S, številka.
Maribor, dne 26. januarja 1917.
Letnik IX
iMarožidaa listat —
Oj5o leto . , K 10*—
:f©? Ida . četrt leta Mesečno,
. 3— . 2*50 . 1-
ftmaj Avstr!]«: ——
'Cdo leto . ,	15*~
^«»amszne Številke — tO v!»ariev.
'J?«dniStvo in «pravnlStvo: Maribor %roika ollea. S. — Telefon Si. 113.
Neodvisen političen list za
slovensko ljudstvo. |
Wilsonova mirovna načela.
Priprave za vojne kuhinja po mestih in industrijskih krajih, — Na bojiščih hud mraz. — Uspešni napad nemških det na ruške postojanke ob reki Aa. ~ Francozi poši jajo svoje dete na italijansko bojišče. —
Južna Avstrija*
MM mnogoštevilnimi predlogi, kako bi se naj Avstrija nanovo preuredila, se nahaja tudi predlog, M želi, da se notranja uprava Avstrije kolikor mogoče centralizira, vsled česar bi sicer naj posamezne deželne meje ne izginile, vendar pa se zložilo več dežel v eno upravno celoto. Tako bi se centralizem lahko mnogo strožje izpeljal, kakor pa če ostanejo različna namestništva in predsedstva po posameznih deželah. Glasom teh predlogov bi se naj ustvarila tudi na jugu posebna upravna celota, ki bi se naj i-menovala Južna* Avstrija.
Ko so pred kratkim nemški koroški poslanci z-borovaJLi v Celovcu in sta jim Dobernig in dr. Anderer razlagala svoje načrte, je padla tudi beseda: Južna Avstrija. Koroški poslanci so zahtevali, da se mora tudi Koroška pridružiti Južni Avstriji. Iz tega smo izvedeli, da se tudi v krogu nemških alpskih poslancev .nahajajo privrženci te ideje in da se bojijo, da bi Koroška ne prišla zraven.
Južna Avstrija bi po mnenju reformatorjev, ki sedaj v Avstriji lezejo kakor gobe po dežu na dan, oaj obsegala Štajersko, Koroško, Kranjsko, Goriško, Trst in Istro, Te .dežele skupaj bi naj tvorile eno u-pravno skupino. Po domače povedano, bi naj te dežele skupaj imele samo eno namestništvo
Kaj pa pomeni Južna Avstrija v narodnostnem pcmenu? Računimo! Štajerska ima i,po zadnjem ljudskem štetju) 409.084 Slovencev in 1,034.473 Nemcev; Koroška 82.212 Slovencev in 313,988 Nemcev; Kranj-
LIS TUL
m
Ljudska prerokovanja o vojski
Kmetski stan bi bil pesem sama, če ne bi bil »d nekdaj združen s tako vehkimi napori in velikim trpljenjem. Ni ga menda stanu, ki bi bil tako raznoličen po svojih opravkih, kakor je kmetski stan. Tudi najtežja kmetska dela, pri katerih ljudje telesno veliko trpijo, spremlja vesela pesem, neizčrpna pesem božje narave, naj jo drobijo veseli in šegavi mlat či, da se razlega od vasi do vasi, naj jo režejo kakor škrjančki zgodnji, uka,j oči kosci ali jo diha od slabotne leščerbe razsvetljena kmetska soba ob zimskih večerih, ko brnijo kolovrati in dedek pripoveduje pravljice.
Kako suhoparno, enolično je nasproti temu o-pravilo uradnika ali tovarniškega delavca. Zato se ljudsko mišljenje snuje na kmetih, kjer bujno cvete fantazija in se misli vglobe v človeško življenje. Moderno, stroju podobno, nemirno življenje po mestih in v tvornicah, ki se skokoma giblje od predmeta do predmeta in si ne da časa za razmišljanje ali pa le hladno računa kakor trgovec, je umiranje vesele du Še, pogrebanje poezije. In čim bolj prodira na kmete duh in mišljenje meščanstva, tem bolj gine vesela stran kmetskega stanu in tem bolj se čuti njegova butara.
Važno mesto v ljudski fantaziji so zavzemale ljudske prerokbe, ki so se ohranile v našem ljudstvu najbolj pristne v krajih, ki j.ih je moderna kultura še najman j obliznila. Ljudske prerokbe se naslanjajo de-
ska 490.978 Slovencev ter 35.008 Nemcev; Primorsko 266.614 Slovencev, 227.188 Hrvatov ter 334,152 I-talijanov. ostalo druge narodnosti.
Južna Avstrija bi torej imela okroglo 3,300.000 prebivalcev; med njimi okroglo 1,400.000 Nemcev, o-kroglo 1,450.000 Slovencev in Hrvatov ter okroglo
340.000	Italijanov. Jeziček na vagi ,b, torej tvorili I-talijani. Ako se to razmerje pogleda, je nam še lfc prav razumi Ivo, zakaj koroški Nemci v imenu nemštva odločno zahtevajo, da pridejo k Južni Avstriji.
Južna Avstrija onim, ki poznajo avstrijsko z-godovino, ni nova tvorba. Navajeni smo le imenovati to enotno upravo:	Notranjo Avstrijo. Tako čitamo,
da sta se brata Albreht in Leopold po dolgem pogajanju leta 1379 v samostanu Neuberg ob Murici pogodila, da bo Albreht obdržal Gornjo in Dolnjo Avstrijo, Leopold pa dobi Notranjo Avstrijo, h kateri je spadala Štajerska, Koroška, Kranjska, Slovenska marka in Istra. Avtonomističen princip je zmagal v prvič nad centralist.čilim. Pod Ferdinandom I. zopet čitamo o upravni delitvi Avstrije. ‘Nujstarejšemu sinu Maksimilijanu je dal Češko, Ogrsko in Avstrijo drugemu sinu Gornjo Avstrijo (Tirolsko ter Prednjo Avstrijo) in tretjemu sinu Karlu Notranjo Avstrijo. Pozneje pa se je začela nagibati notranja politika k centralizmu. Ustanovili so se za Gornjo in Notranjo Avstri.o skupni najvišji upravni uradi. Pod Marijo Terezijo je centralističen duh popolnoma zmagal ■— skupna državna Ideja je premagala princip teritorialne delitve.
V slovenski politiki srečavamo idejo Notranje Avstrije na Koroškem pri Einspielerju. Izdajal je ee-
1 lo list „Innerösterreich." Einspieler je bil prepriča* j nja, da bi le taka federalistična tvorba omogočila, da pridejo tudi koroški Slovenci k drugim Slovenoem. Čeprav je pozneje pustil podčrtavanja te ideje, vendar se ni nikdar odkrito ogreval za Zjedinjeno Slovenijo, ki :e po drugih slovenskih kronovinah slavila svoje zmagoslavje. Računal je, da bi koroške Slovence iz narodnogospodarskih ozirov, utemeljenih v geografski legi, vsled katere gravitira Gornja Koroška v Beljak, Spodnja Koroška v Celovec, težko bilo dobiti v Zjedinjeno Slovenijo. Sedaj njegovo idejo propagiraj^ Dobernig iu Angerer, Kako bi se čudil pokojni Einspieler, ko bi sedaj vstal'iz groba in videl, kako se je zopet zasuknila politika.
Svojega mnenja nočemo izražati, hoteli smo le informirati.
Novi poslaniki.
Naš poslanik v SvicL baron Gager n se je odpoklical. Na njegovo mesto je prišel Aleksander baron M u sul in, o katerem upamo, da bo svoje važno mesto v Bernu v polni meri izpolnjeval in ne bo svojega znanja o švicarski politiki in pol.tiki sosednih držav zajemal samo iz „Neue Freie Presse.“ V sedanjem trenotku pa ima švicarski poslanik izredno važno misijo.
Izvanreden poslanik v Varšavi je postal Štef. U g r o n pl. Aranfalva. Vodstvo monakovskega poslaništva je prevzel grof Douglas Thurn-Valsa-ssina. Nizozemski poslanik G i s k r a je odpoklican, na njegovo mesto je imenovan Ludovik grof S e c h e n y. Za poslanika v Sofiji je imenovan O.
BwrjQttwaaiifw»—im~ •i'iii»aaa«o»re>3CfiK)ü
loma na sveto pismo, povečini pa si jih je ustvarila bogata in zdrava ljudska fantazija; po nekem zdravem nagonu je videlo ljudstvo bodoča razvoj človeštva, napravljalo si počasi, pa sigurno dobro sodbo o človeškem napredovanju. Ljudstvo je opazilo, da z napredkom v gospodarskem m prometnem življenju ne koraka vštric nepokvarjenost, poštenost in versko življenje človeštva. Zato je videlo v modernem življenju le slabo stran, ne pa tudi dobre strani istega.
Pri tem je uporabljalo ljudstvo sporočila svojih pradedov iz domače zgodovine, seveda prikrojena po svoji fantaziji, kakor n. pr. o kralju Matjažu, ki da spi pod goro Peco in čaka trenotka, kdaj da naj pride pomagat' cesarju, ko bo v stiski. Kralja Matjaža si je ljudstvo ustvarilo iz ogrskega kralja Matija Korvina (1458—1490), ki se je priljubil ljudstvu zavoljo svoje pravicoljubnosti; občudovalo jo pa v njem tudi njegove zmožnosti kot vojskovodja in mu je o-hranilo hvaležnost, ker je potisnil iz Bosno Turke, ki so od tam vpadali v naše dežele. Tako globoko se je vkoreninil ta leta 1490 umrli vladar v mišljenje slovenskega naroda, da je dobil celo mesto v sedaj-ni svetovni vojni.
Tudi v sedanji, svetovni vojni še žive med narodom prerokovanja. Ljudstvo je po nagonu čutilo, da sebičnost ljudi, krivičnost narodov in njihov pohlep mora izcirrvti veliko vojno. Fantazija si je seveda spredla vsemogoče naravne spremljevalke vsake večje vojne, hude čase, sfske; mnogo posameznosti iz teh prerokovanj pa je gotovo nastalo pozneje, ko so prerokovana dejstva že nastopila, kakor n. pr. da bodo orožniki nosili „Špičaste kape“ itd. Zato imajo ta prerokovanja, v kolikor povedo to, za kar ni treba preroškega duha. ampak kar narekuje o bodočnosti sodba trezne pameti, resnično podlago, drugo pa je gola pritiklina ljudske domišluie.
Tako so se ohranila v Selah in Slovenjem
Plajberku prerokovanja o svetovni vojni, ki jih vsled cenzure smemo le toliko objaviti, v kolikor niso vz-nem.rjevalna za tiste, ki verjamejo vsako ljudsko prerokbo, kakor da bi bilo te prerokbe razodete od sv. Duha, kakor so svetopisemske prerokbe.
To ljudsko prerokovanje pravi: Prišle bodo še velike spremembe in novosti. Vpeljale se bodo nove mere, nove vage in nov denar, da se nikdo ne bode spoznal več. Ob cestah bodo nasipali grobove in postavljali stebre, po katerih se bo iz enega mesta v drugo govorilo. Žandarji bodo špičaste kape nosili. Kača bo na Koroško glavo pomolila, črn bik bo po Rožu tul i. Iz vsake beraške bajte bo prišla „frava“ ven in hlapec se od gospoda ne bo poznal. Od vsega in vsake malenkosti se bo davek pobiral in celo kruh bo obdačen,
V spodnjih krajih bo začela ena glavnja (na e-nem koncu ogorel kol iz kresa)- tleti, najmanjši kral-iič se bo vzdignil in kres se bo zanetil čez in čez, da bo ves svet v ognju. Hudi časi bodo nastopilil ko bi imel biti (namreč cesar), pa ne bo. Vojska z Rusom se bo začela, ko se bo pšenica žela in potem bo volna draga. Turške kamele bodo Reno pile. Prišli bodo časi, ko bo tisti boli srečen, ki nič nima, kakor pa bogatin. Ko bo naš cesar v stiski, bo prirasla kralju Matjažu brada trikrat okoli mize. On je bil zasut z vojsko pod Gnilim mor’em, ker se je vzdignil proti Bogu. Cas pokore bo notekel; on se bo vzdignil s celo vojsko, katere je toliko, da bi morje posušila, prišel našemu cesarju na pomoč in slavno zmagaL Mir pa se bode sklepal na Sovrškem polju pod lipo, ki ima sedem vršičkov. Tam se bo mirilo sedem — kraljev.
Potem, bo prišel preobrat. Začela se bo druga „vera“, večja prijaznost in ko se bosta na cesti srečala najhuiša sovražnika, se bosta objela, in nagovorila:	„Bratec, kje si Ti bil, da si še živ?“ — —.
gi“of Czernini, Gro! Aleksander H o y o s ]e pri-deljen poslaništvu pri danskem in norveškem dvoru v Kodanju ter poslan v Kristijanijo. Načelnik pisarne zunanjega ministra je postal grof Ferdinand C o-11 o r e d o - M a n n s ! e 1 d.
Tudi iz teh imenovanj ln sprememb se spozna, da' veje pri nas nov, osvežujoč veter.
Zborovanj« katoliške ž§a ske organizacije.
Dunaj, 22. januarju.
Nižja-Avstrijska ima dobro razvito organizacijo katoliških žen. Razdeljena je ta organizacija na dvoje:	na skupino v mestih, trgih in industrijskih
krajih in na posebno društvo kmetskih žen in gospodinj. Mestna skupina šteje 45, oaa na kmetih pa 79 krajevnih odsekov.
V soboto, dne 20. in v nedeljo, dne 21. januar ja t, 1. se je v St. Hipolitu vršil prvi občnOior društva kmetskih žen. Udeležba je bila izredno obilna. Udeležile so se zborovanja tudi gospe iz mest. Kot gostje so bili navzoči tudi zastopniki ministrstva, deželnega odbora in drugih zastopstev. Shod so 'počastili s svodm obiskom še tudi škof dr. Rössler. kne-ginia Starhemberg, mnogo grofic in baronic ter več državnih in deželnih poslancev.
Cilji organizacije so: Združenje kmetic v svr-ho gospodarske, socialne in kulturne povzdige žen-stva na kmetih. Tem ciljem primerni so bili tudi posamezni reierati na zborovanju. V gospodarskem o-ziru stremi organizacija za tem, da se povzdigne produkcija kmetskih in gospodinjskih pridelkov, in sicer v prvi vrsti po boljši strokovni izobrazbi, po obligatnem poljedelskem in gospodinjskem poduku v Šolah i.n po poduku na potovalnih slučajih. Organizacija ima tudi namen, da bi se z ož„im stikom in večkratnim shajanjem kmetskih in mestnih žen premostila razna nasprotstva, ki se že od nekdaj, posebno pa v sedanii vojski, odpirajo med mestom in deželo. Nadalje stremi nova organizacija na Nižje-AvstrFskem pred vsem za tem, da na kmetih zopet oživi domačo obrt: gojitev lanu in konopelj, tkanje, predenje itd. Govori, ki so se govorili na tem zborovanju, so razpravliali o tah-lo predmetih:	„Beg z
dežele in boj proti njemu“ (baronica Wen-sern). „Kmetica kot produeentinja in konsumentin j a“ (groiicaWalterskirchen), „Po-vzdiga stanovske zavesti p r j km e it i-c i“ (gospodična Asunta Nagi), „S lužbene in plačilne razmere na deželi“ (ravnatelj Göhlert), „O p o 1 j e d e 1 s t sv u i .n njegovi p r e o s n o v 1“ (dr. Fr. Sommeregger), „D o m o -vinsko varstvo in deželnakultura“ (ravnatelj Albrecht), „S' o c i a 1 n o skrbstvo na deželi“ (gospa dr. Seitz), „Z a d r u ž n 1 š Dv o na deželi“ (poslanec in dekan Bauchinger).
Točke, o katerih se je razpravljalo na tem z-borovanju. so dejanske vrednosti tudi za nas. To zborovanje nam more služiti za zgled, kako tudi v vojnem času lahko deluje nepolitična organizacija«
O miru.
Wilson je zopet govoril. Tokrat je svojo modrost izlil v posebno poslanico na senat Severnoameriških Združenih držav. Wilson v poslanici modruje, kako bi se dal svet nanovo urediti. Njegove ideje so utopistične. V političnem oziru je poslanica seveda mnogo bolj naklonjena ententi nego nam. To je žo stara reč, da se Wilson kot Anglež in soudelež-nik pri dobičkanosnih municijskih tovarnah v kritičnem trenotku vedno nagne na ententino stran. Vendar tudi take utopistične ideje, kakor jih razlaga Wilson, ne škodijo mirovni misli, ampak jo podpirajo in razširjajo.
Drugi mirovni pojavi niso nobenega posebnega pomena, vendar jih prinašamo, da so naši čitatelji poučeni.
Wihonova po*hm >a.
Predsednik Wilson je poslal dne 22. januarja na severoameriški senat sporočilo, v katerem mn razlaga svoje misli o miru, Wilson pravi, da morajo biti narodni svobodni m jedna kopra v-n i. Narodi si naj sami izvolijo obliko svoje vlade. Morja ne smejo biti posest nekaterih narodov ali držav, ampak morajo biti pristopna in svobodna za vse države. Pogoj za trajen mir je, da se da vsem narodom jamstvo, da bodo lahko nemoteno, prosto in neogroženo občevali med seboj. O boro ž e v a n j a na morju in na suhem se morajo o -mejiti. Brez žrtev in odjenliivosti je mir nemogoč. Vsi narodi naj v bodoče opustijo navade, da bi st združevali v posebne tekmovalne zveze za svetovno gospodstvo. Wilson torej predlaga:
„V 1 a d a se naj samo v soglasju z ljudstvom, morja naj bodo prosta, oboroževanje na suhem i n n a m o r i u se naj omeji. Oborožena sila naj bo sa -
mo sredstvo za v.z d r ž e v a n j e red a, ne pa orodje za napadanje ali sebi e n o nasilnosti.“
Razni glasovi o Wilsonovi poslani du
Käj pravijo Angleži?
Angleško časopisje je Wilsonovo sporočilo s-prejelo dokaj prijazno. „Daily News“ pravi n, pr. med drugim, da Wilsonov predlog stremi za tem, da se Rusiji zagotovi dohod do Sredozemskega morja, Avstriji pa se zasigura tudi v bodoče prosta pot d o A d r i j e
Kaj pravijo Francozi?
Pariški listi naglašajo, da je Wilsonov predlog posebne važnosti, a pomeni samo neizvedljive sanje. Tudi četverosporazum je mnenja, da je trajen mir mogoč le na podlagi pravičnosti in svobode. Zavezniki pa vstrajajo pri svojem sklepu, da mir pred popolno zmago četverosporazumovih armad ni mogoč.
Kaj pravijo Italijani?
Italijanski listi pravijo, da je Wilson istega m-nenja kot četverosporazum, ko naglaša ravnoiste temeljne pogoje za trajen mir: svoboda narodov. Listi naglašajo. da ima gotovo Wilson v mislih načrt, da morata Avstrija in Nemčija odstopiti vse one dežele, k er prebivajo drugi narodi, n. pr. Francozi (Alzacijo in Lotarinško), Italijani, Poljaki, Rumuni, Cehi, Jugoslovani itd.
Kaj pa nemško časopisje?
Nemško časopisje je Wilsonovo sporočilo sprejelo precej hladno. Berolinski listi n. pr. naglašajo, da so Wilsonovi predlogi le manjšega praktičnega pomena. „Kölnische Zeitung“ pravi, da je besedi o Wil-sonovega sporočila dospelo v Nemčijo le v pomanj-kiiivi obliki. List dvomi, da bi imeli ti predlogi kaj dejanskega uspeha.
Glasovi švicarskih listov.
„Journal de Geneve“ pravi, da se Wilson premočno vmešava v svetovni prepir in je v svojem s-, poročilu nastopil odločno, skoroda poveljujoče. Sedanji Wilsonov predlog je prišel prezgodaj. Wilson je šel predaleč in se je bati, da se bo vsled tega cela mirovna akcija ponesrečila, „Guerre Mondiale“ piše med drugim, da so Wilsonovi mirovni predlogi ravno isti, kakor si jin misli švicarski zvezni svet. Wilsonovo sporočilo pa bo skoro gotovo v obeh taborih zadelo na glasen odpor.
Italijanski katoličani za mir.
Polemika italijanskih interveneijon'stov proti katolikom postaja vedno ostrejša. Cenzura nastopa proti tej polemiki izredno mio. Sicer pa sovražniki katoličanov priznavajo, da je bilo rimsko zborovanje katoliških organizacij ogromen nastop italijanskih katolikov, ki so prijazni mirovnemu gibanju.
Angleško ljudstvo za mir.
r^s^;zT-r
V nasprotstvu z raznimi izjavami angleških vladnih krogov proti miru poroča list „Daily Mail“, da dobiva dnevno veliko število dopisov, ki vsi priganjajo list, naj piše v mirovnem smislu. V Londonu se dan za dnevom vršijo dobro obiskana zborovanja za mir. Kot glavna govornica nastopa navadno voditel,ica sufragetk, Pankhurst.
Angleške izvenevropske dežele za nadaljevanje vojske.
Kakor se iz Londona poroča, je ministrski predsednik Nove Zelandije, Massey, imel v Londonu dne 21. januarja javen govor o vojski in miru. Massey se je med drugim sledeče izjavil:	„Konec vojske >e
še daleč, čeprav bi mir že jutri lahko imeli. ako bi le mi (Angleži) hoteli. A mi niti še približno ne mislimo na to, da bi sprejeli mirovne ponudbe, ki bi nam jih stavila Nemčija, M i, (AngiežP moramo v tej borbi tako dolgo vstra-j a t i, da nasprotnika popolnoma premagamo.“ Massey je nato opozoril navzo :o, da se bo tekom meseca februarja v Londonu vršila velika britska državna konferenca, ki bo sklepala o popolni solidarnosti vseh, v Veliki Britaniji zadruženih držav in dežel. Že naprej vas lahko zagotovim, da bodo vse angleške izvenevropske države in kolonije za nadaljevanje vojske proti Nemčiji.“ Finančni minister Nove Zelandije, sir Jožef Ward, je povdarjal, da je prebivalstvo angleških dežel in naselbin popolnoma edino v tem, da se še sedaj ne sme skleniti miru, ker je še prezgodaj.
Angleži so si naročili, kakor je iz teli dveh iz-iav razvidno, ministre iz izvenevropskih britskih pokrajin, da jim delajo propagando za nadaljevanje vojske.
Bolgarija in vprašanje miru.
Bolgarski minister PeSev je dne 21. januarja, iz:avil nekemu časnikarju: Ko je četverosporazum na noto naših zveznih držav in na noto severameriškega predsednika posmehljivo odgovoril, so nadaljne mi-
rovrie ponudbe od naše strani j>0polnoma brezpredmetne. Ako bi namreč hoteli mi odgovoriti četvero-sporaziimu tako, kakor je odgovoril on, potem bi morali rili zahtevati n, pr, tudi osvoboditev T ndije.. - V-prašanje miru pa se bo kljub četverosporazumbvemu odgovoru razvijalo naprej, dokler se končno ne bode ugodno rešilo. Do tedaj se pa bodo naše iu naših zar veznikov čete borile kakor dosedaj in bodo prizadja-le sovražnikom občutne poraze ter svojo domovino tar ko sijajno branile kot dosedaj.
Car— knezu Gaiicinu.
Car Nikolaj je poslal ministrskemu predsedniku knezu Gaiicinu sledeči odlok:
»Poverivši Vam odgovorno mesto ministrskega predsednika, smatram za potrebno, da Vas opozarjam na sledeča važna vprašanja V sedanjem trenotku obrata velike vojne se obračajo misli vseh Rusov brez razlike narodnosti in stanov na hra-b o, zmagoslavno obrambo domovine in pričakujejo s veikansko napetostjo odločilnega spopada z nasprotnikom. V popolnem sogla ju z našimi zvestimi zavezniki opustite vsako misel na kak mir pred končno zmago. Prepričan sem trdno, da bo ruski narod, ki prenaša s samozatajevanjem vsa bremena vojne, izpolnjeval svojo dolžnost do kon ca, ne da bi se ustrašil kakih žrtev« Prirodni pomožni viri naše domovine so neizčrpni in izklju čujejo nevarnost kakega izčrpanja dežele, kakor se očividno pojavlja pri naših nasprotnikih. Tem večjega pumena pa je za to ureditev v sedanj.h po gojih tako važnih vprašanj preskrbe z živili. Radi tega naročam predvsem v Vaši osebi združeni vladi, da naj skrbi tako za preskrbo vanje naše hrabre armade, kakor, tudi za olajšanje neiogibnih preskrbovalnih težkoč za fronto. Računam s tem, da bo skupno delovanje vlade osredotočeno na uresničenje odredb na široki podlagi. Vprašanje preskrbovanja armad in prebivalstva zahteva tako soglasje med odredbami vseh oblasti na fronti kakor v zaledju kakor tadi soglasje z ministrskimi uradi Nadalno vprašanje, ki mu pripisujem veliko važnost, oi sloja v nadaljnetn zboljšanju prevažanja tako po železnicah kakor po rekah. Ministrski svet naj izdela tozadevno odločilne odredbe, ki bodo popolnoma zasigorale izkoriščanje prevažanja, da bosta tako armada kakor prebivalstvo pravočasno preskrbljena z vsem potrebnim. Opozarjajoč na ta važna vprašana pri predstojećem delovanju, sem trdno prepričan, da bo državna duma rada podpirala dela ministrskega sveta pod Vašim predsedstvom, ker jo navdaja samo ena želja. naj se nadal uje vojska do zmagovitega konca. Pri organiziranju gospodarskega življenja dežele bo imela vlada nenadomestljivo podporo v zemstvih. ki so tako v mirovnem kakor tudi vojnem času dokazala, di imajo spoštljivo v spominu tradicije mojega pradeda nepozabnega spomina, carja Aleksandra I.«
V letu 1917 se sklene mir?
Iz Kodanja se dne 23. januarja uradno poroča:
V skandinavskih državah so pripravljeni na brezobzirni nemški podmorski boj in na poostritev angleške blokade. Usoda vojske se bo, naj se razvije pomorski boj tako ali tako, odločila na vsak način na zahodu. Preskrbovanje osrednjih velevlasti z živili bode potem, ko je enkrat po njih armadah dosežena Odesa, za đelj časa zasigurana. V Skandinaviji se leto 1917 splošno označuje kot leto miru.
Kaj bo 2 invalidi?"
Med onimi, ki jih je svetovna vojska najbolj o-nesrečila, so gotovo invalidi, vojaki, ki so izgubili roke ali, noge ali drug za delo neobhodno potreben telesni ud. Nesrečne so res družine, ki so obubožale vsled hude draginje, pa to se bo znabiti še nekaj popravilo. Odprlo se bo delo, zaslužka bode veliko, draginja bo ponehavala. Sirotne bodo ostale vdove, ki jim je padel mož, opora družine, in jim zapustil nepreskrbljenih otrok. Tudi te se bodo opomogle. Dobivale bodo pokojnino, nekatere se bodo vnovič' omožile in otroci bodo doraščali in si služili sami kruh. Nekaterim se najbolj smilijo vojaki, ki so padli. Pa se zdi, da so invalidi skoro še več i siromaki. Oni, ki so obležali mrtvi, so kmalu prestali bolečine, nekateri v trenutku, dočim invalidi trpe in bodo trpeli celo svoje življenje. Popreje mlad fant, korenjak in zdrav, močan, povsod priljubljen, sedaj pa brez rok, slep, nikamor ne more, delati ne more in tak bode o-stal vedno; ali to ni bridko! Ni čuda, da si želi ta ali oni, da bi bil mrtev obležal na bojišču.
Kaj bo z njimi? V prejšnjih časih so dobili lajno, pa so hodili od hiše do hiše in so prosjačili. Ali bi naj bilo sedaj enako? To bi bilo pač krivično, u-mazano. nehvaležno, nečloveško. Ničesar niso zakri-
26.	farmarja 1917.
vili, najbolje svoje moči so dali državi, se žrtvovali za druge, sedaj naj pa prosijo za božjo voljo miloščine. Grdo nehvaležno bi, se izkazala država, Če bi jih pustila brez zadostne pomoči» Kako bi „im moralo biti hudo, ko bi videli, da so vsem le v nadlego, le vsiljivci, da se jih vse ogiba, jim vse želi le smrti. Ne, tega ne sme biti! Država jih mora zadostno oskrbeti, jim osladiti življenje, kolikor more. Do tega imajo pravico.
Pišejo o vojnih domovih, ki jih bo zgradila država po deželah, kjer bodo našli invalidi gostoljubno streho, kjer bodo preskrbljeni z vsem za celo ži-vljen e. To jim gre vsekakor. Seveda bi to ne bilo §e vse, Preskrbljeni bi bili telesno, pa ne tudi duševno. Država kot taka bi dala živež, manjkalo bi pa ge ljubezni, tolažbe in pa zagotovila, da niso nadležno breme, ampak ljubljenci, ki se jim ustreže, kakorkoli in kjerkoli je to mogoče. To še le bi jim o-isladilo življenje. In to bi dala le Cerkev, ki jo preveva duh božje ljubezni. Le ona hrani v sebi moč, utešiti tudi srca, jih potolažiti in jih stori!! zadovoljne in udane v voljo bož„o. Zato bo morala povabiti država tudi Cerkev k sodelovanju. Morala bo oskrbeti dušno past rstvo po teh zavodih in poklicati zna-biti redovnice v postrežbo. Tako bo preskrbljeno za cele invalide, duševno in telesno.
Nihče pa naj bi več ne omenil misli, ki jih je domisl 1 brezverni učenjak Ernest Haeckel v knjigi, izdani leta 1915. Tu namreč svetuje v imenu hvali-sane človekoljubnosti državi, naj bi spravila s sveta take, ki trpijo sami in so drugim v nadlego (invalide, neozdravljive bolnike) s tem, da bi jih na umeten način umorila. Dala naj bi jim namreč po zdravnikih takih zdravil, da bi počasi, pa gotovo in brez bolečin shirali in umrli. Tako bi bili sami rešeni trpljenja in bi drugim več ne delali nadlege.
Tak umor je pravi umor, prepovedan v peti bo-ž<i zapovedi in zato nikdar dovoljen, To kaže jasno, kam pride človek brez vere. Pa tudi sila žali vsako sočutno srce. Kaj si vendar more misliti tak nesrečnik, ko bere take nasvete. Po sili se ga hočejo znebiti. Se živeti mu več ne privoščijo, S smrtjo mu vrača narod trpljenje in muke, ki jih jo b 1 prestal radi njega. Tako naziranje pač ni človeško. Zdi se, da nastopaio časi, kakor beremo o starih narodih, ki niso poznali krščanske vere, n. pr. Rimljani in Grki, da- so izpostavljali betežne in slabotne otroke takoj po rojstvu in jih pustili psom v hrano ali pa u-mreti od lakote.
O ne! Junaki, ki so se žrtvovali za domovino, morajo nati in bodo tudi našli v domovini odprte roke in hvaležna srca.
RtHnnnsko bojišče,
Na r u m u n s k e m kakor tudi na vseli drugih bojiščih je nastopil hud mraz, ki zelo omejuje vojno delovanje. V Dobruöi so Bolgari dne 21. t. m pri mestu Tulcea prekoračil' Donavo, a so se drugi dan pred sovražno premočjo zopet vrnili. V moldavskem gorovju in ob Seretu le boji prednjih straž,
Bolgari ob Donavi,
Dne 21. januarja so Bolgari pri mestu Tulcea prekoračili Donavo. Radi prevelike sovražne premoči so naslednji dan zopet svoje postojanke na ruskih tleh opustili.
Mesto Galae gori.
Mesto Galac že čez 14 dni gori. Ognjena zarja se vidi več mili daleč. Bombardiranje mesta so po noči nadaljuje.
Železniška nesreča.
Pri železniški nesreči pri mestu Cirurea je bilo usmrčenih 374, ranjenih pa 756 oseb, med njimi 300 težko.
Raško bojišče.
V Karpatih večinoma mir. Pri S t a n i s-lavu so dne 20. t. m. Hrvati uspešno napadli ruske postojanke in zasedli sovražni jarek. 'V Voli-n i j i artileriiski ogenj. Na s e v e r u so Nemci ob reki A a (teče mimo Mitave in se zahodno od Rige »zliva v tamošnji morski zaliv) dne 24. januarja v širini 10 km vdrli v ruske postojanke in vjeli čez 4700 mož. — Iz Rusije prihajajo poročila o velikih spremembah na političnih vodilnih mestih.
Velike razvrstitve.
„Ruskoje Slovo“ poroča, da je pri ruskih armadah na zahodu in jugu pričakovati velikih razvrstitev, Armadno vodstvo namerava poslati zopet številnih čet na francosko fronto.
Anglija hoče od Rusije žita.
Anglija zahteva od Rusije, da ji mora poslati
350.000	"ton žita. Angleški poslanik Buchanan v Pe-
A
trogradu je izjavil, da Anglija na vsak, način potrebuje zahtevano žito. Ruski ministri pa niso prav nič pripravljeni ji ga kaj odstopiti, ker Rusija š' ;n:u za sebe nima odveč žita.
Pri G o r i c i so naši dne 18. in 21. januarja odvzeli Italijanom dva jarka in vjeli 250 ftiož. Sicer pa na celi fronti razun redkega artilerijskega ognja nobenih posebnih dogodkov. — Švicarski listi poročajo, da bodo poslali Francozi več svojih zborov na našo primorsko fronto. Tako se bodo miši junaki imeli pri prihodnji ofenzivi na Krasu meriti tudi s francoskimi napadalnimi četami. — V Libiji se je moral italiianski general Latini dne 17. januarja umakniti pred vstaši, ki so šieli 5000 mož, v mesto Tripolis,
Italijaosko-fraue ska ofenziva na Primorskem.
Ker zimsko vreme za neka- mesecev ne dovoljuje večjih operacij v visokem gorovju, je opravičena domneva, da namerava.o Italiiani svojo ofenzivo, o kateri govore, izvesti v Primorju. Po deveti ofenzivi so imeli Italiiani vsekakor dovolj časa, da se dobro pripravijo na deseto ofenzivo. Ker je vedelo sovražno časopisje poročati o prevažanju francoskih čet na Italijansko, ie lahko mogoče, da se bodo Francozi u-deležili bodočih italijanskih operacij na Primorskem. Morda potrebujejo Italijani neodoljivega pogona teh francoskih čet v naskoku ali pa francoske artilerije, da dosežejo še večji artileristični učinek.
Polkovnik Valentini zasut od lavine.
Velik sneženi plaz je na fronti zasul slovitega italijanskega gen ralštabnega polkovnika Valentinija. Valentini je večkrat posredoval med prepirajočima se generaloma Cadorna in Porro.
Avstrija •ugovarja.
Italijanski podmorski čolni so potopili v Jadranskem mor/ii avstrijske obrežne parnike „Daniel Ernö“, „Zagreb”, „Dubrovnik“ in še več drugih, ne : da bi bili poprej svarili dolične parnike, ki niso nameravali uteci in ki tudi niso streljali na sovražne : podmorske čolne, in poskrbeli, da se rešijo na varno i potniki teh parnikov. Zoper to postopanje, ki bije v obraz ni;' K rodi.onni pr"••• ud .*• vložila avstrijska v-lada pri nepristranskih državah dne 12. julija 1916 ugovor. So le sedaj, torej po preteku pol leta. se je zganila italijanska vlada in skuša utemeljevati svo- : je nezakonito postopanje z jalovimi razlogi. Pred- ; vsem predbaeiva italijanska vlada Avstriji, da so tu* j di avstrijski podmorski čolni potopili italijanske par- j nike „Ancona“, „Letimbro“ in „Siena“, ne da bi bili j poprej skrbeli za varstvo potnikov teh parnikov. Pri i tem pa pozablja italijanska vlada omeniti, da so bili j vsi ti potopljeni italijanski parniki pravočasno, na- j vadno eno uro pred potopitvijo, obveščeni, da se u- j stavijo in da rešijo potnike. Toda ti parniki so bili j s topovi oboroženi, so streljali na avstrijske podmor- ; ske čolne in se niso hoteli ustaviti, ampak so skušali j uteči. O vsem tem ne omeni itali.anska vlada v svoji j noti prav nič. Tudi iz te najnovejše talijanske note se zrcali zahrbtnost in hinavsko zavijanje, ki je zna-čuna poteza italijanske zunanje politike.
Razen artilerijskih bojev nied rekama Ancre in Somme nobenih pomembnejših vojnih dogodkov. Anglija in Francija pošTjata venomer na bojišče nove sveže čete in ogromno število topov. Londonsko časopisje zatrjuje, da ima Francija ob franeosko-švi-carski meji zbranih 8—10 armadnih zborov. Iz velikanskih priprav in premikanja Čet se sklepa, da se pripravlja četverosporazum na velikopotezno in odločujočo ofenzivo na francoskem bojišču.
Angleži prevzamejo celo fronto oh Sommi,
„Daily Mail“ poroča, da bodo Angleži imeli v par tednih toliko moštva in artilerije na francoskem bojišču, da bodo prevzeli celo fronto ob Sommi in ob Ancri
Nenavadne priprave ob Sommi.
Londonski listi pišejo, da se vrše ob Sommi izvanredno obširne priprave za bodočo ofenzivo. Anglija pošilja venomer nove čete iz Kanade, Avstralije in Indije na francosko bojišče in ne bo več dolgo, ko bo Anglija prevzela celo fronto ob Ancri in Sommi od Francozov.. V angleških tovarnah izdeluje pol mi-liiona ženskih delavk municijo za armado. Na stotine težkih topov so spravili v zadnjih tednih na fran- j eosko bojišče. Angleške priprave za bodočo ofenzivo j so tako obširne • in temeljite. ■ kakor še nikoli in ni- j kjer poprej.	I
Anglija vpoklicu je 1 Sleme.
Anglija je v. oklicala pod orožje 1 dietne mlade-I niče. Do dokončanega 19. Peta se jih bo obdržalo v naleiijjtr. potem pa se jih pošlje rra fronto.
Francoske odredbe ob švicarski'meji.
Kakor se iz Gazela v Šilci poroča, se francoske vojaške odredbe ob švicarski meji nadaljujejo. V, kraju Franehe-Comte je dospelo več rezervnih zborov. ki ob meji polagajo poljske utrdbe in sicer pred vsem ob meji Pruntruterskega kota in dalje proti jugu čez Bezaiicon.
Francoske čete za italijansko bojišče.
Na zahodni švicarski meji se zbira vedno več
francoskih čet. Domneva se, da hoče Francija poslati te svoje čete na italijansko bojišče proti Avstriji. — Vesti, da bi te čete udrle čez Švico v Avstrijo ali v Nemčijo, so manj verjetne.
Zračni boji 1. 1916.
V letu 1916 so nemška letala skupno z obram-j bnimi topovi vred sestrelila 784 sovražnih letal. —
: Nemške tzgube pa znašajo v tem času samo 221 jed-j not.
i
j	uttiorsKa Diikei.
i
Dne 23. t. m. je prišlo zjutraj na morju v bli-I žini Nizozemske do spopada med nemškimi in angle-\ škimi bojnimi ladjami. Med bojem je bil sovražni ru-j šileč mi čen. Drugega so opazili nemški letalci, ko I se je potapljal. Poškodovan je bil tudi nemški torpe’
I dni čoln, ki pa je še privozil v nizozemsko pristani-I see Ymuiden. Vsi drugi nemški torpedni čolni so se ! srečno vrnili,
O bitki se poročajo sledeče podrobnosti: Tlakoj l začetkom bitke je dobil nemški vod Ini čoln „V 69“
S polni strel na poveljnikov mostič, Poveljnik Schultz je bil smrtno zadet. Čoln je v zmedi zadel v drug čoln in se še bolj poškodoval. Poveljnikov čoln ('e, das'ravno težko poškodovan, srečno priplul v Ymuiden. Drugi čoln pa se je še krepko boril in je poškodoval sovražnega rušilca, Tretji nemški čoln pa je j potopil velikega angleškega rušilca in nato srečno I utekel v zavetje.
Macedonsko bojišče.
Razen artilerijskih boiev ob reki Crni nobenih pomembnejših dogodkov. Vsi vplivnejši angleški in francoski listi zahtevajo, da četverosporazum umakne svoje čete izpred Soluna in jih pošlje na kako drugo, zlasti n#, francosko bojišče, kjer bi četvera-sporazumu mnogo več korist.li, kakor na maeedons-kem bojišču.
Proti solunskemu podjetju.
„Daily Mail“ odločno poživlja, da se naj solunsko pod vzet, e opust'. Tamkaj, zaposlene čete se naj pošljejo na druga bojišča.
Solun četverosporazumov grob.
Vsi vplivnejši londonski in pariški listi pišejo s povdarkom, da se bo solunsko podvzetje ravnotako izjalovilo in za četverosporazum nesrečno končalo, kakor se je svoj čas nesrečno končalo dardanelsko podvzetje. Solunsko podjetje je dosedaj zahtevalo že
180.000	mož in nebroj drugih žrtev, vspehov pa ni imelo skoro nobenih. Cetverosporazumovo geslo naj bo:	Cimpreje tem bolje: Proč od Soluna, ki je naš
grob!
Francozi zasedli goro Atos.
Dne 24. januarja so francoski in ruski oddelki zasedli na gori Atos 21 samostanov, od teh 18 grških in po 1 ruskega, srbskega in bolgarskega, Cet-verosporazum je osumil menihe, da so zalagali z živežem sovražne P-čolne. V resnici pa so baje srbski in ruski menihi pripomogli, da so se sovražne čete izkrcale na otoku.
Politični?
Ogrsko-hrvatski državni zbor. seji ogrsko-hrvatskega državnega zbora dne 22. t. m. so "neka- -teri poslanci zopet dali duška svojemu sovraštvu do Avstrije. Poslanca Urmanczy in grof Apponyi sta napadala vlado, zakaj je pripustila) da se je pri kronan'u kralja Karela preveč pokazal avstrijski značaj in zakaj niso vabili h kronanju tujih vladarjev.
— Po ogrsko-hrvatskem časopisju krožijo zadnji čas vesti, da so jrazni, poslanci posredovali pr: dobavah za armado v svoj in v prilog svojih prijateljev ter si tako pridobili ogromne dobičke, državo .pa oškodovali za več milijonov. V seji ogrsMo-hrvatsktega državnega zbora dne 23. t m. je poslanec grof Zichy povdarial, da ie 40 opozicijonalnih in 57 vladnih poslancev zlorabljalo svoj upliv i,n pomagalo svojim pri-
jateljem, da so dobili velike in dobičkonosne nabave za erar in armado. Govornik, je pozval grofa Tiszo, naj predloži državni zbornici imenik vseh poslancev, ki so udeleženi pri teh umazanostih. Tisza je v sredo odgovoril, da je v seznamu poslancev, ki so pri vojnem • ministrstvu posredovali za vojne nabave, 17 poslancev, katerih imena je prečital. Tisza je izjavil, da so samo nekateri poslanci jemali odškodnino za svoje posredovanje. Tisza je pozval dotične, naj izstopijo iz kluba delovne stranke. V vladni stranki se je ustanovila zveza „poštenih“ poslancev, ki. hoče delovati na to, da se poslance, ki imajo opraviti s temi umazanosti, izloči iz poslanske zbornice. — V se-’i dne 25. t. m. so si poslanci drug drugemu očitali razne nečedne reči glede vojne dobave, poslanec Ra-kovszky je trdil, da je mnogo poslancev v vojski silovito obogatelo. Slišali so se klici:	„To je svinja-
rija!“, „Panamišti“ itd. Hrup je bil tako velik, da so morali sejo za dve uri prekiniti.
Hrvatski sabor. V oep uue 22 januaija je ban Skrlec odgovoril na Radičevo interpelacito glede zapostavljanja Hrvatske pri kronanju v Budimpešti. Ban pravi, da so pri kronanskih slavnostih sodelovali tudi srbsko-brvatski poslanci (koalicijo-ii ši). a da se glede kronanskega griča ni dalo nič spremeniti. Ko je kralj Karel podpisal ogrsko be-. i dilo prisege, se je pozabilo, da bi se mu v podpis predložilo tudi hrvatsko besedilo. Radič in to variši so izjavili, da z banovo izjavo mso zadovoljni. Lep ban, ki pozabi v Budimpešti čuvati hrvatske pravice! — Sedaj razpravlja sabor o uma-zini živinoprometni zadevi milijonarske družbe Hafner—Bagljevič—Draškovič.
Vitez pl. Leth guverner c. k. zemljiškega kre ditnega zavo ia. »Fremdenblalt« poroča, da bo ce sar imenoval bivšega finančnega ministra dr. viteza pl. Leth za guvernerja zemljiškega kreditnega zavoda
Češka socialna demokracija. Strankin odbor češke socsalne demokracije je imel dne 22 januarja sejo, v kateri je sklenil, da stoji stranka na stališču, da se morajo vse spremembe v državi in deželi izvršiti v demokratične s smislu. Tudi vse volilne spremembe se naj tako izvršijo, da pride povsod splošna, jednaka in proporčna volilna pra vica v poštev.
Nemška pomorska šola ob Adriji. Nemški »Volksrat« zar leva, naj s« v Trstu ustanovi c. k pomor ska šola, v kateri bi se vzgajali bodoči pomorski častniki trgovinske mornarice in to teoretično v šoli in praktično na poseini šolski ladji. Ta za vod bi se naj po vojaški organiziral in imel tudi internat; naj bi pri vzgajanu naraščaja v trgov skem ožiru sodelovale: nemška trgovska šola za dečke, nemška trgovska aka iemija in končno nemška visoka trgov-ka š la, ki bi naj se ustanovila tudi v Trsta. Nemci trde, da bi le na ta način Nemci in država mogli priti na Jadranu do tistih pravic, ki so se j m tako dolgo kratile. Pulski »Hrvatski List« pr pomnja: »Mari se nemšk I sti boje, da bi b lo proti intere som in prav.cam dr žave, če bi Hrvatje in Slovenci na Jadranu dobili vsaj nekaj od tistega, kar jim pripada?«
Tedenske novice.
»Straža“ stane za celo leto 10 K, za pol leta 5 K m za četrt leta 2 K 50 v. Klor še ni poravnal dolžne naroč line ali še naročnine za leto 1917 ni oboo vil, ga pros.mo da to takoj stori. Kdor hoče nabirati nove naročnike, mu pošljemo položnice. Denar se pošlje na naslov:
Upravništvo lista »Straža« Minbor, Koroška ulica št. 5.
Vsi deželni odbori se poklonijo cesarju. Iz Dunaja se poroča, da se nameravajo koncem meseca januarja ali v začetku meseca februarja pokloniti našemu novemu vladarju skupno vsi deželni odbori v-seh avstrijskih dežel.
Cesarjev rojstni dan, dan prebiranja novih častnikov. Dosedaj so se novi častniki iz častniških šol prebirali dne 18. avgusta na rojstni dan cesarja Franca Jožefa, Odslej pa je Častniško prebiranje določeno na dan 17. avgusta, t. j. na rojstni dan cesarja Karla. )
Odličen hrvatski domoljub umrl. Na Hvaru je umrl v vtsoai staros i odlmea hrvašsl domoljub L. Bučič. Po stanu je bil notar.
V Trstu se bodo dne 28. februarja vršiii izpiti za pom urske trgovske kapitane.
Hrvatski časnikar umrl. V Zagrebu je umrl Nikola Kokotovič, star hrvatski časnikar.
j Obrtni nadzornik dr. Pogačnik. V Gradca je j dne 24, ja marja t l. umrl umirovljeni obrtni nad-I zomik štajerskega cesarskega namestništva dvorni j svetnik dr. Valentin Pogačnik, doma iz Koroškega.
Iz davčne službe. Davčni upravitelji Rudolf j Postružnik, Ivan Pernovšek, Aleksander Napret, j Lan Siermšek, Jožtf Kass in Friderik Stumber-; ger so imenovani za višje davčne upravitelje.
Štirikrat odlikovan. Profesor na mariborskem moškem učiteljišču dr Ljudovik Pivko, sedaj kot nad-j poročnik v vojaški službi, je bil te dni vnovič, torej že četrtič, odlikovan s srebrnim Signum laudis. G.
- nadporočnik dr. Pivko se nahaja že od pričetka voj-; ske na bojišču.
Odlikovanja Rdečega križa. Za zasluge pri o~ i skrbovanju bolnih in ranjenih vojakov v bolnišnicah in drugih vojaških zdraviliščih so bili od Rdečega križa odlikovani s srebrno častno kolajno sledeči: Adelhajda in Erika pl Klimbaclier, Erna Paul, Eliza Vošnak in Jožef Temerl, vsi v Celju; iz celjskega okrožja: Klara Payr, Ivana Steiner, Franc Meško, Anton Petriček in Oton ~-JŽiška; Lujza Bauman, Angela Bezget, Margareta Delpin, Ivana Gomzi, Pavla Hess. Josipina Kozol, Marija Kozol, Marija Pra-vdič, Ernestina Perz, Barbara Pupacher, Marija Slinkar, Alojzija Thyr, Frančiška pl. Vuradi, Marija Venigerholž, Adela Cvitkovič in Gustav iTrautwet-ter, vsi iz Ormoža; iz Maribora in okolice: Helena Thaler, soproga šentiljskega župana, Ivana Fell, F. Tngeborg, Elizabeta Grogi, Mar'eta Kramer, Marija Lambrinos, Ana Leinmüller, Marija Lockert, Pavla m Friderika Pfrimer, Aha Pech, Elizabeta Reidin-ger, Ana Roštok, Avgusta Rulec, Frančiška Schell, grofica Sickingen, Berta Volkmar, Irena Wiesentha-ler, Terezija Wirth, Elizabeta Wolf, N. Frohm, Alojzij Peheim in R. Zwirn. Iz Ptuja in okolice: Loop. Fantin- Elizabeta Glas, Marta pl. Grobois, L. Kumer, Helena Negri, Ž. Reininghaus in Jožef Farkaš. Iz Slovenj gradca: Ernestina Neuner, Josipina Van-tur in Lovro Vaupot. Z bronasto Častno kolajno so bili odlikovani: Sestra Žigberta v Celju in iz celjske okolice Volbenk Fodermayer; iz Ljutomera: Jakob Zemljič; iz Maribora sestre: Lojza Fischer, I-da Unger in Jožef Schigart; iz Rogaške Slatine: Alo’zija Klinar. N. MuT, Jera Negri, Marija Riegl-bauer, Ai. Simonič, Marjeta Simonič, Anton Kraser, Matija Moser, Rudolf Verbošek in sestra Gregorija Korbar iz Slovenjgradca.
„Luč“, glasilu nrvat-; cega katoliškega dijaštva. izide ?e pred Velko ročjo kot četrta vojna knjiga (1916/17 H) Zopet nova priča o delavnosti in o duhu hrvaškega dijaštva. Sprejema tudi slojen ke članke in dopise. Tisti, ki je pripravljen kaj or -spevati, naj stori takoj zadnji čas je pa do 15. s e'ana. Pošlje naš na mslov: Dr. Stjepan Mar-kaliu, Zagreb. Kurelčeva ulica broj 8
Sokrivec sarajevskega umora umrl. V vojašri jetnišn ci v Terezam na Grškem je te dni umrl opet eden sokrivcev sarajevskega umora, Tnjko Grabež. Vsled mladosti, bil je takrat sar še le 18 let, ni bil obsojen na smrt, ampak na 20 let težke ječe. Grabež je stal na dan umora oborožen z bombo in bod. lom na straži bi ?u sarajevske mestne hiše, in prežal na prestolonaslednika in njegovo soprogo da ju umori, kjer pa ni imel no hene prilike izvršiti svoj načrt. Grabež je že četrti sokrivec sarajevskega umora, ki je umrl v jetrn šnici.
Denarna in vrednostna pisma, namenjena v
inozemstvo, sprejemajo pos.ni uradi samo pod pogojem, ako se izročajo poš nim uradom nezaprta da se poštni uradnik prepriča o vsebini in še le v navzočnosti poštnega uradnika zalepijo in zapečatijo.
250 izmenjanih invalidov iz Italije. V Švico je došel vlak, v katerem se je nahajalo 250 avstr j skih izmenjanih invalidov ki so se nahajali v italijanskem vietmšfvu. Med temi izmenjanimi invalidi je okrog 50 mož naših domačih polkov, zlasti 87. pešpolka.
Dopisovanje z vojnimi ujetniki v Rusiji. V zadnjem času so došle šievilne pritožbe vojnih ujet ! n kov iz Rusije in Sibirije, z vsebino, da dobiv .jo j o i avgusta le malo ah pa sploh nobene pošte iz j Avstro Ogrske. Na drugi strani so tudi k nam pri-j bajale korespondence v Ru-oji in Sibiriji se naha i jajočih vojnih ujetnikov v zadnjih mesecih zelo ne j redno. Zdi se, da je povzročila to pošta na ru-! sko-švedski meji. Sedaj so vse neprilike odprav j Jjene, tako, da zamorejo svojci vojnih ujetnikov i računat s tem, da bodo dobivali od ujetnikov zo j pet pogosta poro i la m oni naspr Ano redno pošto.
Med službodajalci in službojemalci. Dne 13.
\ t. m. so se sestali v mi istrstvu za trgovino na j Dunaju razni zastopniki industrijelnih in obrtnih ! organizacij kakor tuli organizacij službojemalcev, j da se sporazumejo o rabi § 115 4 b v besedil * i tretje delne novele k splošnemu državljanskemu i
L • J:| » V’IC	-	/
1 zakonit u o razmerja med dek dajalci1 m delojeoaal- • ci. Došli zastopniki organizaciji so izjavili, rda ^ nrez škode za svoje načelno stališče — pri volju jejo, da za čas trajanja vojne in za nadaljnih mesecev velja za rabo g m navedenega § sledeče (v kolikor se po branžah ne dogovore boljši pd- sr goji za delavce): »Službojemalec si pridržaje pra vico do odškodnine, kadar e po vsaj štirinajst/ ^ dnevnem službovanju za razroemo kratek čas. ki ne sme presegati enega tedna, vsled bolezni ali nezgode nesposoben za delo, ne da bi bil povzro čil to namenoma ali po veliki nemarnosti Isto velja, če je po drugih važnih, njegove osebe tičo-rih se vzrokih brez njegove krivde oviran na službovanju. V slučaju, da je po bolezni oviran, gre s užbe,jemalcu od-kodnina šele od tretjega dne bo-ezni za dobo največ enega tedna « ’ DdgO^Ofsspo-al.ii: jasojuje nadalje, k j je v posameznem slučaju rM* * /.umeti pod odškodnino, ter določa da zneskp, ki jih službojemalec p ej« ma za ča3 nesposobnosti na podlagi kak» ga javnega zavarovanja, more služboda ja lec ntrgati v tistem znesku, ki odgovarja razmetu njegovega prispevka za skupno zavarovalnino. Organizacije se obvezujejo, da bodo pri svojih članih delovale na to, da se tudi one pridružijo dogovoru m ga izvedejo primerno.
Izvanredno huda zima v Nemčiji. V Nemčiji, , /lasti v severnem d lu, imajo letos tako izvamed-; no hudo zimo, kakoršnje že več let ne pomnijo. Samo v V/hodnem delu Prusije je v enem tednu mrznilo 11 oseb. Ponekod v vzhodni Prusiji je . Aed zime zelo oviran, deloma celo ustavljen železniški promet. V Kraljevcu znaša zima 19—23 .stopinj Olziia.
Bora v Trstu. V sredo, dne 25. t, m., Je celi dan divjala v Trstu in daljni okolici izvanredno huda bora s sneženim zametom. Bora je dosegla brzino 100 km v eni uri. Bila je tako silna, da je v predmestju San Giacomo vrgla mrliško rakev iz voze. dasiravno je bila rakev privezana na voz in so jo še štirje možje držali. Zgodilo se je več velikih nesreč. Med boro je istrski vlak povozil dva vojaka in eno žensko.
Nove poštne znamke na, Ogrskem. Na Ogrskem so že v prometu nove 2, 3, 5, 6 in lövinarske poštne znamke. Polagoma pridejo v promet Še tudi vse druge poštne znamke in sicer, kakor se sliši, že koncem tega ali v začetku prihodnjega meseca.
Nove poštne znamke v kneževini Liechtenstein.
Ker je poštna uprava v kneževini Liechtenstein avstrijska, so morali tudi v tej deželici nadomestiti stare poštne znamke z novimi. Te nove poštne znamke se glede barve in oblike ne razločujejo prav nič od avstrijskih poštnih znamk* 'Opremljene so s podobo vladajočega kneza Ivana II,
V Cernovicah rusko železniško ravnateljstvo.
V zasedenem bukovniškem glavnem mestu, v Cerno-vicab, so Rusi ustanovili ravnatel'stvo za bukovin-ske in vzhodno-gališke železnice, katere se nahajajo v ruški oblasti. Za železniškega ravnatelja je imenovan inženir Kirilovič.
Kavarne brez sladkorja. Iz Dunaja se poroča, da bo izdal c. kr. prehran lni urad naredbo, ki bo določala, da kavarnarji ne bodo smeli prodajati gostom sladkorja, marveč si bo moral prinesti vsak gost, ki bo zahteval v kavarni kave, čaja itd., s seboj potrebno množino sladkorja.
Vol»e kuhinje v Avstriji*
Iz Dunaja se dne 24. januarja uradno poroča: C. kr. urad za ljudsko prehrano je izdal na vse deželne politične oblasti odlok, kako ustanoviti v Avstriji takozvane vojne (skupne) ljudske kuhinje.. V odloku se glasi med drugim:
Ker postaja preskrba z živili vedno težavnejša in ker je tudi vedno težavnejše, nekatera živila jed-nakomerno in pravočasno porazdel.evati med prebivalstvo, in končno, ker bo treba vedno bolj štediti z živili v slučaju, ako bi vojska trajala še delj časa, jo o. kr, urad' za ljudsko prehrano sklenil ustanoviti vojne (skupne) kuhinje. Na ta način se je nadejati, da bodo težkoče glede porazdelitve živil med prebivalstvo odpravljene ter da se bo po možnosti štedilo z živili.
Da se pa to doseže, zlasti ako bi trajala vojska delj časa, bo treba izdati tudi zakonita prisilna sredstva, da, nastati utegne celo potreba, da bode v majhnih gospodarstvih popolnoma prepovedano pripravljati in kuhati doma svoja jedila.
Že sedaj je potrebno, da se vrše temeljita orgar nizacijska dela, da bo omogočeno v najkrajšem času, ako bo nastala potreba, ustanoviti po mestih in industrijskih krajih (torej to ne velja za deželo!) skupne ali takozvane vojne kuhinje.
V dotičnem odloku so povabljene vse deželne vlade, da začnejo nemudoma z organizacijskim delom za ustanavlianje vojnih kuhinj,, pri čemur se naj ravnajo po sledečih temeljnih pravilih:
1. Ustanoviti se morajo take vojne kuhinje, v.
S&terihse bo dobivalo vsaj enkrat popolna, n. pr. opoldaiM^a, ^rana.
SL Takih vojnih kuhinj se ne sme smatrati za kako dobrodelne zavode, kajti cene za jedila bodo v vqjöito kuhinjah trdno določene,, Vojne kuhinje niso v nobeni zvezi, z dobrodelnimi zavodi, katerim seveda ne bo treba nehati in bodo obstojali še nadalje,
3.	Za vojne kuhinje bodo določene posebne iz-
4,	Pri porazdeljevanju živil se bo v prvi vrsti oziralo na vojne kuhinje. Se le, ko bodo vse potrebščin« vojnih kuhinj popolnoma krite, se bodo živila razdeljevala med druga zasebna gospodarstva.
V dotičnem odloku so končno navedena še tudi navodila o upravi vojnih kuhinj, nadalje, kako kriti stroške istih in končno se še določa, da bo imela nad vojnimi kuhinjami nadzorovalno pravico državna u-prava,
Sklepčno določa odlok, da naj deželne vlade glede organizacije vojnih kuhinj poročajo c, kr. uradu za ljudsko prehrano najdalje v 4 tednih.
Ta vladna odredba se, kakor je razvidno iz odloka, ozira samo na mesta, trge in industrijske kraje, ne pa tudi na kmetske občine, kjer si pač v-sled krajevnih razmer ni mogoče misliti enotnih vojnih kuhinj. Sicer je pa zadeva še le v osnutku, torej Se ni nič končnoveljavnega določenega.
f Pred vsem se namerava spremeniti gostilne v vojne kuhinje. O tem se je izrazil načelnik zadruge dunajskih gostilničarjev sledeče: Načrt c, kr. urada za ljudsko prehrano, kako založiti, gostilne, restavracije itd; z živili in jih spremeniti v vojne kuhinje, zanima v visoki meri vse gost lniške kroge. Čeprav smo pripravljeni storiti vse, da se izvrši ta načrt, ne smemo pozabiti, da bo trčil ta načrt na zelo velike težkoče In ovire. Na Dunaju je sedaj več kakor 4000 gostilničarjev in hotelirjev. Predno bi torej ti gostilničarji in hotelirji spremenili svoje gostilne in hotele v vojne kuhinje, bi morali dobiti pred vsem jamstva, da bo vsaki gostilni, oziroma vsakemu hotelu odkazaho določeno število gostov ter da bo za vsako gostilno, oziroma hotel, zasigurana potrebna množina živil. Tudi je samo ena vrsta vojnih kuhinj nekaj nemogočega. Treba bo torej ustanoviti najmanj dve vrsti vojnih kuhinj in sicer za delavce posebej, in za srednje stanove posebej. (Opomba stavca: Ali bodo boljši sloji prebivalstva izvzeti od te odredbe?) Nadalje se bo morala v teh vojnih kuhinjah dobivati tudi večerja in ne samo opoldansko kosilo. Ako bi torej dobila vsaka gostilna, spremen ena. v vojno kuhinjo, vsak opoldan in vsak večer pridobljeno gotovo število gostov, bi nastale iz teh urnih kuhinj ljudske kuhinje v pravem pomenu besede in cene za prebrano v teh kuhinjah bi bile razmeroma nizke.
Kakor smo izvedeli ha pristojnem mestu, se bodo morala posluževati teh vojnih kuhinj samo tista zasebna gospodarstva, ki ne Štejejo več kakor tri o--sab©„
Gospodarska novice*
Dragi otrobi. »S, N.« poroča: V Mariboru
imajo mil j narja ir» posestnika dr. Fritza Scher-r> uma Ta je tudi član aprovizacijhiega odoora y/i Štajersko, torej korporacije, ki ima skrbeb za dobro in kar mogoče <eneno preskrbo prebivate va z živili Po'eti 1915 je bila proti dr. S< herbaumu podana ovadba, oa zah eva od mariborskih prevodnikov p> ekrane cene za pšenične otrobi. Me seča marca 1915 fje vlada dala zaseči vse otrobi za splošno avstrijsko vnovčevalnico za živino na Djinaju ia dovoljeno je bilo prodajati otrobe le iz je oma in le po najvišji ceni 17 K 35 v za me-terski stot Milijonar S heroaum pa se za oblast veno določene cene ni menil, nego je oddajal otrobi po 24, 28, 30 in celo oo 34 K. Po dolgem sodnem aostooanju je bil Scherbaum od mar.bor-■skega okrajnega sodišča obsojen na 3000 K globe. Scherbaum se je pritožil. Vzklicnemu sodiš u sta bili predloženi dve izjavi o tem, kake ce^e za otrobi so bile orimeroe v dotičnem času. Mestni magistrat v Maru om je izjavil, da je dopustna največja cena 20 K za meterski stot, štajersko na mestoištvo pa je izjavilo, da je primerna cena 34 kron. VzkLšcno sodšfe je, sklicevaje se na izjavo štajerskega namesto štva oprostilo Scher-bmma, akte pa je odstopilo mariborskemu magi-st ralu v s rho postopanja zaradi formelnega prekoračenja naivcih cen
Midra galica na H-vatskem. V hrvaških listih čitamo og’ase trgovcev, ki prodajajo kar prosto modro galico, dočim o oddaj»jn pri nas samo organizacije in okrajni zastopi. Trnovec Mavro Sir-mai v Zegre u n. pr. inserira: »Modm galicu ga rantiranu 98 —9-% prodajem u manjim in večim količinama počev od 100 kg uz umjerene cijene.«
-— Lujo Šoletič v Grum pravi pravi v inseratu: »M>gu da nabavim modre gaiice Ive vrste po 18 kron kilogram Ko treba, neka mi javi odmah.» — Enake oglase prinašajo ogrski listi. Ogrska in S
Hrvatska imata dovolj gäbe«. Kaj porečejo k temu
Rože vina na nogah (trda koža) so omeči najbolj, ako koplješ noge v vroči vodi, v kateri si raztopil malo boraksa. Paziti je treba, da niso nogavice strgane ali preveč na debelo zamašene. Ko se je koža omečila, jo odstrži s topim nožem in izdrgni z arnično tinkturo ali z lojem.
Razne novice«
Sovražna smodnišnlca zletela v zrak. Dne 19. t. m. je izbruhnil požar v veliki angleški smodnišni-ei v Ostendu pri Londonu.. Kmalu nato je bil slišati strahovit pok,. Cela smodnišnica je zletela v zrak. Razstrelba je bila tako strahovita, da so bila porušena vsa poslopja treh bližnjih ulic. Ubitih je bilo čez 100, ranjenih pa čez 400 oseb. Vsa okolica 3—4 milje naokrog se nahaja v plamenu.
V Nemčiji nehalo izhajati 1480 Časnikov. V Nemčiji je med vojsko nehalo izhajati nič manj nego 1430 časopisov, t. j. ena osminka vsega nemškega časopisja. Največ jih je ustavilo svoje izhajanje radi pomanjkanja papirja in drugih tiskarskih važnih potrebščin.	;
Napoleonovo Izpričevalo» Ko je odšel iz Bri-enne, so mu dali sledeče izpričevalo: Gospod Buona’ parte (Napoleone), rojen dne 15. avgusta 1769. Velikost: 4 čevlje, 10 col in 2 črti. Narava: dobra (močna). Zdrav e: izvrstno. Značaj,:<ubogljiv, čednosten, hvaležen. Življenje: jako redno» Se je vedno odlikoval po svo i veliki pridnosti v matematiki. Zna precej zgodovine in žemPepisja. Nepripravljen ne zna posebno dobro prestavljati in je precej slab v latinščini. Bo pa dober vojak; zasluži sprejem v vojaško šolo v Parizu.,
Milijonarka umrla gladu. V Sarajevu je te dni umrla v starosti 72 let ua eč okoli znana skopulja in milijonarka Ana Dugonič. Privoščila si je samo enkrat v mesecu košč« k mesa, občevala ni z no benim človekom in kij ib nekemu bogastva je živela zelo siromašno Ležala je na samih cunjah. K r je že nekaj dni m bilo na svetlo, je policija udrla v njeno s anovanje in je našla ležati milijonarko mrtvo na tleh. Dognali so, da je umrla vsled gladu. Ker ruma nobenih sorodnikov, pripade vse njeno veliko premoženje mestni občini Mostar v Hercegovini.
V starosti 114 let od veselja umrl. V mestu Lodz na Ru^ko-Poljskem je le dni umrl v starosti 114 let Feliks pl, Piotrovski. Leta 1863 se je udeležil kot bivši stotnik poljske armade ustaje Poba-Kov proti Rusom. Ko je bil vjet, so ga spravili Rusi v Sibirijo, kjer je živel v pregnanstvu, dokler ni učakal starosti 100 lt t: Šr le ! 0 letnemu starč ku so dovolili, da se je smel vrniti v svojo domovino. Kljub visoki starosti *e jt še vedno živahoo ammal za usodo svojih trpečih rojakov. Ko je zvedel, da postane Puljska svobodna, je od samega Vedlin zb-bd ’n Ijrrrl
Vsak pol. Sultan Murad III. (1574—1595) je i-mel dvornega norca, ki si je vsako jutro pri vstopu v sultanovo sobo izprosil kako uslugo, navadno kako denarno pomoč. Nekoč pa ne poprosi za sto cekinov kakor po navadi, ampak za sto udarcev. Sultan je bh takoj pripravljen ustreči mu in ob velikem vpitju in jadikovanju so jih našteli norcu 50 na podplate, Tu zakriči norec: „Dosti je, ne maram več! — „Kako to?“ pravi sultan. — Šaljivec reče: „Ko je prišel danes zjutraj bostonadži (varuh vrtov ali sploh stražnik) k meni, me je prosil, naj mu odstopim polovico današnje nagrade; obljubil sem mu in sedaj prosim, naštete jih še njemu 50!“ Bostonadži jih je doMl 50, norec pa ravno toliko cekinov za prestane bolečine.
Dopisi*
Maribor. Znano Wiesthalerjevo gostilno „Zur Stadt Wien“ v graškem predmestju je z vsemi pritiklinami vred kupila „Vzajemna zavarovalnica“ v Gradcu za 200 000 K, Zavarovalnica bo sedanjo hišo spremenila v trinadstropno palačo, ostale stavbene prostore pa bo prodala. Gost lna bo še tudi vnaprej ostala.
Maribor. V Mariboru imamo tudi davek na pse. Za enega, več kot 4 tedne starega psa se mora plačati 12 K davka. Kdor pa ima več psov, plača za vsakega nadal nega psa 4 K več Torej za drugega psa 16 K, za trefega 20 K in za vse tri skupaj 48 | K Za pse, ki so določeni za varstvo hiš in trgovin, in so čez dan na verigi, se plača samo 8 K davka na leto. Lastniki psov morajo svoje pse prijaviti še tekom meseca januarja na magistratu in plačati tozadevni davek.
Maribor. Preh^anuvrini u s d mariborskega o-krajnega glavarstva je razdebi na kmetske občine za d bo od 21. januarj* do f8. februarja pozneje navedene množine sladkoria, ki hm gredo, iruga polovica še sledi Seznam je tako se tavljen, da prvo št-'vilo. ki je navedeno takoj za šol kim vodstvom, I pomeni, število sladkornih kart. ki ph dobi šolske I vodstvo, oziroma koliko sladkorja, Iti fct moralo, pre-
bivaLst o za dobo 4 tednov dobiti: Studenci 4600 , kart, občinski prehranjevalni urad je robil za. razdelitev 2000 kg sla ikor a, Dobrovci (490) Raunig 250 kg, St Ij (3500) Gasšer 300 kg, Plevnik Ivah - ’ 400 kg, Swaty 300 kg, Faleš Anton 200 kg Hamef Alojzija 200 kg. Herceg Ivan 350 kg, Fraai (1Ö00) Zamolo Konrad 350 kg, Högcnwar h 300 kg, Kodrič 300 kg, Kamnica (2700) Ravnjak 500 kg. Posch»-■: Maribor 850 kg, Št Jurij ob P. (1255) Dobaj 200 kg, Ivan Schautzer 100 kg, Julija Strableg 100 kg, Gaube 150 kg, Mibael King 100 kg, Jaren na (3000)
t.	vi lak 400 kg, Kramberger Igoac 400 kg, Aiojzija Jamerüik 2u0 kg, Občina K&niža 300 kg, Ivan Fe k 200 kg, Št. Jakob S. g. (2200) Schneeberger 300 kg, Arnuž 300 kg, Graves Spodnje H apje 200 kg, Sctönwetter Ploderšmca 300 kg, Hoče in Reka (2410) P Iz 300 kg. Ratej 300 kg, Lebe 600 kg,
Rače (1100) LašK 200 kg, Šjanec 200 kg Bothe,
150 kg, Sv. Križ (930) F. Veroonik 450 kg, Leben (020; P, voden 300 kg, Krčovina (2875) Weratschin 400 kg Sock 300 kg Serec 700 kg, Lajtersierg (2930) Perko 200 kg, Lupinšek 150 kg, Polzi 800 kg, Paluc 4 50 kg, §t Lovrenc (2250) Bridin 200 kg, Jäger 200 kg, Kukovič 400 kg Rauš 100 kg,
Niekl 100 kg, Lembah (1600) Zemljič 400 kg, Kas-J’k 200 kg, Rottner 200 kg, Šmarjeta ob Pesnici (1880) Bauer gartner 300 kg, Jager 300 kg Ferk 300 kg, Šmarjefa na Drav. polju (1110) Mat?un 550 kg, Ru*e (2740) Mohorko 570 kg, Leske 300 kg, Sernc 300 kg, Ku čič 200 kg Brezje ( 020) Mayer 300 kg, H rvat 200 kg, Puščava (9t0) Kar-menik 150 kg. Dalje sledi.
Svečina. V nedeljo, dne 21. januarja je na Ciringi umrla spoštovana gospodinja Julijana Brez-ner p. d. Pohrnca, stara 80 let. Pogr b se je vršil V, torek, dne 23. januarja. N. p. v m !
Št. Ilj v Slov. gor. Naše Bralno društvo je bilo priredilo dne 14. t. m. predstavo igre „Rešitelj.“
Fantje so dobro igrali. Želeti bi bilo, da se ta igra predstavlja na vseh slovenskih ljudskih odrih, ker ima dovolj poučnega za naše ljudstvo. Rešitelj marsikaterega kmeta, te in one družine, bo abstinenčno gibanje. Omenjena igra živo pokaže, kako si opomore gospodar, ki zapravlja zdravje in premoženje na alkoholu, edinole s treznostjo. Marsikje bi res lahko stal društveni dom in v njem izobražena mladina, a tisti denar gre rhznim J tovarnarjem alkohola, največ tujcem, v žep in mladina tava zaslepljena okrog. —
Naše Bralno društvo pod sedanjim izbornim vodstvom zbira pod svojim okriljem Slovensko mladino in jo podžiga k izobrazbi. Le vrlo naprej LPosebno hvalo je društvo tudi dolžno našemu pevskemu zboru, ki nam pri vsaki prireditvi tako vrlo pomaga. Društvo je dosedai že čez 400 K darovalo v vojne namene, t.
j.	za ranjence in pohabljence.
St. Uj v Slu v. gor. iNaše Bralno društvo gre pr i teden februarja v Vagno si pogledat zamoriva mesto beguncev.
Sv. Ana v Sov. gor. Dne 11. p. m smo zadnjikrat poslušali ubrano pelje naš h zvonov. Drugi dan so dva zvona vrgli iz zvonika ih ju odpeljali v Cmurek na železnico. Zvonovi so bd vliti leta 1903 v Ljuri.am. Največji je tehtal nad 18 metrskih stolov. — I ; naše župnije je šlo na bojišče že čt z 200 mož in mladeničev, Bog nam daj ’ :koro ljubi nvr!	b
Sv. Križ na Murskem polju. Dekliška Zveza je pri domači, posojilnici v sklad za naše vojne pohabljence naložila nadaljnih 100 K kot polovico čistega dobička od svoje nad vse dosedanje prireditve dobro obiskane božičnice dne 14. t. m.
Ljutomer. Poj-omemu urustvu Franc Jožefove so e v Ljutomeru sta naklonila tudi za to leto
prispevek po 20 K vlč. g o. Janez Pa ec oskrb-nik v Gornji Radgoni ter g. Jarko Babnik, dvorni svetrik itd. na Dma u. Obema pemenitima dobrotnikoma izreka odbor najiskrme so zahvalo.
Bog pDčai!
Ljutomer. Kot osma žrtev smrtne kose v tem mesecu v naši župniji je 831etni g. Ivan Dijak, tržan in mnogoletni cerkveni svečar. Rajni je bil oče okr. sodnika v Krškem ter važna oseba ob naših občinskih volitvah. N. v m. p.!
Sv. Jurij ob juž. žel. Podružnica c. kr. kme-tiiske družbe St. Jurij ob juž. žel, ima svoj letošnji občni zbor na Svečnico, dne 2. februarja t. L, ob
9.	uri dopoldne v ljudski šoli. Vspored: 1. Poročilo tainikovo in blagajnikovo. 2, Predavanje živinorejskega nadzornika g. Martina Jelovšek o živinoreji. 3, Predavanje ravnatelja g. Ivana Belle o nekaterih važnih dnevnih vprašanjih za kmetijstvo, 4, Sprejemanje novih udov, 5. Sprejemanje naročil na gospo- , darske potrebščino.
Celje. Mestna občina jo sklenila, da ustanovi dve vojni kuhinji za mestno prebivalstvo in sicer bo . namen'ena ena za revno prebivalstvo, ki bo dobivalo hrano brezplačno ali vsaj za zelo znižano ceno, a o
druga vojna kuhinja pa bo namenjena za srednji stan. V tej vojni kuhinji se bo dobivala opoldanska hrana za 1 K do 1.20 K. Mestni magistrat pozivlje vse osebe, ki žele dobivati hrano iz vojne kuhinje, da to javijo najpozneje do 28. t. m.
Celje. C. a. oKiajno glavarstvo kot davčna obl st razglasa: Na podlagi § 217 odst. 3, zakona o osebnih davkih z dne 25. oktobra 1896 drž. zäk. štev. 220, se javno razglaša, ds bodo v po gled razpoloženi izvlečki iz izdanih plačilnih nalogov o dohodninskem davku za leto 1916 glede cenilnega okraja Celje mes;o in Celje dežela skoz 14 dai to je od 29. januarja do 11. februarja 1917 in sicer od 9. do 12. ure dopoldne pri davčni oblasti v Celju (Rosegger Ring št. 12, II. nadstrop je). — Vpogled v te izvlečke je dovoljen le dohodninskim obdačeacem, ki se kot takšni izkažejo. — Te izvlečke prepisovati je prepovedano. — Zloraba teh izvlečkov se kaznnje v smislu § 246 . c.
Savinjska dolina. G. urednik, ali jjj, v Mariboru tudi tako hudo za sladkor, kakor v Uelju? Ljudje prihajajo v slabem vremenu in v slabih čevljih po 2 iri 3 ure daleč v mesto po sladkor, čakajo od zjutraj (Jo večera pri edini oddajal lici sladkorja ter se vračajo, vsi premrzli in skrajno nevoljni večinoma praznih rok ob pozni nočni uri na svoje domove. Minuli teden je pri tem čakanju par žensk omedlelo. Ljudstvo ‘e silno nevoljno in vprašuje: Zakaj se naznanja, da je dobiti sladkor, katerega pa se ne dobi! ? Zakaj se oddaja v celem Celju samo v eni edini trgovini?
Braslovče. Računski podčastnik I. razreda Iv. Perger od 87. pešpolka je bil na bojišču odlikovan s srebrnim zaslužnim križem s krono in z bronasto kolajno.
Sv. Pavel pri Preboldu, K tuliš k o izobraževal ao društvo ima v nedeljo, dne i. lebruarj::, popoldne po večernicah, v Društvenem doinu s\oj redni občni zbor. Prijatelji društva, pridite!
Vransko. •!■ 'letnico svoje poroko je prazno\ d dne 22. t- m. učitelj in posestnik g. Simon Meglič s svojo gospo Fani.
Ljubno. Mohorjani so darovali za Slovensko Stražo 45 K. Slava jiml
„Straža“ in „Slovenski Gospodar“ se še
prodajata v naslednjih krajih, ki jih nismo
mogli uvrstiti v seznam, ker je isti sterioti-
piran.
Maribor: tobakarna Ane Kresnik, Frane Jožefova cesta 55.
Maribor: tobakarna Katarine Maher, Magda-lenski trg,
Ptuj: tobakarna Marije Martini, Glavni trg.
Sterntal pri Pragerskem: Matilde Cizel, baraka U. W. L
Gornja Radgona: trgovec Franc Horvat.
Mala Nedelja: trgovec Franc Senčar.
Petrovče: trgovec Josip Polanec.
Laški trg; trgovec Josip Osolin.
Nova cerkev pri Celju: trgovka Antonija Jankovič.
Ljubno na Gornjem Štajerskem: trgovina Rupert Niki.
Dunaj: Papirna trgovina Katarine Peštal,
III. okraj, Schtitzengasse 30.
Zadnja poročila došla v peti
dne Z6. januarja.
Ifajnonrejše abirstrljsko uradno porodilo«
Dunaj, 25. januarja.
Vzhodno bojišče.
Pri armadi generalnega polkpvnika pl. Ter-s z c z t y a n s k y je nemška napadalna četa dosegla uspeh. Sicer na vzhodni fronti južno od Pripjeta nobenih večjih bojev.
Haii]aaisko bojišče.
Položaj se ni spremenil.
Albansko bojišče-
Majnovejše nemško uradno porodilo.
Berolin, 25. januarja.
Francosko bojišč«.
Fronta maršala bavarskega prestolonaslednika Ruperta: Ob Artoisu, med Ancro ih Sommo, in ob Aisne-fronti je bojio delovanje artilerije in minskih metačev postalo polagoma živahnejše. Večkrat to prišlo v prednjih postojankah do spopadov- poizvedovalnih čet. Južnovzhodno od Berry au Bac, severno-zahodno od Reimsa so udrli pruski in saški napadalni oddelki v francoske jarke in sp se po srditih bojih vrnili z 1 Častnikom, 30 vjetniki in 2 strojnima puškama nazaj.
Fronta nemškega p r e s t |o 1 o n a s 1 c d n i -k: a: Z naglim napadom se je na Combres-višini posrečilo dvema poizvedovalcema nekega hanoverskega rezervnega polka po številu trikrat močnejšo francosko stražo premagati. S strojno pulško sta se vrnila v lastno črto. V Vogezih se je pri H-lsenfirstu izjalovil sunek francoske poizvedovalne čete. Jasno vreme je na obeh straneh pospešilo delovanje letalcev.
Vzhodne bojišč«.
Na obeh straneh reke A a smo po napadih s-pravili več ruskih gozdnatih postojank v širini 10 km s 14 častniki, 1700 možmi, in 3 strojnimi puškami v naše roke. Močni protisunki novih rezerv našega napredovanja niso mogli zabraniti. Zahodno od Lučka so napadalne čete porenskih polkov udrle v gozdnato postojanko pri Semerynski in so vjele pri tem 14 mož.
Fronta generalnega polkovnika nadvojvoda J o-žefa:	Boi lovskih oddelkov in le posamezno moč-
nejši art lerijski ogenj se dnevno v posameznih gorah ponavljajo. Med dolinama Casinu in Putna smo sovražniku odvzeli 50 vjetnikov.
Armadna skupina maršala pl. Mackensen: V rum unski ravnini je razvit ob Donavi z brega na breg pri hudem mrazu splošni artilerijski ogenj in praske prednjih straž.
Vtočcdnrtskn bojišče.
Ognjeni napadi v kolenu Crne in boji brez posebne važnosti na ravnini reke Stimme.
dalje vanje mirovnih pogajanj.
Grof Tisza je v ogrsko-hrvatskem saboru naznanil, da bomo skupno z zavezniki nadaljevali s se-veroameriškim predsednikom razgovor o m'r ovnih v-prašanjih. Ameriški krogi na Dunaju so mnenja, da bo ta izjava naredila v Ameriki dober utis.
Cesar in cesarica sta sp v spremstvu zunanjega ministra grofa Gzernina odpeljala v nemški vojni stan. Pišejo, da zaradi rojstnega dne nemškega cesarja, ki bo jutri, dne 27. t, m.
Wilson za en ten o
Ta filozofski, žongler, ki zna tako objektivno besedičiti, je izdal dovoljenje, da smejo trgovske ladje, ki so za lastno obrambo oborožene, pasirati Panamski kanal.
Ameriški načrt pomorskega prava.
Londonski „Daily Chronicle“ javlja iz Vašing-tona: Državni tajnik Lansing je izdelal načrt za novo pomorsko pravo. V njem se prepoveduje zapirati luke vojnih držav za trgovino, dovoljuje le preiskava ladjinih Fstin, se izreka nedotakljivost pisemskega obrata ter se prepoveduje potapljati alji ujeti trgovske ladje nevtralnih in vojskujočih se držav, do-člm se sme vojno blago uničiti in potopiti.
P-eolni potopili 470 ladij.
„Daily News“ poroča, da so nemški in avstrijski P-čolni v zadnjih treh mesecih potopili 470 ladij; med temi 187 angleških. Nemogoče je to izgubo nadomestiti z novimi ladjami.
Samomor generala Brusilova,
List „Aftonbladet“ poroča dne 25. januarja iz Helsingforsa, da se je ruski general Brusilov, ko se je vrnil iz ruskega glavnega stana, ustrelil. General Brusilov je bil po padcu generala Ivanova vrhovni poveljnik ruskih Čet od Kolkov do rumunške meje. Svetovno slavo je dobil general Brusilov po svojem napadalnem načinu. Napadal je v gostostrnjenih vrstah.
Ker je ta vest neuradna, jo je treba sprejeti z rezervo.
Ali pBštaJaMet bogatejši?
Vedno gosteje se sliši besedičenje mestnih in drugih kmetu ne ri aznin ljudi:	„Kmet je v vojski
obogatel, je poplačal dolgove m si Je Se djal T6ÖÖir
n ar j a na stran. Na kmetih je dandanes toiiico den# rja, kot nikdar poprej. Tako govorjenje zavistnih ljudi, ki niti od daleč ne poznajo sedanjega položaja kmetskega stanu in njegovih težav, je prav dobro zavrnil v Puli izhajajoči „Hrvatski List“, ki naglasa sledeče: „Vsakiemu je znamo, da so vsi e d velikega povpraševanja cene vsem kmetskim pr,,Pelkom jako poskočile. Radi tega se navadno govori, da kmet v času vojne obogati, pa da je že sedaj preobilo denarja pri, njem, da so, jč razdolžil itd. Vse to more biti resnično, ali iz tega’ .ne sledi še, da krnet bogati, kar dokažemo v kratkem. Pri širnem kmetskem liudstvu se ne more ugotoyiti, da je mnogo denarja prihranil; pa tudi, če je. se še ne sme smatrati tega kot poboljšanja njegovega blagostanja. Nagtjrej moramo pogledati na kmetska poslopja,, pa opažamo, da jih kmet med vojsko ni popravil, ne obnovil, še manje pa, da bi bil kaj novega sezidal, ker se je vse gradivo silno podražilo in tudi ni delavnih sil za zidanje. Radi velike draginje industrijalnih proizvodov ni kmet poboljšal niti izpopolnil svojega orodja. Razun tega se kmetu z vsakim dnem zmanjšuje vsa potrebna živina. Krčijo se delavske sile gospodarstva radi odsotnosti članov — ravno tistih, ki delajo in pridobivajo. Kmetsko b o tg at s, t fv o pa se n e n a h a, j a v denar j u, a m p a k v živini, in V čim bolj plodni in obdelani zemlji. A,ko so gospodarski pridelki petkrat dražji, nego poprej, pa so se za toliko in še za več podražili vsi predmeti, ki jih kmet mora kupovati v mestu zaese in za svoje gospodarstvo. Ako je kmet kaj prihranil in se razdol-žn, se nahaja v tem tisti denar, ki ga je dobil za prodano živino, ki jo bo moral po vojni zopet kupiti za Idrag denar, a ne bo imel od tega denarja nič, če se ni bavil tudi s — trgovinskimi špekulacijami. Be prej se more trditi, da je kmet danes na izgubi, in da bodočnost ni nič lepša, nego li je bila pogrej. V-zemimo v obzir samo dejstvo, da se zemlja vslecl slabega obdelovanja, pomanjkanja gnojil in orodja slabi, kar se po vojni, radi sličnih razmer, kakor so seda.,, ne bo moglo tako hitro izpopolniti. Uvažajmo, da se premnogi delavni kmečki člani ne povrnejo z bojnih poljan. Uvažujmo tudi to, da bo moral kmet, kakor vsi drugi, po vojni nositi še večja breiru in potem je povsem- naraven zaključek, c5a prinese vojna, za kmeta znatno, da, veliko izgubo. Zato je vsem gospodarskim krogom v dolžnost, da se zamislijo v ta dejstva in začnejo z delom, da prihranijo našemu kmetu vsaj nekaj od številnih razočaranj.“
Ranjeni, padli im vjetl.
1 .ovitki bataljon štev. 7:
Ujeto moštvo:
Bedem,k Anton, Ljubljana (Chwalinsk Rusija); Bernard Ivan, cetovodja, Radovljica (Cerni Jar, Rusi a); Blažič Anton, Logatec, (Kozlov, Rusija); Bu-dihna Alo'z, goriška okolica (Kozlov, Rusija);
Čebulj Ivan, Kamnik (Menzelinsk, Rusija); Dimeč Avgust, Kamnik (Rusija).
Pešpolk štev. 58:
Ujeto moštvo:
Abram Blaž, Radeče (Rusija);
Blažič Ivan, Cel„e (Rusija);
Kren Matija, Maribor okolica (Rusija);
Žagovec Feliks, Ptuj (Rusija).
Pešpolk štev. 47:
Ranjeni častniki:
Grunta Franc, poročnik;
S-trakay Pavell kadet.
Padlo moštvo:
Breznik Franc, Sv, Miklavž, Maribor; Frühwirt Alojzij, Radgona;
Gaieh Franc;
Hüter Jožef;
Koch Jurij;
Kahr Jožef, Nemški LonČ;
Mali Jakob; Mitteregger Frane;
Pliberšek Vinko, Gornja Bistrica; Pukl Jožef, Pesniški dvor;
Repnik Simon, poddesetnik, Maribor; Rumper Avgust, Radgona;
Seiler Franc; Škof Jožef.
Tusch Franc, Maribor.
Ujeto moštvo:
Halužnik Franc, Radgona (Rusija); Hofer Jožef, Lipnica (Rusija);
Kamšek Franc, četovodja, Maribor (Rusija Kavran Alojzij, Sv, Jakob, Maribor (Rusija); Km
Lenart (Rusija); Kerschberger Jožef (Rusija); Kink Andrej, desetnik (Rusija); Knaflič Anton, Maribor, 'Rusija); Kogleg Klement (Rusija); Kraner Martin, Spodnja Voličina (Rusija); Kren Jožef, Ijpnlca (Ru-
NiČ novega.
sija);; Kristo! Anton, narednik, Maribor (Rusija); ] Križ® Tomaž, Sitečjavas (Rusija);
Lakner Jože! (Rusija); Lampi Anton, desetnik I «Rusija); Reber Franc (Rusija); Leitgeb Julij (Ru- ! sija); Leflnik Martin, Maribor (Rusija); Likavee F., Maribor (Rusija);
Mlhovilčič Janez (Rusija); Mikuš Anton (Rusija); Mule« Prano., Gornji Duplek, Maribor (Rusija)
Movii Janez (evak. bol. št. 47, Kursk, Rusija);
Obrovnik Janez (Rusija);
Pračič Jožef, Maribor (Rusija);
RajđiS Matevž, Maribor (Rusija); Rožič Jernej, Maribor (Rusija);
Serschön Vinko, Lipnica (Vladimir, Rusija); Slih Atojzij, desetnik (Rusija); Sluga Janez, Sv. Ilj, Maribor (Rusija); Steinbacher JaKOb, Maribor, (Rusija); Stoff er Janez (Rusija);
Turner Anton, Tinje (Rusija);;
Valentin Edvard (Rusija);
Zaeh Ferdinand (Rusija); Zadnik Janez, poddesetnik (Rusija); Zelzer Rudolf, poddesetnik, Leitersberg, Maribor (Rusija); Žgajner Janez, narednik, Mokronog, Kranjsko (Rusija); Živko Bogomir, Maribor (Rusija); Zöhrer Franc (Rusija); Zotter A-lojzij (Rusija); Zrako Friderik, Maribor (Rusija).
Domobranski pešpolk štev. 26:
Padlo moštvo:
Blatnik Rudolf. Jurklošfer; Bernhard Frano, Ljutomer;
Cernoša Janez, Konjice; Črešnar Anton, Creš-
njiee;
Dovečar Anton, Ptuj;
Ertl Alojzij, desetnik, Maribor;
Fabjančič Luka;
Kolander Janez, Brežice; Koropec Alojzij, Maribor; Krajnc Franc. Slovenjgradec; Krajnc Ivan, i Maribor ;
Lesjak Marko, Ptuj; Lašič Janez, desetnik, iz Lintomera;
Orač Metod, Žusem, Celje;
Peitler Alojzij; Petek Jožef; Pirker Mihael, Pregrad Franc, Brežice; Pronek Jožef;
Sečen Franc, Brežice; Siebenreich Janez, Rogatec
Lovski bataljon štev. 20:
Ujeto moštvo:
Proda n
MLIN.
Mali umetni mlia z Ivpim st*nevrnjen», gosp dankim poslopjem sadjsm in br*jd»mt v bi žiai Maribora. Vode ludi "v suhom časa d iti. Cena 9 000 K. Na aočneje pri Karel Novak-u, Hoče pri Maribora.	S
Par volov naprodaj I V» I. «tari, Cigle ce 49, Vurbsrg Ptuj.
Nov Singerjev šivalni stroj ee proda. Maiioor, Edmund Schmid ova . ulica 3’. (Wesngerl).
Naročajte m
razširjajte-„Stražo4,!	|
Triglasna pesem
„Y strelskem jarku“
ts z lepo naslovno sliko s:
se dobi pri nje skladatelju A. Koal-ju šolsk. ravnatelju v Središču iu v vseh slov knjigotržni-cah. Cena samo 16 v izvod
Pri večjem naročilu znaten popast.
Na NajUšje dovolilo Kisovega as. g| in traiji apostolslefia Ytilfetw
44. c. kr. državna loterija
za civilne dobrodelne namene.
Ta loterija w denarju vsebuje 21.146 dobitkov v gotovini v skupnem znesku 625.000 kron.
Glavni dobitek znaša:
200.000 kron.
Žrebanje je javno in se vrši na Dunaju dne
22. februarja 1917» Cena srečke 4 krone»
Dobe se srečke v oddelka za dobrodelne loterije na Dunaja, III., Vordere Zollamtsstrasse 5, pri kr. ogrskem loterijskem ravnateljstvu v Budimpešti IX., v glavnem carinskem poslopju, v loterijskih kolekturah, v tobačnih trafikah, v davčnih, poštno-brzojavnih in železniških uradih, menjalnicah itd. Načrti za kupce srečk brezplačno.
Srečke se dopošiljajo poštnine prosto.
Od «.te»generalnoga rsvnitilfstva državnih leterij
(oddelek za dobrodelne loterije).
Grmi od 150 konj
oddaje poljski havbični polk štev. v Mariboru.
Ponudniki se vabijo stav ti svoje ponudbe pri zapovednistvu v to&nišarsiti wojaiitisi v Mariboru.
4 Na Kalvarije! 1
30 Križevih potov.	Ljudska izdaja.
Spjsai F.anč, Ser Segaš»,	Mala 8a. $40 «tranij.
Pregled vsebine:
Čepe Janez, Sv. Križ, Maribor; Cerkvenik Jože!;. Cimerman Jožef, Konjice (evak. bol. štev, 13, Moskva, Rusija);
Furlan Rudolf (Rusija, Orlov);
Horičko Janez, Rošpoh, Maribor (evak. boln. Št, 93, Kazan, Rusija); Horvat Anton, Ljutomer (Pokrov, Rusi: a);
Ivančič Franc (Karkov, Rusija);
Jagrč Janez, Brežice (Rusija); Jur Alojzij, (Karkov, Rusija).
Pešpolk štev. 15:
Padlo moštvo:
Babič Matija, Ljutomer; Bereznik Ivan, Konjice; Blaziner Fr,, tJulami poddesetnik, Kostrivnica^
Hamenbach Franc, Slemen, Maribor;
Jug Mihael, Brežice;
Klobasa Ivan, Kozje, Brežice;
Lichtenwallner Ivan, Sv. Peter, Maribor; Ocvirk Mihael, Brežice;
Pilih Jožef, Maribor; Podboršek Mihael, Mar
ribor;
Simonič Ivan, Ptuj, Salovci; Steblonek Frano, tit, desetnik, Slovenjgradec;
Vt Ö Stefan, Ptuj;
Winter Jožef, Sv. Vid, Sv. Jurij.
Domobranski pešpolk štev. 26:
Ranjeni častniki:
Cuš Martin, praporščak, Ptuj;
Lohr Anton, poročnik.
Friedl Franc, poročnik. Sv. Barbara, Ptuj;
Kupci pozor!
Enonadstropna fagia v sredi mesta Maribora obstoječa iz 6 sob 5 kuhinj in z vsemi potrebnimi prostori, želo dobro st vijena, se zaiadi družinskih razmer takoj po nizki ceni proda. Naslov se i .ve pri upravnistvu tega I sta.
IZDELOVANJE
raznovrstne cerkvene oprave, kot oltarje?, kipov, vojnih, spominskih plošč, ka kor tudi prenovljene istih ohranite po končani voj dri na -emu slovenskemu umetniku-podobarju in pozlatarju
Ivanu Seje
Maribor, Reiserjeva ulica št. 26.
!*#>«
I. »rižev pot romarjev na Križavi cesti v Jeruzalem. — 2. Križev pot jeruzalemskih frančiškanov (i. 1876) — 8. Novejši jeruzalemskih frančiškanov. — 4 K. p., navadno Rimski imenovan. — 6. K. p. sv Laonharda Porto-Mauriškega, — *
G S. p., sv. Alfonza M. Liguori. — 7. K. p , kardinala Pavla Melchers-a. — 8. fe. p., (splošni) župnika Fr. Ser. Bezjaka.
—	9 K. p., slov. amerik. škofa Friderika Barage. — 10. Pred izpostavljenim sv. Rešnjim telesom. — 11. V čast Srca Jezusovega. — 12. Na dan sv. obhajila. — 18. K. p., (stanovski) župnika Fr. Ser. Bezjaka, — 14. Za društvo sv Jožefa kršcan-kih m6ž — 16. Za društvo sv. Ane krščanskih žen. — i6. Za delavce >n služabnike. — 17. Za mladeniče (A. M. Slomšekovs. — 18. Za dekleta (Slomšekov) — 19. Za Marijanske kongregacijo deklet. — 20. Za družbo Marijinih otrok.
—	21. Za šolarje priprava na prvo sv. obhajilo) 22. Za re-
j	dovnike in redovnice obnovitev samostanske obljube). —
j	23. K. p., za adventni čas. — 24. Za predpepelnični čas, — :
26. Za postni čas — 26. L. p., na Veliki petek. 27. Za čas posebnih st sk in nadlog. 38. Za čaB vojske. 29. Za verne J duše. — 30. Memento mori I Sledi popoln molitvenik obsegajoč „mašo v čast trpljenja Jezusa Kristusa vse litanije, spovedne in obhajilne molitve, razne molitve in pobožnosti o trpljenja Jezusovem, pesmi i, t- d.
Ko pridete v Maribor, dajte si je v prodajalni tiskarne sv. Cirila predložiti na ogled; ali pa jo naročiti takoj po pošti Dobi se knjiga v treh različnih vezavah: 1. s rodečo obrezo za K 2 50, 2. s zlato obrezo z& K 3 20. 3 krasna izdaja za K 3 50. Po pošti po-lan stane vsak komad 20 vin. več. Kdor st knjigo po pošti naroči, naj pošlje denar po na-; kaznial naprej in naj priloži za vsak komad 20 vin. i za poštnino.
Tiifearna sv. Cirila v Mariboru.
iiuaaiiu
*	m vsakega ts s® AmtaM«. aavašm® p 4
VWßsan» to l. JaH)e «nfeeg* Im». Hranilne kajšH« s» m *«kt*tee fr*MB'? m TsgRntei tbva& pteäa
Hraniln.g vloge
SÄfaattMfeä	if
k$t pW denar, m aas.s*.
Posojila sv Malajo ÜTS I' SL.•
pmsaa» fmßtoua* >	jfam	i	*1*1:#, «■", .iss m fmagm ®	\* «te*»
Uradrtg ur$
Pojasnila m dajajo
in prošnje ptMt «i «aiavslk «4 & de 13k'*ii».ds®6toe ar- ed £* *. «se swswhr*«
•	ät PotoSaln &na fs&di aa raspolagf© domač« »vasaitne nabiralnik«.

Spodniešlaj. ljudska posojilnica v
reg. zad. z neom. zav.
inoora
j Stolna ulica 6 (med Glavnim trgom in stolno cerkvijo.)

V vcjj« dobro urejeno meia.au ä Ugovi»c želi lb let «taro, moćno j in tdravo dekle, vešč slovenskega * ia sei škeg* jezika stopiti v uk. 1«. Belič pekarija Laiki »g.
Slovenci,
Naročajte
in razSlrjajte
Stražo!
mn
■■na
Mta aiapi », itmm-
mn. iptfewtes ii spite esSI p ViM mL
Ta« m
Priam seines as* Oršgšsal enaegs are Kakit^sks an ©adiik» sikteets Petrač»! $rrei»>' Srebra» verižic»
■ ftnwo&si SSt - S
R sm
& r~
£ U--
S W~ E S---
s r —
s
Vodkate
NasL Dieijpggr
lesi. Felrertati
OTF te §isfgf
išBilOl, %mmm
Kspajsis listaina is sr*br«.
Ure! Ure!
¥ v« liki iibiri In S»o niških cenili*
Za vsak© uro se jamčil
Pmwdjske are, Svbkfhausss, Imttk, Shntsga. Iteras Otela; 2* kratkovidne nova zboljšana stekla
Ivan Ravnikar
1JA trgovina Špecerijskega, kolonija!- MA ^ nega blaga barv in zaloga mine- nT,nIL, ralnih voda	MUDflU!
- Graška cesta štev. 21
CELJE
kupuje po najviäji dnevni ceni vinski kamen, kamno, janež, pristno strd in vosek.
llsako množino —= VreČ ==,
1» Bype$
urar, slatomer ia očalar,
TtftitMm Gesti 39. Prti irar ed glav. kelodvsn.
OBClNSK w'üBADOi
ae naznanja, da ima tiskarna sv. Cirila v Mariboru zopet na razpolago Prešaj« te
Potrdila za klanje telet in ir lade živine
Cvetje
iz vrtov sv. Frančiška
(glasilo lil reda) izhaja v Kamniku na Kranjskem in stane za celo leto 2 K
kupi veletrgovina 1	§
Antun Kolenc, Celje.
tfX/NVIXXNZX
Umetni ^ g	je štirikrat eeuejši kot pravi med ter bolj
med	el 8 ud. «NI redilen nego meso in jajca. Rabi ge kot ma-
ža na kruh, za pecivo in močnata jedila, pospešuje prebavo, lajša hripavost, zapeko, zasbzenost, obenem pa tudi krepi itd. Poskus Vas prepriča o isvrstnosti umetnega medu! Zavojček velja 85 vin. Naroča se pri: Josip Berda s, Ljubija a Ll.arika uiloa štev. A3, Po pošti se pošilja najmanj 12 zavojčkov za 4 krone.
ithOiM«« üijwHmViM» ih mu«iii«thp
Goričar SLeskovšek
-----Celje —
trgovina s papirjem, pisalnimi in risalnimi potrebščinami na debelo in drobno, priporoča: trgovcem in preprodajalcem velikansko i a bero dopisnic XX p° tirnih cenah. XX
la se stil ni Carje:
Papirnate servijet-e vsM novih predpisov namestnije v Gradcu po zeio nizkih cenah.

Edina šiafgrsRa steklarska narodna trgov h*'
Na debelo!	.	Na drolmo
FRANC STRUPI
Graška cesta
• « #
• o •
CEL'
..Ä
priporoča p© najaižjih cenah svojo hodalo zaleg® stekhme Im p*» edasasie posode, svetilk, ogledal, vsakovrstnih šip in ©kvtrfštv «st podobe. — Prevzetje vseh- steklarskih del pri cerkvah te sfwvfeÄ»
Najsollđnefša In točna postrežba.

7®

jUa
r»
’W3
Tiskarna sv. Cirila v Mariboru
sprejema vsa . tiskarsko široko spadajoča dela kakor: časniki, knjige, brošure, stenske in druge koledarje.
Za v ,č župnijske orade spovedo« in misijonske listke s črnim, rdečim ali modrim tiskom, uradne zavitke s natisom glave ter rasne oxnanilne napise Za slavo» občinske, šolske in druge orade uradne zavitke, oznanila, napis- -asglase, plačilne predpise, prejemaš potrdila itd. Za obrtnike in trgovce pisma, zavitke, okrožnice, račune, opomine, menico, cenike, dopisnice, naslovnice, letake in lepake s črnim in dni gobami im tiskom. Za posojilnice, zadruge in društva: pravda, zapisnike, pristopnice in sprejemnice, letna poročila, računske zaključke, društvene znake, vabila itd.
Brzojavni naslov: Cirilova tiskarna Maribor
Trgovina tiskarne sv. Cirila
MARIBOR, v lastni hiši Koroška cesta štev. S
priporoča svojo veliko zalogo raznega papirja, peresnikov, peres. Skati j k za peresnlkBj svinčnikov, radirk, kamenčkov, tablic, črnil, zavitkov (bar van ih in belih, v vseh velikostih), trgovskih knjig, noticov, pismen egi» papirja v mapah in škatljah, razglednic, itd. — Svete podobe (male, velike in stenske), razpela vseh velikosti, molitveniki, moleki, svetinjice škapuliiji. — Štern bi lij e za urade in dr. —- Postrežba točna in solidna
ljudska hranilnica in posojilnica v Celi«
iHigf8fp(iv»na zadlrnga z lesni, s®w©s«s
m
m
m
sprejei!i8fli8iiiii!ß i\m ci isfiiia, 1 jii ttestnje w
a
Za nalaganje denarja po pošti so na razpola gopo iožniee c. kr. poštne hranilnice na Dnnajn št, 92.465
Rentni davek p)aru e g&draga m&*
Posolita dale
članom na vknjižbo, «a poroštvo in zastavo pod zelo ugodnimi pogoji Vknjižbo in drugo zemljeknjižno izpeljavo izvršuje posojilnica sama brezplačno; stranka’plača le koleke.
Uradne mm
\ #
vsak delavnik od 9. do 12 ure dopoldne.
16
m
et
Hotel Beli
#s
Graška (cesa>|a Villema) cesta It 9
Izdajatelj in založnik: Konsoroij „Straža.
Odgovorni urednik: Vekoslav Stupan.
Tisk tiskarne sv. Cirila v Mariboru