Poštnina plačana v gotovini
V	Ljubljani, dne 9. aprila 1936.
Leto IX. — štev. 14.
Izhaja vsak četrtek pop.; v slučaju praznika dan poprej — Uredništvo: Ljubljana, Miklošičeva c. — Nefrankirana pisma se ne sprejemajo
Posamezna številka Din 1'—. ~ Cena: za 1 mesec Din 4‘—, za četrt leta Din 10’—, za pol leta Din 20'—; za inozemstvo Din 7'— (mesečno) — Oglasi: po dogovoru
Oglasi, reklamacije in naročnina na upravo Delavska zbornica, Miklošičeva cesta 22, 1. nad. Telefon 2265. — Štev. čekovnega računa 14.900
Srečko Žumer:
VSTAJENJE
Še nikdar tako kot dandanes je potrebno, da se z vsemi silami trudimo doživeti Boga v svojem srcu. Nam ne smejo biti veliki cerkveni prazniki le znak zunanjega veselja in kake parade, ampak predvsem naša notranja zadeva. Velika nesreča človeštva je ravno v tern, da se v času najboliotnejšega razcvita vseh človeških slabosti, ko razpleta svoje
se trudijo dandanes od zore do mraka, da se s trdim delom preživimo, vsi revni in bogati. Eni kot drugi imamo pravico do življenja, do kruha in življenjske sreče.
Kdo je Kristusa preganjal in ga končno umoril na križu? Kdo danes trpinči ubogo delovno ljudstvo, kdo sesa naravnost človeško kri? Ali ni to eden in isti? Sebičnost, mate-
mreže moderni kapitalistični sistem in izriva ' rijalizem, duh po neugnanem uživanju ze-
li og a tako iz javnega kot iz gospodarskega življenja, tudi delavec, namesto, da se čim tesneje poveže notranje z Bogom in z Njim vred bori za svoje človeške in božje pravice, od Njega odtujuje.
Prešli smo dobo Kristusovega rojstva. Veliko lepih besedi je bilo v časopisih napisanih, veliko tudi izgovorjenih, uživali smo Praznike vsak po svoje. Prazniki so pa minuli brez posebnega vtisa, niti za korak nas niso prebližali k skrivnosti Kristusovega rojstva. Takoj po praznikih so zadrdrali zopet stroji, pričelo se je staro življenje po začrtani mo-derno-kapitalistični liniji.
Z urnimi koraki stopamo h komu velikega tedna k največjemu prazniku zmagoslavja ideje nad materializmom. Vsaj za tre-notek se ustavimo pred veliko skrivnostjo Kristusovega trpljenja, Njegovega dopolnjenja in čudovitega vstajenja.
Zakaj vse to? V čem je skrivnost največ-jega dejanja vseh vekov? »Dopolnjeno je!«, je ugotovil Kristus na križu. Dopolnjeno je bilo s tem trenotkom odrešenje človeštva. On je doprinesel vse, svoje življenje je položil na oltar človeštva. Umrl je na križu. Če bi bilo Njegovo delo le delo navadnega zemljana, bi bilo s smrtjo na križu tudi konec vseli Njegovih besed, naukov in del. človeštvo bi mirno pozabilo na Njega. Toda On ni bil le človek ampak tudi Bog. Zato je tretji dan vstal iz groba in s tem dokazal moč duha nad močjo materije. Njegovo vstajenje je zmaga nad zemeljskimi silami, nadposvetnostjo in materijalizmom.
Brez Kristusa bi bil svet propadel. Dočim je Človeški rod razdelil svoje vrste v dva nezdružljiva dela, v bogataše in nemaniče, katerih eden je vsled preobilice propadal, drugi pa vsled pomanjkanja, je Kristus prinesel na svet oznanilo enakosti vseh ljudi. Vsi ljudje smo otroci nebeškega Očeta, vsi bratje med’ seboj.
meljskih dobrin. — To zlo, ki spremlja človeka od njegovega ustvarjenja, je umorilo Kristusa in je vzrok današnje neznosne bede delovnega človeka.
In danes, če se ta delovni človek, ki ga je materijalistični gospodarski družabni red vrgel s prestola božjega dostojanstva v zgolj pridobitno gospodarsko sredstvo, bori za svoje pravice, ali se ta človek ne bori za Kristusova načela, za zmago pravice nad krivico, za zmago kraljestva božjega med človeštvom, ki je prenasiieno duha mamonizma in izteguje svoje roke proti zlatemu teletu, da ga on reši . . .
in z odprtimi očmi brez strahu gleda v svoje odrešenje. V Kristusovem rojstvu spoznamo naše božje dostojanstvo, v Njegovem vstajenju pa zmago nad tistim, ki nam to dostojanstvo odreka.
V tem silnem boju za to večno pravico se pričenjajo in končajo vsi napori užaljenega človeštva. Vprašanje je le ali s Kristusom mirno in dostojanstveno, ali brez Njega zgolj s surovo silo.
Za nas krščanske socijaliste je pot s Kristusom. Za človeka, se borimo, za njegovo pravico in njegovo božje dostojanstvo. Čim slabše socialne razmere so, čim bolj se čuti vlada kapitalizma nad življenjem in smrtjo delovnega človeka, tem hujši mora biti naš odpor proti njemu. V današnjih časih mora biti naš krilc silen, naša dejavnost neukrotljiva.
Ob letošnjem velikonočnem vstajenju naj bo naša edina želja, da bomo Kristusovo vstajenje predvsem doživeli v svojem srcu, prav razumeli Kristusa in se z Njim vred čim tesnejše zvezani borili v javnem in privatnem življenju za Njega, z Njim vred pa za zmago pravice delovnega človeka proti edinemu sovražniku materijalizmu.
Velikonočni zmagovalec, daj nam nujno
V spoznanju te velike skrivnosti Kristli- potrebno notranje doživetje, da bomo silni in
sove žrtve lahko delavstvo svobodno zadiha	vztrajni v tem velikem boju!
Jože Gostinčar:
K velikonočnim praznikom
Jugoslovanska strokovna zveza vliva v srn svojih Slanov in vseh onih idealnih delavcev, ki se zanimajo za svoje delavsko blagostanje, odkrito vero in upanje v boljše čase in vstajenje iz materialistične sužnosti kapitalizma. Jugoslovanska strokovna zveza je v svojih nazorih odsev Kristusovega nauka, pravičnosti in ljubezni do trpečih bratov in vsega človeštva. To je luč, ki naj bi zasvetila vsem trpinom, ki se mučijo s težkim bremenom dela v borbi za vsakdanji kruh.
Po modernem brezverskem kapitalizmu zasužnjeno delavstvo hodi križev pot trpljenja in poniževanja v čvrsti veri in nadi, da pride dan vstajenja. Delavstvo se posebno v teh dneh nahaja v pomanjkanju, lakoti, skrbi, neprimerno slabih stanovanjih, v pomanjkanju dela in potrebnega zaslužka, kot vidno znamenje mednarodnega pa tudi brezverskega kapitalizma, ki ne pozna druge ljubezni kot svoj žep, in nobenega drugega boga kot Aronovega telička. Delovno ljudstvo nosi na svoji glavi trnjevo krono preziranja in zaničevanja, ki mu ga je spletel in še dalje spleta človek modernega naziranja in starih poganskih misli. Delavska trnjeva krona se hoče vreči od gotovih kapitalističnih prijateljev pri nas tudi na edino de-avsko organizacijo, ki stoji na Kristusovi
ki stoji na Kristusovi poti
Ali rn?nmo™~	.	t? ■ ,	'	vere ln Poštenja," Jugoslovansko strokovno zvezo.
„ — . prav to veliko Kristusovo Organizirano delavstvo tvori baje nevarnost... Za
koga? Za škodljivi sistem kapitalizma, ki gleda v izkoriščanih svoje sovražnike. To pa narekuje tem ljudem le slaba vest in njihovi žepi.
Vse trpljenje delavstva je pa moralo nastati zato, da delavci pridejo do spoznanja samih sebe,
poslanstvo? Vsi, prav vsi, smo otroci nebeškega Očeta, vsi bratje med seboj, vsi smo ljudje, krona stvarstva. Tako nešteti brezposelni, lačni, preganjani, zasovraženi, vsi, ki
svoje velike vloge v človeški družbi in pa do svojega notranjega vstajenja, po katerem morajo priti do popolne veljave.
Kakor je Kristus moral trpeti, da je vstal od mučeniške smrti častit in poveličan, tako mora tudi delavec vstati iz groba trpljenja in kapitalistične sužnjosti.
Kristus je s svojim trpljenjem in svojo smrtjo rešil človeštvo večne nesreče greha in večne smrti. Njegov nauk pa vsebuje za vse človeštvo in za vvsakega posebej popolno navodilo za obrambo tudi časnih posledic greha, izkoriščanja človeka v sebične namene sočloveka. Ta nauk je temelj vsega kršč. socialističnega delavstva pri nas in se imenuje krščanski socializem. V besedi je ta nauk zelo kratek in si ga lahko vsakdo zapomni: »Ljubi Boga nad vse,« to je prva in najvišju zapoved! Druga pa jc tej enaka: »Ljubi svojega bližnjega kakor samega sebe!« V tem je zapopadena vsa postava in vsi preroki. Ako bi se te. dve zapovedi med kristjani dosledno izvrševali, bi na svetu ne bilo gorja. Po teh zapovedih je onemogočeno za vernega človeka vsako sebično izrabljanje sočloveka. Izključeno bi bilo vsako ponižanje bližnjega, tatvina, goljufija, uboji, hinavščina, oderuštvo, razne prevare, vojske, požigi, družinsko zapravljanje, preziranje (posebno siromakov), revščina in vse drugo, kar izvira iz samoljubnega poželenja.
Ali ne vsebujeta te dve Kristusovi zapovedi najpopolnejšega družabnega reda? Kje na zemlji je za človeštvo in posebno za delavstvo kaj boljšega? Ali se more s tem meriti Marks? Gotovo ne! Treba je le spoznanja in napora za uveljavljenje v
Delavska
Glasilo Krščanskega delovnega Ifudlsiiua
Stavbinci na plan!
r
Na pobudo Jugoslovanske strokovne zveze se je v nedeljo, 5. aprila, zbralo na Homcu pri Kamniku nad 200 stavbinskih delavcev iz kamniške okolice. Na tem zborovanju se je v glavnem razpravljalo, kako združiti vse stavbinske delavce v enotno strokovno organizacijo stavbinskega delavstva dravske banovine pod okriljem Jugoslovanske strokovne zveze.
Danes je stavbinsko delavstvo do malega brez vsake zaščite. Prepuščeno je absolutni samovolji delodajalcev in njihovih priganjačev. Tako v gmotnih socialnih kakor moralnih pravicah je stavbinsko delavstvo na zadnjem mestu. Vse posledice nelojalne konkurence med stavbnimi podjetniki se nalagajo na rame delavstvu. Plače v stavbinski stroki so v zadnjih letih padle skoraj za polovico.
V	pogledu izvajanja socialne zaščitne zakonodaje bi bilo odveč govoriti. Le redki so oni delodajalci, pri katerih se socialna zakonodaja vsaj deloma izvaja. Kjer ni tožnika, tam ni sodnika, zato je v precejšnji meri tudi delavstvo samo krivo takim razmeram, ker se ne zaveda, da je treba v zaščito svojih interesov podvzeti potrebne mere. Predvsem je treba, da se delavstvo strokovno organizira, ker le potom organizacije bo možno uspešno
Dne 5. aprila smo imeli v Laškem lepo obiskan shod. Navzočih je bilo okoli 200 rudarjev in upokojencev.
Kot govorniki so bili prijavljeni in so govorili prvi tov. Diacci Alojz, rudar iz Hude jame, ki je nazorno orisal ogromno delo in žrtve, katere mora doprinesti pravi delavski zaupnik. Radi klevet, ki so jih izmislili nekateri iz marksističnega ta-
!)ora, češ da se člen 219 obrtnega zakona ni uve-javil pri rudniku zato, ker se delavski zaupniki niso brigali, je dokazal, da se ta paragraf ni izvajal kolektivno pri nobenem rudniku TPD., tudi tam ne, kjer so marksistični delavski zaupniki.
Tov. Jurač iz Celja je v kratkem in udarnem govoru pokazal na gnilobo današnje kapitalistične družbe ter poljudno obrazložil njen ustroj. Pobijal je mnenje kapitalistično usmerjenih ljudi, češ, da ima vsak pravico po mili volji pridobivati si premoženje, med tem ko drugi od gladu hirajo in za jetiko umirajo. Ljudje s tako miselnostjo so enaki Rimljanom pred 2000 leti ter so se odvrnili od krščanstva, čeprav o njem govore.
Tovariš Marinček iz Ljubljane pa je orisal stanje pokojninske blagajne bratovske skladnice ter pokazal tudi na posledice, ki bodo nastale, ako se nujno ne izvede sanacija. To je boleča rana rudarjev, o kateri smo že večkrat govorili, a ne smemo nehati o njej razpravljati, dokler ne bo ozdravljena. Ako imajo odgovorni činitelji, to je oni, ki imajo možnost izvesti to sanacijo, vsaj malo čuta za ubogega rudarja, predvsem pa za one, ki imajo pokojnino, pa so v nevarnosti, da jo izgube, in bodo tako brez dela in pokojnine, potem se morajo zganiti in odločno zahtevati pravice za te bedne trpine. Zakaj vnebovpijoča krivica je, odtrgati človeku, ki je desetletja pošteno delal in množil premoženje svojim gospodarjem, vzeti še zadnji grižljaj.
K govorom je podal pripombe tov. Lešnik, ki je tudi predsedoval shodu. Z dokazi je ugotavljal, kako se Jugosl. strokovna zveza bori za delavstvo, kako je pripravljena povsod v del. strokovnih vprašanjih nastopati z drugimi del. organizacijami in se skupno boriti za delavske koristi.
praktičnem življenju teh navodil. V zgodovinskih dejanjih apostolov je zapisano: >Množica teh, ki so verovali, je bila enega srca in duha; tudi nihče ni govoril, da je kaj tega, kar je imel, njegovega, ampuk jim je bilo vso skupno. In z veliko močjo so pričevali apostoli o vstajenju Gospoda .Jezusa Kristusa in vsi so bili zelo priljubljeni. Zakaj ni ga bilo ubogega med njimi; kolikor je bilo namreč posestnikov zemljišč ali hiš, so jih prodali in denar za prodane stvari prinašali ter polagali k nogam apostolov. Delilo se je vsakemu, kakor je kdo potreboval.« To je bila skupnost imetja prvih kristjanov, nekak prostovoljni komunizem, vršen iz zapovedi ljubezni do bližnjega. — In med njimi ni bilo ubogih. Kolika razlika je med tedanjimi in današnjimi kristjani? Zakaj? Zato ker manjka ljubezni in vere do Boga, ni tudi ljubezni do bližnjega. Tisti, ki trdijo da ljubijo Boga, pa ne lju-
braniti svoje interese. Velik del stavbinskega delavstva sploh ne pozna svoje zaščitne zakonodaje. In če delavec sam ne pozna svojih pravic, nikakor ne sme pričakovati, da ga bo o tem poučil njegov delodajalec. Zastopnik JSZ je na zborovanju podal obširno poročilo o splošnih razmerah našega delavstva. Nazorno je obrazložil pomen in namen prave delavske strokovne organizacije. Delavstvo se mora zavedati, da more le svobodna in neodvisna strokovna organizacija vsak čas braniti njihove interese. Če je delavstvo danes tako razkosano in v veliki večini brezbrižno za strokovno organizacijo, gre zasluga raznim špekulantom, ki so na delu, da razdvojijo delavske vrste v korist kapitalistični družbi.
Stavbinsko delavstvo je na tem zborovanju positavilo temelj močni strokovni organizaciji, ki bo v sklopu Jugoslovanske strokovne zveze in na temelju krščanskih načel šla v borbo za osnovne pravice človeka delavca in za zmago dela nad kapitalom. Kakor gradi stavbinsko delavstvo visoke palače za druge, talko naj zgradi tudi zase organizacijo, ki mu bo izvojevala človeka vredno in dostojno življenje.
Res vesel je človek takega shoda in take organizacije, kjer je prava delavska demokracija. Na delavskih zborovanjih naj govore delavci, ne pa, kot je bilo na shodu marksistov dne 19. marca v Laškem, da so smeli govoriti le boljši ljudje. Dr. Reisman je držal delavce kakor učitelj male paglavce; ko pa se je hotel oglasiti rudar, so ga ozmerjali. Delavci so smeli le prikimati ali odkimati, oziroma reči da ali ne. Razen tega pa je seveda ta doktor trdil, da je to, kar on dela in razlaga, edino delavsko, in da je prišel snovat enotno delavsko fronto. Pri vsem svojem govoru je tudi poveličeval »Delavsko politiko« kot edino delavsko glasilo, pri tem pa zabavljal čez tujca, ki je prišel iz severa. Pozabil je samo obrniti »Delavsko politiko«, katera na zadnji strani dela reklamo za tuje podjetje, katero je Tž iste dežele Tri iz istega severa, to je za Bato. Tudi mi smo proti tujim kapitalistom, zato pa tudi zahtevamo, da naše glasilo »Delavska pravica« ne prinaša reklame za take tuje kapitaliste in tudi ne za Bato.
Zato pa mi rudarji iz Hudejame zahtevamo od vsakega govornika, ki nam pride govorit, da ne uganja demagogije. Za advokate je to sicer huda zahteva. Ako je ne morejo sprejeti, naj nas knape kar na miru pustijo. Tako se vidi, kaj je delavsko v dejanju in kaj samo besedičenje. Z našim shodom pa smo tudi pokazali, kaj je tovariško in kaj demokratično. Na shodu 5. aprila so se zaradi sanacije bratovskih sikladnic sprejele tudi resolucije, katere bomo poslali na merodajno mesto.
Zahvala
Iskreno se zahvaljujem g. dr. Jožetu Pavlinu, zdravniku v Krmelju, za nadvse požrtvovalno skrb, ki jo je posvečal moji nepozabni hčerki Jožici v času njene bolezni ter ji s tem lajšal trpljenje.
Gabrijele — Ljubljana, 6. 4. 1936.
Jožica Simončič.
bi jo sočloveka, so lažniki in pobeljeni grobovi, ne pa kristjani. Tu ležimo v globokem grobu laži in samoprevare, zato nam je potrebno vstajenje iz črnega groba laži in prevar ter krepkega dviga v sončne višine resnice, pravičnosti in ljubezni.
Prazniki Kristusovega trpljenja in vstajenja navdajajo duše krščansko socialističnih delavcev, da bo tudi njim po trpljenju napočil dan vstajenja iz groba materijalne in duhovne kapitalistične sužnosti po nauku Njega, ki je iz lastne moči premagal večno smrt človeške duše.
Mi pa, krščansko socialistični delavci, skrbimo, da bomo s [»močjo naše delavske organizacije vršili vsi ono potrebno delo zavesti, izobrazbe in čuta edinosti v Jugoslovanski strokovni zvezi, da nam enkrat zasije toplo sonce vstajenja in razžene suženjske megle kapitalizma!
Kovinarji
Javornik. V nedeljo, dne 29. marca t. 1., se je vršil pri nas članski sestanek naše skupine. Polagamo pač važnosi na to, da sporna vprašanja s podjetjem — in drugo — rešujemo sproti. Vedno i pa je treba, da nas je več in več, in se tako do podrobnosti pogovorimo. Saj se med člani razvije živahna debata osobito še, ker je bil dnevni red važen, in sicer: 1. Potek pogajanj pri KID, 2. uki-nitev § 219 obrtnega zakona — za rudarje in ko- k vinarje in 3. slučajnosti.	?
Ko je podajal tov. predsednik Smolej Tine svoje poročilo k 1. točki o pogajanjih z KID, je nastalo med članstvom precejšnje razburjenje, ker še d° danes ni v celoti rešen sporazum o likvidaciji stavke. Pogajanja so v teku, ali upanja za H' kvidacijo tega vprašanja je malo. Izgleda, da pod' jetje niti najmanjše stvari ne priznava delavcu — in se hoče z nami »žogati«. Če danes stvarno začnemo s kako točko, ne dosežemo nič. Saj gospodje obljubljajo, ali ko se sprejmejo njihovi pred* log1, pravijo, da pridite jutri. Tako! Delavec je na svojem obratnem sestanku s svojimi predstavniki postavil predlog, ga izročil in poveril svojemu pogodbeniku, da ga zagovarja in v celoti doseže pri tem polževem zasedanju. Toda žalost' no je, ko nasprotna stran igra vlogo stare navade. '
—	Mi pa bomo stali budno na delu in se borili skupno za naše osnovne pravice.
K 2. točki dnevnega reda sledi stvaren protestni govor, za kar je članstvo v debati svoje razumevanje pokazalo in demontažo § 219 o. kritiziralo, da bi se nam odvzelo s tem še tisto, kar smo si težko priborili. Odboru je bila poverjena naloga, da na vsa merodajna mesta napravi protestne vloge. Ako se jim ne posreči ukiniti ta, za | nas, bi rekli, najvažnejši paragraf, potem pričakujmo tudi še kaj hujšega. Saj v Belgradu že napovedujejo in trdijo, da bodo nastopili proti vsem Del. zbornicam in strokovnim organizacijam. — Kaj torej še hočemo —? Mi pa se bomo borili samo za svoje, za bodočnost našo in proti izkoriščevalcem delovnega življa!
Pri slučajnostih je bila prečitana okrožnica f št. 5 M, Z. Vsi bomo 10. maja v Ljubljani manifestirali za naš pokret, za pokret kršč. soc. delavstva. Zato naj člani, ki še niso obveščeni, prijavijo svojo udeležbo pri tov. tajniku, da more pravočasno centrali prijaviti število udeležencev Pohitite s prijavami. — Kovinar.
Lesno delavstvo
Bohinjska Bistrica. V nedeljo, 5. aprila, smo imeli v Društvenem domu sestanek naše skupine. Udeležilo se ga je nad 150 delavcev, ki delajo večinoma pri banovinskih javnih delih, odkar so izgubili delo pri lesni industriji, ki so jo sankcij« posebno v bohinjskem kotu hudo udarile. Zaslužki pri javnih delih so zelo nizki in daleč ne dosegajo eksistenčnega minimuma. Na sestanku je zastopnik centrale tov. Fajfar razložil predvsem pomen in važnost strokovne organizacije za zboljšanj« delavskega in vsega gospodarskega položaja. Orisal je boje, v katerih živi slovensko delavstvo in naša strokovna organizacija, prav tako pa tudi važne naloge, ki nas še čakajo. K besedi se je oglasil tudi bistriški g. kaplan, ki je zlasti naglasil važnost papeževe okrožnice ter se ponudil, da napravi delavcem nekaj predavanj o njej. Ob koncu je tov. Rant zbranemu delavstvu pojasnil razmere in težave bohinjskega delavstva pri javnih delih ter orisal borbe, ki jih mora prestajati. Zlasti je naglašal potrebnost delavske zavednosti i» odločnosti. Predlagal je tudi nekaj smernic za bodoče delo, ki jih je delavstvo enoglasno sprejelo.
Tekstilno delavstvo
Otiški vrh. Članski sestanek delavcev iz tovarne Ornik & Mitrovič se vrši v nedeljo, dne 19. aprila ob 2 popoldne v gostilni Jamnik. Na sestanku govori tov. Rozman P. iz Maribora. — Tovariši, vsi v polnem številu na ta sestanek! (
Človek že sam od sebe hrepeni po lepoti in gre za njo, kjerkoli jo vidi. Ampak dostikrat j« vse to le čutna lepota. Koliko resnične, notranje lepote skriva izbrana lepa knjiga, pa se niti preceniti ne da. Zato štejemo dobro knjigo po pravici med največje kulturne dobrine. Da se te čim boli razširijo, je naloga sleherne kulturne ustanovef zlasti pa Krekove knjižnice, ki ti za smešno nizko ceno pomaga pri ustvarjanju domače knjižnice.
Zato podpri njeno delo in vpiši se med narož'
1 nikel Cena broi. 48 Din, vez. 78 Din na leto.
Radarji zborujejo
KONGRES
Mladina, ti imaš besedo!
Vso težo današnjih dni posebno živo občuti vprav mladina. Medtem, ko se krivično zbirajo velikanska bogastva, mora velik del delavske mladi-!1G *a sramotno ceno prodajati svoje mlade sile jn moči, da si prisluži košček črnega kruha, strahotno število mladih delavcev in delavk pa mora v stradanju in brezposelnosti preživljati najlepša •eta svojega življenja.
Kapitalistični narodi, namesto da hi poskrbeli kruha svojim otrokom in napravili konec gospodarski krizi, se za ceno ljudske krvi oborožujejo. Kapitalistični interesi trustov in kartelov vladajo narode, za ljudstvo samo pa nimajo kruha in sredstev
življenje. Kruha in zaslužka je čedalje manj. Beda in brezposelnost je zavzela tako široke meje, 'la skoraj nikjer ne vidimo izhoda.
Prav nič ni čudnega, če se polašča širokih množic, posebno pa še mladine, obup nad našimi razmerami in redom in da ta mladina često v tem obupu pograbi sleherno bilko, oil katere upa na kakršnokoli zboljšanje ali rešitev, Od tu prihajajo »nevarnosti«, o katerih toliko pišejo časopisi in govore ljudje, ki delajo za naradov blagor. Taka jr komunistična ali kakršnakoli druga prevratniška nevarnost. Nikakor ne moremo trditi, da take nevarnosti h c obstajajo. Toda poiskati jim moramo Pravi vir, ki je vprav v neznosni teži našega časa, v obubožanju, brezposelnosti, gospodarski krizi, slabih delovnih pogojili itd. Prav nič ne bo k obrambi pred temi nevarnostmi pomagalo pisarjenje časopisov, prav tako bodo ostali brez slehernega "speha, učene in modre besede narodnih očetov. Treba bo dejanj, treba bo dobiti ljudi, ki bodo Pozabili na sc, na svoje koristi ter se bodo popolnoma posvetili delu za rešitev človeštva pred popolnim propadom.
Nastopiti bodo morali mladi ljudje, ki se bodo 1 vso mladostno silo ter z junaško požrtvovalnostjo Posvetili boju in delu za rešenje delovnega ljudstva. Takega dela in takih žrtev niso zmožni današ-
ljudje. Mi mladi delavci ne moremo pričakovati rešitve od ljudi, ki so te težke razmere povzročili, jjisiuo mi delali'Svetovne vojne, tudi nismo bili Krivi njenih težkih posledic kakor tudi ne gospodarske krize in brezposelnosti in vsega drugega, kar tare človeštvo in ga žene v obup iu razdejanje. Ne bomo mogli spremeniti duha, ki je že globoko ukoreninjen v družbi.
Čez današnjega človeka in vso družbo bomo morali neizprosno potegniti črto. Začeti bomo morali graditi novega človeka in novo družbo. Postaviti bomo morali nova načela, po katerih bo morala živeti družba, da človeštvo obvarujemo propada.
Današnja meščanska družba se v svoji sterilnosti tolaži z mislijo na mladino, ki naj njeno zavoženo životarjenje pomladi in zastarele ter človeštvu škodljive ideje nosi v bodoče rodove. »V mladini je bodočnost,« pišejo z velikimi črkami njihovi listi. Hes je bodočnost mladine, toda ne meščansko usmerjene mladine, ki danes prenaša na svojih mladih ramah vso težo zavoženega gospodarskega in socialnega življenja. Ta mladina, ki mora prenašati težko liberalno-meščanskega reda, bo s tem redom obračunala in postavila novi red, ki ho zgrajen na docela drugačnih temeljih, na pravičnosti in ljubezni.
Krščanska delavska mladina ima v graditvi nove družbe še prav posebne naloge. Njej današnji gospodarski red ni samo krivičen in neznosen, ampak tudi nemoralen, brezverski in nekrščanski. Krščanska mladina se bo borila ne le za materialistične dobrine, ampak še prav posebno za d u -h o v n a n a č e 1 a. Zavedamo sc, da rešitev človeštva ne zavisi le od gospodarske in socialne obnove, ampak v prvi vrsti od duhovne obnove. Prerodimo najprej samega sebe, potem bomo šele predajali svet. Ne zahtevajmo ljubezni do bližnjega od drugih, če se pa sami v tem pogledu obnašamo, kakor ne hi nikoli kaj slišali o Kristusu. Kako moremo zahtevati od drugih pravičnosti, dokler sami nismo do svojih bratov pravični!
Prerodimo sami sebe, svoje duše! To bo prvo, kar bomo morali storiti. Za prerojenje duš pa ne zadostujejo materialistični nauki in zgolj navezanost na materijo. Krščanska delavska mladina prav dobro ve, kam mora nasloniti svoje prizadevanje *a ta boj. Za nas ne bo merodajen ne Marks ne Lenin, ne kdo drugi, ker sc zavedamo, da tu ni •rajne in temeljite rešitve človeške družbe. Ne bomo izganjali hudiča z Belcebubom. Kristusov
nauk je za nas program. Nič nas ne moti. če danes premnogoteri kristjani delajo nečast krščanskemu imenu. Ločiti znamo človeško sebičnost in slabost od pravega čistega nauka. Prepričani smo, da le praktično življenje po evangeliju more temeljito rešiti vsa težka vprašanja naših dni.
Krščanska delavska mladina se tudi v tem boju za praktično krščansko življenje ne bo ozirala na ljudi, ki jo bodo pri tem delu ovirali. Svoje vzornike bo poiskala v mučencih, ki so se bolj bali Boga kot ljudi in ki sc niso pomišljali izpričati vere v Kristusa in njegov socialni nauk tudi s svojo krvjo.
Tu smo, borili se bomo z vsemi silami, da človeško občestvo uredimo po božji zamisli. Ne bomo sc ustrašili ne Herodov ne Pilatov ne farizejev in ne saduccjev, ampak bomo šli ne glede na žrtve naprej k svojemu cilju. Tu smo, udarite po nas, bičajte nas, križajte nas! Čim bolj boste divjali proti nam, več nas bo, bližja bo rešitev!
To bomo izpovedali tudi na našem kongresu. Zahtevali bomo Boga v zasebno, v javno, v gospodarsko življenje. To bo naš program. To bo tudi naša in vsega človeštva rfešitev.	(Tf.)
KONGRES
KRŠČANSKO SOCIALISTIČNE DEL. MLADINE
V	nedeljo 10. maja 1936 bo priredila Mladinska zveza JSZ v Ljubljani:
I. kongres krščansko socialistične delavske mladine
Spored:
Ob 9 skupna sv. maša v frančiškanski cerkvi v Ljubljani.
Ob pol 11 zborovanje delavske mladine v dvorani Delavske zbornice. Ob 15 predstava socialne drame ^Boštjan iz predmestja« v dvorani Delavske zbornice.
Odbore krajevnih skupin Mladinske zveze kakor JSZ prosimo, da zadnjo okrožnico od 1. aprila čimprej obravnavajo na svojih sejah in vse potrebno pokrenejo, da se dana navodila v stavljenih rokih realizirajo.
Še mesec dni nas loči od kongresa, zato pohitite z delom.
Posebno pažnjo polagajte na to, da pošljete nekaj inseratov iu gradivo za kongresno prilogo »Del. Pravice« in prijavnice. Te pošiljite čimprej in čim več.
Kongres mora biti lepa in dostojna manifestacija našega krščansko-socialističnega gibanja.
*
Vsa podrobna navodila bodo sledila v okrožnicah. Zato prosimo, da o njenih vsebinah redno obveščate vse člane skupine, kakor tudi prijatelje našega gibanja.
Delavska kultura
Zalog. Naša skupina Mladinske zveze ima na velikonočno nedeljo, 12. t. m., svo prvi nastop. Uprizorimo socialno igro »Boštjan iz predmestja« v šestih slikah s predigro, pri »Cirilu« v Zalogu ob pol 8 zvečer. Pred igro zaigra naš tamburaški zbor nekaj lepih komadov. — Pridite vsi prijatelji naše misli in katoliške socialne igre, kakršne Slovenci do sedaj še nismo imeli. Zavedajmo se pa tudi, da z obiskom take programatične prireditve okrepimo našo skupnost, ki radi tujih vplivov in naše neaktivnosti včasih precej šepa.
Drobne vesti
Proračun za leto 1936/37 je Narodna skupščina sprejela s senatskimi izpremembami soglasno in je stopil 1. aprila v veljavo.
10 milijonov za pasivne kraje je odobrila vlada na zadnji seji. Dosedaj je bilo izdanih v ta namen 30 milijonov, kar se je porabilo za nabavo koruze. Od 2300 vagonov je prejela Dravska banovina 90 vagonov.
Študentje štrajkajo v Zagrebu že en mesec. Pred 14 dnevi so se jim pridružili še ljubljanski in sedaj še belgrajski. Zahtevajo odpravo šolnine, znižanje taks itd. V Belgradu je bil v tepežu en študent ubit, eden pa težje ranjen.
V	Zagrebu je po pogrebu političnega obsojenca radičevca par tisoč ljudi demonstriralo po mestu, V spopadih s polocijo je bilo ranjenih od kamenja in strelov več desetin demonstrantov in 10 stražnikov. En demonstrant je podlegel ranam. Demonstranti so razbili tudi nekaj trgovin.
Notranji dolg naše države znaša po stanju od
1.	aprila 5 milijard in 400 milijonov.
O	500 milijonih Din so se vršila pogajanja z Nemčijo več dni v Zagrebu. Nemci so obljubili plačilo v obliki — povečanega uvoza.
Atentatorja Arnautoviča in 11 poslancev je izročila belgrajska policija po zaključeni preiskavi sodišču za zaščito države. ■ Obtoženi so zločinstva po čl. 1 točki 7 zakona o zaščiti države.
Velik vojaški ukaz je izšel te dni. Imenovan je med drugim nov poveljnik kraljeve garde general Stankovič, dosedanji poveljnik general Ra-ketič pa je imenovan na njegovo mesto za poveljnika drinske divizije. Za poveljnika vojne akademije je imenovan znani general Cukavac, dosedanji poveljnik Tripkovič pa stavljen na razpoloženje.
Občinske volitve so bile v nedeljo 5. marca v dveh slovenskih občinah. V Ribnici: volil-cev 1346; volilo jih je 1040; Konič (JRZ) 611, opozicija 429.	— Gornja Radgona:	volilcev
1282; volilo 840. Postavljena je bila samo lista JRZ.
Za čisto in zdravo demokracijo se je izjavil minister Cvetkovič na shodu v Sunji. Naš narod noče fašizma, marveč pravico svobodnega opredeljevanja in svobodo misli. Minister Letica je izvajal, da so tri temeljne dogme JRZ: svetla dinastija, državno edinstvo in narodno edinstvo.
200 rudarjev je nedavno odpustil rudnik Re-sava v Srbiji, ker so hoteli izvoliti svoje zaupnike in se organizirati. Od rudnika najeti stražarji so jih pretepali in metali iz stanovanj. Delegacija 25 rudarjev je prišla v Belgrad, da se pritoži pri rudarskem ministru.
Splošno vojaško obveznost je proglasila avstrijska vlada. To je prva vidna posledica novega sporazuma med Italijo, Avstrijo in Madžarsko. Stalni kader Avstrije bo štel 70.000 mož. Vlada opravičuje ta korak z nevarnostjo pred vpadom Nemčije. Resnica pa je, da režim bolj rabi bajonete za svojo notranjo varnost.
7 milijard lir je dosedaj izdala Italija za vojno v vzhodni Afriki. Abesinske čete so bile na severni fronti zopet poražene. Italijani uporabljajo v bojih vsa možna sredstva moderne tehnike: letalstvo, strupene pline, zažigalne bombe itd. Italijanska letala so bombardirala tudi glavno abesinsko mesto Addis Abebo. Italijanske čete so prodrle sedaj že v pokrajine, kjer ogrožajo angleške interese.
Hitler noče prav nič popustiti glede Porenja. Ponuja samo sklenitev nenapadalnega dogovora za 25 let, ne pristane pa na nobeno omejitev utrditve renske meje.
Agrarno reformo bo izvedla nova španska vlada. Prejšnja vlada je že začeto razdeljevanje veleposestev popolnoma ustavila in vrnila zemljo veleposestnikom.
Vse tovariše tečajnike, tako funkcijonarje JSZ kakor krajevne zaupnike, prosimo, da nam ob priliki pošljejo naslove krajevnih zaupnikov za one kraje, v katerih jih še nimamo. Posebno one tovariše prosimo, da to store, ki so iz grafikona prepisali kraje, v katerih do danes še ni krajevnih zaupnikov. Prosimo!
Tovariši krajevni zaupniki — tudi vi poagiti-rajte med znanci in prijatelji, posebno mlajšimi, za kongres kršč. soc. del. mladine. Ako želite, vam pošljemo prijavnice in vsa potrebna podrobna navodila. Lahko pa tudi kar v skupnem seznamu sporočite število udeležencev, seveda z nji-
l	hovirni točnimi naslovi.
J E N C I
££±A.V.CJ IZŠEL
Rozman Joško:	fflk	?	V	c	©_
Nase konvencije
Naša druga država, sicer razbita in raztepena križem -sveta, so -naši izseljenci. Prav zato pa, ker je razbita na vse strani in pomešana med najrazličnejše narode in države, tako kontinentalne, kakor prekomorske, je njeno vodstvo in delo za ta del našega naroda, izredno težko. Prav za prav do zadnjega časa ta naša izseljenska država vsaj na videz ni potrebovala opore od strani domovine, niti ni imela od nje velikih zahtev. Ravno nasprotno: oplajala in hranila je svojo staro zemljo
—	saj so bile pošiljatve naših izseljencev do zadnjega časa precej znatne. Toda prišla je doba svetovne gospodarske stiske, katero so najbolj občutili naši izseljenci, Prvi, ki je izgubil delo in s tem kruh, je bil tujec — priseljenec. Države so druga za drugo zapirale vrata tujim delavcem. Kolikor pa so bili v njih že naseljeni, so jim vedno bolj omejevale in jim še omejujejo pravice in jih celo izganjajo. Smisel in naloga države je, da v mejah svoje države skrbi za one, ki so socialno šibkejši. Se dvakrat bolj važno in potrebno pa je, da skrbi za one, ki so radi pomanjkanja kruha odšli na tuje, posebno pa tedaj, ko so bile delovne prilike najboljše in je bilo treba skrbeti za to izseljensko državo, česar pa pri nas seveda ni bilo, razven društev, ki so jih ustanovili in vodili izseljenci sami — toliko bolj pa je ta skrb potrebna in na mestu sedaj, ko naš izseljenski živelj trpi, kot morda še nikoli.
Kakor imamo doma izredno dobro socialno politično zakonodajo, ki pa se radi odpora gospodarskih krogov zelo malo ali nič ne izvaja, za našo izseljensko državo sploh nimamo potrebne zakonodaje, ki naj bi ščitila njihove gospodarske in moralne interese.
Zato mora v tem pogledu država graditi svojo socialno politično zakonodajo tudi izven meja svoje države. Danes poznamo v tem pogledu mednarodne in meddržavne dogovore, na podlagi katerih se države med seboj zavezujejo, da priznajo priseljencem iste pravice, kot jih uživa domače delavstvo.
Kakor imamo kot majhen narod izredno veliko izseljencev, pa vendar skrb in briga zanje, tudi sedaj, ko so v stiskah in pomoči potrebni, ni zadovoljiva, Zdi se mi, da je tu premalo stika in sodelovanja naših konzularnih zastopnikov, ki so po tujih državah, z izseljenci samimi. Par konvencij, ki so bile v pogledu naših izseljencev sklenjene med nekaterimi državami, še niso noben dokaz resne brige, da ščitimo pravice našega življa v tujih državah. Ravno Francija, katero prištevamo k prijateljski državi, še do danes z njo sklenjeno konvencijo ni ratificirala in le ta dogovor prav nič ne upošteva in uvažuje. Ravno te dni dnevno časopisje zopet ve poročati, da se izganjajo tuji delavci. Veliko jih je, ki so se iz Francije že vrnili ravno zaradi teh šikan in tako tudi najboljša konvencija in dogovor ostane le krpa popisanega papirja, ki seveda nima za tiste, katere bi prav za prav imela ščititi, nobene vrednosti. Dolžnost odločujočih faktorjev je, da prijateljstvo, ako v resnici obstaja, ne dela potem tistim, ki so pomoči najbolj potrebni, krivic in da vsaj to malo, kar daje in podpiše, spoštuje. Zdi se mi, da nad tem greše tudi naša konzularna zastopstva, ki ne skrbe dovolj za izvajanje takih dogovorov in ne polagajo nobene pažnje na težave naših izseljencev in !jih pač prepuščajo njihovi usodi. Ugled države zahteva, da na taka mesta pridejo ljudje, ki bodo izseljenstvo in njega pomen za državo in državne finance prav razumeli, ki bodo pa tudi s srcem čutili vso pezo in trpljenje ^aših izseljencev. (Kakor poročamo na drugem mestu, je naš poslanik v Parizu nekaj vendarle dosegel za naše izseljence v Franciji.)
Konvencija z Nemčijo, podpisana v Berlinu 15. dec. 1925 in ratificirana 30. sept. 1929 v Bel-gradu, je ena najboljših, kar smo jih do sedaj sklenili, la konvencija ureja reciprociteto v pogledu zavarovanja nameščencev zoper bolezen in nezgode, zoper zavarovanje za onemoglost in pokojninsko zavarovanje bratovskih skladnic, kakor tudi pokojninsko zavarovanje nameščencev. Dejansko pa pride do veljave in se izvaja samo
pokojninsko zavarovanje nameščencev in rudarjev, kakor tudi nezgodno zavarovanje, kajti splošnega starostnega zavarovanja pri nas še nimamo izvedenega in določbe, ki govore v tem pogledu nam v prilog, nam nič ne koristijo.
Pogodba o zaposlitvi sezonskih delavcev je tudi več ali manj postala iluzorna, ker je Nemčija do skrajnosti omejila uvoz oziroma zaposlitev sezonskih delavcev. Tu so prišli in v majhni meri še prihajajo v poštev prekmurski sezonski delavci. Našemu delavstvu, ki je zaposleno v Nemčiji, pa ta konvencija prinaša velikih koristi. Prav tako pa tudi rudarjem, ki se vračajo v domovino.
Konvencija z Avstrijo, podpisana na Dunaju 21. julija 1931 in ratificirana 16. dec. 1933 v Bel-gradu, prav tako ureja reciprociteto v pogledu zavarovanja delavcev in nameščencev zoper bolezen in nezgode, zoper zavarovanje za onemoglost, pokojninsko zavarovanje bratovskih sklad-
Ptmnlk vstn|en|a SoSffidoucoii
nam je sveto poroštvo, da bo tudi delavstvu po teflkih dneh trpljenja in preizkušnje prišlo vstajenje.
V	tej veri in upanju želi blagoslovljeno Veliko noč vsem članom, članicam, zaupnikom, naročnikom, sotru-dnikom, iaserento.m in prijateljem našega gibanja
Jugoslovanska strokovna zveza Uredništvo in uprava »Delavske Prav?ce« Mladinska zveza JSZ
nic, kakor tudi pokojninsko zavarovanje nameščencev. Tudi tu se izvaja reciprociteta v pogledu zavarovanja zoper bolezen in nezgode, pokojninsko zavarovanje rudarjev in nameščencev. Zavarovanje zoper onemoglost pa se prav tako, kakor v Nefnčiji, ne izvaja, ker to zavarovanje pri nas še ni izvedeno. Toda tudi pri izvajanju te pogodbe se stavljajo velike ovire in tako še danes, po preteku dveh let, rudarski upokojenci niso prišli do svojih pravic.
Konvencija s Francijo, podpisana v Belgradu 17. novembra 1933 in v 'Parizu 29. julija 1933, a sprejeta od Narodne skupščine 26. julija 1933 in še ne ratificirana, se pa sploh ne izvaja. Ravno v Franciji pa je naše delavstvo najbolj potrebno zaščite. Člen 10. te pogodbe dobesedno pravi, da uživajo naši* delavci isto zaščito in vse pravice z domačim delavstvom, vendar je to bolj ali manj ostalo na papirju, kajti z našimi delavci se prav tako postopa kakor z delavci drugih držav, s- katerimi Fmcija ne stoji v tako prijateljskih odno-šajih in nima z njimi tozadevnih pogodb. Ni dovolj, da se samo slovesno podpisujejo slične konvencije in se potem govori, da smo napredna in socialna država in kolikor mogoče močno skrbimo za naše izseljence, marveč je v prvi vrsti skrbeti, da se taki dogovori tudi spoštujejo in izvajajo. Poudaril sem že, da je to ena glavnih in najbolj važnih nalog naših konzularnih zastopstev, kakor tudi pristojnih ministrstev in kraljevske vlade. Le tedaj bo mogla država od svojih izseljencev zahtevati, da jo spoštujejo in ljubijo, ako bo zanje v resnici skrbela in jih ščitila. V nasprotnem primeru pa si ustvarja sovražnike, ki rujejo proti ugledu države.
Konvencija z Argentino, sklenjena že 8. oktobra 1929 in ratificirana šele 14. februarja 1934, ureja predvsem pravice naših izseljencev do odškodnine ob priliki nezgod in to tudi tedaj, ako
žive izven držav pogodnic. Za naše izseljence v Argentiniji bo ta konvencija velike vrednosti.
Vsem konvencijam pa manjka klavzula, da se našemu delavstvu prizna pravica do zaposlitve. Premalo je namreč, da se našemu delavstvu prizna enakopravnost v pogledu socialnega zavarovanja, marveč ga je treba zaščititi tudi v tem primeru, ako dobi delo, da se potem od strani države ne preganja. Ravno v Franciji se v zadnjem času dogajajo primeri, ki nazorno dokazujejo, da so konvencije v tem pogledu pomanjkljive.
Nujno potrebne bi bile konvenciie tudi z Belgijo in Nizozemsko, kakor tudi v vseh drugih državah, kjer bivajo naši izseljenci.
Za to našo izseljensko državo bo v bodočnosti treba več skrbi in brige, da bo v resnici ostala naša in ne ginila v morju gorja, krivic in pozabe. Razmeram in času primerno bomo morali graditi izseljensko-socialno zakonodajo, da bo naš izseljenec ob vsaki priliki imel občutek, da ima za seboj vso domovino, ki ga ščiti in varuje. Naj bi lanski kongres bil mejnik v tem pogledu, da bodo naši državni organi res vršili svojo nalogo, v dobro delavcem, ki so predvsem v tujini potrebni pomoči, da bo tako rastel ugled naše mlade države, tako pri tujih narodih, še bolj pa pri naših bratih izseljencih, ki so odšli na tuje za kruhom.
Velik korak k izboljšanju položaja izseljenskega vprašanja vseh držav bi bil v tem, da bi vsaka konvencija, ki jo ratificirajo posamezne države pri mednarodnem uradu dela v Ženevi v pogledu socialnega zavarovanja, veljala avtomatično za vse države, ki so članice MUD, S tem bi se delo na tem problemu zelo poenostavilo in bi dobile konvencije posameznih držav mednarodni pomen in značaj, kar bi bilo za izseljenstvo ogromnega pomena.
Interes naše države mora iti za tem, da kar bolj izpopolni to izseljensko zakonodajo in kolikor mogoče zaščiti naše izseljence. Treba pa je, da tudi naši izseljenci v tem pogledu sodelujejo, posebno s- strokovnimi organizacijami v domovini, ki se vedno bore in delajo na tem, da se socialno politična zakonodaja izpopolnjuje in tudi izvaja. Za našo izseljensko državo pa je to posebno važno. To bodo pa izseljenci dosegli na ta način, ako bodo močno oslonjeni na strokovne organizacije v domovini, kajti kdo bolj razume težnje delavca izseljenca kot tovariš delavec, ki je ostal v domovini, posebno oni, ki so organizirani, kateri se bore, da uveljavijo v družbi socialno pravičnost in poštenost.
Naj bi lanski kongres v pogledu izseljenske socialne zakonodaje rodil kar več pozitivnih uspehov, predvsem pa, da bi se vsa naša slovenska javnost z vlado vred začela za ta važen problem tako zanimati, kakor to vprašanje zasluži,
*
Članek je bil podan kot referat na I. slovenskem izseljenskem kongresu v Ljubljani 1. junija 1935. V velikonočni številki ga je priobčil »Izseljenski vestnik Rafael«. Radi aktualnosti tega vprašanja ga v celoti priobčujemo.
izseljenski Sond
Leta 1921 se je ustanovil izseljenski fond, v katerega izseljenci plačujejo prav znatne pristojbine, tako zvano glavarino. Za prekomorske države znaša ta pristojbina Din 300, za evropske države pa Din 100. Poleg tega se stekajo v fond še razne kazni, ki izvirajo iz prestopkov izseljenskega zakona.
Tekom let se je v tem fondu nabralo nad 35 milj. Din. Tega izseljenskega sklada pa baje skoraj več ni. Porabil se je za vse mogoče subvencije, samo za to ne, za kar je namenjen.
Samo z besedami se izseljensko vprašanje ne bo rešilo, treba je tudi dejanj. Vrniti izseljencem vsaj to, kar so sami zbrali, je najmanj, kar se more od tistih, ki to upravljajo zahtevati.
Vesti iz izseljenskega sveta
Francosko ministrstvo za delo je izdalo te dni nalog, da imajo pravico ostati 'tuji državljani pri delu, če bivajo 10 let stalno v Franciji. Če bi se
odredba začela izvajati tudi za naše izseljence, bi morali skoro vsi zapustiti Francijo. Vendar za naše izseljence ta odredba ne velja. Naši izseljenci smejo ostati v Franciji in sicer oni, ki bivajo vsaj že 5 let. Vsi drugi pa bodo najbrže morali dati Franciji slovo. To prednost imajo naši izseljenci po zaslugi poslanika g. dr. Božidarja rurica, kateremu vsa čast.
Koliko denarja so nam poslali naši izseljenci? “o najnovejših podatkih poštne hranilnice za leto 1935 je prišlo v domovino od 1. 1930—1935 4799 izseljenskih vlog v znesku 158,043.917.97 Din. To so krvavi žulji izseljencev, mnogi so stradali in varčevali do skrajnosti! Mnogo si je domovina opomogla s tem denarjem in vendar je kljub temu pri nas rtako malo razumevanja za prošnje in želje naših izseljencev. Čas je že in sicer skrajni, da se streznimo in priskočimo našim bratom in sestram v tujini na pomoč, da nam na utonejo v tujem morju. Najbolj uspešno jim moremo pomagati s tem, če podpiramo delo Rafaelove družbe v Ljubljani, ki se nesebično žrtvuje z ogromnim delom 2a naše izseljence. Pristopajmo k družbi in naročimo se na njeno glasilo: Izseljenski vestnik Rafael, V vsaki slovenski družini v domovini in tujini bi ga morali imeti naročenega in ga tudi čitati!
Izseljenci, ki so se vrnili iz Francije, se večkrat ne vedo kam obrniti po informacije v tej ali °ni zadevi. Tu priobčujemo nekaj naslovov, na katere se lahko z zaupanjem obračajo:
Kraljevsko poslaništvo: Legation Royale de ^ougoslavie, rue Leonce Reynaud No. 7, Pariš " »le, telefon: Kleber 94-10, 94-11, 91-08. v Izseljensko odposlanstvo: Office d'Emigration ^ougoslave, rue Goethe No. 3, Pariš XVe, telefon Kle. 77-89.
Izseljenski komisarijat, Zagreb, Palmotičeva ulica 59.
Rafaelova družba, Ljubljana, Tyrševa c. 52.
Amerika bo čistila. Iz Zedinjenih držav Severne Amerike bodo na podlagi najnovejšega zakonskega načrta izgnali vse tujce, ki so bili kaznovani zaradi kakšnega zločina. Tujcev, ki jih bo ‘a zakon zadel, cenijo nad 200.000. Načrt je že sPrejet.
Izseljevanje v letu 1935. Iz naše države se je izselilo v letu 1935 okoli 12.000 oseb, od teh se Je izselilo v evropske države 8500, in sicer večinoma v Francijo, 3500 pa v čezmorske kraje. Iz tujine se je vrnilo okoli 5700 izseljencev, in se je torej 6000 ljudi več izselilo ko vrnilo. Velik del naših ljudi gre v Francijo na kmete in lani se je število kmetijskih delavcev, ki so se izselili v Francijo, povečalo za 500.
Socialno ministrstvo poroča, da se je stanje naših izseljencev v Avstraliji, Novi Zelandiji, Ar-Sentini jn Kanadi zboljšalo. Ministrstvo je tega mnenja, ker se vedno manj izseljencev vrača iz eh držav. Ta kriterij pa po našem mnenju ni do-v°l| zanesljiv, ker je prav verjetno, da se velik
^iktorijan Demšar:
Velikonočno p odkupovanje
(V preudarek.)
Človeške akcije navadno slone na podkupova-n)u. Najbolj pa se to pokaže že ob prekucijah, ko Se človeške misli tepo, ko se človeške strasti ?Proste in le nekateri hočejo ali en sam hoče kmeti zase osebne koristi, — se dele službe, častni naslovi, ljudski denar se razsiplje: ničesar ni ško-at le da svoj cilj doseže.
Kratko povem: Zgodovina do današnjih dni 0 tem preveč govori!
Sv. pismo pa, ko nam poroča o velikonočni resnici, to vstajenju Kristusovem, ki je temelj in lanistvo krščanstva, tako kratko in kremenito za-P’še vso zlobo človeško, ki hoče tajiti — božjo resnico!
Uradno judovstvo, ki so ga predstavljali denarni mogočnjaki iz stranke farizejev in saduce-jev ;n so isti tvorili tudi judovski sinedrij, je riumfiralo na veliki petek . . . »Kristusa-zapeljivca ni več!« so se hinavsko v brk smejali.
,. Še bomo lahko vladali — po svoje! Še varali Sy • |VO — P° svo,el nalagali dajatve — po
Toda ena skrb je težila njihove duše: Kaj • ' če bi se le zgodilo, da taisti Kristus vstane 'n oživi, kot je napovedal.
del naših izseljencev zaradi previsokih potnih stroškov sploh ne more vrniti. Kolikor smo mi informirani, se je v resnici zboljšalo stanje naših izseljencev edino v Kanadi.
Pri gradnji železnic v Perziji ali Iranu, kakor se ta država sedaj oficielno imenuje, je danes zaposlenih okoli 1000 naših delavcev, ki so zelo dobro plačani. Nujno je, da se imenuje za Teheran naš konzularni zastopnik, ki bi ščitil interese naših delavcev. Pa tudi še mnogo novih naših delavcev bi moglo najti delo v Iranu.
Učimo se. Za Nemce v Banatu in Vojvodini je Nemčija poslala 15 učiteljev. Te dni so prišli v
Novi Sad, kjer so jih sprejeli zastopniki nemškega Kulturbunda. Porazdeljeni bodo na posamezne kraje, v katerih žive Nemci, Predavali in navduševali jih bodo za Hitlerjevo Nemčijo.
Ali bi se ne mogli iz tega tudi mi kaj učiti? Koliko je naše krvi po svetu, ki bi ne bila potrebna propagandnih predavanj, marveč tople in drage domače besede, da ne bi tonila v tujem morju.
Kakor pa poroča »Izseljenski vestnik Rafael«, edini slovenski učitelj v Franciji, g. Junkovič, še do danes ni nastavljen.
Kr antsko delavstvo zboru je
Na praznik sv. Jožefa se je zbralo delavstvo iz Kranja ter vse bližnje in daljne okolice v dvorani Ljudskega doma na zborovanje, ki ga je v proslavo delavskega praznika sklicala JSZ. Na zborovanju v nabilo polni dvorani je govoril tov. Peter Lombardo iz Ljubljane, ki je v izčrpnem in prepričevalnem govoru prikazal važnost strokovne organizacije za gospodarsko in socialno zboljšanje delavskega položaja. Tov. Ivan Pestotnik je z navdušeno besedo očrtal program krščanskega socializma in razbičal delavske izdajavce. Tovarišica Francka Bergant iz Podgorja pri Kamniku je v lepem govoru očrtala vprašanje naše delavske žene in dekleta.
Zborovanje je dgkazalo, da se je kranjsko delavstvo začelo otresati škodljivih nedelavskih vplivov in da bo odslej svojo borbo naslanjalo na svojo strokovno organizacijo. Dejstvo, da je v
Kranju že skoraj 1000 v JSZ organiziranih članov, nam daje zagotovilo, da se za kranjski proletariat bližajo boljši časi.
Po zborovanju se je vršila širša seja odbora JSZ in farnih pododborov. Dokazala je veliko sposobnost in navdušenje kranjskih strokovničar-jev. Predvsem so poudarjali načelo: Svoji k svojim! Delavci bomo podpirali in kupovali le pri tistih, ki kažejo razumevanje za nas in nas podpirajo kakorkoli, n. pr. da inserirajo v »Delavski Pravici«. Tega načela se bomo odslej natančno držali vsi zavedni delavci.
Kranj. V nedeljo, 19. aprila, ob 9 dopoldne se bo v pisarni JSZ v Kranju (Delavski dom) vršila širša seja skupine Kranj in vseh okoliških pododborov. Na sejo so vabljeni tudi krajevni zaupniki. Dnevni red bo zelo važen, zato naj nihče ne izostane.
Janez Pirc
V	torek, 31. marca, je po kratki in mučni bolezni nenadoma umrl naš zvesti član in bivši odbornik tov. Janez Pirc, star šele 35 let.
Pogreb 2. aprila je pokazal pravi izraz tovarištva. Udeležilo se ga je poleg vsega članstva in zastopnikov podjetja v veličastnem številu, z društveno zastavo in godbo na čelu občinstvo vseh slojev. Škofjeloški pevstki zbor mu je zapel ganljive žalostinke, poslovilni govor sta pa imela Tone Fajfar v imenu organizacije JSZ in g. Lovro Planina v imenu Prosvetnega društva in v imenu godbe »Ljubnik«, kjer
je pokojni povsod aktivno sodeloval. Vsem so se lesketale solze v očeh.
Naj bo izrečena najlepša hvala vsem, ki ste z udeležbo pri pogrebu, z venci in prispevki, s petjem, godbo in govori, posebno pa tistim, ki so z molitvijo napravili pokojnemu tako lepo zadnjo pot. Prizadeti njegovi družinici in vrlim bratom ter vsej rodbini najiskrenejše sožalje, Tebi pa, nepozabni Janez: Z Bogom!
Priporoča se vam
Mariin Mahkota
Ljubljana Gosposvetska cesta št. 10
In hite in dobijo stražo in grob zapečatijo ...
Pa pečati odpadejo. Uradna straža trepeta in je kot mrtva: Kristus je vstal in živi!
Straža dospe v mesto in ves dogodek naznani velikim duhovnikom: Le kaj naj bosta Ana in Kaj-fa kot predstavnika vsega judovstva vseh časov! In ti imajo zborovanje:	»Ti so se s starešinami
zbrali,« poroča apostol Matej, »se posvetovali in nato dali vojakom mnogo denarja z naročilom: Recite, njegovi učenci so prilšli ponoči in ukradli so ga, ko smo mi spali. . . Ti so vzeli denar in so storili, kakor so bili naučeni.« (Mat 28, 12—15.)
Resnica Kristusovega vstajenja je tu in se ne da tajiti in ne zbrisati, kot se zbriše spomin brezpomembnega človeka.
Kristusov nauk je osvajal svet, ga še osvaja in si ga bo osvajal ker je — božji in vendar nam tako človeško blizu.
Ko pa se v svetu preraja delovno ljudstvo in se zaveda radi Kristusovega poveličanja da tudi ono, da vsak ud tega delavskega občesitva, vsak delavec, visaka delavka dn delavski mladostnik ima pravico do svojih človeških duševnih in telesnih dobrin in da bi potom pravičnosti in socialne ljubezni prevračal mogočne, tedaj se dobe vredni nasledniki judovski: moderni Židje, očetje kapitalizma in v strahu za svojo oblastnost in izžemanje gredo in se posvetujejo in ne štedijo z denarjem. Gredo med verne svoje sinove, ki imajo strah in vda-o t samo pred bajonetom in so polni hlapčevstva pred denarjem, in jih podkupujejo in to mnoge tudi iz delavskega ljudstva.
In dobro jih poučujejo, kako naj lažejo in obrekujejo Kristusa samega, ki je skrivnostno utelešen v svoji Cerkvi, in kako naj napadajo predstavnike Cerkve, da so sovražniki delavcev, da so varalice in še več — Bogu samemu boj napovedujejo in ga vodijo! . . .
Ti podkupljenci, katere predstavljajo materi-jalistično orijentirani najemniški rimski vojaki, pa vzamejo denar in gredo in store kakor so bili naučeni!
Kapitalisti pa manejo roke in pozornost od sebe odvračajo in na razvalinah zapeljane množice si znova kujejo svoj kapital! Ali to ni strašna tragika človeške družbe, ki noče za Kristusa?
Kako vendar to, krščanski delavci in delavke, da se prav nič nočemo naučiti iz zgodovine in prav nič spoznati resnice iz sv. pisma, ki ima rešena vsa težka življenjska vprašanja.
Ali ni naravnost blazno boriti se proti resnici Vstalega Krislusa? in proti Bogu samemu? Če bi Kristusa-Boga ne bilo, čemu se boriti proti senci? Le norci morejo tako delati!
Ker pa je resnica, da je Kristus vstal in Bog je: Ali vam ne bo dalo to poguma in moči biti na težki, pa pravi poti in boriti se proti krivici, ki je vsepovsod! Proti krivici pa se borimo z Bogom!
Prepričani bodimo: Potisnjeni in osramočeni bodo tudi moderni Židje in njihov duh bo omajan in iztrebljen, samo eno je pa potrebno: Sami moramo to hoteti!
Krivica se podkupuje,
Resnica pa sama — po ljudeh zmaguje!
ME SC
C
wo
ftesmeščenje
Gornji naslov se bo zdel komu na prvi hip nerazumljiv, kajti podobnega nismo vajeni slišati. Posebno v današnjih časih krize in brezposelnosti, ko je dnevno vrženo na cesto brez števila mladih ljudi — nameščencev, ki bi radi z delom služili vsakdanji kruh. Vsi 'vemo, da imamo nameščenci po zakonu zajamčen odpovedni rok, ki je toliko daljši, čim daljša je službena doba, a tudi ta odpovedni rok znaša največ 6 mesecev. Da bi pa kje obstojal zakon, ki bi jamčil nameščencem stalno, neodpovedljivo nameščenje, se nam zdi skoraj utopija, in menda v resnici v nobeni državi, pa naj si bo še tako napredna v socialni zakonodaji, podobnega zakona ne poznajo. Vendar misel sama ni napačna in vidimo, da naša internacionala, kjer se je ta misel porodila, stalno išče pota in načine, kako zasigurati in izboljšati položaj nameščencem.
Marsikje imamo nameščence, ki službujejo v enem in istem podjetju vso svojo življenjsko dobo. Takoj po dokončanem študiju so stopili v službo podjetja in mu posvetili vse svoje moči. V mladosti so prednjačili s svojim marljivim in vztrajnim delom, v poznejši dobi, ko so postali že izčrpani, pa so koristili podjetju s svojimi bogatimi izkušnjami, katere so si tekom službene dobe nabrali. Vzemimo na primer, da preide podjetje v druge roke, ali pa prevzame vodstvo mlajši gospodar. Prvi način, s katerim se novi voditelji podjetja skušajo uveljaviti, je, da vržejo na cesto starejše nameščence. Predstavljajmo si sedaj, kako je takim ljudem pri duši. Zvesto so služili 20 ali 30' let v enem in istem podjetju, rastli z njim, veselili se njegovega napredka, sami doprinašali k njegovemu napredku itd. Sedaj pa — na cesti. Ali se jim ne godi kot hlapcu Jerneju, ki je ravno tako moral zapustiti izemljo, kateri je posvetil znoj in trud vsega svojega življenja?
Razmotrivajoč ta dejstva se nam zdi popolnoma umestno, da bi nameščenci uveljavili svojo zahtevo po nameščenju, ki bi postalo po preteku gotovega števila let v enem in istem podjetju neodpovedljivo. Kot najprimernejša doba za uveljavljenje neodpovedlivosti se nam n. pr. zdi službena doba 25 let v enem in istem podjetju. Kdor služi tako dolgo dobo v enem podjetju, ta gotovo odgovarja vsem zahtevam službodajalca in odgovarjal bo tudi še nadalje, t. j. do tedaj, da si pridobi pravico do pokojnine pri Pokojninskem zavodu. Ali ni krivično, da bi moral nameščenec, ki zvesto služi dobo 25 let enemu in istemu gospodarju, po preteku te dobe, tekom katere si je tako rekoč pridobil nekako pravico na podjetju, iskati drugega nameščenja? Radi tega je popolnoma umestna zahteva, da bi postala pravica do neodpovedljive-ga nameščenja po preteku dobe 25 let zakonito zavarovana. Mogoče bo marsikdo zmajeval z glavo, ker se mu bo zdela naša zahteva nemogoča in drzna. Vendar si vzemimo za zgled državo, ki je neodpovedljivost že v praksi izpeljala. Vsem je namreč dobro znano, da državni nameščenci po preteku desetletnega službovanja zadobe stalnost in jim je nemogoče odpovedati službo. Razumljivo je seveda, da bi nameščencu neodpovedljivost bila takoj ukinjena, če bi se pregrešil proti poštenosti, proti zakonu, ali če bi deloval proti koristim podjetja. Za podobne prestopke ima seveda tudi država svoje predpise in odpušča nameščence brez pravice do pokojnine.
Naš problem bi bil tedaj brez nadaljnjega izpeljiv. Težava bi obstajala le v tem, da bi službo-dajalci skušali preprečiti pravico do neodpovedlji-vega nameščenja s tem, da bi odpovedali nameščenje pred pričetkom uveljavljavljanja te pravice. Mislimo pa, da dober in pošten službodajalec tega ne bo napravil, ker v dolgoletnem usluž.bencu ne vidi samo mrtvega stroja, temveč tudi tovariša in pomočnika pri delu za napredek svojega podjetja. Zaradi tega v našem članku iznesenega vprašanja ni smatrati za utopijo, temveč za potrebo, katero bo treba prej ali slej rešiti zakonskim potem.
Mednarodna zveza društev krščanskih nameščencev
V	nameščenski prilogi Del. Pravice od 0. februarja t. I. smo poročali, da je »Mednarodna /.vc-/.a društev krščanskih nameščencev« v Parizu sprejela v svoje članstvo našo »Strokovno zvezo privatnih in trgovskih nameščencev Jugoslavije«.
Da bo našemu članstvu jasno, kakšnega pomena je to za nas, omenjamo, da so v internacionali včlanjene vse zveze krščanskih nameščencev, in sicer iz vsake države ena. Internacionala ima namen pretresati vsa vprašanja, ki se tičejo | položaja krščanskih nameščencev, ter želje teli tudi ! zastopa pri Mednarodnem uradu dela. Svoj sedež ! ima v Parizu, dočini je poslovno tajništvo v Strass-bourgu. Da sliši in izve mnenje svojih članic, se poslužuje kongresov. Zadnji kongres se je vršil v Parizu, dočim se bo vršil letos v Karlovih varih. Na kongresih obravnavajo poleg organizacijskih zadev tudi druga aktualna vprašanja, kot brezposelnost nameščencev, pripustitev inozemskih nameščencev k delu, strokovna izobrazba itd., o čemer srno mi svoječasno že poročali. Na letošnjem kongresu bo zanimivo predavanje podpredsednika H. Boersma, in sicer »Usoda mlajših nameščencev«. K predavanju bo tudi naša organizacija zavzela svoje stališče.
KAIRO PRIDOBIŠ PRAVICO IX) BOLNIŠKI.’ PODPOR K?
katero izplačuje naše društvo? Zelo enostavno! Kot naš član se vpišeš v bolniški podporni fond ter plačuješ mesečno malenkostno vsoto. Že 5 dinarjev ti daje pravico do bolniške ali brezposelne podpore. Seveda če plačaš več, več boš dobil. Kako je bilo marsikakemu našemu nameščencu pomazano s temi. podporami, bi lahko pripovedoval zapisnik izplačanih podpor. Vsi člani uvidevajo važnost našega podpornega fonda in so povečini vsi njegovi člani. (Kdor pa še ni, naj se čimprej prijavi.
Čitaj iti širi „DeL Pravico"!
PODPORA ZA ŠČENCE
BREZPOSELNE NAME-
Vsak nameščenec, ki ni po lastni krivdi brezposeln, ima pravico pri Borzi dela do brezposelne podpore. Predpogoj, da to podporo prejme, pa je, da je bil po novi uredbi, ki stopi v veljavo s 1. julijem t. 1. v poslednjem letu najmanj 8 mesecev, v zadnjih dveh letih pa najmanj 12 mesecev zavarovan pri bol. blagajni. Podpora se deli v tri virste, in sicer v redno, izredno in trenutno brezposelno podporo. Bedna podpora se prične izplačevati osmi dan po prijavi brezposelnosti in traja 16 tednov. Po izčrpanju redne podpore dobi lahko nameščenec še izireduo podporo, ki traja I I tednov, ter trenutno podporo, ki traja 5 tednov. Tedaj lahko prejema skupno 28 tednov podporo od
Borze dela. Koliko pa la podpora znaša? Po večini so nameščenci zavarovani v XII. mezdnem razredu s tedenskimi prejemki nad 288 din. Za ta razred /.naša brezposelna podpora tedensko: za samca ali oženjenega ‘brez otrok 80 din; za oženjenega z enim otrokom 110 din; za oženjenega z dvema otrokoma HO din in za oženjenega s tremi otroki 150 din. Kakor vidimo, podpora ni posebno velika, pa obstoja ldjub temu vprašanje, če jo bodo Borze dela zmogle.
PAiDEC TRGOVSKIM OBRATOV
Kakor poročajo dnevniki, se je v zadnjem času število trgovskih obratov zopet znižalo za 1800. S tem v zvezi bi bilo zanimivo vedeti tudi za število odpuščenih nameščencev. Zelo umestna bi bila naredba, da se mora vsaka nastavitev in odpust pri kakem državnem uradu registrirati, ker naše socialne institucije ne nudijo dovolj točne slike. Imeli bi tedaj vedno točno stanje števila reduciranih nameščencev.
STANOVANJA IN ŠČENCE
MIŠICE ZA NAME-
Kakor smo čuli, namerava Pokojninski zavod v tekočem letu zidati stanovanja za nameščence. Ne more se pa odločiti, ali naj zida posamezne hišice ali stanovanjske kasarne. Po našem mnenju je že suma namera PZ zelo dol)ra in bi jo IV. moral že pred leti izpeljati. Glede načina, kako naj ta stanovanja za nameščence zida. pa bi bil naš predlog ta, da naj zida stanovanjsko hišo v mestu, kakor tudi stanovanjsko hišice v okolici. Imamo nameščence, ki bi radi bivali v mestu, na drugi strani pa imamo zopet nameščence, ki hočejo imeti popolnoma svojo hišico. I)a bo obojim Ustreženo, naj PZ oboje zida. Pri zidavi naj se gleda predvsem na to, da bodo ti objekti čim cenejši.
30 DINAR JEV MESEČNO
plačil ješ I rgovskemu 'bolniškemu podpornemu društvu in se ti ta strošek v slučaju bolezni bogato poplača. V bolnici, kamor ‘bi v slučaju kaike nevarne bolezni moral iti, leže danes po tleh ali po dva na eni postelji. Z gornjim prispevkom pa si pridobiš pravico, da sc lahko zdiraviš v moderno opremljenem šlajmerjevem domu. Poleg tega se ti podaljša bolezenska doba preko časa, kakor ga sicer odreja pravilnik o delavskem zavarovanju. Ako je potrebno zdravljenje v inozemstvu, greš tudi tja na stroške drušitva. Društvo je pod upravo slovenskih nameščencev ter zasluži popolno zaupanje. Zaradi tega naj zlasti oni, ki ima jo družine, skirbe, da se čim prej včlani jo, ker slej ali prej bo nastopila potreba, da boš iskal' pri društvu pomoči.
V I N I C
Iz centrale. Umrl je Šešerko Jurij, oče našega člana iz mariborske skupine, ki pa ni živel s svojim sinom Šešerkom Jožefom skupaj v eni družini, plačeval pa je prisDevke za po.smrtnin-ski sklad tudi za svojega očeta. Ker to ni bila ena družina, se v smislu poslovnika posmrtninskega sklada Jurij Šešerko ne more smatrati za pravno veljavnega člana in zaradi tega se tudi ni mogla izplačati posmrtnina, ampak so se vrnili le vplačani prispevki kolikor so bili vplačani. Drugi še važnejši razlog pa je bil v tem, ker je dolgoval Šešerko Jožef tri prispevke in jih vplačal šele tri dni po očetovi smrti. V smislu tozadevnega poslovnika pa je to nedopustno. Poslovnik določa v 7. odstavku naslednje: »Kdor dolguje zadnji slučaj prispevka za Ps. ob dnevu smrtnega slučaja katerega svojih družinskih članov, more dobiti samo polovico posmrtnine, kdor pa dolguje dva slučaja ali več, pa ne dobi n i č.« Toliko v opozorilo in vednost vsem članom našega posmrtninskega sklada Stroikovne zveze viničarjev.
Blagajnik.
Maribor. Na velikonočni ponedeljek ob pol 9 se vrši zborovanje viničarjev za mariborsko okolico, združeno z rednim občnim zborom mariborske viničarske skupine. Vsi viničarji na ta zbor, na katerem se bo razpravlalo o vseh zadevah, tičočih se viničarskega delavstva.
Limbuš. Redni letni občni zbor se vrši nepreklicno v nedeljo, dne 19. aprila ob 2 popoldne v gostilni Kučera. Vsi viničarji iz limbuške okolice pridite na ta občni zbor!
Vesele velikonočne praznike želi vsem prijateljem in odjemalcem Ivan KOŠIR, trgovina Scnožetnik, Črna.
IVAN OSOLNIK, gostilničar v Črni pri Kamniku želi vsem prijateljem vesele velikono ne praznike in se priporoča za obilen obisk.
I. DELAVSKA HRANILNICA IN POSOJILNICA
V	MARIBORU
VABILO
na deveti redni letni občni zbor L delavske hranilnice in posojilnice, r. z. z o. z. v Mariboru, ki se bo vršil v nedeljo, dne 26. aprila 1936 ob 9 v lokalu Jugoslovanske strokovne zveze, Sodna ulica 9/1, z naslednjim dnevnim redom:
1. Čitanje in odobrenje zapisnika zadnjega občnega zbora.
2. Odobritev računskega zaključka za 1. 1935.
3. Volitev načelstva in nadzorstva.
4. Slučajnosti.
Občni zbor je sklepčen ob navzočnosti vsaj ene desetine zadružnikov. V primeru premalega števila udeležencev se vrši na istem kraju in z istim dnevnim redom pol ure kesneje nov občni zbor, ki je sklepčen ob vsakem številu zadružnikov. Zadružniki, udeležite se gotovo občnega zbora!
Oblačilno delavstvo
Iz Škofje Loke. Precej časa že nismo čitali v naši Delavski Pravici nobenega dopisa iz vrst organiziranega delavstva v tovarni »Šešir«. Mislil bi kdo, da tudi organizacija spi zimsko spanje. Vendar pa temu ni tako. Vse delo organizacije je bilo usmerjeno za vzgojo tovarišev in tovarišic, in to •s strokovnim tečajem. Imeli smo 15 predavanj. Pričel se je tudi tečaj za nemščino, in sicer v pisarni skupinskega in zaupniškega odbora.- Tečaj poseča stalno 15 tovarišev in tovarišic, uči pa gospodična Zlatka Albertova. Zaupniški odbor pa je imel od zaključka stavke (10. novembra 1935) nešteto intervencij lažjega kalibra. Pravo strokovno delo skupinskega in zaupniškega odbora se bo pa pričelo sedaj, kajti treba bo načeti vprašanje sklenitve nove kolektivne pogodbe ali temeljito prenoviti staro. Poudariti moramo seveda ob tej priliki, da so se življenjske potrebščine podražile za 10 odstotkov, kar znači, da že itak nizke plače nikakor ne odgovarjajo teži in važnosti dela, kajti delo v tovarni je preciznega značaja. Glede revizije kolektivne pogodbe se je ob priliki raznih intervencij izjavilo tudi ravnateljstvo tovarne »Šešir«, da pri posameznih točkah ni bilo popolne jasnosti. Delavstvo samo pa je tudi mnenja, da je treba upoštevati vse spremembe, ki so nastale v času borbe za kolektivno pogodbo. Delavstvo zaupa Jugoslovanski strokovni zvezi, zaupa tudi svojim požrtvovalnim zaupnikom in upa, da se bo vse, kar teži danes delavca, zaposlenega v tovarni, z dobro voljo od strani vodstva podjetja uredilo za obojestransko korist. Delavstvo se dobro zaveda, da je bilo podjetje do pred časa v gospodarskih vprašanjih precej v težkem položaju, prizna tudi, da je pod vodstvom ravnatelja g. A. Kmetiča nastopilo pot, ki je za podjetje vsekakor zelo ugodna, vendar pa si tudi delavstvo šteje v svojo zaslugo, da je kvalitativno in kvantitativno po svoji njemu prirojeni požrtvovalnosti mnogo pripomoglo do rešitve in uspeha tovarne.	J.	P.
Povračujmo dobro z dobrim! Tovariše in tovarišice opozarjamo, da kupujejo pri tvrdkah, ki so inserirale v novoletni številki »Delavske Pravice«. Držati se moramo gesla: Kdor je pripravljen kaj žrtvovati za delavstvo, ta je njegov pravi prijatelj. Torej držimo ,se naših prijateljev!
Vsemu delavstvu!
Priporočamo knjižnico Kat. prosv. društva, katere knjižničar je tov. Polenc Leopold. V zalogi ima zlasti vse knjige Krekove knjižnice. Kdor se pa hoče sam naročiti na iste, naj se oglasi pri Polencu v uradnih urah, ki jih ima organizacija ob nedeljah od 9 do 11 dopoldne v Karlovški ulici 21.
Papirničarji
Vevče. Dne 22. marca 1936 se je vršil redni letni občni zbor strokovne skupine papirničarjev. Udeležba članstva je bila še zadosti dobra. Vendar jih je še precej izostalo. Po posameznih poročilih funkcijonarjev je bilo razvidno, da se je naša skupina v preteklem letu na članstvu precej dvignila, vendar bo še treba dela in borbe, da se vsi do zadnjega delavca organiziramo. Le v skupnosti bomo dosegli in si priborili svoje življenjske potrebe, ki nam jih odreka brezsrčni kapitalizem. Izvoljen je bil sledeči odbor: Predsednik Rešek Edvard, podpredsed. Pangeršič Ivan, tajnik Zupančič France, blagajnik Pogačnik Feliks, odborniki: Kamšek Ivan, Vidergar Jože, Ocepek Mici. V nadzorstvo: Završnik Jože in Černe Ludvik. Občnega zbora se je udeležil tudi zastopnik centrale tov. Fajfar Tone. Razložil nam je položaj in delo JSZ v preteklem
letu in nas je pozival k večji zavednosti in požrtvovalnosti. Razložil nam je tudi novo ustanovljeno delavsko organizacijo. Delavstvo je soglasno obsodilo zahrbtno borbo in se enodušno izreklo za JSZ. Le v njej vidi danes krščansko delavstvo svojo rešitev. Tovariši papirničarji, vsi v strokovno organizacijo, da bo naša sloga in edinost popolna. Naj živi delo in poštena delavska borba!
Živilski delavci
Slovenska Bistrica. Občni zbor skupine se je vršil v nedeljo 5. t. m. Brez vsake agitacije se je zbralo zelo lepo število delavcev na zborovanju. Poročila odbora so bila soglasno sprejeta. Za JSZ je poročal tov. Rozman Peter iz Maribora. Sklep zborovanja je bil naslednji: V tovarni Stie-ger se morajo podvzeti koraki, da se uredi delo na drug način, kot je to dosedaj. S tem niso delavci ne zaposleni in ne brezposelni. Nič ne zaslužijo z delom, ne morejo pa dobiti brezposelne podpore. Važno je pri tem dejstvo, da podjetje noče obratovati, čeprav ima dovolj naročil. V banovinskem kamnolomu v Zgornji Bistrici se je sklenila neka pogodba, po kateri bi tam zaposleni delavci prevzeli obratovanje tega kamnoloma v najem. Vse bi še bilo prav, tudi zaslužki bi ne bili preslabi, če se ne bi od neke strani zahtevalo, da naj delavci sami plačujejo celotne (tudi za de-
Vesele velikonočne praznike želi kavarna VOSPERNIK, Stari trg 31.
Vesele praznike želi vsem svojim odjemalcem
Joško Stanovnik
trgovina s špecerijo
Moste, Fredovičeva.
„SINGER“
šivalni stroji
Ljubljana
Za stavbno dobo 1936 Vam nudi železnina
Fr. Stupica
LJUBLJANA, Gosposvetska cesta ! vesslavbni materi ihtrboveljski cement, betonsko in drugo železo, pločevino, čroalke, okovje, vse predmete za kopalnice itd. Poskusite!
lodajalca) prispevke bolniški blagajni. Tu se bo moralo storiti gotove korake pri kr. banski upravi, da se ta nedostatek in strah za delavce odpravi. Tudi to je malo preveč, če zasluži g. Kac od vsakega kubičnega metra gramoza in peska po en dinar in mu ni treba niti enkrat za ta dinar s kladivom udariti. Iz raznih vrstic pogodbe in iz prakse, kako se dele zaslužki za delo, je spoznati, da tu niso delavci pravi najempiki, marveč prav za prav le podnajemniki, ki morajo za svoj zaslužek trdo delati in plačati sebe in prave najemnike zraven sebe. Občni zbor je potekel v razbo-ritem razpoloženju borbenosti za delavske pravice. Želimo še večkrat takega zborovanja.
Srečne in zadovoljne velikonočne praznike želi
Cilka PIRNA 1, trgovina Rod.ca Domžale.
j
Svojim strankam želim vesele velikonočne praznike ter se v nadaljni obisk priporočam!
Adolf Koblar, zobni atelje
Domžale
Vesele velikonočne praznike želi vsem znancem in prijateljem gostilna in lesna trgovina
RAMŠAK FRANC
Krivčevo h pri Kamniku.
Vesele ve ikonočne praznike želi ' sem znancem in prijateljem gost :na
PRI LOGARJU
ANTON SUŠNIK
__	."T”'1'....
Po mnenju strokovnjakov bodo v prihodnjih vojnah strupeni plini največja nevarnost. Vendarle ne bodo uničili toliko življenj, kolikor je človeških duš že ugonobilo slabo čtivo.
Potemtakem se je slabe knjige treba ogibati, brati pa dobro in jo tudi naročati. Tega načela se držimo najzanesljiveje, če postanemo naročniki »Krekove knjižice«.
Cena: vezane 78 Din, broširane 48 Din ietno.
8»an Rodna, Mubljana BgfflBft. u.. .*
Velika izbira kemičnih in oljnatih barv, šolskih, študijskih in umetniških barv, firneži, laki, steklarski in mizarski kle , šelak, špirit denat. »Arti« tuši, pastele ter sploh vse slikarske in ples arske potrebščine. - Velika zaloga vseh vrst vedno svežega mavca. - Najnižje cene in najboljša postrežba. Prodajcilna: Tyrševa cesto (Dunajska) poleg trgovine Schneider & Verovšek
Vsi si želimo konca nepovoljnega stanja na denarnem trgu in iz tega izvirajoče gospodarske krize! Priznanje, ki ga po celi državi uživa slovensko denarništvo, temelji zlasti na vzorni urejenosti naših hranilnic, na gospodarnosti in vztrajnosti slovenskih hranilcev, ki so svoje denarne zavode dvignili do takega ugleda in pripomogli domovini do blagostanja!
Pomžigalmo sl sami!
Vlagajte svoje prihranke, vir blagostanja, v domači največji denarni zavod,
to je
Mestna nraniisttco iiobljaiisha * iiobSianl
Kupujte tam, lijer se prodaja po Vaših zaželjenih skrajno nizkih cenah! 6 Kot mlad trgovec stopam pred Vas z zagotovilom, da Vas bom postregel vsakokrat res strokovno, najboljše in najcenejše!	Najtopleje	se
Vam priporoča za Vaš cenjeni obisk.
HINKO PGDJftVOKSEK, Kranj
modna trgovina — klobuki (pri farni cerkvi)
Albin jazbec
konfekcijska trgovina
Kranj
Vsem mojim cenj, odjemalkam in odjemalcem želim prav vesele in prijetne velikonočne praznike, in se zanadaljno naklonjenost priporočam:
MINKA OGR ZEK, Kreni
trgovina galanterije, modnih pletenin (lastnega izdelka!) in ročnih del; izdelava entlanja, ažuriranja, vezenja, predtiska, montaže itd. Velika izbira priznano dobro blago — zmerne cenc — skrbna postrežba!
2idaš jjišo si družinsko, rabiš kaj 30 gospodinjstvo n se dobavi ti	o v in a'
to je Kranjska železnina.
Vesele velikonočne praznike želi Kokalj Ignac, gostilna pri »Matičku«
Gostilna pri »Piemontezarju« želi svo im gostom vesele velikonočne praznike.
JOŽE BR0L1H
Vesele velikonočne praznike želi vsem svojim odjemalcem trgovina s čevlji Franc Strniša, Kranj.
JANKO RANT
KRANJ
Pridobival novih naročnikov!
MANUFAKIURNA TRGOVINA
M. KOKL, KRANJ
Vesele vel. praznike želi vsem cenj. od|emalcem Manufakturna zaloga Logarfe Kalan, Kranj Lastnik: Srečko Vidmar
Vesele velikonočne praznike želi gostilna Ručigaj. Se priporoča ALKA RUČIGAJ.
Zabtii & Čamp.,
KRANJSKA TOVARNA LANE
‘Dntof pn {Kranju
družba j 0.3.
KRANJSKA TOVARNA LANENEGA OLJA IN FIRNEŽA
nudi svoje prvovrstne izdelke: laneno olje, laneni firnež in lanene tropine. Prečastitim župnim uradom priporočamo rastlinsko repično gorilno olje v najboljši kakovosti. Zaupajte nam, postregli Vas bomo vedno s cenenim in dubrim blagom.
Urejuje in sta uredništvo odgovarja: Peter Lombardo. — Za Jugoslovansko tiskarno: K. Če?. — Izdaja konzorcij »Delavske Pravice«: S. Žumer.