Ровалмша КетДка RM ОДВ НдшшпкпБо(е Uprava Klagenfurt, Postfach 115 f Uredništvo v Klagenfurtu / Naročnina (se plača naprej) meeečno z dostavo na dom RM 1,— (vključno RM 0,20 za donaSalce) / Odjavo naročbe tega Usta za prihodnji mesec sprejme uprava samo pismeno In le do 25. tekočega meseca / Oglasi RM 0.06 za milimeter stolpec Stev. 37. Krainburg, 24. decembra 1941. 1. leto Дид1сШ nosilec letal p» nemški podmornici polopllcn IVov težak udarec za Chnrdiilla " Izjalovlieni Steiilni sovjetski napadi - Bombe na britanske pristaniške naprave Iz FUhrerjevega glavnega ettana, 23. decembra, Vrhovno poveljstvo oborožene sile je dne 22. decembra naznanilo: V Atlantiku je neka podmornica pod vodstvom Kapitanleutnanta B i g a 1 k a torpedirala nekega angleškega nosilca letal. Ladja se je potopila. ♦ Iz FUhrerjevega glavnega stana, 23. decembra. Vrhovno poveljstvo oborožene sile je dne 22. decembra naznanilo; V srednjem odseku vzhodne fronte so se ob žilavem odporu naših čet izjalovili številni sovjetski napadi. Zračno brodovje je podpiralo trde ^је vojske z močnimi napadi proti poljskim postojankam, zbranim oklopnicam, kolonam vozil in železniškim zvezam sovražnika. Na angleški jugovzhodni obali so bojna letala v pretekli noči metala bombe na pristaniške naprave. V severni Afriki se niso vršila večja bojna dejanja. V bojih v zraku je bilo sestreljenih sedem britanskih* letal. Na otoku Malti so skupine nemškega zračnega brodovja po dnevi in po noči metala bombe težkega in najtežjega kalibra na ladijsike cilje kakor tudi skladišča gonilne snovi in orožja v luki La Valetta. Štirje sovražni lovci so bili sestreljeni brez lastnih' izgub. Ob neučinkovitih napadalnih poskusih posamičnih britanskih lojnih letal v kanalskem ozemlju in v nemški zaliv je sovražnik izgubil dva bomlmika. Fiihrer prevzame vrhovno poveljstvo vojake Ko je FUhrer dne 4. februarja 1938 osebno prevzel zapovedovalno .oblast nad vso oboroženo silo, se je to zgodilo zaradi zaskrbljenosti pred že takrat pretečimi vojaškimi obračunavanji za svobodo nemškega naroda, Državni razum je takrat neizogibno zahteval, da se zberejo vse moči v eni roki. Le tako se je moglo pripravljati k uspešnemu odporu, o katerem je Wlo znano, da bo še bolj kakor po istih nasprotnikih nemškemu narodu vsiljena svetovna vojna 1914—1918 dovedla do »totalne vojne«. Povrh je pa bila takrat odločilna še zavest nekega notranjega poziva in lastna volja prevzeti odgovornost, ko se je državnik Adolf Hitler odločil, da bo samemu sebi vojskovodja. Potek vojne je še potrdil pravilnost takega spoznavanja. V polni meri se je pa izkazala točnost tega spoznanja, ko je z vojnim pohodom na vzhodu vojna postala tako razsežna, da je prekašala vse dosedanje predstave. Velikost bojišč, ozek zaplet vodstva operativne vojske na suhem s političnimi in vojnogospodarskimi cUji kakor tudi številčni obseg vojske v razmerju z ostalimi deli oborožene sile so silile Piihrer-ja, da je, sledeč svojim intuicijam, čim najbolj vplival na operacije in oborožitev vojske, in si za svojo osebo pridržal na tem področju vse bistvene odločbe. Od pravilni izvedbi svoje odločbe z dne 4. februarja 1938 se je zato Fiihrer dne 19. decembra 1941 odločil, da povsem uvažujoč zasluge dosedanjega vrhovnega poveljnika vojske Gene-ralfeldmaischalla pl. Brauchitscha, v svoji roki združi vodstvo celokupne oborožene sile z vrhovnim poveljstvom vojske. Ob tem povodu je izdal na vojake Vojske in orožja sledeči poziv; Vojaki vojske in orožja Vojna za svobodo našega naroda v svrho zasiguranja njegovih eksistenčnih pogojev v bodočnosti, v svrho odvmitve možnosti, da bi nas vsakih 20 ali 25 let napadli z vojno pod kakšno novo pretvezo, v pravem bistvu pa je vedno zbog istih židovsko-kapitalistič-nih interesov, se bliža svojemu višku in preobratu. Nemška država in Italija kakor tudi do- B o ž i č П a v z h o d n i I r o П t} Nemlki vojaki priiigajo v neki sovjetski kmečki hiSi luči na božičnem drevesu. Vaški otroci, ki naše vojake dobro poznajo, ker si dnevno hodijo po toplo kosilo v poljsko kuhinjo, strme občudujejo drevo z lučkami. (PK. Aufnahme: Kriegsberichter Sehmidt, HH., Z.) alej z nami združene države so pa bile deležne sreče, da so z Japonsko dobile novo velesilo kot novega prijatelja in soborca. Japonsko so hoteli pod istimi pretvezami in oblikami zadaviti kakor nas same. S tem, da je japonska oborožena sila naglo kakor blisk uničila amerikansko mornarico na Pacifiku kakor tudi britanske bojne sile v Sin-gapuru, zasedla številna angleško-ameri-kanska oporišča v vzhodni Aziji, je sedaj ta vojna stopila v nov, za nas ugoden štadij. S tem pa stopamo tudi mi pred odločbe svetovnega pomena. Po neminljivih zma- (Nadaljevanje na 2. strani.) H oče I, da postane ta dežela sreena! Izjava Gaulelterja dra. Raineria povodom njegovega prevzema službe pred odposlanci prebivalstva iz SUdkarntna Na svojem inšpekcijskem potovanju v Siidkarntnu je Gauleiter in Reichsstatt- halter dr. Rainer — kakor to poročamo na drugem mestu — sprejel v mestni hiši v Krainburgu odposlanstvo miroljubnega prebivalstva v SUdkKmtnu, kateremu je v načelni izjavi o bodočih delih v novih pokrajinah izrazil svojo voljo, da to deželo dokončno ogradi. Pozval je prebivalstvo, naj zaupa vodstvu in naj s tem olajša izpolnitev od Fiihrerja stavljeno mu nalogo. Proglas Gauleiter Friedl Rainer slovenskemu poslanstvu v mestni hiši v Krainburgu dne 18. decembra 1941. »Zahvaljujem se Vam, da ste prišli sporočajoč mi dobrodošlico in se zahvalim tudi Vam prisrčno za pozdrave. Znano Vam je, da me je Fuhrer postavil za Gauleiterja in Reichsstatthalterja za KSmten in da sem s tem postal hkrati tudi šef civilne uprave za tukajšnje ozemlje. Nisem tujec v tej deželi, poznam jo že od prej. 2e pred svetovno vojno sem bil tu'taj, prišel sem preko Karavank, bil sem v Kamniških planinah, poznam celo ozemlje in tuidi ljudi ter vem, da prebivajo tukaj mirni, pametni in dostojni ljudje. Sedaj mi je Fiihrer dal nalogo, da moram v tem ozemlju vzpostaviti mir in red in skrbeti za to, da bodo mogli ljudje tukaj živeti tako, kakor je to običaj v nemški državi, to je, da se jim bo dobro godilo, da bodo mogli delati, da bodo zaščiteni po nemških zakonih in nemškem redu ter da bodo tako postali srečni; že v pričetku sem tudi povodom prevzema službe v Klagenfurtu izjavil, da bo moja naloga, ustvari ti srečno K&rnten. K tem pa spada tudi gorenjska pokrajina. Za njo se moram jaz brigati, jaz sem Fiihrer ju odgovoren za to pokrajino in njene ljudi. Ze v pričetku mojega uradnega poslovanja sem pa prejel zelo žalostno vest. Dne 1. decembra so razbojniški morilci na naj-ostudnejši način umorili Slovence, ki so bili voljni sodelovati pri obnovi in ki so bili za Fiihrerja. Izvabili so jih bili v noči iz njihovih hiš in jih umorili. S t a-kimiljudminemorebitinobene skupnosti, take zločince je treba pokončati. Zato imamo varnostne organe v deželi, orožnike in policiste; Naloga teh je, da dajo deželi varnost in mir, da zaščitijo življenje prebivalcev in jim omogočijo, iti po opravkih. Pri zasledovanju teh tolp BO pa dne 12, d.ecQia- bra padli nemški policisti. Napadli so jih in tudi one, ki so bili le ranjeni, umorili na najostudnejši in najbolj prostaški način. Danes sem stal na njihovih grobovih, javil sem tudi to morilstvo Fiihrerju in FUhrer mi je naročil, da moram skrbeti z najostrejšimi sredstvi za to, da se ne ponovijo več taka grozovita dejanja. Prisiljen sem torej storiti izredno ostre ukrepe. Pred Vami, kot predstavniki onih krogov prebivalstva, ki so voljni sodelovati pri obnovi, pa bi rad izjavil, da so ti ukrepi naperjeni samo proti zločincem, da nočem storiti niti enega ukrepa, zoper ljudi, ki so doma, ki ostanejo na svojih kmetijah, ki obdelujejo svoja polja, ki gredo po svojih opravkih. Nasprotno; ravno ti ljudje morajo biti zaščiteni proti zločincem, ki brio-žljo v svojih skrivališčih, v nočeh pa iz njih sestopajo in brez izbire napadajo nemške policiste in slovenske civiliste. Ta boj pa velja ne samo tolpam, ampak je naperjen tudi proti vsem, ki te tolpe podpirajo. Ugotovljeno je, da je imela tolpa v gorah taborišče, da so se v bližini nahajala seli-šča, katerih prebivalci so vedeli, da se nahaja tam taborišče, in ki so podpirali tolpe S tem, da so jim prinašali živila in poročila. Tudi te pomagače bo zadela najostrejša Vojni Božič 1941 Dr.O. S. Krainbttrg, 23. decembra. V tretje praznuje nemški narod božičn« praznike med vojno. Miali mož in žena, mater In otrok ter starčkov hitijo v teh dnevih razmišljanja ven na nemške fronte. Veljajo onim milijonom, ki stojijo na jugu in severu, na vzhodu in zapadu na straži, ki so nas obvarovali pred tem, da bi se furija vojne — ako ne upoštevamo malih napadov Iz zraka — razprostirala čez domovino in pustošila tam, kjer so leta in desetletja, opravljali trudapolno in skrbno delo. In od!, ki stojijo zunaj, bodo v teh dneh, ako jfafl t» dopušča služba, v mislih doma pri svojih ljubih. Vedo, da čas ne dopušča, da bi se osebno zadržavali pri ženi in otrocih, kajti edino s svojo službo jamčijo za bodočnost našega naroda in države. Ta misel na našo bodočnost nas napravi trde in močne. Ob božičnih praznikih, ki so prazniki miru, nam kličejo v spomin nepre? stana prizadevanja in stremljenja Fiihrerja, pokazati Evropi in svetu izhod iz zagaite, v katero je zašla po versailleskem diktatu miru, jim pokazati pot Iz teme pretresene sedanjosti v svetlo in zdravo bodočnoet, po kateri bi mogli iti vsi — ako ne bi nedo« stajalo dobre volje tako na Temzi kakor tudi v Washingtonu. Mi, sto milijonov Nemcev, zastopani v svetu po Fiihrerju in njegovih sotrudnikih, smo bili dobre volje, o kateri govori božično sporočilo. Ml smo bili pripravljeni govoriti o ureditvi bodočnosti, razpravljati o udejstitvi naše naravne pravice, da živimo kot narod v časti. Mnogi FUlu-erjevi predlogi o omejitvi oboroževanja — ki jih je stavila razorožena Nemčija t žvenketu orožja stoječemu in morda zaradi tega do blaznosti prevzetemu svetu — končno njegov zadnji na samozatajevanje meječi predlog na varšavske megalomanske mogotce so v tem oziru ravno tako zgodovinski dokazi, kakor mirovne ponudbe, U jih je po zmagonosnem koncu poljskega vojnega pohoda in vojnega pohoda na zapadu dal Fiihrer priobčiti Churchillu. Nje- govo in s tem nemškega naroda proženo roko za iskren in trajen mir so nenadno in (Nadaljevanje na 2. strani.}, ' brez preudarka pahnili nazaj. Naši dobri Stran 2. — Stev. 37. K A K Л vv A iN K h; N - li o 1 h Sreda, 24. decembra 1941. volji so se TOgali, da, FUhrerjeve besede so celo razlagali kot slabost. Toda srce nam zaradi tega ne upada in ne postajamo maloduSni, kajti naša vest je čista in mi smo tako krepki, da bomo vsiljeno nam vojno dovojevali do končne zmage, katera bo dala prosto pot novi bodočnosti. Zato tudi tretji vojni božič ojača našo bojevitost in naše zaupanje v zmago. Kako je pač nasprotno pri srcu in v možganih onim, ki nosijo odgovornost za to borbo dveh svetov, ki so krivi dosedanjega In še nadaljnjega krvoHtja v tej vojni.? Po svojem starem receptu bodo Churchill in Roosevelt, ki ju oba zadene glavna odgovornost za to vojno, in njun malopridni tovariš Stalin, v katerega bolševiški Rusiji je odstavljen Bog, na zunaj bil zopet nameščen, resnico zopet postavili na glavo in z licemerskim obrazom zločinsko zlorabili besede svetega pisma. Toda njihovo početje tako pred forumum svetovne javnosti, kakor tudi pred onim neizprosne zgodovine ne bo imelo uspeha, kajti preveč jih tlači breme krivde, ki so si ga lahkomiselno naprtili. Oni so to vojno vklicavali toliko časa, da so jo končno imeli, Churchill najprej kot zasebnik, potem kot britanski minister in končno v zadnjih letih kot ministrski predsednik, in Roosevelt najnesposobnejši človek, ki se je kdaj vselil v Belo hišo, ker je stal pred polomom v notranjosti, ker je bil na koncu svojega znanja, pa tega ni hotel priznati. Tako se je pa torej dal voditi po svojem brezumnem pohlepu po gospostvu, dokler ni končno tudi svoje lastne deželie zvlekel v vojno — v vojno, v kateri je šlo za vse drugo prej kakor za ameriške interese in probleme. Churchill in Roosevelt skupno s poosebljeno silo hudobca, s peklenskim svetovnim zarotnikom, zločincem in revolucionarjem Stalinom so predstavniki zle volje. Ne da bi jih v to kaj sililo, so postopali proti boljši razsodnosti, strmoglavili svet v vojno in si nakopali krivdo, netehtljivo krivdo. Njihova zla volja pa se ne bo nikoli izpolnila. Uresničiti so mogli sicer izbruh vojne, zmaga bo pa naša in vseh onih, ki se na naši, italijanski in japonski strani borijo m žrtvujejo za dobro stvar proti slamnatim možem večnega židovtva. In z zmago, se bo v svet povrnil mir, pristen in trajen mir, zajamčen po narodih, ki so dobre volje. Ffihrcr prevzame vrliovno poveljstvo vojske (Nadaljevanje s 1. strani.) ■ gah, kakršnih v svetovni zgodovini Se ni bilo, nad najnevarnejšim sovražnikom vseh ' časov se morajo sedaj armade na vzhodu spričo vplivov zime, ki je nenadoma napo-' čila, iz teka premikanja spraviti v pozicijsko fronto. Vaša naloga je, da do pričetka \ spomladi to, kar ste doslej z neizmernim J junaštvom in težkimi žrtvami priborili, rav-no tako fanatično in žilavo držite in branite. /Od nove vzhodne fronte pri tem ne priča-, kujemo nič drugega nego to, kar so nemški , vojaki storili že pred 251mi leti v štirih ru-. skih vojnih mesecih. Vsak nemški vojak mora pri tem biti vzor za naše zveste zaveznike. Preko tega pa bodo, kakor v pretočeni zimi, postavljene nove skupine In predvsem izdana bodo nova in boljša orožja. Varnost fronte proti zapadu se bo ojačila od Kirki-neza do španske meje. Tegobe organizacije zvez te fronte, ki danes prepregajo ves kontinent in segajo že v severno Afriko, je treba premagati. Tudi to bo uspelo. Brez od-loga se morajo opraviti priprave, da se ta-' koj povzame ofenzivni boj v spomladi do ' končnega uničenja sovražnika na vzhodu. Uvedba odločilnih drugih vojnih ukrepov bo kw nastopila. Te naloge zahtevajo, da ' se morajo oborožena sila in domovina na-' peti do najvišje storitve in do skupnega dela. Glavni nosilec oborožene sile pa je vojska. Spričo teh okolnosti sem se danes odločil, da kot vrhovni poveljnik nemške oborožene ■ sile osebno prevzamem vodstvo vojske. •' Vojaki! Poznam vojno že izza štirih let velikanske borbe na zapadu od leta 1914. do 1918. Doživel sem osebno kot navadni vojak vse strahote skorai vseh velikih materialnih bitk. Dvakrat sem bil ranjen in bil v nevarnosti, da naposled oslepim. Zato mi ni tuje to, kar vas muči, teži in tare. Toda po štirih letih vojne nisem v nobenem trenutku dvomil, da se bo moj narod zopet povzdignil, in z mojo fanatično voljo sem kot priprost nemški vojak dosegel, da se je ves р^тп&кј narod po več kakor 15-letnem delu Pet bolnih ladij Ш potopljenih, štiri težko poškodovane Veliki japonski uspehi fotografično ustanovljeni Tokio, 23. decembra. Mornarišlii oddelek cesarskega glavnega stana je objavil, da so izvidniški rezultati in poizvedbe japonske mornarice — vkoristili so tudi posnetke iz zraka — potrdili sedaj, da je v praksi pokončana pacifiška mornarica USA in zračno brodovje, ki je bilo nastanjeno v Havaju. Izgube mornarice USA in njenih zračnih bojnih sil v Pacifiku so po japonskem poročilu sledeče: Pet bojnih ladij je bilo potopljenih, med temi ena »California« razreda, ena »Maryland« razreda, ena »Arizona« razreda, ena »Utah« razreda in še neka nadaljnja, koje kategorijo niso mogli ugotoviti, razen tega dve težki križarki in ntk oljni tanker. Vojne ladje USA, ki eo težko poškodovane, da jih ni moči več popraviti, so ena bojna ladja razreda »California«, ena razreda »Maryland« in ena razreda »Nevada«, poleg tega dve lahki križarki in dva rušilca. Vojne ladje USA, ki eo sicer težko, vendar ne tako resno poškodovane, so; ena bojna ladja razreda »Nevada« in štiri ladje razreda B. Amerikanske izgube na letalih so bile ustanovljene s številom 450 letal, ki so pokončana po strojničnem obstreljevanju in s požigi. 14 letal je bilo sestreljenih v zračnih bojih, številna druga pa so bila razdejana. Povrh je bilo zažganih 13 letalskih lop in dve nadaljnji pa z bombnimi zadetki težko poškodovani. Poročilo potem povdarja, da pri tej zgodovinski bitki Japonci niso izgubili nobenih pomorskih bojnih sil niti niso bile te poškodovane. Polni zadetki na angleški industrijski napravi Iz Fiihrerjevega glavnega stana, 23. decembra. Vrhovno poveljstvo oborožene sile je dne 21. decembra naznanilo: Boji v srednjem odseku vzhodne fronte so še trajno nezmanjšano trdi. Odbito je bilo več močnih napadov sovražnika. V odseku neke armadne zveze je bilo pri tem uničenih 20 sovjetskih oklopnic. Tudi na področju okrog Leningrada so bili odbiti silni, po oklopnicah podprti poskusi Pri tem je bilo sestreljenih 19 sovražnikovih oklopnic. Zračno brodovje je z močnim učinkom napadlo sovražne čete in kolone vozil, zbrane oklopnice, postojanke baterij in bunkerjev. V severnem in na finskem odseku vzhodne fronte so bila z uspehom motena premikanja sovražnikovih transportov z razdejanjem dovoznega mateiala, železni-šikh vlakov in tirov. . Na angleški vzhodni obali je zračno brodovje v zadnji noči doseglo bombne polne zadetke na neki industrijski napravi. Izvidna letala so v pomorju okrog Anglije z bombnimi zadetki poškodovala dve sovražni ladji. V severni Afriki se nadaljujejo boji ob junaš.4i borbi vseh zavezniških bojnih sil na tleh in v zraTfu. Nekii »!n!ipliTa nemških bojnih letal je pri napadu na neko britansko letališče in na zbrana sovražnikova vozila uničila več letal in številne tovorne avtomobile. V času od 13. do 19. decembra 1941. je sovjetsko zračno brodovje izgubilo 81 letal, od teh je bilo 45 sestreljenih v bojih v zraiku in 30 po obrambnem topništvu, ostanek je pa bil razdejan na tleh. V istem času smo na vzhodni fronti izgubili 18 lastnih letal. 25.000 brt. nničenili v Atlantiku Iz Fiihrerjevega glavnega stana, 23. decembra. Vrhovno poveljstvo oborožene sile je dne 20. decembra naznanilo: V srednjem odseku vzhodne fronte бе trajajo težki boji. Nasprotnik je utrpel nove težke izgube. Skupine bojnih letal, strmoglavcev in lovcev so uničile sovražnikove poljske in topniške postojanke in z bombami ter obstreljevanjem s krovnim orožjem razkropilo konjenico in motorizirane kolone. Nadaljnji uspešni napadi iz zraka so bili naperjeni proti letalskim oporiščem in železniškim napravam. Neka tovorna ladja v Barentskem jezeru je dobila bombne zadetke težkega kalibra. V Barentskem jezeru je prišlo do ponočne bitke na vodi med nemškimi in sovjetskimi zopet strnil in se rešil versaillske smrtne obsodbe. Vojaki moji! Razumeli boste zato, da je moje srce popolnoma vaše, da služi moja volja in moje delo nemoteno veličini mojega in vašega naroda in da poznata moj razum in moja jakost odločbe le uničenje nasprotnika, t. j. zmagonosni zaključek te vojne. Kar morem za vas, moji vojaki vojske in orožja ji storiti v oskrbi in v vodstvu, se bo storilo. Vem pa tudi, kaj boste Vi mogli storiti in tudi storili za mene: Sledili mi boste zvesto in pokorno do končne rešitve države in B tem našega nemškega naroda. Gospod Bog pa ne bo odrekel zmage svojim vojakom. FUhrerjev glavni stan, 19. decembra 1941. podp. Adolf Hitler rušilci. Nek sovražni nišilec je bil vsled torpcdneg^ zadetka potopljen, nek drugi pa po topniškem ognju poškodovan. Nemški rušilci so po uspešnem boju nepoškodovani pripluli .v neko oporišče. V boju proti britanski oskrbovalni plovbi so podmornice v Atlantiku potopile štiri sovražnikove ladje e skupno 17.000 brt. Povrh sta bila s tor-pednimi zadetki poškodovana dva tankerja in neka tovorna ladja. V k ar al u sv. Jurija 80 letala, ki so bila poelana v evrho oboroženega izvida na morju, v pretekli noči iz nekega konvoja pokončala nek tanker z 8000 bri. V severni Afriki so se nemško-italijanske čete po odbitih sovražnikovih napadih načrtno odstavile od nasprotnika. Nemška bojna letala so v noči na 20. decembra z dobrimi zatdetki bombardirala vojaške naprave v luki Tobruka.. Britanska križarka potopijena Iz Fiihrerjevega glavnega stana, 23. decembra. Vrhovno poveljstvo oborožene sile je dne 19. decembra naznanilo; Pri obrambi sovražnikovih napadov so se na več mestih vzhodne fronte vneli trdi boji. Sovražntk je utrpel težke izgube. Zračno brodovje je navzlic slabim vremenskim prilikam napadalo nasprotnikove zbrane čete, topniške postojanke, sile oklopnic in dovozne ceste. V Kola-zalivu je bila z bombnim zadetkom poškodovana neka trgovska ladja srednje velikosti. V Srednjem morju je neka podmornica pod vodstvom Kapit&nleutnanta Drieberja pred Aleksandri jo potopila neko britansko križarko razreda Leander. Poskus nočne skupine britanskih bombnikov in lovcev, napasti nek pristan v zasedenih zapadnih ozemljih se je včeraj zrušil ob težkih sovražnikovih izgubah. Nemški lovci in obrambno topništvo so sestrelili dvanajst britanskih letal, med temi pet štirimotome bombnike. Pogrešamo eno lastno letalo. Hoiem, da poslane la dežela sretna! (Nadaljevanje a 1. strani.) kazenska sodba in tako bom poetopal tudi v vsakem drugem primeru. Kdor je član tolpe, kdor tolpam pomaga, zapade nemškemu zakonu in zadene ga smrt. Na prebivalstvo pa se po poklicanih predstavnikih prebivalstva obračam s pozivom, da nam zaupa in se naj izroča našemu varstvu. Ako bi bili Slovenci, ki so bili prvega decembra umorjeni, po prejemu pretilnih pisem prišli k našim varnostnim organom, bi jih mogli zaščititi. Tega pa niso storili, bolj so se plašili pred tolpami nego zaupali nexn£kl policiji In oro&nlStvu, zmto Jim ni bilo pomoči. Saj še vedeli nismo, da jim preti nevarnost. Nadejam se, da bo prebivalstvo v bodoče vedelo, da smo mi in moji policijski organi ter orožniki njihovi pomočniki, prijatelji in zaščitniki. Uspešno pa moremo naše delo le takrat dovršiti, kadar vemo, kje se razbojniki nahajajo, in kadar se nam pri tem pomaga. Poklical sem sedaj ojačenje v to deželo. Prebivalstvo bo to v teh dneh ugotovilo. Ne bomo več trpeli, da bi se miroljubni prebivalci zatirali in begali po lažnivih poročilih. Z vsemi sredstvi bomo iztrebili zlo, ki je prišlo čez to lepo deželo. Morilci tudi poskušajo zapeljavati prebivalstvo z lažnivimi poročili in najdejo pomagače za razširjanje; i zloma so to zlobneži, deloma pa bedaki. Trdijo, da je Nemčija poražena, pravijo da se nemška vzhodna fronta umika in trdijo, da je Fiihrer umrl ter da se bliža splošen punt komunistov. Te govorice so vse gola laž. Pošilja jih v svet moskovski radio. Zakaj? Zato, ker našim nasprotnikom tako slaba prede, da so njihovo zadnje upanje vstaje v ozemljih, ki jih je Nemčija z":edla. Bil sem pred nekaj dnevi v državni pisarni in Fiihrer nas je izvestil, o položaju, v katerem se danes nahaja Nemčija. Dokazati Vam hočem svoje zaupanje s tem, da Vam tukaj dam na znanje besede Fiihrer ja. Položaj, v katerem se nahaja Nemčija, je odličen in še celo izboljšan vsled vstopa Japonske v vojno. S tem je Amerika ovirana, da bi še nadalje prevzela zaščito angleške plovbe in tudi ne more več pošiljati orožja in vojnega materiala na evropsko in afriško bojišče. Amerika ima danes dovolj posla s tem, da brani ozemlja, ki so za Ameriko življenjske važnosti, ki se nahajajo v velikoay.iatskem prostoru In ki stoijjo danes že pod japonskim gospostvom. S tem se je položaj za Nemčijo še bolj izboljšal. Na vzhodni fronti nI nobenega nemškega umika, ampak nemška vojska na vzhodni fronti se je po FUhrerjevem ukazu nastanila т zimskih stanovališčih v postojankah in stanovanjih. Nemška oborožena sila je utrdila in zaščitila zapadno obalo Evrope. Na vzhodu je postavil nepogojno уазкп ок<ф, Fiihrer, ki je vse to storil, on živi, je zdrav, pri najboljših močeh in tudi v najboljšem razpoloženju in Fiihrer ve, da nam zmage ne morejo več iztrgati. Fiihrer se danes peča samo še z mislijo, kako bi se ta Evropa s svojimi пагоТ pod nemškim vodstvom in z zaščito nemškega prava ter nemške moči mimo izgradila. To je skrb Fiih-rerja in naša naloga v tem prostoru. Ce pridejo sedaj razbojniki in amerikan-ske, bolševiške in židovske radiooddaje menijo, da bodo mogle tukajšnjemu prebivalstvu natvezati laži, takrat se morajo vsi pamettli In. r««ml LmjaarttLt To so laži, ne verjamite jm! Ako men jo, da bodo mogli tukaj izvršiti vpoklic mladih, za orožje sposobnih ljudi, povem tem ljudem: Tem vpoklicom se ne smete pokoriti! Kdor zapusti delovno mesto, sabotira izgradnjo, se uvršča med razbojnike in zapade s tem zakonu. Kdor pa ostane na svojem delovnem mestu, tega ščiti nemško pravo in nemški red. Uvedel sem potrebne ukrepe za zaščito tega ozemlja. Moja skrb bo, da se na nemško-italijanski meji ne bo več vršil neopravičen promet. Zavaroval bom celo mejo. Zatrl bom komuniste, kolikor se še nahajajo med Vami, jih dvignil in tukaj pridete tudi Vi v p<^tev, da nam javite kolovodje in hujskače. Skrbeli bomo za to, da ne bodo mogli še nadalje strmoglaviti ljudstva v nesrečo. Z vsemi sredstvi propagande bom skušal prebivaltvu vse pojasniti. Najvažnejši pa je vpliv, ki ga lahko izvršujete Vi, kajti Vam ljudstvo zaupa, in če prebivalstvo vidi da imate Vi zaupanje do mene, bo tudi ono meni zaupalo. Tudi Fiihrerju morate zaupati, kajti Fiihrer hoče, da bo dežela srečna, on je prijatelj prebivalstva te dežele in tudi jaz sem prišel kot prijatelj v to deželo. Povejte to tudi Vašim prijateljem in ti naj to zopet povedo naprej, naj se razširi. Z vsemi sredstvi bom skrbel za to, da bomo pomagali prebivalstvu. Vsak, kdor je reven, naj dobi pomoč, vsak, kdor hodi na delo, naj bo zaščiten, upotrebili bomo vso našo krepkost, da napravimo to deželo srečno. To se pa more zgoditi samo z VaSo pomočjo. Zanašam se na Vas, na pawet in razumnost prebivalstva. Zanaša® tudi na to, da zaupate našemu velikemu Fiihrerju Adolfu Hitlerju, ki je POStal tudi Vaš Fiihrer, da ste uverjeni o tem, da bo novi red Evrope prinesel tudi zadovoljstvo za te pokrajine. To je vse, kar sem Vam danes hotel povedati. Prosim Vas, da kot predstavniki prebivalstva razširite to med Vašimi rojaki. To je pa tudi izjava, ki jo podajain povodom prevzema službe, < Heil Hitler! Nadaljevanje povesti je danes na 4. strani Verlag und D ruck: NS.-Gauverlag und Druckerei Kfirnten, GmbH., Klagenfurt. - Verlagslelter: Dr. Emil Heltjan, — Hauptachrif tlel ter: Dr. Otto 8Čh«^ Eurzelt lat AnzelgeoiiBt« №. 1 дШПж. Si^a; 24. Зесетпћга T941. K AR A W ANKEN-BOTE ' stran 3. — SteV." 37. ../S. Ш'" v ' p; .ф - , '^:r ^ .v,.-. , -V;-' i«......illi Gene T.a I Dieti poroča F ii h r e r j u General Dieti, junak Narvika, poroča v FUhrerjevem glavnem stanu o operacijah na severni fronti, (Presse-Hoffmann, Zander-Multiplex-K.) Božična pošta je došlaj Ogromne količine vojne pošte so došle za božič za naše vojake na fronto. (PBZ. Scheunemann, Zander-Multiplex-K.) № ' ' Gauleiter d r, Rainer, Reichsinnenminister d V'službo Reichsstatthalterja, KriiemfempatjapoVoIgi Zadnji pozdrav za več tednov D o n aš al c i menaie ki ga Reichsinnenminister^ dr, Frick uvaja Nenavadni leseni brod. (PK. Aufnahme; Podmornica plove na novi voSnji proti so- se na potu v prve vrste krijejo proti sovrai' v-službo ReichsstatthaltpTia. (Illk.) Kriegsberichter Bauch, PBZ., z.) vrainiku. Sef flotilje maha ppsadki pozdrav, nemu topniškemu ognju. РјЈјјШта* ' -i У..- J.',, I. J: .1 , . ■ !*'' J'. KJST&t! tm- mm Л-.Ш M otoT izT ane e d inice RAD Oklopniški armadi dodeljen motoriziran oddelek državne delovne službe na Juino-vzhodni fronti pred odhodom na službo. 11 al i j a v vojni proti USA V zvezi na velik govor Duceja v palači Venecija, v kateri je objavil nastop vojnega stanja proti USA, so se vrSile v Rimu navdušene manifestacije. (Scherl, Zander M., K.) šiV- ■ •• '' < ' j : Ob no vaz afro nt o Nočni boji predTobrukom Kegljanje na ledu V ozemljih vzhodne fronte, kjer ni več direktnih bojev, skrbi nemško gospodarsko V ozkih hodnikih bunkerskih naprav čaka Priljubljeni šport naših vojakov na vzhodni vodstvo za (im pieJSnjo obnovo. ([PK. Aufnahme: Kriegsberichter Henisch, Atl.,-Z^ OMitvo na povelje-k-napadu. irooti med gostim šasom,...... stran 4. — Stev, 37. KARAWANKEN-BOTE Sreda, 24. decembra Ш1. VESELE BOŽIČNE PMAZNUKE! Prava Ijnbezen Iraja večno! Božična poveat Spisal Tone Stražar — Krainburg N dan 24. decembra v letu 1913. je bilo. Na kolodvoru v Klagenfurtu je bilo ta dan izredno živahno; kako tudi ne, saj so se sprehajali po peronu sami mladi postavni fantje vojaki, ki so čakali prihajajočega vlaka, da jih odpelje na njih domove, kjer bodo s svojimi dragimi praznovali tako vesele Božične praznike. Med temi vojaki dopustniki je bil tudi postavni korporal Franc Gornik od znanega 17. p. p. No, po mnogem čakanju je začel klicati sprevodnik: »Einste'gen, einsteigenlf V svoji zmedenosti je bil France Se vendar tako srečen, da je dobil prostor pri oknu, kjer je lahko gledal prijazne koroške kraje. Vlak je brzel hitro, ali še vse prepočasi se je zdelo Francetu. Ko je tako zrl skozi okno, je nehote posegel v bluzni žep in potegnil venkaj lepo božično razglednico in bral: »Nepozabni mi France! Sprejmi prisrčne pozdrave! Kaj ne, da se pripelješ na dopust, oh kako težko Te čakam! Se enkrat — pridi — srečne Božične praznike Ti želi vedno Tvoja zvesta Tončka Zeleznik — Na svidenje!!!« No, po par urah je pripeljal vlak skozi karavanški predor. Kmalu bo France med svojimi ljubimi domačimi in spet bo videl svojo ljubljeno dekle! Ura je bila 11 ponoči na sveti večer. Druge noči v takem času vse počiva, ali vse drugače pa je to noč. Ljudje hite v praznično veselem razpoloženju k polnočnici v Mo-rautsch. Med temi, ki so hiteli k cerkvi, je šel tudi srečni par, postavni vojak dopuat-nik France in njegovo dekle! Hodila sta sama za drugimi, da sta bila nemotena, imela sta samo te kratke zaupne pogovore: »No, no, France, aU si se kaj spominjal na mene v tem času?« »Pa Se vprašuješ?« »Veš da!« No, tu imaš zagotovilo, da se Te spominjam, kupil sem ti za spomin v Klagenfurtu!« In France je svoji Tončki nataknil na prst desne roke lep zlat prstan. Tončka je bila vsa srečna. Prav nič ni premišljevala, tudi ona je segla po svojem prstančku in mu ga nataknila na prst. »Na, France, tu mojega! Naj naju prstani, vedno spominjajo na najino ljubezen — kajne prišel bo čas, ko bova vedno skupaj!« »Da, da, Tončka moja — ti in nobena druga! Naj naju ta sveti večer vedno spominja na najino ljubezen!« Leto dni pozneje. Na svetu je vzplamtela vojna. Kje neki je korporal France? Težko ranjen leži v neki bolnišnici v Bu- dimpeSti, zamišljen, pred očmi se mu vrstijo dogodki zadnjih tednov. Z drugimi vred je odšel takoj med prvimi na gališko bojišče. Kot drugi, se je tudi on hrabro boril; iz korporala je že dosegel stopnjo narednika ter bil odlikovan z veliko srebrno kolajno. A v sredini meseca novembra, ko je v Karpatih v prehodu Dukle vodil patrulo, je bil ranjen v desno nogo z dum-dum kroglo. Le izredni spretnosti nekega zdravnika se je imel zahvaliti, da mu niso noge pod kolenom odrezali. Vse to je premišljeval France, pa tudi to, da sta ravno pred enim letom na ta dan vsa srečna s Tončko hodila k polnočnici. Ko je France vse to premišljeval, je zopet prišla k njemu gospodična Kati, madžarka-bolničarka, ki je znala dobro tudi nemško in za silo hrvaško. Bila je hčerka imovitega posestnika in gostilničarja. In je iz ljubezni do trpečih vojakov odšla v bolnišnico ter prevzela težko delo. Francetu je stregla z vso mogočo skrbjo in ljubeznijo. Razvajala ga je z darili tako močno, da mu je skrivaj že prihajalo tesno za bodočnost. Tudi danes na božični večer, je prišla sestra Katarina ob navadni uri k Francetu, vsedla se je k njemu k postelji in podrobno razgrnila darila ppleg njega na nočni omarici. Vedno znova je te reči drugače urejevala. Bila je vendar nekoliko nervozna, utrujena od dela, dobra sestra Katarina. France je ravno hotel nekaj reči, tu pa je nenadoma potegnila iz torbice še nekaj in to s tresočo roko prožila Francetu. Bil je to dragocen, zlat pr-stanček. Mraz In vročina sta izpreletela Franceta. Zdaj se mu je bilo treba odločiti. In tako je tudi storil. Pripovedoval ji je o svoji Tončki.... • Zopet je preteklo leto in tudi v tej noči so hiteli ljudje k polnočnici. Med ljudmi, ki so šil po nočni cesti proti Mor&utsch, je bil tudi en dopustnik. Narednik France z njegovo mlado ženo. »Ali Se veš, France,« je Tončka prekinila molk, »ali Se veš, kako sva pred dvema letoma hodila po isti poti?« France je prikimal z blaženim smehljajem na licu. »Tudi pred enim letom,« je nadaljevala Tončka, »sem bila ves večer sama. Vendar ne osamela. Moje misli so bile pri tebi. Na tihem sem se pogovarjala s teboj... Ali si tudi ti kaj pomislil na mene?« »Da,« je odvrnil France. In po kratkem premolku je pripovedoval svoji ženi srečanje s sestro Katarino, kateri se je imel zahvaliti za toliko reči. Sporočilo božičnega darila Spisal Robert H o h 1 b a u m Ob prvemu srečanju Antona Brucknerja z gospodično Miciko Gasteigererjevo je bil zrak poln bezgovega vonja, v mraku so opojni metulji omotično obletavali njegovo delovno svetiljko in kmalu je cela pokrajina postala plava liki klasje in cvetno-modra kakorSni so bili lasje in oči gospodične Gasteigererjeve. In to je bilo ravno oni čaa, ko je Bruckner ustvarjal scherzo svoje nove simfonije. V začetku spomladi ga je bil pričel. Toda takrat ni hotelo naprej. Cesto je pač z nedoumljivo sapo zazvenela v njem kakšna zamisel, todtt sapa jo je zopet neznano kam zavela. Neko določno, kolebavo hrepenenje je vzelo Brucknerjevo srce v posest, da ga je obhajala groza, da ga je bilo strah pred njim kakor da poteka iz hudiča. In bolj pogoeto kakor drugekrati je v teh nestanovitnih dnevih vzel molitve-nik v roko. Ta pa je bil iz lepega črnega baržuna, robovi so bili obiti s srebrom in v sredi vezave je lesketal celo zlat križ. Toda najlepše na njem je bilo vendar to: dobil ga je bil od matere. Včasih, kadar je gladil mehki baržun, je imel občutek, kakor da se ga dotika mehka ženska roka. Vse to se mu je potem često zazdelo kakor pravljica. Kajti, odkar je bila mati mrtva, ni bil nihče več poskušal gladiti po od dela utrjenih robovih njegovega čela. Onega dne pa, ko je bil zagledal gospodično Gasteigererjevo, je vse to postalo drugače. Srce mu je sicer glasno in močno razbijalo, toda omahovalo ni več. Nedoločno hrepenenje, na katerem je zbolel ta kmečki potomec, se je umikalo določeni, čeprav v začetku zanj podzavestni želji in kar je bilo najvažnejše, pred njo je moralo vse drugo potihniti. Zamisli za scherzo, ki so ga celo predčasno pomlad vodile za nos, so se vrnile in se pohlevno liki i>B^j)9|^uhnlle pred njim, . tako da ^Ih. je mogol po svoji volji prijeti. In potem ga je zagrnilo delo, kakor še-lest klasja in poletna sapa. Ako je hotelo zastati, je posedal pol ure pri Miciki Ga-Bteigererjevi, govoril o veselih rečeh ali pa molčal in vdihoval njeno bližino kakor v6nj travnikov. In potem ga je napolnil stva-rilni nagon, da so se mu kaj kmalu usipale izpod rok glave sekiric kakor cvetke iz božje roke. Niti najmanj mu ni prišlo na um, da se Se nikoli ni tako malo bil spomnil na Boga kakor v teh dneh. Ko je bil ž njim pričel svoje zadnje največje delo, se mu je tu pa tam, kadar se je v najglobokejši ponižnosti čutil v bližini Večnega, porajala vrtoglava smela misel,, da bi to delo posvetil Bogu, kot njegov najbolj veren otrok. Komaj da se je tega domislil. Da, v prestankih, ki so 80 kakor trenutki drgetajoče tišine travnikov legli na razgibane dihljaje sape njegovega osrečevalnega ustvarjanja, mu j« včasih prišlo na pamet, da bi bilo prav za prav lepo in dolžnost hvaležnosti, ako bi ta delo poklonil gospodični Miciki Gasteiger« erjevi. Njegova zvočna poletna eapa j# vzdržala prve viharje in sneg in nekega tihega dne je mogel zapisati zadnje sekirice svojega. scherza. 2e naslednjega jutra je tekel h gospodični Miciki Gasteigererjevl, da ji sporoči to veselo vest; za take priliko je bila ona vedno nared s smehljajem, ki ga je on vzel za dokaz, da se iz dna srca veseli ž njim. Ker je bil tako lepo vdelan, je nameraval takoj pričeti z delom lagotne skladbe. Izvlekel je svoje stare osnutke, bili so mu tuji. Nobenega odmeva ni bilo ▼ njegovem srcu, pa tudi nič novega ni vzniknilo iz njega. Prazno in tiho je bilo v njem. Sedaj se je zopet povrnil k Bogu in molil. Toda ni rastel v dvogovoru, postajal je manjši, in Bog se je vedno bolj umikal nazaj v zvezdno nebo. Kajti tudi to e je bilo oddaljilo od njega in mu postalo tuje. Prej so ga njegovi glasovi večkrat ponesli kvišku ,in glas in blesk sta se bila zlila y enoto, ni se več zavedal, ali polje okrog njega obilica njegovih akordov ali morje zvezd. Danes se je držal zemlje kakor tisoči okrog njega. In popadal ga je čuden strah. * Na božič Je zarana dolgo ogledoval dragoceni molitvenik, roka mu je počivala na mehkem baržunu in poskušala posnemati materno božanje. Ginil je od novega pože-Ijenja svoje naravi. Nato je stal pred zrcalom, robate roke so poskušale čim najbolj umetno zadrgniti ovratnico, z divjo vnemo je krtačil klobuk in plašč, potem je zavil knjigo v tanek .svilen papir in jo nesel skozi skrivnostno delavne ulice. Srce mu je razbijalo, ustnice so mu drhtele ... Stalni lahni smeh, ki je bil posebnost go- Bpodlftnl Oaetelg«rer jwvi. вш. j# tako, da ni mogel izobličiti nobenega jasnega stavka. Momljal je nekaj o današnjem prazniku, o osamelosti, o materi, ki je bila kaj dobra gospa in da je celo nekoliko na-likovala gospodični Miciki, vedno se je namreč tako ljubko smejala, in da je vedno molila iz lepega molitvenika, katerega je on podedoval po njej, in da bi zato ne mogel biti v boljših rokah, od onih gospodične Micike, in da bi on, in da bi on... S tresočima rokama je razgrnil zavitek, svila je vršela na tla, molčeč je deklici prožil knjigo. Micika Gateigererjeva je za (Nadaljevanje na strani 5.) E.T. A Hotimann fkaislee ршел Utoia POVKST 13 Mladi advokat je pričel s tem, da si je pri pristojnih oblastih izprosil vnovično natančno preiskovanje v grofovih papirjih na gradu. Sel je sam tja z grofico in vpričo sodnega uradnika so našli v neki doslej ne-opaženi orehovi omari star portfelj, v katerem se sicer ni nahajala sodna prejemnica o položitvi oporoke pač pa nek drug papir, ki ga je mladi advokat očitno smatral za zelo važnega. Na tem papirju je bil namreč točen popis vseh okolnostih do najmanjše podrobnosti, pod katerimi je grof v prid svoje soproge sestavil oporoko in jo Izročil nekemu sod-лети dvoru. Diplomatsko potovanje iz Pariza v Petrograd je privedlo grofa v KSnlgs-berg. Tukaj je slučajno našel nekaj plemi-čev domačinov, ki jih je bil na nekem drugam potovanju srečal v Italiji. Vkljub po-spešenosti, s katero je grof hotel opraviti to potovanje, se je vendar dal pregovoriti, da je nekoliko pohajal v Ostpreusenu, posebno ker so pričeli lovi In je bil grof strasten lovec. Imfenoval je mesta Wehlau, Allenburg, Friedland itd., v katerih je bil. Neposredno na to je nameraval, ne da bi se vrnil v KSnigsberg. nadaljevati pot protl^ ruski meji. V nekem malem mestecu, kojega videz je bil po grofovem opisu čim najslabši, pa je nenadoma obolel na živčni bolezni, ki mu je skozi več dni vzela vse čute. K sreči ee je nahajal v kraju mlad, zelo spreten zdravnik, ki se je zlu krepko stavil v bran, tako da grof nI le prišel k močem, ampak mogel celo v nekaj dneh nadaljevati potovanje. V srce mu je pa segalo, da bi se drug tak napad na potovanju mogel končati z njegovo smrtjo in njegovo soprogo spraviti v največjo revščino. Na njegovo ne malo začudenje pa mu je zdravnik povedal, da se v kraju, čeprav je majhen in daje po zunanjosti žalostno sliko, vendar nahaja prusko deželno zborno sodišče In da lahko pri tem položi oporoko z vso slovesnostjo, kakor hitro mu uspe dokazati svojo istovetnost. V tem je pa bila zapreka; kajti kdo bi naj grofa poznal v tej pokrajini. Toda kako prečudna je igra naključja! Ravno takrat, ko je grof v mestecu stopil Iz voza, je stal med vratml gostilne star, onemogel mož, že akoro pri osemdesetih letih, ki je prebival v neki sosednji vasi In se preživljal s pletenjem košar; prihajal je le redkokdaj v mesto. Ta starček je bil v mladih letih služIl v avstrijski armadi In bil konjar pri grofovem očetu. Na prvi pogled je spoznal sina svojega gospodarja, in on ter njegova žena sta bila za grofa neoporečni priči istovetnosti, razume se, ne v njuno škodo. Mladi advokat Je takoj uvidel, da je Izsleditev natančnejših okolnosti odvisna le od pregleda na kraju samem in točne primerjave z grofovimi beležkami, da se tako do-žene natančnejšo sled, kje je grof obolel In napravil oporoko. Odpotoval je z grofico v Ostpreussen. Tukaj je kanil po možnosti po vpogledu poštnih knjig pozvedeti smer gro-fovega takratnega potovanja. .Vendar je po mnogih brezuspešnih naporih zvedel le to, da si je bil grof najel poštne konje za progo Eylan—Allenburg. Za Allenburgom se je zgubila sleherna sled, vendar pa je bilo ugotovljeno to, da je bil grof ubral svojo pot v Rusijo čez prusko Litavsko in to tembolj, ker sta bila v Tilsitu vpisana grofov prihod in odhod z izredno pošto. Cisto klavem in poln skrbi je nekega deževnega večera dospel z grofico v malo aelako mestece Inster-burg. Prevzele so ga nenavadne slutnje, ko je vstopil v bomo sobo gostilne. Zdelo se mu je, kakor bi bil doma, kakor da bi bil že sam kdaj tu ali kakor da bi mu kdo v podrobnostih opisal tukajšnje bivanje. Grofica se je podala v svojo spalnico; mlidi advokat ве je nemirno valjal na svoji postelji. Ko je jutranje sonce prisijalo v sobo, mu je bil pogled obrnjen na opno v kotu sobe. Opazil je, da je na velikem kosu odpadla modra barva, s katero je bila soba le prebeljena, in da se je prikazala zopema prerumena temeljna barva, na kateri so bili nameščeni raznoteri pošastni obrazi kakor ljubke arabeske po novozelandskem okusu. Cisto iz sebe od veselja in vzhičenosti je mladi advokat skočil iz postelje; nahajal se je v sobi, v kateri je bil grof Z... napravil usodepolno oporoko. Opis se je prenatanko ujemal; ni bilo več nobenega dvoma. Zakaj bi naj čitatelja utrujali s podrobnostmi, ki so se sčasoma dogodile? Dovolj! V Insterburgu je bil, kakor še sedaj, sedež pruskega višjega sodišča, ki so ga takrat imenovali dvorno sodišče. Mladi advokat se je z grofico takoj podal k predsedniku; po listinah, izdanih v pravi obliki, ki jih je bila grofica prinesla s seboj, je bila popolnoma izkazana njena legitimacija; ker ni bilo nobenega dvoma, so opravili razglasitev oporoke, in grofica, ki je bila tožna v veliki bedi zapustila svojo domovino, se je vrnila v posesti vseh pravic, ki jih ji je hotela ugrabiti neprijateljska usoda. Za Ančko je bil advokat nebeški polbog, ki je bil zmagonosno čuval zapuščeno nedolžnost pred hudobijo sveta. Tudi od Jeter-nika, visoko občudujočega bistro glavo in delavonost mladega advokata, so se usula pretirana poveličevanja. Tudi mojster Straža je hvalil Andrejevo obrtnost, toda s po-udarkom, da je storil prav za prav le svojo dolžnost, in da se njemu — mojstru Straži — dozdeva, da bi se vse to dalo doseči po veliko krajši poti. »To zadevo,« je rekel Andrej, »smatram pravcato zvezdo sreče, ki ml je prlsljala na moji še le začeti življenjski poti. - Stvar je zbujala veliko pozornost. Vsi ogrski magnatl so bill razburjeni. Moje m# je dobilo sloves In, kar pri tem ni najslabše, grofica je bila dovolj radodara^ pa ml je poklonila deset tisoč brabantakih tolarjev.« 2e med vsem pripovedovanjem mladega advokata je na obrazu mojstra Straže pričela čudna igra mišic, ki se je stopnjevala do Izraza največje zlovolje. »Kaj,« je vzrojil nazadnje s plamenečlml pogledi in levjim glasom, »kaj? Ali nisem dejal, da si prodal pravico; za to, da je grofica* svojo zakonito dediščino mogla izvleči ukanljivim sorodnikom, je morala plačati z denarjem, morala je žrtvovati zlatega ma-lika. Fej, fej, sram te bodi!« (Dalje prlhodnjl&f Sreda, 24. decembra 1941. KARAWANKEN-BOTE Stran 5. — Stev. 37 (Nadaljevanje s 4. strani.) hip etala nema z napol odprtimi ustmi, debelo gledala, zdajci je pa iz nje neustavlje-00 izbruhnilo; »Molitvenik mi podari! Ali je kdo že sli-Sal kaj takega? Molitvene bukvice, jcžeš na, molitvene bukvice!« Divje je butnil njen smeh proti Bruck-nerjevemu čelu in ga sunil v prša in erce, da se je počasi umikal in potem s prstmi trdno 8e oklepajoč uboge knjige, kakor da je ta zadnja njegova opora, lezel po stopnicah in se opotekel na plan, v zadnji dnevni tnišč. Dolgo je Anton Bruckner taval po ulicah, bila je že tema, ko je prišel domov. Gospodinja je ravnokar prižgala sveče malega božičnega dreveeca, ki ga je bila postavila na mizo. Čakala je, on pa ni spregovoril nobene besede. Ta je tresoglava in srdita odšla nazaj v svojo sobico. Zrl je v igro lučk. Mamilo ga je pred njegovimi pogledi, begalo In plašilo. Iz svetlobnih snopov so švigali motivi njego-Bcherza, zapletali se in plesali okrog njega, izgubljali ritem in zvok in se orili v emeh, V tistile Micike Gaeteigererjeve! Luži «0 bile njene porogljive oči. Anton Bruckner je ugasnil sveče. Tema in molk... Mrzlo kot led se je plazilo k Bruckner-jevemu srcu, višje in višje, zadrgovalo mu j* erlo. hotelo zasenčiti njegove oči. Zbral je zadnje moči in stopil k oknu. Ogromno se je godilo ozvezdje. Kolikokrat si je il iz njega pridobil moč za vse svoje ho« ®nje. Silovito je sedaj vzraslo edino vpra> »ЗДје samotarja. In sedaj mu je prihajal odgovor iz daljave: Ker si me izdal, ker si nebeške stvari hotel prodajati zemlji. Brucknerjeva glava se je nagnila navzdol v globoki presunjenosti.'Koliko časa že ni bil slišal božjega glasu? Glasu Boga, ki ga je bil poklical v svojo službo, ki je bil neprestano njegova sreča in njegov o«lon. To službo je bil zapustil. AH mu je bilo na božjem blagoslovu in na zemeljski sreči? V svesti si krivde mu je glava klonila vedno globlje. Tu je vnovič donel glas, glasneje je govoril. Toda bil je mehak. In Sadaj je odje?'"ilo v njegovem srcu. Zvoki bili, mogočni in veliki, kakor Jih še ni slišal nikoli. Božično drevesce je bilo Zvezdnato a«bo, baržunasto mehka roka noči je božala Brucknerjevo čelo in srce. Jn pod njim se je pogrcznila vsa mala zemlje, ki ni bila nič več kakor razvejani smeh V neskončnem prostoru... Zastava 8р1за1 Boštjan Miiller »Moral boš iti spat,« je rekla mati. »Zakaj?« je prosil dečko. »Vojna je«, je rekla mati. Deček jo je gledal г veliki očmi. To je že d&vno vedel, da je vojna; že dve leti je bila vojna in oče je bil na bojišču. »Vojna je,« je povzela mati, »in ti moraš zdaj leči, kajti Jezušček danes gotovo pride zarana, ker mora še na fronto k očetu in k drugim vojakom.« »Ali гев leti na fronto?« je vprašal dečko. »Da, zakaj me tako izprašuješ?« ^ček je molčal. Bilo je pač tako, da nI vec veroval na Božička, Ne, to je bila pravljica kakor vse druge, lažniva pravljica velikih. Tega pa materi ni hotel povedati. Bila je tako žalostna, ni se ji moglo zreti v oči, tako žalostna je bila. Deček je bil osem let star in velik ter bister. Bil je vojno dete, izkušen na cesti, pretegnjen zaradi stiske težkega časa. Dane* me je bH tepel z Viljemom Peileom, ker je ta rekel, da je Božiček bedastoča, prava nespodobnost in da ni nič resničnega na njem. Tepel se je bil z velikim Peileovim f-intalinom, крг le mogoče vendar le bil Je- Dk rcinfic frcuDe hot mon on d#m K*rl. if ill vergr^uo^hot und id>l6ft gift Also oil## Zfichen GfiumHkeH Dl# Mutiet gih' NESTLE KINDERNAHRUN^ hergeifeltt oui d#m Bflstondtei' d#* W«i}«nkornt>, b»sr*r Alpen-votlmiich wnd Zudtif 2utoft knochfn- vnd blutbildendtrSoU* #mdy#nVi»Qmln#mdm*leb#rfron$ »»wi« Niitlt Wien Aktl»ng»iellwh>R Wl»t. I. ■iktrilral* M zušček in, če se je kje nahajal, se vendar kaj takega ni moglo govoriti. Pa najbrž res ni bilo nobenega, ker je bU izgubil, čisto jadno je bil pobit na tla. »Mati,« je rekel dečko. »Ali bi mi Jezušček lahko prinesel kakšno zastavo iz fronte?« »Kaj praviš, fantek?« Mati Be je prestrašila. Nenadoma je spoznala, kako je bilo z dečkom, videla je dvom na obrazu, čuječe oči, skoro kakor od kakšnega odraslega. »Zastava,« je rekel dečko, »saj je lahko tudi taka zastava, ki jo je sovražnik zavo-jeval. Jezušček jo /endar lahko zopet odvzame sovražniku...« Dečko je pomislil. Ako je bil v resnici Jezušček, je vendar lahko izpolnil vsako željo. To je bila sedaj prav težko izpolnjiva želja, toda... je pomislil dečko. »Ne, zdi se mi, da Jezušček tega ne bo mogel,« je žalostno odvrnila mati. »Jaz pa bi rad imel veliko, pravo zastavo. Lahko je tudi nekoliko osmojena od strelov in granat,« je rekel dečko. »Ne, tega pač Jezušček ne bo mogel.« Nato je moral dečko v posteljo. Spal je z materjo v eni sobi, ker se je oče nahajal že leto in dan v vojski. Toda danes ni spal. Danes je bedel in vlekel na uho,, kaj dela mati tako neznansko dolgo v sosedni sobi, ko bi moral vendar Božiček tako rano priti. O, saj je vedel, kaj dela, Božička dela, to je bilo. — Toda zakaj ostane tako dolgo? Saj je bila vendar rekla, da je Jezušček v tem letu ubog, ker se nahaja v vojni stiski. Da, to je že bilo res. Mati je bila uboga in večkrat v stiski. Podnevi je morala prati za tuje ljudi, vse to je premišljeval dečko in ni mogel spati. Ležal je na postelji in bil žalosten in najrajši bi sedaj zopet veroval v Jezuščka in potem sladko zaspal. Včasih je slišal zraven mater. Enkrat je šivala tudi na šivalnem stroju. Veliko pozneje je zabijala žeblje. Ali pač zopet krpa moje čevlje z jermenskim usnjem? je pomislil dečko in rdečica sramu ga je oblila, ker je moral hoditi s čevlji, ki jih je mati sama krpala. Spričo te nove žalosti je zaspal, nazadnje se mu je zdelo, da čuti kakor da se nekaj malega smodi. Pozneje, ko je mati prišla v sobo, se je za hip zbudil. »Je 11 že bil tukaj?« je vprašal. »Ne, toda kmalu pride, le zopet zaspi!« je rekla mati in je bila nekam čudno vesela. Pristopila je k dečku, ga poljubila in rekla, da mora sedaj pač zelo misliti na Jezuščka. Dečko se je spomnil na zastavo. Toda rekel ni ničesar o tem. Ne, je že moralo biti tako, kakor je bU trdil Peilsov Vili, da je to lažniva pravljica velikih. Ko ga je drugo jutro mati zbudila, je imela žareče rdeča lica, glas ji je bil razburjen. »Fantek, pridi hitro, bil je tukaj!« Oblekla ga je hitro in hlastno — rekla je: »Zapoj!« Dečku pa ni bilo za petje. Prevelik sem, je pomislil. Veliko prevelik. In čisto nič se mu ni mudilo, pustil si je zelo, zelo veliko časa.... Toda ko je vstopil v sobo, so gorele sveče na božičnem drevesu in .... Pregledal je igrače. »Ali se veseliš?« je vprašala mati. »Da,« je rekel dečko in hodil okrog ter gledal. Tu je bila njegova stara samokolnica, nanovo pobeljena, tam je bila njegova huzar-ska uniforma x novo čelado. Staro eo mu razklali v nekem boju. In potem je dobil tople repične kave in božičnega peciva. In potem se je naenkrat razlegal krik. Svit je prišel na svet, prodrl skozi okno v utripajoče lesketanje sveč. V tem somraku se je videlo nekaj rdečega za drevesom. Dečko je obledel od strahu in veselja. Mati se je smejala predse. Ogromna turška zastava se Je razvijala za božičnim drevesom, večja od človeka. »Mati,« je rekel dečko, »je 11 od fronte?« »Poglej si jo!« Stopil je tja in jo spravil na svetlo. Bila je to krvavordeča zastava z rumenim polmesecem in zvezdo, imela je pa povsod male okrogle prižgane luknje, skoraj cel tucat. »O, mati!« je rekel dečko, in nI videl siromaštva na mizi s pičlimi darovi. Tudi p-zneje ni videl, da manjka na oknu v veži rdeča bombažasta zavesa in da manjka dolgi držaj metle za pajčevino. Imel je turško zastavo iz fronte in nobenega dvoma ni bilo več pri njem. »Takoj,« je rekel, »grem dol in ustrelim Peilsovega Vllija —!« »Zakaj?« le vprašala mati. O, tega ti ne morem povedati...« 9ospođaws^e vesti Deset nemških razstav v letu 1942. Kakor zadnji dve leti, bo nemško gospodarstvo tudi leta 1942 priredilo v .celoti, deset obrtnih razstav. Od 1. do 6. marca bo v Leipzigu pomladai;ska razstava, med 9. in 15. marcem bo v Wienu pomladanska razstava, med 22, in 24. marcem istotako v Kolnu, med 22. in 29. marcem (torej sko-Praj istočnsno) pomlsxianska razstava v Pragi. V Breslau priredijo med 13. in 17. majem razstavo, Iti ji bo pridružena prodaja kmetijskih strojev. Takozvana 30. nemška razstava na vzhodu bo v Koniga-bergu med 16. in 19. avgustom. Isti sledi tradicionalna razstava v Leipzigsr Kerbst-messe, ki bo od 30. avgusta do 30. septembra, V Kolnu bo od 13. do 15. septembra, v Wienu pa od 20. do 27, septembra jesenska razstava. Zađnie ЈџоШНпе vesti ske kolonije Hongkong. Japqoske izkrcan* čete so začasno zaposlene s tem, da zlomijo zadnji britanski odpor. Dokončna zasedba celega otoka je torej le še vprašanje časa. Japonsko gospostvo na morju priznavajo Stockholm, 23. decembra. Mornariški minister USA Knox je v nekem govoru izjavil glede havajske katastrofe: »Ako bi bili vsaj pol ure pred japonskim napadom na Pearl Harbourg bili posvarjeni, bi to že pomenilo nečuveno razliko«. Potrdil je ogromne uspehe japonskih akcij. Japonsko pomorsko" gospostvo v Pacifiku je pa priznal v sledečem stavku: »Sile osi imajo armado, ki obvlada celo Evropo, veliko in dobro izvežbano zračno brodovje in zelo močno mornarico — Japonska ima sedaj brez dvoma najmočnejše pomorske bojne sile v zapadnem Pacifiku, kjer se bo vršilo največ bojev.« Knox vidi eamo en izhod: da se tudi male države pridružijo angleški sovjetski uniji in Zsdinjonim državam. Hongkong v Japonski posesti Tokio, 23. dcccmbra. Kalior javlja agentura Domej iz Kauluna, se je v petek ob 11. uri. japonskega časa (4. uri nemškega časa) nahajal večji dci otoka Hongkong v japonskih rokah. Zastave z vzhajajočim soncem vihrajo nad iuko in z vrhov otoka, OstanJU sovražnih čet so se umaknili na Viktoria-grič, med tem ko je mesto Vik-torla samo že zasedeno po japonskih četah, S tem je zapečatena usoda britanske kron- Britand napadajo portugalski Timor Berlin, 23 ,decembra. Avstralske in nizo-zemako-indijeke čete so dne 10, decembra nasilno zasedle portugalski del otoka T i m o r. Ta nasilni čin proti portugalski neodvisnosti je bil uveden s propagandno lažjo, da je Japonska zasedla portugalsko kolonijo Macao. Tako Japonci kakor Portugalci 80 to poročilo takoj deonantlrali. Napad na portugalski otok Timor je zbudil na Portugalskem veliko razburjenje. Portugalski parlament bo vpoklican k sprejemu vladne izjave. K temu poroča uradna japonska poročevalna agentura Domej: Krogi, ki so v zvezi z vlado in so komentirali nasilno zasedbo portugalskega Timora po avstralskih in nizozemskih četah, so o-značili ta korak kot nadaljnji vzgled za flagrante kršitev nevtralnosti napram slabej-šim državam. Isti krogi izjavljajo, da se angleško zločinsko zavijanje japonskih nagibov, ko je Japonska v sporazumu s ta-mošnjimi oblastmi na miren način všla v deželo Tai in francosko Indokino, prav dobro sklada s stalnim angleškim preziranjem nevtralnosti dežel, ki se ne morejo braniti. Nadalje kažejo ti krogi tudi na to, da je Velika Britanija na sličen način krši'a nevtralnost Iraka in Irana, pri čemur je malodušno zatrjevala, da mora tako ravnati, da se zaščiti napram eventualnim grožnjam. Zasedba portugalskega otoka Timora v Pacifiku po britanskih in nizozemskih indijskih četah je čin samovoljnosti, ki mu tudi v zgodovini te vojne ni para. Pod odrgnienimi pretvezami je Ann;]ija s tem napadla z vojno teritorij nadaljnje nevtralne države, _ Začasno nobenega zakupnega in posodiienega materiala več Stoc'Jiolm, 23. decembra. Po Reuterje-vem poročilu iz Washingtona je vojni minister USA, S t i m p s o n izjavil, da je »trenutno« nujna posledica napada na Pcarl Harbourg ustavitev ladijskih tovorov zakupnega in pogodbenega materiala. nt Japonska, nlcno prebivalstvo In n|ena zgodovina Beseda Japonska ,v nemščini Japan, ima svoj izvor v kitajskem izrazu Jipon, ki se izgovarja Scpcn in znači toliko kakor sončni vzhod, Japonci sami nazivajo svojo državo Nipon ali Dai Nipon, kar pomeni toliko akkor Veliki Nipon ali Velika Japonska, Glasom kronik iz 8. stoletja po našem štetju so se predniki današnjih Japoncev naselili iz Malajskega polotoka Koreje in in južnega dela Kitajske. Ze leta 660 pred našim štetjem je Jimu, sin sončne boginje Amaterazu glasom izročil baje ustanovil japosko cesarstvo. Iz tega rodu bi naj izšli vsi poznejši vladarji, iz katerih se je pred kakimi 600 leti razvila samovlada cesarja, ki mu pravijo Mikado oziroma Teno. O samcme sedanjem cesarju Hlrohito, učijo, da je potomec prvega japonskega vladarja in božji sin. Japonska je bila do leta 645 po našem Štetju nekakšna plemenska država. Sele revolucije 8(5 prinesle spremembe ter uvedle novi uradniški upravni sistem, ki je bolj rahlo združena plemena povezal in združil v kompaktnejšo enoto. Okrog leta 1192 in 1200 je medtem se razvijajoče plemstvo prišlo do državnih vajeti, ki je v vladarju Yorltomo 1192, leta po našem štetju našlo svojega najboljšega zastopnika. Sledila eo stoletja sprejemanja lastne in pozneje za-padne civilizacije, ki je japonski narod in državo pod vsemi njegovimi vladarji na vseh področjih večala in izboljševala, Rusko-ja-ponska vojna leta 1904, ki so jo dobili Japonci, je to mlado, po napredovanju in razvoju hrepenečo, zelo agilno in delovno azijatsko državo proglasila za velesilo. Svetovna vojna 1914—1918 je njen prestiž tudi ojačila, tako da je pred petimi leti začela še vedno trajajočo vojno proti Kitajski, kateri je odvzela Mandžurijo ter Iz nje ustanovila poslušno državo ManOžukuo. Japonska cesarjevina leži na krajnem vzhodu Azije. Njeno ozemlje tvorijo otok Hondo, Sikoku, Kijušu, Hokajdu, Kišima, Luhu, A vaji, Sado, Oki, Iki, TsUšima, Koši-kišima, Amakuzašima, Gotošima, Tanega-šima, Jakušima, Ogazavarajlno, kolonije Karafuto ali Južni Sahalin, Korea, For-moza, Kvantung ter bivši nemški južno- žmorski otoki. Njene meje tečejo na otoku Sahalin proti Kamčatki, nadalje ob Tatarskem zalivu, z japonskim morjem proti Sibiriji, 8 Cangpajšon-om in Jalu proti Kitajski ter z Bašikanal-om proti Filipinom. Japonska meri 381.250 kvadratnih kilometrov in ima po lastnih statistikah okrog 100 milijonov prebivalcev. Ta ogromna preobljudenost Japonske sili njeno državno politiko, da se bavi s skrbmi za življenjski prostor. Ker domača zemlja ne more zaposliti in prehranjevati toliko milijonov ljudi, ki se iz dneva v dan množijo in večajo, išče Japonska možnosti naseljevanja viška svojega prebivalstva izven svojih otokov, ki so tudi na surovinah, za domačo industrijo, ki je precej razvita — zelo uboge. Ni čuda, da je v svojem prizadevanju svojemu narodu preskrbeti delo in kruh, svojim tovarnam pa surovine, bila že več let v gospodarsko-diplomatskem konfliktu z velesilami Veliko Britanijo in Zedinjenimi državami Severne Amerike, katerih neizrabljena in prav malo naseljena posestva v Tihem Oceanu segajo revnemu japonskemu naroda naravnost izzivalno in bahavo pod nos. Glavno in vladno mesto Japonske je Tokio, ki šteje 5 milijonov prebivalcev. Tam je tudi sedež vrhovnega vodstva odlične japonske vojske in vojne mornarice, ki sta kakor znano moderno organizirani in dobro izvežbani ter na višku, da se lahko merita z največjimi in najboljše oboroženimi silami sveta. Brezdvomno so Japonci organi-zatorno, kulturno, vojaško in ustvarjajoče prvi narod Azije ter imajo še v vsakem pogledu veliko bodočnost. Si ran в. •— Stev. 37. KARA W A N K ID N - B O T E Steda, 24. decembra 1941. Gauleiter dr. Rainer v Siidkarntnu Dosedanji šef civilne upravo nadomestujoči Oauieitter Kutsctiera je izročil svoj urad Gotovo je izven državnih mej malo dežel, Iki morejo svojo nemško preteklost, svoje nemške kulturne dobrine in nemško kri svojih ljudi po desetlejta trajajoči ločitvi od nemške matične dežele tako očitno pred-očiti, kakor nove pokrajine v Reichsgau Karaten. Veter, ki je po osvojenju teh ozemelj pihal skozi deželo, je pometel rahel slovanski pesek, s katerim so delali nevidne sledove nemštva, in izpod debelo na-nešenega belila poskusov poslovenjenja v preteklih desetletjih stopa mogočno na dan nemška preteklost. Prva inšpekcijska vožnja Gauleiterja in Reichsstatthalterja dr. Rainerja je vodila skozi veliki del novih pokra'in, je vebujala veliko zadovoljstvo pri mcžoh, ki 80 se bili lotili z vsem srcem in vsemi močmi FUhrerjevega naloga, da napravijo to deželo zopet nemško. Čeprav so brezvestni zločinci in morilci terorizirali prebivalstvo, ki je delavoljno in pripravljeno za sodelovanje pri obnovi, je vendar že storjen bi-etven. korak, da se izpolni ukaz Fiihrerja. Pokrajine so v pičlih mesecih nemške civilne uprave dobile popolnoma novo lice. Doraščajoča, v vedro bodočnost zroča mladina ponaša nemško govorico, nemško pesem v deželo. Ona generacija pa, ki je dorasla pod srbskim režimom, lahko najboljše presoja razliko med takrat in danes in se — le malo jih je izvzetih — uvršča delavoljno v naše vrste. Kolo sega v kolo, nemški stroj prinaša red in delo v deželo. Namesto brezposelnosti je nastopilo pomanjkanje delavcev. Nevzdržno napreduje vse velikemu cilju nasproti: ta dežela postani zopet nemška! Gauleiter in Reichsstatthalter doktor Rainerjev spremstvu dosedanjega šefa civilne uprave nadomestujočega Gauleiterja Kutschere in predstavnikov strank ter države nastopil vožnjo po novih pokrajinah K&mtna, da se na kraju samem uveri o poteku obnove. Vožnja Gauleiterja je navzlic prvim slabim znakom dalo docela zadovoljivo sliko položaja in sredstva, ki jih bodo sedaj uporabili, da se dežele južno od Karavank dokončno zagradi, bodo napravila kraj in konec tudi zadnjim ostankom komunističnih terorističnih tolp. Izročitev urada v Veldesu Prvi dan vožnje se je dosedanji šef civilne uprave nadomestujoči Gauleiter Kutschera v Parkhotelu v Veldesu slovesno poslovil od celokupnega uslužbenstva svo-ejga urada, kakor tudi oblasti državnega komisarja za ojačenje nemške narodnosti. V kratkih besedah je orisal delo od prvega dne nemške zasedbe in povdaril predvsem vzorno tovarištvo mož in žena, ki so bili v SUdk&mtnu postavljeni v službo. »Dela so bila dovršena«, takp je izjavil nadomestujoči Gauleiter, »ki se morajo označiti kot v reemici ogromna«, V tej zvezi je povdaril zlasti takojšnjo uvedbo socialnega zavarovanja in omenil posebni uspeh v gospodarskem in prehranjevalnem faktorju. »Vse to delo pa ne bi bilo mogoče, ako nam ne bi bila ob strani krepka služba ramoetnih organov in nas ne П oprostila elementov, ki so se bili ovirajoče upirali nemškemu delu obnove.« Pg. Kutschera je končal svoj govor s toplimi besedami zahvale dosedanjemu uslužbenstvu. V imenu uslužbenstva je vodja gospodarskega oddelka pri Šefu civilne uprave, Gauwirtschaftsberater inž Winkler, po-vzel besedo in se odhajajočemu šefu ci- Zaradi praznikov izide prihodnja številka dne 31. decembra. vilne uprave prisrčno zahvalil za vedno izkazano razumevanje in za dobro tovarištvo med šefom in med uslužbenstvom, ki je obstojalo od prvega dne službe. H koncu je Pg. Winkler prosil novega šefa civilne uprave Gauleiterja dr. Rainerja, naj prevzame uslužbenstvo v svoje varstvo. Osnovna Izprememba v vodstvu Nato je povzel besedo Gauleiter doktor Rainer. Zahvalil se je pred vsem nado-mestujočemu Gauleiterju za izročitev in ob njej izrečene besede. Nato se je zahvalil uslužbenstvu za prisrčno dobrodošlico In med drugim izvajjd: «Moj cilj je, da po najboljših močeh izpolnim naloge, katere ml je postavil FUhrer. Prosim uslužbenstvo, da naj opravlja dleto na enak način kakor doslej. Vem, da bo to vedno združeno z velikim požrtvovanjem in pomanjkanjem. Nastopile bodo izpremembe in te so predvsem povzročene zbog tega, da bom kot Gauleiter in Reichsstatthalter imel svoj sedež v Klagenfurtu in da bo tudi sedež šefa civilne uprave prenešen v Klagenfurt. Dne 1. januarja 1942. bo K&mtner Volks-bund preveden v NSDAP. Dosedanji Bun-desfUhrer Pg. Schick bo izstopil iz urada, da se posneti novim in večjim nalogam. Politično vodstvo v tem ozemlju bo, počenši s 1. januarjem 1942., opravljal Kreisleiter dr. H r a d e t z k y. Landrat v Radmannsdorfu bo postal izkušeni strankin sod rug dr. H i n t e r e g g e r, ki bo nadrejen tudi ostalim okrajem. Vodstvo okrožja bo prevzel v Krainburgu Pg. K u s s in v Steinu Pg. P i 1 z. Kreisleiter K o 11-n i t z bo v bodoče opravljal vodstvo okrožja v Hermagoru. Nemške moči ne bodo odtegnjene, temveč bo nastopil povečani dotok. Ze v prihodnjem poletju bodo Veldes in drugo ozemlje zopet izročeni tujskemu prometu. S tem naj se v znatni meri vzpostavi zopet mironodobno stanje.« Dr. Rainer je potem govoril o razmerah v zadnjem času in zagotavljal, da se bo sedaj vse storilo, da se onemogoči, da nemška in plemensko sorodna kri ne bo še nadalje postajala žrtev zverinskih komunističnih morilcev. »Treba je potegniti jasno črto med zločinci in proetadkimi morilci na eni strani in miroljubnimi dela-voljnim prebivalstvom na drugi strani. Da se pa ta ločitvena črta lahko tudi izvede je potrebno, da prebivalstvo ne podpira tolp, ampak se skupno z nami bori zoper nje. Kdor pa stoji v zvezi z morilci za pade smrti! Mi nacionalni socialisti smo doslej prišli še s vsakim nasprotnikom do konca in bomo tudi dokončno pospravili s temi terorističnimi tolpami.« H koncu se je spomnil dr. Rainer žrtev, ki 80 bile že doprinešene v službi v novih pokrajinah, zahvalil se uslužbenstvu za dosedanje izvrševanje dolžnosti in ga prosil, naj svoje delo opravlja kakor doslej. »Obljubljamo Filhrerju, da bomo v teh pokrajinah do konca izpolnili stavljeno nalogo.« S trikratnim Sieg-Heil na Fiihrerja je bil končan ta slovesni čin. Vožnja proli Krainburgu Sleinu in Radniann\dorfu Drugi dan je vožnja Gaulsiterja in šefa civilne uprave šla zarana v Krainburg, kjer je Gauleiter s svojim spremstvom, med katerim se je nahajal tudi nadomestujoči Gauleiter Kutschera, obiskal pokopališče, da počasti može varnostne policije, ki so v zadnjih časih padli v boju zoper razbojnike. Ze dan prej je dal na grobu teh mož položiti venec. Potem je šla vožnja proti St. V e i t u do nemSko-italijanske državne meje. V St. Vel tu je bil kratek pregled prejšnje gimnazije, ki bo že v najkrajšem času preurejena v krasno nacionalno politično vzgajališče. Gauleiter se je v tej priliki razgovarjal z moštvom obmejne carinske straže in z drugimi tam službujočimi varnostnimi organi o podrobnostih njihove v teh dneh posebno težke službe. Tudi italijanskemu carinskemu obmejnemu stražniku je podal roko in govoril z rojaki,, ki se bodo v teku velike preselje-valne akcije preselili Iz ozemlja, zasedenega po Italijanih, v ozemlje Reicha. Vožnja se je nato nadaljevala proti Schwarzen-d o r f u, kjer je na savskem mostu Gauleiterja prisrčno pozdravil politični komisar okraja Stein, dr. D o u j a k, v spremstvu Bezirksfiihrerja Pg. J u s t a in še drugrih gospodov. Doživetje s šolsko mladino v Domschale so doživeli Gauleiter in njegovo spremstvo nekaj, kar je pokazalo lepe izglede za vedro bodočnost te lepe dežele. Šolski poverjenik za okrožje Stein, Pg. P r a s C h, je Gauleiterja po pregledu šolskega poslopja povedel v dvorano zvočnega kina, kjer sta bila zbrana dva letnika šolske mladine iz Domschale. S svojimi jasnimi glasovi so po večini plavi in dobro re-jeni otroci za pozdrav zapeli pesem »Flam-me empor«. Gauleiter se je nato zabaval z nekaternmn otroci, ki so mu žarečih o&i pripovedovali vzlic še slabemu znanju nemškega jezika. Peli so potem še dve pesmi iz Karntna, in ko so gosti zapustili hišo, je zadonela melodija »Tiha noč ..S ponosom je šolski vodja poročal o znamenitih učnih uspehih v samo nemškem šolskem poduku. Vožnja se je nadaljevala v smeri proti Steinu skozi pokrajino, ki vzburja posebno pozornost po stavbenih grehih pretekle epohe. Nemotivirano daleč v polju raztresene kmečke hiše, ki deloma nalikujejo mestnim vilam, na videz grdi betonski okraski na sicer zelo lepih kmečkih hišah v kranjskem slogu, veličastne vrtne ograje stojijo na levo in desno od ceste. Tukaj se bo moralo še zelo veliko popraviti. Mesto Stein si je jK)vodom Gauleiter-jevega obiska nadelo prazniško obleko. Trakovi z rečenicami so gostu izrekli dobrodošlico in morje zaatKv je' podčrtalo nemško sliko mesta. Politični komisar dr, D 6 u j a k je Gauleiterja v navzočnosti njegovega spremstva vnovič prisrčno pozdravil in s svojo dobrodošlico združil prošnjo, da bi bilo obmejno okrožje Stein deležno posebne pozornosti. Gauleiter se je nato po kratkih besedah zahvalil in si dal predstaviti uslužbenstvo. Po pregledu doma K&mtner Volksbunda, ki bo sedaj kmalu postal dom NSDAP, se je nadaljevala vožnja proti Krainburgu. Zaščita onim, ki so pripravlleni sodelovati pri Izgraditvi v tej največji naselbini Siidkarntna so Gauleiterja pozdravili politični komisar dr. S k a 1 k a, Bezirksfiihrer KVB Pg. S a m o-nigg in župan mesta, dr. Markgraf. V uradnem poslopju političnega komisarja je Gauleiter zopet na kratko govoril pred zbranimi uslužbenci in se nato razgovarjal Na vožnji skozi Siidkarnten je Gauleiterju dr. Rainerju v ABlingu pred občinsko hiSo deputacija izrekla dobrodošlico. NaSa slika prikazuje Gauleiterja v razgovora s tremi varnostnimi organi, ki jih je bila neka tolpa nekam zavlekla, a so se mogli zopet reSiti, V sliki na t«vh iupan in Volksbundiiihrer iz ABlinga. ,|SIoechaer) m stavbenim svetnikom inž. J u 11 o m o celi vrsti nameravanih večjih stavb. V mestno hišo je med tem prišlo odposlanstvo prebivalstva v SUdk&mtnu, ki Je — prihajajoč iz vseh delov dežele in sestavljeno iz vseh poklicev — hotelo Gauleiterju izpričati svojo voljo do obnove:. (Izvajanja Gauleiterja, ki so za SUdkirn-ten največjega pomena, najde čitatelj na strani 1.) H koncu je naprosil Gauleiter zastopnike prebivalstva v SUdk&mtnu, naj njegove besede ponesejo med vse ljudi v novih pokrajinah. Ko se je bil Gauleiter vpisal v čaetno knjigo mesta, je nastopil povratno vožnjo na Veldes. Pri večerji v hotelu »Luieenbad« j* bil med dmgimi navzoč tudi Generalleut-nant der Gendarmerie Schreyer, ki je dal Gauleiterju zagotovila najožjega tovarištva pri njegovemu delu. Radmannsdor! bo zavzelo posebno stanje Po celi vrsti službnih razgovorov v uradnem poelopju šefa civilne uprave v Veldeeu je Gauleiter v petek dopoldne 8 svojim spremstvom nastopil vožnjo proti Radmannsdorfu. Pred krasnim poslopjem Landrata so Gauleiterja pričakovali višji vladni svetnik dr. H i e r z e g-g e r, Kreisleiter dr. Hradetzky, Landrat dr, H i n t e r e g g e r, kakor tudi Be-zirksfUhrer KVB Kollnitzin mu izrekli prisrčno dobrodošlico. Po pozdravnih besedah dr. Hierzeggerja je Gauleiter govoril k uslužbencem in med drugim izjavil: »Položaj v teh pokrajinah je sedaj popolnoma jasen. Masa prebivalstva se tudi po poročilih, ki so jih razširjali razbojniki, ni dala vznemirjati in voljno opravlja svoje delo, naša Izgradnja pa nevzdržno napreduje. Sklenil sem prenesti službeno mesto šefa civilne uprave v Klagenfurt, Višji vladni svetnik dr. Hierzegger bo šel z menoj v Klagenfurt in bo postal eden mojih najožjih sotrudnikov. Sedež službenih meet, ki še ostanejo, pa ne bo več Veldes, ampak Radmannsdorf. Celo življenje in ustvarjanje v novih pokrajinah Kamtna se mora sedaj usmeriti na Klagenfuit. Radmannsdorf pa dobi posebno stanje glavnega kraja, v katerem bo strankin kakor tudi državni sektor vodilen. Meeto bo aedaj dokončno dobHo nemško lice.« Po pregledu uradnih prostorov, ki so т zadnjih mesecih dobili dostojno opremo, ae je vožnja nadaljevala v A 6 1 i n g. Ta dežela mora poslati del Kfimlna Zopet so bili pred občinsko hišo nastopili VolkstoundfUhrer In župan, da pozdravijo Gauleiterja, ki poena ABling že iz svoje mladostne dobe, Deputacija mesta, sestavljena iz žen in možev vseh poklicev, se je razvrstila v svečani dvorani. Po pozdravnem govoru župana, v katerem je ta zagotavljal, da je prebivalstvo pripravljeno slediti pozivu, je Gauleiter povzel besedo k daljšim izvajanjem, »Dobil sem«, tako je rekel dr. Rainer, med drugim, »od Fiihrerja nalog, da zgradim to deželo, da nadaljujem in zaključim pot, po kateri je krenil Pg. Kutschera. P o tem nalogu bo ta dežela postala del K&rntna, to se pravi, da boste od vseh naprav, ki jih je ustvaril nacionalni socializem v velikonemški državi, imeli ko-rietl tudi Vi, prebivalci te dežele. Ugotovil sem, da ima pretežni del tukajšnjega prebivalstva razumevanje za naše delo obnove. Le nekaj maloštevilnih neeocialnih elementov je tukaj, ki pa ne delajo po v y, kratbem, хшфстт / Sredfa, 24. decembra 1941. KARAWANKEN-BOTE Stran 7. — Btev. 87. opozoril na dolžnost, ki jo nalaga sedanji čas vsakemu in ki jo je izpolniti za blaginjo nemškega naroda. V daljnem poteku večera 80 obiskovalce razveseljevale koroške pesmi in humoristična predavanja. Rađmannedorf. (Kinopredstava.) Izbomi film »Jud SUB« je na številne obiskovalce napravil globok vtis. Krainburg. (Popravi na posip ju uradnega poslopja.) Novi red je prišel tudi v prostore uradnega sodišča. Stare, že propadle mize in omare in deloma že preperela tla, ki so napravila kar najslabši vtis, so bile izmenjane. Tudi stene so sveže pobeljene, tako da se opazi že pri vstopu v poslopje uradnega sodišča, da tudi tukaj že učinkuje novi duh. Klagenfurt. (Gauleiter pri vojnih slepcih.) V soboto se je v prisotnosti Gauleiterja in Reichsstatthalterja dr. R a in e r j a, ki je prišel v spremstvu Bereichsleiterja dr. Pachnecka, Kreis-leiterja dr. Pototschniga, vodje njegove pisarne dr. Huberja in Gauamtsleiterja NSKOV Pg. Semmelrocka, vršila priprosta božičnica vojnih invalidov, koje središče je tvoril govor Gauleiterja. &om in polje Porečajte posevek žita! Promet in trgovina i Siidlcarntnn Gospodarski odnosi v starem času Na glavnih cestah, ki so nekoč rabile znatnemu prometu, nahajamo še vedno gospodarska poslopja, gostilne s hlevi in parmami v svrho, da jemljejo pod streho potnike in njihove vozove ter konje, ki so _ bili v pretočenih stoletjih največje važnosti za ves trgovski promet. Danes, ko so skozi vse dežele potegnjene železnice, in ko nagli avtomobilski promet ne pozna več postankov po starem načinu, zadostujejo ohranjene, nekoč slavne gostilne krajevnim potrebam. Se le vsled avtobusnega prometa so zopet postale nekoliko bolj važne. Veliko teh gostilniških poslopij je pre-' zidanih po novejših vidikih, toda tam, kjer se še najdejo stare naprave, se človek nehote občuti prestavljenega nazaj v stari čas, v katerem so bile strehe poslopij Se krite s slamo in so številni konji pred vhodom bili privezani na rantah, med tem ko so v notranjosti ugodno ob težkih mizah sedeli pri jedi ali pri daljšem prebivanju krmili konje v prostornih obokanih hlevih. Od mnogih, še v prvotni obliki precej dobro ohranjenih gostiln, naj omenimo ono, ki leži v kraju Sapusch, na križišču cest proti ABlingu odnosno proti Krainburgu, Radmannsdorfu, Vigaunu, Leesu in Neu-marktlu. Vedno čedna in prijazna, za sprejem gostov pripravljena gostilničarka pripoveduje rada o prejšnjem "velikem pro-Bietu na stari cesti. Do 30 konj j® takrat Večkrat stajo v hlevu in obrat gostilne je komaj zmogel naval potnikov in vozil. Drf zš.ČetSa 1б."'sflSlefJa 'skdraj'-ni moči govoriti o gestah v našem ertiislu. TDO taErjlt so južno od Karavaiik razvažaii blago na tovottiih živalih in šele cesar Kari VI. je odredil popravo že postoječih potev in gradnjo novih cest. Za njegove vlade sta bila zvezana Wi6n s Trstom in Reko in napravljena je bila tudi cesta od Marburga do Klagenfurta in od tam do Loiblovega prehoda. Za Valvazorjeve dobe se je vršil ves promet Se s tovornimi živalmi po ne« hodnih stezah in je bil za kranjske kmete znaten vir dohodkov. Tako so natovorili vino, olje, sol, žito, lan, kovinske proizvode, krzna, južno sadje, izdelke domače industrije, sita, lonce in podobno k naklad- Die feine Mafiwerkstattc fHisdie-fltođeUkeius Rosi KSnIS Klagenfurt, Bahnhofstr. 7 nim postajam na morju ali v vaai in mesta severnjaških krajev. Za večje transporte so rabile tudi reke, vsaj za določene proge. Pot čez Loiblov prehod, ki so ga pozneje izgradili, je vodila v Krainburg in Ljubljano. V Krainburgu se je odcepil skozi Kanker dolino preko Kankerjevega sedla v Seeland in v drugo smer še skozi Savsko dolino in vasi v Trbiž. V Trbižu se je odcepila ena cesta preko Predila v. (Jorico, druga pa v Villach. Za Kranjce sta bila važni mesti za spečavanje Trst in Reka, ki eta bila z Ljubljano zvezana po Tržaški cesti, od katere se je v St. Petru odcepila cesta v beneški Koper. Trgovinski odnosi s Tržačani pa so Benečane tako ujezili, da je prišlo do hudih sporov med njimi in Tržačani in tudi med kranjskimi trgovci. Ko je bila neka cesarska uredba odredila, da gre Trstu prednost, so morali trgovci svoje žito v Trstu prodajati za dva solda cenejše, nego na drugih trgih. Trst je v tistih časih s celim k njemu »padajočim obrežnim ozemljem do Monfal-kona spadal h Kranjski, kamor je moralo mesto pošiljati tudi svoje odposlance v kranjski deželni zbor,. Tudi Reka je bila (1471) priključena Kranjski. ifiazno los — „kralj švedskih gozdov* Gotovo ste že marsikaj čuli. o severnih pokrajinah, kjer pozimi sonce ne vzhaja ia seveda tudi ne zahaja, kjer je v visokem poletju sonce vedno na nebu, tako da nI razlike med dnevom In nočjo. Morebiti ete že kdaj slišali o severnem eiju, o krasni pri-rodni prikazni, ki eo jo nekateri nedavno občudovali tudi pri nas. V šoli ste se učili o severnem jelenu, ki služi severnjakom kot domača žival. Vse to vas je zelo zanimalo, ker je nekaj posebnega, nenavadnega. Zanimanje za severne dežele je še naraslo, odkar so nemške čete, predvsem naši junaški planinski lovci, v smelem pohodu zavzeli na Norveškem močne postojanke ter porazili združene Angleže, Norvežane in Francoze v hudih bojih. In kadar pride ta ali oni z daljnega severa na dopust, pripoveduje o tamošnjih razmerah, o ljudeh, živalstvu, pokrajinskih značilnostih itd. Zato smo prepričani, da bomo ustregli bralcem, če v naslednjem nekoliko pokram-Ijamo o redki živali .katere domačija je severno ozemlje. Žival, ki jo imamo v mislih, je los (Elch, Elentier), neka vrsta jelena. Ne smemo ga pa zamenjati s severnim jelenom (Renn-tier). Los Je mnogo večji In močnejši od naših jelenov, pa tudi rogovje mu je večje Letos se je pokazalo, da je preskrba z žitom v SUdkamtnu popolnoma nezadostna. Poljedelstvo Siidkamtna, ne samo, da skoro ničesar ne doprinese k preskrbi nekmečkega prebivalstva s krušnim žitom, ampak je celo zelo mnogo kmečkih gospodarstev, ki niti za lastno prehrano ne pridelajo dovolj. Krušno žito je glavni sestavni del človečka hrane sploh. Zato je potrebno, da se produkcija krušnega žita izdatno dvigne. Predvsem mora vsak poljedelec v lastnem Interesu stremeti za tem, da si sam zagotovi svojo lastno preskrbo z žitom. Kajti stanje, da si mora velik del kmečkih gospodarstev že v zimskih mesecih iskati karte za kruh, zato ker nima nobenega krušnega žita več, je trajno nevzdržno. Poleg tega naj pa poljedelstvo SUdkarntna stremi tudi za tem, da bo vsaj deloma, če že ne more v celoti krilo porabo nekmečkega prebivalstva. Ce pa hočemo doseči povečan donos žita, pa ni brezpogojno potrebno, da razširimo tudi zasejano površino. V mnogo večji meri moramo skrbeti, da dvignemo donos na enoto površine (n. pr. na 1 ha). Po dosedanjih ugotovitvah se suče donos pri posameznih žitih v Siidkarntnu okrog 10 dvojnih centov. To pa je popolnoma nezadovoljivo, kajti niti zemlja, niti klimatske prilike niso tako slabe, da ne bi mogli tega donosa povečati. V večini primerov se mora majhen donos pripisati le slabim metodam v pridelavi žita sploh. Kvalitete zemlje, podnebja In vremena poljedelec ne more spremeniti. Ti faktorji ostanejo takšni, kakršni so. Na eno pa more, kar se tiče donosa njegove zemlje, vsak poljedelec izdatno vplivati, t. j. da zadostno gnoji in da izbere kvalitetno žito za seme. Mnogokrat je obdelovanje zemlje pomanjkljivo. Kjer se uporabljajo slabi plugi, je zemlja pomanjkljivo in predvsem preplitvo zorana. Razen tega se je naredila pod orno plastjo trdna plast, ki ne propu-8ča vode. Temu hočejo poljedelci sedaj od- In lepše ter bolj lopatasto. Pravijo mu »kralj švedskih gozdov«. Pred nekaj stoletji ло severnjaki uporabljali log za jahanje. Z neko odredbo Je bilo potem prepovedano, ker so se pobegli zločinci posluževali losov, s katerimi so z veliko naglico zbežali. Polagoma pa so prepoved pozabili in vse je bilo pri starem. P<^ vlado Karla XI. (1660—1697) so kraljevi glasniki, noseč važna in hitra sporočila, jahali na losih. V 18. stoletju so nameravali Švedi ustanoviti posebni regiment vojakov »konjenikov« na losih v prepričanju, da bo vsak sovražnik moral pobegniti pred junaki na brzih losih. Pred nekaj leti se je udeležil konjskih dirk v Stockholmu tudi nek tekmovalec na losu in je prehitel vse tekmovalce na konjih, niso niu pa hoteli dati nagrade, ker ker je bil »izven konkurence«. Tudi danes na severu ni nič čudnega, če vidiš osedla-nega ali vpreženega losa. O nekem Švedu pripovedujejo, da si je pripeljal na dom mladega losa, ki ga je potem skozi več let tako udomačil, da mu sedaj žival sama iz zelo oddaljenega kraja prinaša pošto. — Severnjaki prirejajo lov na lose prav tako, kakor naši lovci na jelene. pomoči s posebnim načinom oranja, z bk fangi, ker se more tu voda zbirati v razo^ rih. Ti bifangi pa pomenijo neodgovorngi potrato plodne površine. Približno % celot« ne površine njive ostane pri tem neobdelana! oziroma bolje rečeno, ne da nikakega dt* nosa, kajti v razorih le slabo oziroma nlS ne raste. Poleg tega otežkočajo bifangi oo« delavo, posebno žetev in pa onemogočajo) uporabo strojev. Zato se morajo bifangi ra« dikalno iztrebiti. Topa bomo dosegli z upo* rabo modernih obračalnih plugov. Ce se пб orje vsako leto enako globoko, tudi ne morai nastati v orni zemlji trda vodonepropustna; plast, če pa te ni, so pa tudi številni razori na njivi popolnoma nepotrebni. Paziti p« moramo tudi na to, da orjemo precej glcH boko, kajti s tem damo koreninam več pro« štora in se morejo rastline zato tudi bolje razvijati. Pri sajenju v globino (Tiefkultur)' pa moramo paziti, da ne gremo naenkrat' pregloboko, da s tem ne dvignemo preveŠ mrtve zemlje na površino. Pri gnojenju ni glavno to, da koUkoil mogoče veliko gnojimo, ampak se mor^i predvsem pravilno gnojiti. Žitarice ne po* trebujejo za svoj razvoj samo dušika, katerega vsebuje hlevski gnoj, ampak predvsem! tudi fogforne kisUne in kalij, katerih pa vsebuje hlevski gnoj prav malo. Ta hrana: mora biti rastlinam dana v obliki umetoih gnojil. Tudi ni vseeno, kdaj gnojimo. Odločilne važnosti za donos pa je seme^ To moramo skrbno zbrati. Na vsak način mora biti seme očiščeno In razkuženo. Kdoa se boji dela In stroškov za čiščenje in raa» kužen je semena, škoduje samemu sebi. Mož« nost za to obstoji sedaj že povsod, kajt^ vsak kmet mora dati svoje semensko žita čistiti in razkužiti pri potujoči čistilnici. Teh nekaj vrst naravno Se ni dovolj, da 84 dvigne produkcija žita, temveč naj bodo 1« vzpodbuda vsakemu kmetovalcu, da bo začel razmišljati, kje in kako bi mogel dvigniti donos žita. Podrobnosti o tem bodo sledilf v naslednjih nastavkih. Važno pa nI samo, da se dvigne produlc« cija, dvigniti se mora predvsem množini žita, postavljena na trg. Vsak poljedeleq'^""^ mora stremeti za tem, da postavi na tr^°^ kolikor mogoče kar največ krušnega žita, da s tem doprinese svoj delež k prehrani nekmečkega prebivalstva. Za na trg prhie« šeno žito se smatra samo ono žito, katerega; je kmet prodal takim osebam, ki so upravičene nakupovati žito pri producentih Ia katere kmetu izstavijo tudi potrdilo, da sot žito res prejele. Oddaja Sita drugim osebam ■ In tvrdkam nI dovoljena. Saj kmet tudi pq • tej redni poti dobi za svoje žito uradno določeno ceno, z dohodki od tega pa si bo pot* magal zboljšatl svoje gospodarstvo. Heimich Burgstaller Zagreb. Poglavnik dr. Pavelić Je napo« vedal uvedbo korporativnega sistema v no, odvisni hrvatski državi. Organizirane bodo po nemškem zgledu stanovske korporacije, ki bodo združevale pod enakimi pogoji uradnike, delavce, obrtnike Itd. Zum Weihnodifsfesf Moderna Augenglfiser DipL-Optlker C. KrontuB K 1 a ee B I П r I, eahnhoMiraiie 15 ti** Ш .» 1ул**//ЛУЛУ ■ лЛЛ»»вГ«л4АћлШЛЛЛШХ»ЛЈЛ!^л%лМЛМ»»»ттт$»л-,»^4 BtrM 8. — Sfer. 37. KARAWANKEN-BOTE Srpđa, 24. Hecemlwa 1941. Dr. F. J, Lukas IzrežKel Hranite? a п1£ЈЊЛ,шт in џшкЈЈЈша m———mm—жт m£lhj(ulu£h ujtd pj^uhtucli 34. LEKCIJA LOsung der Aufgaben I. 1. Der НаБ der Weltverschworer traf jene Volker, die vom GlUcke iiber-seheji, im hartesten Daseinskampf das tagliche Brot zu verdienen gezwungen waren. 2. Vor allem Deutschland, Ita-lien und Japan wurde der Anteil an den Giitern der Welt beetritten. 3. Der ZusammenschluG der Nationen war ein Akt dea Selbstschutzes. 4. Am 3. September 1939 erhielt das Deutsche Reich die epglische Kriegserkiarung. 5. Am 22. Juni 1941 hat der Fiihrer den Aufruf an das deutsche Volk erlaeeen. e. Im Jahre 1914 begann England den Weltkrieg. n. 1. Eine weiGe Bluee. 2. Meine gute Mutter. 3. Seine Eltere Schwester. 4. Ihr letzter Brief. 5. Zwel sUfie Birnen. 6. Frischea Wasser. 7. Ein neues Kleid. 8. Ein Sffentlicher Park. 9. Paula schiaft in dieaem kleinen Zimmer. 10. Er diktiert ihr einen Ian gen Brief. 11. Der Meteorologe schaut zum schSnen, blauen Himmel. 12. Er bewundert den herrlichen Strand mit den vielen Strandk6rben, den riesigen Sonnenschirmen und den feinen Sand. , Dae Zeitwort »haben« Gegenwart Bestimmte Aussageweise (Indikativ) Ich habe — imam d« haet — imaS er, ale, es hat — on, ona, ono ima wir haben — imamo ihr habt — imate sie haben — imajo Ifebestimmte Aussageweise (Konjunktiv) l(jh habe — da imam du habest — da imaS -"-w, 8ie, es habe — da Ima I wlr haben — da Imamo Ihr habet — da imate sje haben — da imajo Mitvergangenheit Bestimmte Aussageweise (Indikativ) ich hatte — imel sem du hattest — imel si er, sie, es hatte — imel, -a, -o je wir hatten — imeli smo ihr hattet — imeli ste sie hatten — imeli so Unbestimmte Aussageweise (Konjunktiv) ich hatte — imel bi; da sem imel du hattest — imel bi; da si imel er, sie, es hatte — imel, -a, -o bi da je imel, -a, -o wir hatten — imeli bi; da smo imeli ihr hattet — imeli bi; da ste imeli sle hatten — imeli bi; da so imeli indikativ Vergangenheit Ich habe gehabt — imel sem du hast gehabt — imel si er, sie, es hat gehabt — imel, -a, -o je wir habe ngehabt — imeli smo ihr habt gekabt — imeli ste sie haben gehabt — imeli so Konjunktiv ich habe gehabt — da sem imel du habest gehabt — da si imel er, sie, es habe gehabt — da je imel, -a, -o wir haben gehabt — da smo imeli ihr habet gehabt — da ste imeli sie haben gehabt — da so imeli Indikativ Vorvergangenhett ich hatte gehabt — imel sem bil du hottest gehabt — imel si bil er, sie, es hatte gehabt — imel, -a, -o je bil wir hatter gehabt — imeli smo bili ihr hattet gehabt — imeli ste bili sie hatten gehabt — imeli so bili Konjunktiv ich hatte gehabt bil imel — bnel bi MI; da sem du hattest gehabt — imel bi bil; da si bil imel er, sie, es hatte gehabt — imel, -a, -o je bil; <}a sem bil imel, -a, -o wir hatten gehabt — imeli bi bili; da smo bili imeli Ihr hattet gehabt — imeli bi bili; da ste bili imeli sie hatten gehabt — imeli bi bili; da ste bili imeli Indikativ Zukimft ich werde haben — imel bom du wirst haben — imel boš er, sie, es wird haben — imel, -a, -o, bo wir warden haben — imeli bomo ihr werdet haben — imeli boste sie werden haben — imeli bodo Indikativ Vorzukunft ich werde gehabt haben — da bom imel du wirst gehabt haben — da boš imel •r, sie, es wird gehabt haben — da bo imel, -a, -o wir werden gehabt haben — da bomo imeli ihr werdet gehabt haben — da bote imeli sie werden gehabt haben — da bodo imeli Bedingimgsform (Konditional ich wiirde haben — imel bi du wfirdest haben — imel bi er, sie, es wiirdet haben — imel, -a, -o bi wir wUrden haben — imeli bi ihr wiirdet haben — imeli bi sie wiirdeai haben — imeli bi ich wiirde gehabt haben — imel bi bil du wiirdest gehabt haben — imel bi bil er ,sie, es wiirdet gehabt haben — imel, -a, -o bi bil, -a, -o wir wllrden gehabt haben — imeli bi bili ihr wiirdet gehabt haben — imeli bi bili sie wtirden gehabt haben — imeli bi bili Befeleform habe! (hab!) imej haben wir! -:w, Imejmo haben Sie! imejte (Vi) habt! — imejte Nennforra ha^en — imeti gehabt haben — da je imel MittelwSrter habend — imajoč gehabt — imel gehabt habend — imel " Die Marillen meiner Mutter Eine Jugenderinnenmg van F. J, L u k a s Ich war damals elf Jahre alt, mein Bruder Fritz dreizehn. Er war viel starker als ich und drangte mich daher bei den Spielkameraden immer in den Hintergrund. Ich litt oft sehr unter dieser briiderlichen Zurileksetzung, aber gegen die starkeren Fauste lieQ sich eben nichts einwenden. Es war um die Zeit der Marillen. Der »Blaue Hirsch« war an Diphtherie erkrant, und der groQe Kriegsrat solite in KUrze den neuen Hauptling w&hlen. Sieben grilne Fedem tragen diirfen, war immer mein sehnlichster Wunsch gewesen — sieben griine Fedem ... Aber um Hauptling zu werden mufite man schon mit einer beeon-deren Tat vor den hohen Rat treten. Ich verglich meine Leistungen mit denen der anderen und sah die Aussichtslosigkeit meiner Bewerbung ein. Wahrscheinlich wiirde mein Bruder den Sieg davontragen, hatte er doch die »Machtige Ldwentatze« der Kraheindianer an den Marterpafl ge-echlagen und sie gezwungen einen leben-den Frosch zu verzehren. Ubermorge eollte die Wahl sein, und ich sah keine MSglichkeit noch irgendeine grofie Tat zu begehen, als mir der Zufall beim Mittagessen einen Gedanken eingab. Daa Gespr&ch kam, wie schon seit langerer Zelt wiedereinmal auf den Marillenbav.rc hinter dem Hause, der heuer zum ersten Male, als wollte er all das Versaumte nach-bolen, FrOchte trug. Mein . Vater hatte schon den tmniltzen Baum, der immer nur blUhte und dann sein Versprech- nicht eWiWt, ausgraben wollen« uno meine D 4 M E N- UND HERREIV- MODE LEDERTASCHEN Jc/tOttft ШемШн^ VzcJuhtMc^ I FRANZ I BERLITSCN Imtchan. HerkitMe I ZWISCHENWSSSERN I Izdelovanje damskih torbic in kovčegov -Lederwaren M. šipic Krainburg; VELIKO BLAGOSLOVA ZA BOŽIČNE PRAZNIKE I Dampibaclcersi Laak bel Kralnburg Vesele božične praznike in srečno Novo leto 1942 Gasthans beim Ollo - Detela Laak Sosiiina Ladffler Josel v KoKrifZ radi dopusta xtMpwta od 24. XII. 1941 do 7.1. 1942. Ilniversalc Stroh- Filz-hut und Stumpen- Erzeugung fur Damen und Herren Domschale Raamažalci časopisov »Kamtner Grenzruf« za mesto Krainburg se iščejo! Oglasiti dnevno v podružnici »Karawanken Bote« v Krainburgu (prejšnja tiskarna Sava). SONNTAGS- u. NACHTDIENST der Apotheken In Krainburg 27. ХП. 1941 Me 8. I. 1942. Apothefce zn Ш. Drelfaltl|rkelt W. SCHA^VNIK Mutter triumphirte nun, denn sie war es, die von Geduld gesprochen hatte. (Fortsetzung folgt.) Aufgabe. Beantworten Sie folgende Fragen: 1. Wer war an Diphtherie erkrankt? 2. Was solite der groSe Kriegsrat? 3. Was hatte Fritz mit der »Mftchtigen LGwen-tatze« gemacht? 4. Wora.ua kam das Gespr&ch beim Mittagessen? 5. Wo stand der Marillenbaum ? 6. Warum triumphierte die Mutter? Wttrter ausgraben — izkopati Aussichtslosigkeit (w) — brezuspeSnost Bewerbung (w) — prošnja blilhen — cvesti briiderlich — bratovski damals — tedaj davontragen — odnesti; Sieg davontragen — zmagati Diphtherie (w) — vratica, (davica) einhalten (Versprechen) — izpolniti (obljubo) einsehen (etwas) — uvideti (kaj), spoznati einwenden (etwaa) — ugovarjati Faust (w) — pest Gespr&ch (s) — pogovor Hauptling (m) — glavar heuer — letos Hintergrund (m) — ozadje Hirsch (m) — jelen Tndianer (m) —.indijaned jugenderinnerung (w; — spomin iz mladih let Krahe (w) — vrana Kriegsrat (m) — vojni svet lebend — živ, živeč Leistung (m) — delo, učinek LSwentatze (w) — levja Sapa Marille (w) — marelica Materpfahl (m) — mučniiki kol nachholen — dohiteti Rat (m) (der Hohe Rat) — svet (visoki svet) sehnllch — hrepeneč Sieg (m) — zmaga Spielkamerad (m) — soigralec triumphieren — zmagoslavno se radovati unniitz — nepotreben vergleichen, ich verglich, ich habe ver. glichen — primeriti, primeril, -a, -o versftumen — zamuditi Versprechen (s) — obljuba verzehren — zaužiti Wahl (w) — volitev wiedereinmal — spet enkrat Wunsch (m) — želja Zufall (m) — slučaj, naključje Zurileksetzung (w) — preziram je, postavi« tev na prejšnje mesto Redewendungen In den Hintergrund dr&ngen — zapostavljati unter etwas leiden — trpeti zaradi česa dagegen laBt sich nichts einwenden — temu se ne da ugovarjati . an etwas erkrankt sein — bolan biti na čent in KUrze (bald) — kmalu an den Marterpfahl schlagen — pribiti na mučeniški kol einen Gedanken eingeben — misel navdali* niti , ali das-Versaumte — yee zamujeno Sreda, 24. decembra 1941. ix . k ii Л Vf A - B O i E Stran 9. — Stev. 37. CreditansiaK - Bankverein Filiale Krainburg - Zahlsielle Veldes Hauptsitz Wicn, Filialen und Zahlstellen an alien bedcutenderen Plfitzen - DurdifQhrung sSmtlidier DankgesdiSfte, Entgegennahme von Einlagen aui Sparbud) und in laufender Redmung StltOiiSi€ / BQdierl Romane, Krlegsbiicher, NS-Schriffttum WUlat Da Delne Wttadie mdxomea, so verlange bei Deincm Kaufmann das cinzig in der Oshnark hergestcUie, be-zugsdicinfrcie, schaumende ,Oiieg'«Wasdimillel (Rif Nr. 21/075) Jeder weitere Scifenzusatz is! iiberfliissigl ,Oveg'-Einweidiniillel (Rif Nr. 11/192) NS.-Gauveriag und Druckerei Karntenr G. m. b. H, Buch u.Papierhandlung Krainburg ohne Chlor. schaumf, lost Schmutz, Oie, Fctfe. Ein Versuch der Hausfrou, mil „Oyeg" zu waschen geniigi und sie ist liber desaen Wirkung und Oiile erfreut und enlzilckt, Verirehmg: ANDREAS ORINSCHNIG KLAGBNFURT, FromrnentraBe 14 mm ^iosii9©E^ Spezerei • Kolonlalwaren - AllcoKol - Grol^verleilung LAAK, SUDKXRNTEN Benzlnfanksfelle IPUiD0iLi BilRliCHIlliCH Нпшкнш! - P-itekois Krainburg, Valvasor-Platz Tmtma kvasa A10IIS MAMI MANNSBURC • T.I. 2 Stari dobri kvas - GEMISCHTWARENHANDLUNG IPtSANZ fRATNIK TRATIEN - OBERDORF Hlnderbetten Herbst Klagenfurl, Fleischmark116 mm Ihr reidi soHi«r{*s Lager an; EISENWAREN, G L A S WAR E N, PORZELLAN, LACKEN und FARBEN .mpliahlt KCWII^A O. m. b. H. Krainburg - Огођ< u. Kleinverkauf «ž: SiidUcUhieH bereitet sich auf die Kontcnrahmenpflicht vor Ruf-Organisaiion hilfll prospe kte u. Vmreterbesudi durdh DR.C.6AIUN. KL& jEHFUlT PL&IZ3ASSE 9. TEL. 11-36 DIESE MARKE NICHT VER6ESSEN! IZDELOVANJE HARMONIK JOS. FLE 1 S S $T. VRIT m. SttVff fPotIno leiece^ ANTRACEN in nalivno ID E S črnilo. „IDES" Cbemisdie Erzen^iiisse тшвте UebUoHtaioteH ђеШе BELEUCHTUNGSKORPER Installalionen von F. Czernowsky ■i«ktroiti»ister - Klagen urt Vesele Božične praznike in srečno Novo leto Irgov'na \пм KrlslanciC X жж:« >:< >:<:« x< >:< >:< >;< »:д Krainburg Sreine praznike želi * Manu/akiur., Mode- und Oa/anieriewaren ИНачНн Savnik Laak Stran 10. — Ster. 87. KARAWANKEN-BOTE Sreda, 24. decembra 1941, £i€M§pieIe Alflwnelne filmi reuhand 6.iii.b.H.-žwelgsteHe Veides A s s L I N G 28. XII. um 16.30 ШП 18.30 Uhr 29. ХП. um 18.30 Uhr 30. ХП. um 18.30 Uhr Mutterliebe 31. ХП. um 15.30 Uhr Jugendvoretellung Harzsymphonie 31. ХП. um 18.30 Uhr 1. I., Neujahrstag, um 15.30 u. 18.30 Uhr 2. I. um 18.30 Uhr Der Gasmann _FUr Jugendliche nlcht zugelassen! DOMSCHALE 27. ХП. um 18.30 Uhr 28. XII. um 13.30, 16 und 18.30 Uhr Fanny Eieier FUr Jugendllche zugelassen I 31. ХП. um 15.30 Uhr Jugendvorstcllung: Der Jager aus der Kurpfalz 31. XII um 18.30 Uhr 1. I., Neujahrstag, um 13.30, 16 und 18.30 Uhr Dag Paradies der Junggcscllen KRAINBURG 28. XII. um 10.30 Uhr Jugendvorstellung Die weiBe Holle von Piz-PalU 28. bis 30. ХП. Johannisfeuer 31. XII., 1. I., Neujahrstag, und 2. I. Opemball Vorstellungebeglnn: T&glich um 18.30 Uhr; an Sann- u. Felertagen um 13.30, 16 und 18.30 Uhr L A A K 27. ХП. um 19 Uhr 29. XII. um 13.30, 16 und 19 Uhr Die letzte Runde FUr Jugendllche nicht zugelassen! 31. ХП. um 16 Uhr M&rchenfUnivorstellung Frohliches Kunterbunt 30. ХП. um 19 Uhr 31. XH. um 19 Uhr 1. I., Neujahrstag, um 13.30, 16 und 19 Uhr Das Paradies der Junggesellen L I T T A I 27. ХП. um 19 Uhr 28. xn. um 16 und 19 Uhr 29. ХП. um 19 Uhr Mutterliebe SI. xn. um 15 Uhr Marchenfllmvorstellung Frohliches Kunterbunt 31. xn. um 19 Uhr 1. L, Neujahrstag, um 16 und 19 Uhr Das himmelblaue Abendkleid FUr Jugendllche nlcht zugelassen! MIEgSDORF 27. XII. um 20 Uhr 28. xn. um 15, 17.30 und 20 Uhr Trenck, der Pandur FUr Jugendllche zugelassen! 31. xn. um 20 Uhr 1. I., Neujahrstag, um 15, 17.30 und 20 Uhr Frau nach MaS NEUMARKTL 28. ХП. um 15.30 und 18.30 Uhr 29. XII. um 18.30 Uhr 30. XIL um 18.30 Uhr Die barmherzige LUge FUr Jugendllche nlcht zugelassen! 31. XII. um 16 Uhr Jugendvoratellung Die weifie Holle von Piz-РаШ 31. XII. um 18.30 Uhr 1. L, Neujahrstag, um 15.30 u. 18.30 Uhr Hochzeitsnacht FUr Jugendllche nlcht zugelassen! Joliann Bernik Flehchhaucrel — ISelcher Krainborg Г Vesele božične praznike srečno Novo lelo 1942! ^^^GISTHAIS KROIVE lAilK S A I R A C H 27. ХП. um 18.30 Uhr 28. ХП. um 15.30 und 18.30 Uhr Die schwedische Nachtigall FUr Jugendllche nlcht zugelassen! 31. ХП. um 18.30 Uhr 1. I., Neujahrstag, um 15.30 u. 18.30 Uhr Hallo! Janine! , Fttr Jugendllche nlcht zugelassen! woDo* RABITSCH SIVEITajxSAVE Шмм џшмШг! * Jos. Košir ABEmng / S T E I N 27. XII. um 18.30 Uhr 28. XII. um 10, 15.30 und 18.30 Uhr 29. XII. um 18.30 Uhr Opemball FUr Jugendllche nlcht zugelassen! 31. ХП. um 15 Uhr Marchenfllmvorstellung Lustige Filmstunde 31. XII um 18.30 Uhr 1. I., Neujahrstag, um 15.30 u. 18.30 Uhr Falstaff in Wien FUr Jugendllche zugelassen! jI Sudfriichte, Obst, 1 DELIKATASSEN I KARL 1 TSCHEPON ASSLING VESELE BOŽIČNE PRAZNIKE ŽELI JetuutH. јоквџш. KRAINBURG ST. V E I T 28. bls 30. ХП. Auf VViedersehen, Franziska! FUr Jugendllche nicht zugelassen! 31. ХП. um 15.30 Uhr Mdrchenfilmvorstellung Lustige Filmstunde 31. XII., 1. I., Neujahrstag, und 2. I. Opemball FUr Jugendllche nlcht zugelassen! Vorstellungsbeglnn: Ttlglich um 18.30 Uhr; an Bonn- u. Feiertagen um 13.30, 16 und 18.30 Uhr Frohe Weihnachten und ein glUckliches Neuyhr wiinscht ^ Vesele božične praznike in srečno Novo leto želi M. ŽlCOf^ ' lAAK V E L D E S 27. ХП. um 15.30 Uhr Jugendvorstellung 27. xn. um 18.30 Uhr 28. xn. um 13.30, 15.30 und 18.30 Uhr Der Weg zu Isabell 31. XII. um 18.30 Uhr 1. I., Neujahrstag, um 13.80, 15.30 uod 18.30 Uhr Spiel auf der Tenne WART 27. ХП. um 16 Uhr Jugcndvorstellung Harzsymphonie 27. ХП. um 18.30 Uhr 28. XII. ШП 13.30, 16 und 18.30 Uhr Frau im Strom Fttr Jugendllche nlcht mgelaesen! 31. ХП. um 18.30 Uhr 1. L, Neujahrstag, um 13.30, 16 und 18.30 Uhr 13 Stiihle fLeiSCHHTOGR UND S6LCH6R L RCatteus Bo^atai A A K SPEDITIONSHAUS A.ltCN$ILaS