili solznih očij priče i^ogovo odpovedi, izrekel znamenite besede; „Zelo me žalosti, da vam pn svojem zadiOem „Z Bogom" ne morem zapustiti iziira". A uprav tedaj je bila siava Jiabsburžanov v njegovi osebi dosegla svoj vrhunec; kajti bil je on vladar, v čegar kraljestvu Bolnco ni zašlo. Raztezalo se ni samo po Evropi, ampak tudi po Tjovonajdeni Ameriki, Karol io zahrepencl po miru za-se in za svoje državljane. Našel ga je v tihem samostanu s pogledom na tistega ííral)a, v čegar kraljestva soince v istini nikdar ne zajde; Kralja, ki jo rokel: „Moje kraljestvo ni od tega sveta." Že zato ni od tega sveta, če ae razteza nad ta vidni svet, ker tudi nima konca. V tem duhovnem kra^ostvu vlada evharistični Kralj tukaj na zemlji zbirajoč svojo vernike okrog tabcrnake^-novegft prestola, tamkaj v nebesih pa plačujoč svoje zveste spo-znovalce okrog večnega prestola troedinoga Boga.
Živa zavest te resnico prinese posamnikom in narodom avstrijskim, ki so te dneve vsaj v duhu zbrani na cesarskem Dunaju, zeleno palmo sladkega miru.
In narod slovenski, ki je med drugimi avstrijskimi narodi Častno zastopan, bo z njimi vred ob^ubil zvestobo s Bvetojiisem-skimi besedami: „Kralju vekov neumrljivemu in nevidljivomu, samemu Bogu čast in slava na vekomaj", vedoč, da ee ho tudi on znašel pri zadiqem mednarodnem kongresu, ko bo večni Kra(j vse človeštvo zbral pred svojim prestolom ter vsakemu dal po içegovom zaslužeiqu.
Zato pa „pridite, molimo Kristusa Kraljal"
Gospodarstvo.
K jesenski setvi.
Letos je pri naa žito v obče slabše obrodilo kakor druf^a leta. Poleglo je bilo, razun tega je biio pa tarfi polno plevela. Mestoma je bilo med pšenico polno grašice, drugod pa Ijiiiîke. Vse to je vzrok, da ;e zrnje bolj slabo in da je dosti plovolnega zrnja vmea. V takih letih jo posebno važno, da skrbimo za dobro seme. Letos ne smemo jemati semena kar s kujta kakor navadno delamo, ampak seme je trebu skrbno pripraviti, skrbno oóistiti in skrbno od bra ti.
Pred vsem je važno, da se očisti od plevela, od gra-Ěice in tjtilike. Kdor seje plevel, žaige plevel! Ni nam treba govoriti o škodljivosti plevela, saj imamo letos dosti slabe izkušnje z qim. Zato je pa naSa dolžnost, da se zrige za setev skrbno očisti na čistilnem stroju. Vsak gospodar naj pazi letos na to, da ima čisto seme, Tntli od ijnlike se da pšenica očistiti, če je čistilni ^stroj dober. Za novomeško okolico ima kmetijska podružnica v Šraiheln prav dober stroj za tako čiščenje. Želeti je le, da ga gospodarji pridno rabijo,
V drugo je pa treba, da se potrebno seme skrbno odbera in da se vzame najboljše zrm'e za setev. Z dobrim čistilnim strojem se da tudi to napraviti. Ti stroji ločijo zrrQC v tri vrste, v slabo, srednje dobro in prav lepo zrnje. Naj se tedaj zrtye s takimi stroji odbere, predno se seje. Danes se dobe stroji, ki prebirajo zrnje in ga ob enem čistijo. Vsaka večja vas bi morala imeti on tak stroj.
Kdor ima prav slabo žito, naj ga dobi za seme iz bližnjega kraja. Menjava domačega semena s kako tujo sorto se ne priporoča, ker se po naših krajih najbo^ sponaša domača pšenica. Lehko se pa vzame domača pšenica iz ugodnejših le^, iz višjih leg, ki so ugodnej.ie kakor nizke lege, ali pa oci sosedov, ki imajo boljše i\jive, lepšo pšenico in ki jo tudi skrbno čistijo in odbirajo.
Priporoča se tudi, da se namaka seme v polodstotni raztopini modre gaiice 12 ur. Predno se seje namočeno seme, naj se razgrne plitvo po tleh, da se osuši.	—r—
Zabavi in pouicui
Tihotapci.
PoTûBt. — Spisal Ognjoslav,
(Dalje.)
Stoprv sedaj prične premišljevati v kakšno nevarnost ga je zopet zapeljal ta vražji Peharček. Spomni se, da ga je svaril, ne bežati čez brv, ampak preskočiti propad, gotovo je bila brv nažagana, kako bi se bil sicer tako debel hlod prelomil. In vsega tega bode seveda on kriv. Nihče mu ne bode verjel, da je stražnika rešil pogube ter ga z največjim naporom spravil na breg, obsojen bode in morda več let v ječi presedel. Uboga Katarina, ubogo dete, v kakšno sramoto in revščino jih je privedla ta njegova družba. Pa sedaj ni bilo časa tarnati in obnpovati. Čeprav ves utrujen, vendar prične zopet bežati, kar ga noge oes6. Pa kam naj beži? Postoji in premišljuje. Najbolje jo, Će more do dno priti čez mejo, odtod piše Katarini in zbeži v Ameriko, ozira se, kje da se nahaja, zavrti se mu v glavi, omahne ter se nezavesten zgrudi v globok jarek . . .
Solnce je že izšlo, ko se zave in prebudi iz slabosti in utrujenosti, začudeno se ozira. Spomni se grozne noči, obupno jekne, in ves prestrašen začuje, da nekdo kliče njegovo ime.
Hoče zbežati, a v tem trenotku zagleda na robu jarka svojo ženo.
„Katarina si li res ti? Kako si prišla sem?" zakliče obupno. „Ah Katarina, kako sem nesrečen", glasno zaihti, ter si pokrije oči z rokami.
„Kako da sem prišla sem?" Moj Bog, vsa vas je na nogah, da iščejo tebe, ki si nocoj hotel umoriti Miranoriča in ga pahniti v prepad v hudem prelazu. O usmiijeni Bog! tako daleč toraj si zabredel, da si postal morilec!"
Anton zre kot okamei^cn svojo ženo, in oči so se mu svetile kot blaznemu.
,,0, da sem te sinoči pustila od doma. Vao noč nisem za-tisnila očesa, in zgodaj zjutraj se napotim po vasi, da bi povprašala po tebi. Kar srečam Miranoviča z obvezano glavo, ki je opiral stražnika, kateri jo imel roko obvezano, v oni roki pa je držal Miranovič tvoj jopič.
,,Gospod MiranovičI" zavpijem vsa prestrašena, ,,kjo jo pa moj mož Anton, da nesete vi njegov jopič, kaj se mu je pripetilo? Morda ni mrtev?"
,,Tako!'* zakliče ta z rezkim glasom. „Ta jopič je va.šega moža. No, prav poštenega imate, pomilujem vas. Nocojšno noč je hotel umoriti mene in mojega tovariša!"
„Katarina!" kaj si storila, izdala si me", vsklikno Anton prestrašeno, pa takoj pristavi, „kako je dobil moj jopič, saj sem g« pustil v slepi dolini. T^idno!"
„Sem li zamogla slutiti, kaj se je pripetilo? Spoznali hi bili sosedje tvoj jopič, zvedelo bi se bilo ravno tako za tvoje hudodelstvo. O to je strašno, za kaj tako hudobnega nisem mislila, da si sposoben."
„Zvabil si ga v hudi prelaz, ga skušal pahniti v prepad, pa se ti i]i posrečilo, malo da ga nisi ubil, ko si ga vrgel ob skalo, stražnik te je hotel prijeti, in če bi se ta ne bil oprijel za dr/,aj, bi bil gotovo sedaj razbit na dnu prepada, in Se potem, ko se je Miranovič zavedel, si ga hotel zvaliti v prepad, in stoprv, ko je stražnik priskočil na pomoč, si ubežal, pa .še med begom si streljal na obedva, pa k sreči zgre.šil. Tako mi jo pripovedoval Miranovič."
,,Katarina, kakor gotovo je Bog nad nami, to ni resnica!" zakliče Anton.	(Daljo Rlodi.)
Ob otvoritvi nove gimnazije.
čez nekaj dni se vrne srednješolska mladež v naše mesto, da se posveti izobrazbi duhà in srca. Napočil je dolgo pričakovani čas, da vstopijo dijaki v novi hram modric, ki bo bolj odgovarjal zahtevam novega časa, kakor pa je to bilo pri starem posloi)ju. Oglejmo se nekoliko nazaj v zgodovino naše gimnazije.
Kakor drugod se jo v XVIL veku tudi v našem mestu bla-gostai^jo manjšalo. Rokodelstvo in obrt sta jela propadati. Pristojbine od prej dobro obiskanih sejmov ao se jele krčiti, ker so ^udje kupčevali kar onstran Krke in so s tem odtegnili dajatvam. Tedaj BO se meščani obrnili do cesarice Marije Terezije, jej pojasnili svoje zadrege ter prosili pomoči. Kmalu potem so poslali po nasvetu grofa Orzona, deželnega vicetioma, drugo pismo na l)unaj, v katerem prosijo cesarico, da bi jim osnovala javne latinske šole v frančiškanskem samostanii. Cesarica je takoj uslišala njih prošnjo, toda lo pod tem pogojem, da ne bo gimnazija države nič stala. Če hočejo meščanje plačevati očetom frančiškanom njih zaslužek, ni nobene ovire. Dolgo so Novomoščatge prevdarjali ter so skušali izviti vsakim stroškom. Ko ao pa videli, da jim vse izgovarjanje nič ne pomaga, so sklenili z oo. frančiškani pogodbo, v kateri so obljubili 300 gld. na leto v gotovini in vsak teden 12 funtov mesa. To pogodbo je potrdil 17. acpt. 1746 deželni vicedom. Kmalu za tem je že poslala cesarska pisarna važno listino, s katero je dobila novomeška šola vse privilegije, ki so jih takrat uživale druge gimnazije v Avstriji. Najvažnejša pravica je bila pač ta, da se v Šolske stvari ni smela utikati nobena oblast, niti posvetna niti duhovska. „Praefectns", to je predstojnik gimnazije, je neomejen vladar v šoli. Naj si jo dijak naredil še tako veliko zlo, ga ni smel prijeti varnostni organ, ampak naznaniti ao morali dotičnike prefektu, da jih jo kaznoval. Par mesecev pred začetkom šole je sestavil frančiškanski delinitorij v Ljubljani pravila, Disciplinarni red je bil v glavnih potezah sličen našemu. IJruga pravila so bila še: „comicum oxercitium") komični dramatski prizori, pogovori s svojimi profesorji o različnih znanstvenih stvareh v prosti naravi- To sta bile dve koristni naredbi, katere so žalibog pozneje odpravili. Jako obširna so bila poročila o cerkvenih pobožnostih. Dijaki so se morali udeleževati pogostnih cerkvenih procesij glasno moleč sv. rožni venec. Sv. obhajilo je bilo dvakrat v mesecu, O praznikih so se shajali po popoldanski službi božji k duhovnim vajam v .^oli. Taka so bila pravila mlade gimnazije, ki se jo pričela s slovesno službo božjo 3. novembra 1746,
Jako zanimivi so prizori iz dijaškega živ^jerga v prvih letih novomeške gimnazije. (Vrhovec, Zgodovina N. m,) Daai so bili dijaki v resnici veliki poredneži, vendar ni pustil prefekt kaznovati dijake. Kaznovatiôo dijakov je bila namreč prefektova stvar po privilegijih Marijo Terezije. Ko jo mestni glavar priprl nekega poredneža, je bil prefekt jako užaljen, in tožil je glavarja na deželno vlado, vsied česar je dobil tudi objestni plemenitaš a^varilo. Veliko težavo so imeli oo, franči.škani z mostnimi očeti. Spekulativni meščaqje so začeli pozabljati na letno plačo in tudi na meso. Ko je dolg že precej narasel, se je zdelo skrbnim učiteljem vendar preveč zdrževati na lastno stroške gimnazijo, ki jim je prinašala deficit, in tirjali so od meščanov svojo zasluženo plačo, od katere

l<a. prebrisani mostni očetje niso hoteli nič vedeti. In le x veliko težavo so izželi od njih četrtino dolga. S takimi texavami so so morali boriti ubogi frančiSkanje. V reanici pre le njihovi požrtvovalnosti hvala, da i^nmnazija obstoja se sedaj. Poglejnio se v načrte, po katerih ae je učilo v gimnaziji. Imena 6 razredov: Parva, irincipia, grammatika, syntaxis, poësia, rethorics. V začetku se o poučeval latinski jezik, voronauk, slovenščina, matematika in nemščina. Po poznejših učnih načrtih pa je prišla še grščina in naravoslovje. Od 1. 1807. so učitelji poučovali le posanieznc predmete in ne več vseh v jednom razredu. Gimnaziji je načeloval prefekt, ko pa jo bila gimnazija podržavljena, je bil nadzornikom gimnazije imenovan okrajni glavar, ki je bi) pa samo nadzornik računov no pa pouka, Predno jo bila gimnazija podržavljena, so prišli 00. frančiškani v konkurz, kar so imajo zahvaliti nemarnosti mostnih očetov. Z letom 1809. se konča prva doba novomeške gimnazije, ko so naši kraji spadali pod francosko vlado do 1. 1813. Dve loti se je poučevalo po starem načrtu. L, 1811. pa so temeÇlto preustrojili stari načrt. Gimnazijo so odprli le z dvema razredoma, v katerih se naj bi poučeval francoski in talijanski jezik najbrže v nemščini, ker jè profesor Mauermaycr učitelj francoščine bil Bavarec in ni znal slovenščine. Da bi bila slovenščina obligatni predmet, ni zapisano v katalogih. Ko pa jo spisal pesnik Vodnik francosko slovnico, je bila ta takoj potrjena od gubernija. Takrat je postala tudi slovenščina obligatni jezik. V prva dva razreda se je upisalo le 46 dijakov, bore majhno Mevilo. Važno jo tudi to, da jo sedaj zadobil prefekt veliko večje pravice, ker ni bil več pokoren glavarjem, ki pa niso bili posebni prijatelji šole, ampak naravnost regentu v Ljubljani. Sedaj je bil prefekt obenem tudi direktor svoje gimnazije in vseh začetnih šol v novomeški okolici. Dne 18. avgusta 1810 jo prišel iz Ljubljano odlok, v katerem je bil napisan učni red. Pouk v šoli ima dva dela: 1. razlago pravil, 2. vaje. V latinščini zadostuje prestava, v francoščini in talijanščini pa mora znati učenoc že sestavljati pisma. Vsacega 20. avgusta se vrši skušnja pod predsedstvom prefekta. Najpridnojše so obdarovali, kar je pa vsled denarnih zadreg kmalu ponehalo.
Trgovina in obrt.
Trgovska in obrtniška zbornica za Kranjsko.
Urlan Horvat, zborniSki Bvolnik,
V.
Dno 13. in 15. februarja so se vršile zbornično dopolnilne volitve, ki 30 končale s huiiim bojem posebno v skupini male trgovino. Uspeh jo bil sledeči;
1.	Y drugi volilni kategoriji trgovinskega odseka je bilo 732 volilnih upravičencev. Došlo je 644 glasovnic; od teh jo bilo Ka veljavno priznanih 640.
Izvoženi so bili Viktor Rohrmann, trgovec v Ljubljani, Feliks Urbane, trgovec v Ljubljani in Josip Perdan, trgovec v Ljubljaui, vsak s 386 glasovi.
V	manjšini so ostali: Ivan Lavrič, trgovec v Cerknici, Rajko Marenčič, trgovec v Kraïqu in Pavel Velkavrh, trgovec v Ljubljani, vsak s 263 glasovi. Ena glasovnica je bila prazna.
2.	V tretji volilni kategoriji trgovinskega odseka je bilo 1643 volilnih upravičencev. Došlo jo 1427 glasovnic; od teh je bilo za veljavno priznanih 1353.
Izvoljeni so bili: Franc Zoreč, trgovec v Ljubljani, Urban Horvat, trgovec v Novem mestu in Ivan Podlesnik ml, trgovec v Ljubljani, vsak a 69& glasovi.
V	niaiišini so ostali: Josip Kraigher, trgovec v Postojni, Ivan Kostevc, trgovec v Ljubljani, Ivan Korenčan, trgovcc v I^jubljani, vsak s 666 glasovi. Da^jo so dobili po on glas Ivan Ijavrič, trgovec v Cerknici, Kajko Marenčič, trgovcc v Kranju in Pavel Velkavrh, trgovec v Ljubljani. Ena glasovnica jo bila prazna.
3.	V prvi volilni kategoriji obrtnega odseka je bilo 147 volilnih upravičencev. Došlo je 126 glasovnic, ki so so vse priznalo za veljavne.
Izvoljen jo bil Andrej Gassner, tovarnar v Tržiča, s 47 glasovi.
V	manjšini sta ostala Theodor Korn, kleparski mojster v Ljubljani, z 41 glasovi in Ivan Bonač, tovarnar v Ljubljani, z 38 glasovi.
4.	V drugi volilni kategoriji obrtnega odseka je bilo 1292 volilcev. Do,šlo jo 1160 glasovnic; od teh je bilo za veljavne priznanih 1146.
Izvoljeni so bili: Ivan Schrey, pekovski mojster v Ljubljani, 8 703 glasovi, Franc Ksav. Stare, sobni slikar v Ljub^aui, s 702
glasovoma, Ivan Rakove, tovarnar v Kranju, s 701 glasom in Lavoslav Bučar, gostilničar v Kostai^evici s 699 glasovi.
V	manjšini so ostali: Julij Weibl, mizar v Kamniku, s 444 glasovi, Franc Pust ml, tesarski mojster v Ljubljani, s 444 glasovi, Anton Čebuli, krojač na Jesenicah, s 442 glasovi in Jakob Dimnik, mesar v Slapah, s 442 glasovi.
5. V tretji volilni kategoriji obrtnega odseka je bilo 6150 volilcev. Došlo je 6342 glasovnic, od katerih je bilo za veljavno priznanih 6317.
Izvoljen je bil Ivan Ogrin, zidarski mojster v Ljubljani, s 2746 glasovi.
V	maiçsini je ostal Engelbert Franchetti, brivec v Ljubljani, s 2666 glasovi. En glas jo dobil Ivan Pust, ključavničarski mojster v Ljubljani. Dve glasovnici sta bili prazni.
Zbornica ima torej sedaj nasledke prave člane: L volilna kategorija trgovinskega odseka:
1.	Ivan Hribar, predsednik ^ubljanske kreditne banke in rav-
natelj banko „Slavijo", Ljubljana.
2.	Ivan Knez, trgovec, Ljubljana.
IL volilna kategorija trgovinskega odseka:
3.	Ivan Mejač, trgovec, Ljubljana.
4.	Josip Perdan, trgovcc, Ljubljana.
6. Viktor Rohrmann, trgovec, Ljubljana.
6,	Feliks Urbane, trgovec, Ljubljana.
III, volilna kategorija trgovinskega odseka:
7,	Leopold Fiirsager, trgovec, Radovljica.
8.	Urban Horvat, trgovec. Novo mesto.
9.	Ivan Podlesnik ml., trgovec, Ljubljana,
10.	Franc Zoreč, trgovcc, Ljubljana.
I volilna kategorija obrtnega odseka:
11.	Kamilo Pammer, ravnate^ Krai^jske stavbne družbe, Ljubljana.
12.	Andrej Gassner, tovarnar, Tržič.
II.	volilna kategorija obrtnega odsoka:
13.	Lavoslav Bučar, gostilničar, Kostanjevica.
14.	Josip Lenarčič, tovarnar, Vrhnika. 16. Ivan Rakove, tovarnar, Kraiq.
16.	Ivan Schrey, pekovski mojster, Ljubljana.
17.	Franc Ksav. Staro, sobni slikar, Ljubljana.
III.	volilna kategorija obrtnega odseka:
18.	Josip Hafner, imetnik žage in trgovec, Ljubljana.
19.	Ivan Kregar, pasar, Ljubljana,
20.	Jernej Ložar, krojaški mojator, Ljubljana.
21.	Ivan Ogrin, zidarski mojstor, Ljubljana.
22.	Tomo Pavsiar, imotnik valjč, mlina, Kraig.
IV.	volilna kategorija obrtnega odseka:
23.	Dr. E. Ambrositsch, član upravnega sveta Krajské stavbinsko
družbe, Ljubljana.
24.	Maks Samassa, član upravnega sveta Kraigske stavbinske
druibo, Ljubljana,
V	zbornici so zastopano tri stranke po svojih zastopnikih, in sicer ima S. L, S. 8, liberalci pa 12 zborničnih svetnikov; Nemci imajo 4 zbornične svetnike.
Dopisi.
z (lolenjHkili viiifikiii gori«. — Vinski davek — nesrečna misel! — Kako počasi in nezaupno smo se popri joli doicqski vinogradniki po splošni vinogr. katastrofi nove trtoreje! Pa tudi ni čuda. Koliko groznega truda in stroškov stane rigolange kamenitoga gorskega sveta V Kake točnosti in skrbi zahteva izgoja mladih ceplenk? Kake vstrajne borbe treba pri odraslih trtah zoper trdovratne sovražnike: paleš, plesnoba, gnjiloba itd. In če ti pri najbopi volji nagaja vreme, ali ti nedostaje veščih delavcev, da zamudiš pravi čas, potom si kjjub muogim stroškom ob letino, ali še celo ob trto. Vrhu tega te zadenejo tu in tam nesrečne vremenske uime: pozob, deževaige, toča, sasa, vihar. Najlepše dneve v letu obrneš za vinograd, skoraj da pri tem zanemariš po^o in v jeseni imaš kot plačilo mnogokrat britko prevaro! Ne-ovrgljiv dokaz je slaba vinska letina v letih 1910 do 1912. V teh 3 letih mali in srednji vinogradnik niti toliko ne pridela, da bi imel za dom prav zmerno, prepotrebno pijačo, kljub temu, da porabimo vos trop za napravo peti jota. Zdaj pa pomisli človek I kako drago nas stane obdelovanje? Kako visoke so mezde za delavce? Kjo pa jo strošek za gumi, rafijo, za ko^e, gnoj, tudi umetni, za žvoplo, galico, apno, brizgalno, zemlj. davek? Kaj ne prijazni čitatelj! kako se na vse te stroške poda bo davek na
vino? prav ravno tako, kakor udarec na rano! Ugibajte raje, kako bi pomogli revnemu kmotiču-vinogradniku do ceneje galice, žvepla, do dobrih in trpežnih pa cenih brizgaln in drugih po-trebšĚin, da bo mogel o pravem časti ia pa zadostno vinograd obdelati ter ga zavarovati proti škodljivcem, sicer mu zopet opeša, saj vidite, da se marsikje tudi že nove trte suše, in pa vsako leto botj. — Namesto o vinskem davku pisati, pa raje posílejte po nekdanjih doleryskih vinskih goricah, kako so dandanes majhno! koliko je še gorskega sveta neobdelanega po gor. in dol. Dolety-sketa? Od Prećne do Soteske je bila prelepa, nad dve uri dol^ça vinska gorica, ki se je raztezala proti vi.šku hriba na celi črti; dandanes je tu pa tam nekaj parcel zasajenih, samo v nižavi je nekaj vinogradov v ozkem kompleksu, sicer je pa večina samo starina, ne qjiva, ne travnik, ne gozd, ne pašnik, ampak starina, kjer raste redko roževje, robida, trnje, brinje, grmičevje. Tu jo treba kulture! Ista razmera jopo mnogih drugih goricah, kakor so: Šempavelj, Lisec, Križka gora, Grćvrh; tudi Trška gora .se davno nima nokdaqoga obsega. Tako tudi druge večjo in maigše gore na gor. in dol. Doletgskem doli do Save, in zopet to iu onstran Gorjancev notri doli po Belikrajini. Po vseh teh tužuih goricah prebivajo mali kmetiči in druge revno družine, ki premorejo par parcelic v gorovju, pa še te so večinoma neobdelane! Takim siromakom je treba le pomoči, da obdelajo svojo revščino in si to malo posest vsaj-nekoliko izkoristijo. Ne iščite denarja tam, kjer ga nil Ampak pri tistih, ki se ponašajo z iqiin, pri tistih, ki potratno v zlatu blestë! Pri tistih, ki iiaajo toliko zlata, da ga obešajo na ašesa in si kitijo z iqim glavo, pa ga natičejo po nepotrebnem ua prste z dragocenimi biseri vred ! ki se iepotićijo z zlatimi verižicami in zapestnicami, pa se preimenitno vozarijo samo za zabavo z avtomobili ia drugimi modernimi vozovi, pa pohajajo prijetna letovišča in tam potratno žive, da si delajo le kratek čas in uživajo prijetno življeqe! Mi sicer ne zavidamo nobenega radi dobre sreče in tudi tem presrečnim (judem privoščimo njihovo blagostanje in udobnosti, a menimo, da bi ti stanovi vendar mnogo lagleje prispevali primerne svote kot davek, nego mi ubogi in siromašni gorjaki! Tedaj obdavčite luksus in pa bogate rentirje! no pa revnega kmetica, ki nosi strgano srajco, pa mora radi revščine tudi večkrat bosonog hoditi, in mu celo katerikrat maigka dostojne obleke, da bi šel v nedeljo ali praznik k sv. Božji službi! Denarja mu pa vedno manjka, ne samo zlatega in papirnatega, ampak tudi kupreuega! Prav malokedaj ima kaj okroglega v žepul Pa no trdite, da bodo vinski davek plačevali koiisumentje — pivci, — ker bodo morali producentu — vinogradniku dražje plačevati vino. Kaj še! Kmet vinogradnik bi takega davka največ plača], zato bi že skrbela nezdrava konkurenca drugih alkoholnih in raznoprstnib novodobnih pijač. Vsled pritiska od raznih strani bi vina ne prodajal dražje, posebno v boljših letinah, davek bi pa lo moral piačevati; imel bi pa še to škodo, da bi moral še od tistih kapelj vina, katere bi sam popil prav za največjo potrebo, tudi davek plačevati. To hi bilo odveč krivično! In letos je kakor nalašč prilika delati propagando za vinski davek po DoletQskem! Spomladi občna pozeb! med letom peronospera in sedaj plesnoba na grozdji in sledtgič pa še toča! AH ni to ironija nsode? ali Božji prst? — Kdor ima ušesa za poslušanje naj posiušal
Iz Št. Jerneja. V „Slovencu" jo bilo popisano pod: „Nedopustno" med drugim tole; Slovenski duhovniki iz Krkavcev, Dekanov, Tinjana, Lazareta in okoliških vasi so priredili romanje na božjo pot v poldrugo uro od Kopra oddaljeni Struiijan, da bi se tamkaj nad 2500 duš brojoča množica poklonila Materi Božji ob 400 letnici Božje poti, kjer je tržaški škof dr, Karlin v navzočnosti ljublj. knezoskofa 15. avg. kronal čudodelno podobo. — Pripetilo se je pa tem romarjem tamkaj nekaj nezaslišanega. Rektor samostana začuvsi slovensko petje je vzkipel in začel vpiti proti blizu stoječim slovenskim duhovnikom, ki so ga mirili in tolažili. Toda pater ae je ardil dalje : „Voi aiete traditori, noi siamo romano-catholici" ! Po slovensko nekako: „Vi ste izdajalci! Mi smo rimski katoliki!" — Ko sem še nadalje bral to sporočilo, mi je prišlo na misel, da naj to sporočim vsem blagim romanem, bodisi Slovencem, Hrvatom ali drugim, naj rajši ^obiskujejo našo novo božjo pot pod imenom: „Novi Lurd" pri Sent Jerneju na Dolot^jskem, kjer pa nobenemu ne bomo kratili v maternem jeziku prepevati hvalne pesmi na čast Mariji Devici! Ravno sedaj se je na tej božji poti že veliko predelalo, se še deluje in ho v kratkem novo streho dobila ta nova božja pot. Ob nedeljah se na vozeh od raznih krajev romarji pripe^ejo ter lepo poje pesmi Mariji na čast, a jih nikdo no nadleguje. Koliko proseiq je bilo že uslišanih, spričajejo razno zahvalne table, sveče in drugi spominki. Lepa krona gotovo ni bila brez uslišaiqa prosiqice podarjena Mariji
Devici tukaj'v Novem Ijurdu, Tu mož, ki je kar dvesto kron podaril v nabiralnik in oni, ki je podaril petdeset kron, sta gotovo zadobila tisto pomoč, za katero sta Marijo prosila in bila uslišana.
Naj bi le kmalo začeli graditi železnico iz Rogatca-Brežice-Kostaigovica-Šetit Jernej-Rudolfovo, in od Straže jiaprej, da bi so romarjem olajšala pot v naš prijetni in lepi Novi Lurd. Tudi deželni odbor bo gotovo prispeval, da se bo pravilno lei>o napravila zložna nova cesta proti Novemu Lurdu in nadalje proti Kostanjevici, kar je že davnej želja vseh ondi bivajočih jioscstnikov. — Kako veliko so dela za Gorenjsko, Notrarysko, le uboga Dolenjsika je botj prezrta; kako si bodo pomagali revni Dolenjci, ko nimamo uiti železnice niti drugih pripomočkov, da bi mogli na pošten način tako ugodno živeti, kakor po drugih krajih. Kateri sto na krmilu, pomagajte nam z vsetni močmi.
Dostavek uredništva: Ker se nam poroča, da je zadevo v takozvanem „Novem Lurdu" domača cerkvena oblast vzela v svojo oskrbo in da v kratkem tudi škofijstvo spregovori odločilno besedo, smo dali prostor zgornjim vrsticam.
Zlet iJekl. Mar. družb iz dekaiiije Novometito ua Zajřlaz. Prav lopo in ])rijetno jè biio 2 L avg. ca Zaplazu, in dekleta iz Mar. družb gotovo ne pozabijo zlepa toga veličastnega in obenem tako zabavnega shoda. — V noči od 20. do 21. avg. smo hodili gledat na vreme, kakšno li bo? Pa smo rekli slaba bo slaba danes za nas. Zdoma je bilo treba, pa je dež lil. A k|jiib temu se je zbralo na kolodvoru v BrS^jinu skoro 600 deklot. Na eno satno karto so jih je peljalo petsto. Gospodje voditelji so namreč železnici postregli s tem, da so denar pobrali in skupno ])lačali ; zato je pa tudi železnica postregla z vagoni, ki niso bili vsi kdovekaj človeškim podobni, dasi je bilo začasno naročeno, koliko oseb bo vstopilo. In tako se je vozilo nekaj deklet udobno, nekaj pa tako, kakor bi Ižanc i>c|jal piščeta v kurniku v Jjjub^ano. K|jiib temu pa ni manjkalo dobre vo|je, in na račun teh veličastnih voz se je utrnila marsikaka zdrava kratqska šala. Na Vel. Loki pa smo rekli: „Adio železnica!" iu smo jo ubrali peš proti iiaplazu. Pri farni cerkvi na Čatežu nas je sprejela domača Mar. družba s prijaznim svojim g. župnikom in precej naših, ki so deloma že prejšnji dan pripihale gori, kakor: iz ámarjete in Mirne peči; pridružilo se nam je pa tudi dva voza sosed iz Dobrnič, Nato so razvije na povelje dekanijskega voditelja, g. župnika iz Stopič veličastna procesija, blizu 800 deklot, vsaka družba pod svojo zastavo ozir. bandorom in s svojim duhovnom ob strani, vsaka družba posobcj poje litanijo M. B., vmes slovesno zvoiýenje, zares veličasten in ganljiv prizor! Kdor ga je gledal vernega srca, ma je solza porosila oko. — In v cerkvi 1 Marijina cerkev polna Marijinih otrok! Pred Mar. altarjem stoje v polkrogu zastavo in bandora; pristopi g. dekan mil. prošt Elbert in opravi v spremstvu gg. duhovnov slovesno sv. mašo. Na koru peva zbor, ki so jo kar sam naredil, a peva lopo, ker ga vodi spretna roka gospoda Hladnika. Po 8v. maši stopi škofijski voditelj M. družb g, J. Kaiau na prižnico in začrta v krepkem govoru, kakšna mora biti Mar. družba in kakšna ne sme biti?. Ko smo dali v cerkvi Bogu, kar je božjega, smo imeli pa zunaj cerkve zborovanje, kjer smo se pri ša^ivo-poučnem govoru g. kaplana iz Prečne prav pošteno nasmejali. Potem sta nastopili dekleti iz Prečne, Brjavc in Petrič z dekia-macijami ; nato pa je zares nepričakovano krasno govorila Medlotova iz Šempetra, Med posamnimi točkami je vsa velikanska množica pela Marijine pesni. Morda bi še ne bilo konca, kar pride gospod dež, pa nas razpodi. Pa zdaj je bilo šeio fietno! Ker nismo mogli vsi v gostilno, smo pa mnogi imeli kosilo kar v hotelu „pod marelo", in tako je biio zopet mnogo smeha. Potem smo zopet malo pomolili, malo zapeli, pa je prišel čas za odhod, Dekleta! Ako katera tndi zdaj ni čutila, da je lopo biti v M. družbi, potem nima smisla zai^jo. Pač ste lahko rekle: „O kako lepo je, če bivajo sestro skupaj!"
Iz lieloki-aiijskefia. Sprejmite, drage Novico, nekoliko črtic od rojaka vrnivsega se iz Amerike. Ljudje povsod radi iz-prašujojo in čujejo, kako je v oni deželi onstran velike luže, o kateri nekateri mislijo, da se med in mleko cedi. Gotovo zanima tiste, ki imajo svojce tam ali pa še sami mislijo povrniti se nazaj. Zato ne mislim tukaj po to vaiqa opisovati, ker kedor jc potoval, ve, da je potovaige eno drugemu podobno; samo včasih je malo razloček, namreč, ako so ladja zmoti, da gre doli na dno namesto naprej po morski gladini, ali pa da se vlak prevrne v kak jarek, kar se v Ameriki rado pripeti. Ker se pa to pri mojem potovanju ni zgodilo, zato dovolj o tem. — Potoval sem skozi francosko deželo. Med vožigo sem videl veličastne cerkve r več mestih od zunaj. Posebno v Pariza sem občudoval krasna svetišča Božja, ki pričajo nekedanjo gorečnost francoskih katoličanov. Videl sem
tudi dokaj dnhovnikov, ki so tako oblečeni kot naSi. — V Ameriki je sedaj dela dovolj taiHi kjer sem jaz l)il, posebno od zadnih dveh mesecev sem. Plača je skoro povsod zvišana tako kot pred kacimi G. leti. Samo Z!i premogokope (Coalmine) pa ne vem, kako je. To vem, da je dobro po tovarnah in rudokopih. Kako dolgo bo tako, pa ne vetu. Ampak svetoval bi rojakom; bodite rajSi doma taki, ki 5c niste bîjî tam. Žalosten sem bil, ko eeiii gledal lansko zimo Ijndi tam, moćne kranjske in hrvaške fante, ki so za samo slabo hrano tam drva žagali; pri vas v Novem mostu pa Se za denar ni hotel nikdo drv nasekati. Fantje bodite doma, tako vam 20 letni Amerikanec svetaje! — Potoma som obiskal božjo pot na Brezjah. Ubogi ljudje, na stotine ako ne na tisoče jih jo pogosto tam, tako sem slišal. Pa Še tako od dalo«! Da bi Marija lo vse nsli.šala vso njih prošnje.
Tudi železnični sprevodniki imajo dosti skrbi s toliko množico. Ni čuda, ako kojega potrpežljivost mine. Drugače pa vsa čast kondukterjom, posebno po Koroškem, za njih slovensko občevanje. Tembolj jo presenetilo obnašai^e mladega, okroglo-licnega gospoda na novomeškem kolodvoru, ki ima opraviti s potniško prtljago. Anglež me je razumel, Nemec tudi malo, moj rojak Slovenec me pa ne zastopi, da bi rojaku, ki ga prosi, ustregel. Drugod sem videl več vljuduosti in postrežljivosti nego ob koncu moje železniško vožiqo.	Eolokraiqoc.
DomaČe in tuje novice.
Ob Èasii kugo zaobljubljciiii jtrocťsijii iia Trško goro I)ojdo radi evharističnega shoda na Dunaju šole přihodili teden v četrtek 19. t. m. ob navadnem času.
Umrl je 6. septb, veleč. g. župijik Valentin Bergant v zavodu Usmiljenih bratov v Kandiji. Pokojnik je bil rojen v Repi^ah na Gorenjskem dne 4. febr. I. 1848. V mašnika je bil posvećen 30. julija j. 1872. Služboval je kot kaplan eno leto v Stopičah, pet let v Črnomlju, kjer je ob koleri neumorno deloval, tri leta pa vŠmartnem pri Litiji. Kot župnik je služboval 16 let v Brusnicah, 11 let jta v Mirni peči. Po 34 letnem službovanju v vinogradu Gospodovem ga jo bolezen prisilila iti v pokoj. Ko so mn je zclravjo malo zboljšalo, je prevzel začasno du.šno pastirstvo v Trbojah na Gorenjskem, a ker je zopet bolehal, se je preselil v zavod Úsmilj. tjratov v Kandiji, kjer jo opravljal dušno pastirstvo v bolnišnici, dokler mu niso moči pojiolnoma odpovedale. Maševal je skoraj do zadnjega. Bil jo vesten duhovnik ter obenem silno zabaven, da HO gn, vsepovsod radi imeli. — Pogreb se je vršil v nedeljo po-polndne na šmihelsko pokoi)ali.sče. 01) asistenci ćč. Usmiljenih bratov, čć. oo. frančiškanov in drugih duhovnov ga jo pokopal g. pro.'ît novomeški. Po zadnje slovo je prišlo tudi mnogo njegovih nekdanjih faranov, — Pevski zbor prijateljev in znancev mu je zapel pred mrtvašnico in ob grobu gin^ivo slovo. — Mod pogrebci smo opazili dvornoga svetnika pL âukljeta, sošolce kanonika Kržića iz Ljubljane, nadsvetnika Hkr]ja, župnika Polaja, župana iiurca itd. — Blag mu spomin!
Uiiirlii je dne sejnembra občeznana goapa Marija Gaćnik, soproga mestnega odbornika in posestnika ter bila 4. septembra ob mnogobrojni udeležbi pokopana. N. p. v m.!
Uiiirlii je na Raki po dolgi bolezni gospa M. Bon roj. Avsec iz Gotuevaai, trgovčeva soproga na Raki. Prepeljana jo bila v soboto na šmihelsko pokopališče, kamor jo je na vozeh spremilo mnogo Račanov. N. p. v m.l
/a evliariíítičiii »hoti na Dunaju se jih jo pravočasno zglasilo v na.šem mestu 24, poznejšim se ni moglo ustreči. To dni se jim izkaznice pošiljajo.
Poštno. Vasi: Laze, ki so spadalo poprej k poštnemu okraju Oermošnjice, potem Vršna sela, spadajoča prej k poètnemu uradu v Toplicah, iirib pri Rožnem dolu, Gorenje Laze, Preloge, Při-bišjo in pa Rožnih dol, ki ao spadale k poštnemu uradu Semič, spadajo od 20. avg, naprej k novemu poštnemu uradu Laze pri Novem mestu, — Božja pot Brezje na Gorenjskem je tudi dobila svojo pošto.
Mestna liraiiihiica v Novom mestu. V meseca avgustu 1912 je 170 strank vložilo 48.925 K 23 h; 202 strank vzdignilo 57.676 K 43 h; 10 strankam se jo izplačalo hipotočnih posojil 3252 K; stanje vlog 3,328.692 K 62 h; dcnarui promet 278.728 K 97 h. Vseh strank bilo jo 890.
Kmečka Zveza za novomeški okraj si jo 2. septembra na izvanrednom občnem zboru izvolila nov odbor.
Odjirava uraliie iiro ob nodoljah popoldne od 3.—4. pri tukajšnom c. kr. poštnem uradu. Glasom odloka Stv. 21,992/V dno a. septembra 1912 so uradna ura pri tuk. pismeni posti ob
nedeljah popoldne od 3,—4. od 15. t, m. nadalje opusti in se nrad ob 12. opoldne za stranke zapre. Pri brzojavnem oddelku ostane urad za stranke še nadalje od 3,—4. v uporabo.
Tpisoianje v petrazredno dekliško ljudsko šolo bo v soboto dne 14. t. m, zjutraj od 9. do 12. ure in popoldne od 2. do 6. ure v pisarni šolskega vodstva v Čitalnici,
Hiov. kat. izotir. društvo „Straža« na Dunaju priredi ob priliki evharističnega shoda pozdravni večer na čast slovenskim udeležencem. Ta večer naj pokaže, da bivajo na Dunaju tudi Slovenci in sicer Slovenci, ki niso zatajili v velikem mestu svojega naroda in vere očetov. Za te svetinje, ki jih hrabro in vstrajno branijo pred sovražniki slovenskega naroda in katoliške cerkve, naj dobé naši rojaki v tujini novega ognja in navduřenja. Spomin na rodno grudo jim bo stopil živeje pred oči v veliki družbi poštenih slovenskih src. Zato naj zbere pozdravni večer, ki ga priredi „Straža" v soboto 14. septembra ob 8. uri zvečer v V. okraju Schlossgasse št. 5 vse dunajske Slovence, ki se zbirajo v izobraževalnem društvu „Straža", in udeleženci evharističnega shoda,
Hranilnica in iiosojilnica zu Kandtja in okolicu, registrovaná zadruga z neomejeno zavezo, je imela v mesecu avgustu prometa K 177,588-25. Vložilo je 146 strank K 6a.l09'10, a dvignilo 198 strank K 64.02ó'42. Posojil je bilo danih 45 strankam K 18.548. Pristopilo je na novo 10 zadružnikov.
Hipoma obof^ratHti je mogoče le s srečko in sicer nudi k temu največ upanja turška srečka, ker ima šest žrebanj in za 1,800,000 frankov glavnih dobitkov vsako leto. Vsak, kdor zmore na mesec 4 krone 75 vin., zamore po posredovanju „Slovenske Straže" kupiti to res izborno srečko. Ta denar pa na noben način ni zgubljen, kajti komur že sreča ne nakloni g1avno;?a dobitka ali pa vsaj večjega dobitka, ta mora zadeti vsaj 400 frankov, oziroma zamore srečko po vsakočasni vrednosti poljubni banki prodati. Prihodnje žrebanje turških srečk bo dne 1, oktobra t. 1. Pojasnila daje in naročila sprejema za „Slovensko Stražo" g. Valentin Urbančič, Ljubljana, Kongresni trg 19.
"ŠOLSKE KNJIGE
: in šolske potrebščine s
pri 1 Krajec ml in Urban Horvat v Novem mestu.
I/]tr<^<l novomeške poroto. Prvi dan (26, avgusta) porotnih razprav je sedel na zatožni klopi Franc Brulc iz Vel, Brusnic, ki je zaradi tepeža že osemkrat predkaznovan, ubil v Vel. Brusnicah Riharda Reicharda, cigana citraša. Obsojen je bil na 16 mesecev ječo in 300 K odškodnino ciganki Jožefi Pni, priležnici Reicharda, za ubitega [ireskrbovalca, — 27, avg, je moral dajati odgovor Franc Zore, posestnika sin iz Gor. Mladatičja. Zore jb dne 25. maja 1.1. v Píjaveah pri Mokronogu pri pretepu z Vincencom Žitnikom, Žitnika tako udaril, da jo le ta vsled tega udarca nmrl. Porotno sodišče je Zorca obsodilo na tri mesece ječe, ker so porotniki vprašanje glede uboja zanikali, ono glede siîobrana pa potrdili. — Jožefa Stine, doma iz Vršnih sol, nazadnje dekla v Gradacu, je bila prod poroto radi hudodelstva detomora, ki ga je učinila tako, da jo rojeno dete zavila v posteljno ogrinjalo ter ga potem s tako močjo pritisnila z nogo na glavo, da je vsled tega pritiska moral otrok umreti, Stine jo obsojena na tri leta ječe. — 28. avg. je sedel na zatožni klopi M. Erhardt, tožen poizkušenega umora in ropa. Glavna priča, 80 letna Neža Juran, je vslod bolezni izostala. Obravnava so zato preloži do prihodnje j)Orotne obravnavo, — Franc Pišek iz Orehovce št. 13 je obtožen trajne težko poškodbe. Dne 7. julija 1.1. je Antona Kosiča na levo roko vrezal, da mu je prereza! kite. Roka je vsled tega neporabna. Bil je obsojen na 2 leti ječe in v plačilo odškodnine Antonu Ko-siču 3000 K za pohabljonjo In bolečine in 300 K za odpadli zaslužek, — Janez Hfinigman iz Ručetne vasi. hlapec ravnotam, šele 18 let star, se jo dne 29. avg. pred porotnim sodiščem zagovarjal radi uboja, ki ga je izvršil dne 23, junija t, 1. na Janezu Zaleščku v Petrovi vasi s tem, da je Zaleščka tako močno s kuhinjskim nožem v prsi sunil, da je Zalošček izdihnil. — Porotno sodišče je po od porotnikov oddanih glasovih n<3nigmana obsodilo na tri leta težke joče, — Maks Zaveršnik, zidar iz liadeč, je obtožen radi posilstva nad lastno 13 letno hčerko. Ta razprava bo jo preložila na četrto porotno zasedanje, ker se Zaveršnik k razpravi ni odzval. — Razprava proti Janezu Dulcu radi uboja kle-vevškega hlapca se je tudi prestavila, — Tiskovna pravda pred
porotniki v Novem mestu proti gg. Antonu Žlogarju, kanoniku in vikarju Karolti Supinu, zaradi članka „Pod svobodnim soinccm", je odpadla.^ — Obravnava proti Avgustu Kopitarju radi umora deklice v St. Jerneju se je preložila, ker se bo preiskovalo duševno stai^e mladega storilca.
Gospodarske drobtine.
—	Kmetijska šola na Onim prične z mcaecem novembrom novo šolsko leto 1912/13. Zimska šola traja dve zimi od novembra do konca marca. Priporočamo to šolo pred vsem sinovom iz živinorejskih in po(jedeIskih krajev in sploh mladeničem, ki morejo le po zimi od doma. Miadenici, ki so kaj bolj šolani, ae morejo sprejeti tudi v 11. tečaj zimske šole, tako, da ostanejo le 5 mesecev na šoli. Letna Šola traja od novembra do konca oktobra in je namenjena pred vsem sinovom iz vinorodnih krajev nase dežele. Za sinove kraqjskih posestnikov jo razpisanih 36 prostih mest. Plačnjoči učenci pa plačujejo za hrano in stanovanje po 30 K na mesec. Prošiqe za sprejem v šolo je vložiti zadnji čas do 15. septembra t. 1. na ravnate^stvo kranjske kmetijske Sole na Grmu, „kjer se dobe tudi vsa potrebna pojasnila.
—	Čebelarska razstavil. Slovensko čebelarsko društvo za Spodnje Štajersko priredi od 15. do 19. septembra t. ), v Celji jubilejno čebelarsko razstavo. Otvoritev razstave je v nedeljo 15. septembra ob 9. uri dopoldne, potem je ogledovanje razstavljenih reči. Popoldne se vrši občni zbor društva in predavanja; zvečer se priredi v Narodnem domu igra „Čebelarjev god". Naslednji dnevi so namenjeni obisku razstave. — Dolenjski čebelarji ! To je prva slovenska čebelarska razstava; udeležimo se jo i mi doleiqski čebelarji v najobilnejšem številu, pokažimo jim s tem, da čislamo igib delo in napredek in učimo se od njih, kako moramo mi čebelariti, da bodemo dosegli enake uspehe!
—	Semenj za plemeno živino v Sodražici na Dolenjskem. Letos dne 26. septembra se vrši v Sodražici, železniška postaja Ortnek, semenj plemene živine, ki ga priredi Zveza živinorejskih zadrug za sivo planinsko govedo na Doleiijskcm. Prignala se bo le izborna plemena živina (približno 500 glav) muricodolske-murodolske in montafonske pasme ter mešano pleme teh pasem. Na semenj priženo živinorejci mlade bike, bike za spuščat^e, telice, breje telice in krave. Te pasme so posebno utrjene, zelo mlečne iu pripravno za uprego. Zveza bo skrbela za ugodne cene pri nakupu ter 1)0 drage volje posredovala prj nakupu, S kupčijo se sme pričeti šele ob 11. uri dopoldne. Železniške zveze so zelo ugodne. Vlaki vozijo iz Ljubljane, južni kolodvor, ob 7 32 uri zjutraj, prihod na postajo Ortnek (proga Ljubljana-Grosuplje-Kočevje) ob 9'45 uri dopoldne. S postaje Ortnek do Sodražice tričetrturna vožnja. Za vozove, spremljevalce pri nakup(jeni živini, nakladanje, mrvo, znižane prevozne stroške itd. bo poskrbela na zahtevo živinorejska zadruga v Sodražici. Na Kranjskem sedaj ni nikakih živinskih kužnih bolezni.
—	Jesensko gnojenje. Naše gospodarje opozarjamo na to, da je treba umetna gnojila za jesensko gnojerye že sedaj naročiti. Kdor tega ne stori, mora sam sebi pripisati, ako ne dobi gnojil pravočasno v roke.
Loterijske številke.
TRST, 24. avgusta 6	11 8 S.'i
GRADEC, 31. avgu.st.a 47 «I 72 74 87 TRST, 7. septembra 61 34 43 BO 33
Listnica uredništva:
Dopisnikom: rudi pomnnjkanja proi;t.ora [irihodnjíú,
-
Izjava!
Jaz podpisani Franc Zupančič posestnik v Regerčivasi izjavim s tem, da je vse, kar sem žaljivega govoril o Jozell l^ninjdck iz Rogerčovaai, neresnično, jaz prekličem vse, prosim za odpaščaige in obžalujem, da sem jo žalil.
Regerčavas, 29. avgusta 1912. Franc Zupančič.
Poslano.
Svarilo I*)
Podpisani pooblaščenec Franceta Grandovec jo dal v začetka gradnje železnice Danijelu Jetre stanujočemu v Kandiji, ki je slučajno židovskega pokoljoiga, v najem hišo na Vol. Škrjančem za mesečno najemnino K 40. Jetre je dal kot aro najemnino od enega meseca, a hiSe ni rabil in tudi ključev ni dal nazaj, plačal pa tudi ni več. Ker je bil s tem Grandovec prikrajšan za precejšno svoto, vložil sem tožbo za zaostalo najemnino. Sodišče je tožbi ugodilo. Po ruhežni je pa njegova hči vložila pritožbo in pod prisego slovesno dokazala, da žid Daniel Jetre ne imenuje druzega svojega, kakor hlače na sebi; moral sem na podlagi tega plačati povrhu izgube najemnine, še tožbene stroške dveh odvetnikov. Objavljam to v svarilo drugim, ki imajo s podobno stvarjo" opraviti.
Vel, Šk rjanče, dne 27. avgusta 1912, Martin Jakše.
*) tJrûdniStvû jo odgovorno zft vaebino toga svarils Ramo vtoliko, kolikor doloûa z&koa.
100-150 mernikov
hislih jabolli za mošt
ali pa tudi naini/iiih in 50 mernikov lepih mostnic tepk i^m
je na prodaj v «niSÉini Str«t;i pošta Šempeter Dolenjsko.
Posestvo na prodaj.
Proda ae na Toplicah pri Novom mestu hiSa ý-t. vrt tor vko komljiěěo. HiSa jo pripraToa za vfiatco obrt. Kupen si naj of^lcda, (Iona pol^TO pri uprarništru Dol. Novic. — Ignacij Dcrganc, jiotieetnik.	lćiU-ii-1

Zahvala.
Za vBC ljubezniva dokaze eočutja io tolažbo povodom muúQG 'bolezni in prcbridkc smrti nÉiâc iskreno ljubljene najboljšo matere, i^ospo
Marije Recelj
kakor tudi za obilo spremstvo prcmno umrlo k zadnjemu poiitku, izrekamo cajpriBriinojšo zahvalo. Poeebe] ae Se zahvaljujemo za pokojnioi izkazano zadujo iiast: prei. kapiteljski duhovščini, Ùii. g^. oo. Frančiškan o m in Usmiljenim bratom ter sestram Uemiljetikam. Lepa hvala pa tudi slavci godbi unif. mesiánsko garde za ganljivo igranje pri jjogrebu.
Vsem skupaj in vsakemu po seboj plačaj Bog stoterokrat!
NOVO MESTO, 4. septembra 1912.
181	i^aliijoči ostjtii.
poštenih staršev, ne pod 14 let, star, ki ima ve.^eljo do mesarsko olirti, se s[)rejme kot vajenec pri Jos. Windischerju v Kandiji pri Hudolfovem.
Odvetnik
Dr. Ivan Kimovec
je otvoril pisarno
TRST, ulica Caserma št. 15.
183-3-1
Oskrbništvo v Ruperčvrhu ima na prodaj
late (remeljne) Zf;,:,:"
TTnrk 'fáiliorv
MhUO te IJ LU plemena in	182
ATlAfV^I IIIYl^l^tl ^^ starega, kteri bi rao-Clie^ci JlUltjIia rai imeti So kravo za dojiti.
OJA STARA
38-gi-15
Hkušnja je íd ostrino, da Jo xft odRtraoitcv p(>g, kakor tudi v doBGf^o in ohranitev ucIdc in mobke kuio ter belo polti najboljše sredstvo Bvelovno~zaana milo „Steckenpfftrd-Lillentnllchselta" íiDBtnkc íjtcckon-pford tvrdke líorgmann Co., Tetseheo a/K, Komad po 60 h bo dobi v vBOh lokarnah, drožerijab, prodajalnah parfumov in v8ch r tO stroko ejiadajofiih trgovinah. — Islotako so prijioroii« Burgmannova lilijina krema „Manera" kot izhorno sredstvo na ohranitev nežnih, belih, ženskih rok; loniiek po 70 h so dolii v vseh trgovinah.
V
172-3-a
P r a t i k a
za leto
je ravnokar izála
z zelo raznovrstno, zanimivo vsebino in mnogimi slikami. Dobiva Bc skoro po vseh trgovinah, na debelo |>a v LJnblJaiii: v „Katoliški bukvami", prodajalni „Katoi. tisk. društva", da|je v trgovini Anton Kriajjcr, Vaso Petriaí, F. M. Schmitt in Iv. Korenčan; v Trstti: prodajalna „Katol. tiskov, društva". — (-ena komadu ÍÍ4 vin., |)0 poŠti Ti vin, već. Zahtevajte jo povsod in ne dajte si usi^jevati drugih pratik.
Za hišniha ali majerja
s
v kaki (frajiíělni, iííe sluibe, st^ar 33 let, zmožen nemškega in bIov. jezika v govoru in pinavi. Kafllov; 1. S. Novo mesto St. 1222. Poste restante.
Uva trezna, dobro izurjena
mizarska al stolarska
sprejme takoj 176-2-1
Jos. Bergmann
v Rudolfovem kupuje po najvišji ceni
štupo (seme)
t v K
[eieoa Feoa
v %J
(glej podobo)
Hiša, njiva in gozd
; oddaljena četrt ure od Novega mesta, : H^^ je naprodaj prav po nizki ceni.
160-3-1 Kje, pove upravni.štvo Dol. Novic.
IzjilVii.
Podpisani Kihard Dolenc prckličem kot neosnovano vso, kar sem o gospodu K. Kosmanu, županu in posestniku v Novem mei^tu, žaljivega govoril, ker sem bil i>oi>olnoma napačno informiran. Novo mesto, dne 6. septembra 1S12.
Riflard Dolenc, ravnatelj deželne kmetijsko Sole v p.
gorciëno seme (žeiiof), kamilice in dnign zdravilna zelišča in cvetje.
184-0-1
Mala hiša
174-3-3
5 V sredini Novega mesta : mp se proda. "VS
Prav pripravna za kakega penzijonista, obstoječa iz treh sob, in drugih potrebščin, — K hiši spada vrt, na zahtevo tudi gozd. — Već pove iz prijaznosti npravništvo Dol, Novic.
„SlovBnsha Stražo" v Ljubljani
želi imeti v vsaki občini po vsem Slovenskem
zanesljivega človeka
ki Iti Bodploval ]iri ,,Ljudskem zavarovanju". Zagotovljen je dober in trajen zaNlnžek. — ]*onudl>e pod „IJiidHko zftTui-ovjínjť" na Slovensko Slnižo v Ljtibljuiii. iai-3-3
Popolna mlinska oprava
za 5 tečajev se radi opustitve obrti poceni proda.
Vsa pojasnila daje Jfts. Kogovšťk v Idriji. 177-2-1
na, dobro izurjena
' pomočniha
Stolarna v Sodražici pri Ribnici,
HEIl-ou lilK ''
Ketl-ova bela prevlaka ff^laxura)
ea umivaltio mir-e W v. Keil-ova pasla za čevlje 80 v, Kcil-ov lak zti datenjo okvirjev 40 v.
iz mehhega \m.
Eeil-ovo loířilo ze. jtAdo tlO v. Keil-ov lak kh klobuke v ras-JičDih barvah,
ima vedno v /alo(i;i tvrdka;
J. PICEK, Novo mesto.
Črnomel]: Anton Zurc. Idrija: Val. Lapajne, Kainrlk: J. PeUk. Kotevje: Kranz Lo.i'. Kranj: Franr Dolenn.
L|ubllana: 1 ^esko ve c jfc Meden, SliDtja Loka: M. Ži^on. Zagorlt: Hib. E. Mibeléiií, Radovljica: Otto iJoman.
C17M-n
Popolnoma varno naložen denar
Hranilnica in posojilnica za Haniiiio in ohoiicp
reg. zadrug'a z neoniojeno zavezo
V lastnem domu v Eandiji
aprejema hranilne Tloge oA "vsacega, Ěe je njen ud ali no, ter obrestuje po
3
01
+ lO
5-0-16
na leto brez odbitka rentnega davka, katerega sama iz svojega plačuje.
Za hranilno vlogo kakor za vse poBojilnitno obveznosti — jamíi poleg rczorvno^a zaklada in deležev cez 2200 zadružnikov js VBeni dvojim prnmuženjom. Iz tega so razvidi, da malokat«rÍ denarni zavod nudi tolike varnosti kakoi kandijanska hranilnica.
ijon
zdravijo
Kašalj
Ivan Kuntara
hripavost, katar, zasli-ženje, dušljivi in oslovski kašelj
S RaíseriBulmí prsnimi tiíiriintBlíinii „s tremi smreltiimi".
Iiotarsko poverjenih izpričeval od zdravnikov in pri-^IVfJU . . . vatnih oseb dukazujc gotov usiieh. - - -Bonbončki jako dobro prijajo in ao ugodnega okusa. Paket :Î0 in 10 vinarjev, ovojček 60 vinarjev, se dobiva pri lekariiarjili :	]ti8.24-2
Karl Andrijanič in J. Bergmann v Rudolfovem.
Razglas.
Vpisovanje uůencev se bo na novomeški giranaziji za šolsko leto 1912/13 v tem-Je sporedu vršilo:
Novi učenci za 1. razred na
ae priglasé v spremstvu starišev
: tapetnik in dekoratnik ; v Šmihelu pri Rudolfovem
se priporoča slavnemu občinstvu in gg.graščakom okolicc v izvršitev vsakovrstnega v stroko spadajočega dela in sobnega tapetovanja. — Za naročilo zadostuje dopisnica.	I3a-l3-s
Srečke v korist,Slovenski Straži^
4 krone 75 vinarjev
znaša mesečni obrok za turško srečko, ki ima sest žrebanj z nastopnimi glavnimi dobitki vsako leto:
400.000 frankov 200.000 frankov 400.000 frankov 200.000 frankov 400.000 frankov_200.000 frankov
Skupaj 1,800.000 frankov.
Prihodnje žrebanje dne 1, oktobra t. L
Vsak naročnik turške srečke prejme 1 srečko v podporo revnih otrok z glavnim dobitkom v vrednosti 6000 kron zastonj.
Pojasnila daje za „Slovensko Stražo" g. Valentin Urbančič, Ljubljana, Kongresni trg 19.	170-3-2
Vsi, hi ste shrbni možje in očetje !
Ali liocete vsaj 10 vinarjev na teden žrtvovati za svojo oziroma za prihodnjost
svojill otrok ? Potem pišite „Slov. Straži« v Ijutiljani po knjižico gosp. župnika Ilaaseju o Ijutlskum zavarovanju, ki se vsakomur dopošlje popolnoma zastonj.	15Q-4-4
ali iqHi zastopnikov v nedeljo 15, septembra od 10, do 12. uro dopoldne.
Sprejemni izpiti se bodo vršili v poiiedeljc^k 16. septembra od i), do 12. ure pismeno, od 2. do i. nr« popoldne ustno.
Učenci IL do VIII. razreda ae bodo vpiaovali v torek 17. septembra od 8. do Id. ure.
Vpisovanje in izpiti se bodo vršili v novem gimnazijskem poslopju, kamor se s pričetkom šolskega leta 19ia/I3 ves zavod preseli.
C. kr. gimnazijsko ravnateljstvo.
Rudolfovo 18. avgusta 1912.	]6f(-2-2
Prostovoljna prodaja.
Vslod stalno preselitve so proda majhno, pa lopo posestvo na Mttbai-oveUj občina in fara St, Jernej na Dolenjskem. To posestvo obstoji iz hiše, vse potrebne hišno opravo in naprave ter pripadajočega zemljišča, vrta, nekaj travnika in njive.
Ker ni v obsežni in obljudeni vasi še nobene trgovine, bi se ta hiša prav lahko uporabila tudi za produjalno.
Vsa natančnejša pojasnila so vsakemu kupcu na razpolago pri K.^.rernej Tiirkn, posestniku in gostilničarju v Mokrempolju pri Št. Jerneju.	ie5-4-a
Parna opekarna
v Zalogu - Breitenau
naznanja, da je obče priljubljena, sedaj žgana
zarezana in stavbena opeka
vveliki množini narazpolago in se zamore takoj dobiti. Kakovost izborna. Cena za 1000 komadov 80 kron. Naročuje se lahko po dopisnici, ifi-o-l»
Izdajatelj in založnik Urban Horv&t.
Odgovorni urednik Anton Žlogar.
Tisk J. Krajac natl.