Jskaj*
Titk dsn ruči aobot, nadalj
in pr«®nlk«t.
^„cd d.»lr except Saturday., Sunday« and Holidaja.
^YBABXM
Caaa lista Ja »6.00
PROSVETA
GLASILO SLOVENSKE NARODNE PODPORNE JEDNOTB
»»»»»«»»»»Mil«»»»»»
Urodntikl In upravnMki proa ion: m7 8. Uwndal« Ava.
Offlc« of Publication! >•67 South UwndaU Ava. Talapbon«, Rockwall 4004
** J*ouaxY 1«. IMa. M Um ««um«
" » 1111^ mmémr Ad of Co.™* ¿ÎTtuS
CHICAGO, ILL., ČETRTEK. 17. SEPTEMBRA (SBPT. 17>v 1M6. Subscription 96.00 Yaarlj
ÂTEV.—NUMBER 184
Spopad med Gree-
»U pripomogli Nemčija Lja, ki zalagata fašiste t letali ter lorožjem in strelivom na debelo. Spanca vlada ima nebroj dokov MusHolinijeve in Hitlerjevi intervencije-in te dokaze bo mninji i minister Julio Alvarez Vajo predložil še ta teden Lili narodov v Ženevi.
španska Ijudskia vlada ima do-jolj moStva; vojakov ima kolikor jih hoče, kajti sveži delavski
I» kmetski rekruti neprestano Najajo. Manjka ji pa orožja in jMiva, predvsem pa dobrih le-Ul-da fji *e lahko merila z itali* j^imi in nemškimi bombarji. r^ Pomanjkanje bojnega mate-povzroča španski vladi ve-
7 "krti ki jih prav nič ne
«m a.
Vlada j¡£ 2f pri pravil ja na
kampanjo. Organizirala
• pwM.»K.n gorski bataljon, ki v7; .obr«»nhne postojanke hribih GuHdarrame. ka-■ pokrije sneg.
8"nl Jean de Luz. Francija,
1«
mi
I'r i vat na vest, ki je
Konvencija državne federacije in "družinski" spor
ZVIŠAL NA-KDALNO MOC FAŠISTOV V ŠPANIJI
Franco obnovil ofenzivo rcakcijc za osvojitev Madrida
ZAROTNIKI V MADRIDU USMRCENI
Madrid, 16. sept.—Fašistični 'paeral Francisco Franco je doti veliko pojačanje, ko mu Je gmški diktator Hitler poslal večje število najmočnejših bomb-iih letal s piloti vred skozi Por-tufralsko. Franco je seveda takoj okoristil to pomoč in ae zagnal i novi ofenzivi proti Madridu iz nktorja Talavere, ki se nahaja ft milj južnozapadno od Madri-
k.
Levičarska vlada ima tamkaj 12,000 mož, ki drže linijo in do-ilrj »o odbili vse napade fašistov. Najnovejši napad ao faši-iti izvršili pri Maquedi, kjer se '«pi glavna cesta in ena vodi v Madrid, druga pa v Toledo; ta Mpad je delavska milica odbila in pognala fašiste nazaj sedem -k pol milje proti zapadu.
Hitlerjevi aeroplani so furioz-io napadli Maquedo in Santa 01-kki in izzvali več zračnih jbitk z vladnimi letali, katera so končno Nemce odgnala. Fašistične bombe so razdejale več hiš v o-beh omenjenih mestih. Faiiati skušajo obnoviti ofen-«ivo tudi v guadarramskih gorah nad Madridom, toda vladni topničarji so takoj odbili napad. Predstavniki španske vlade ao
•daj prepričani, da se bo civilna , ,. „ ,tll .
wjna zavlekla čez zimo. K tem\k &rriJWton' blvil vodja lU,noi" ija in Itali- zidarjev, ki je 1)11 dolgo let
AccopUnco for mailing at social rat« of postat« provided tor in Mcttoa 1108, Act of Oct. 8, 1017, eethorlsod on Juae 14, 10U.
nam in LewuomTILNA STAVKA
GROZI FRANCIJI
Qulncy, III., 16. sept. — Spbr med pristaši poklicnega in indu strijskega unionizma dviga glavo tudi na letni konvenciji lili noiske delavske federacije, ki se vrši v tem mestu. Sploh je ta "družinski" spor v vrstah organiziranega; delavstva, ki je že prinesel suspenzi jo 10 unij, med njimi nekaj najmočnejših, iz A meriške delavske federacije, odgovoren, da je ta konvencija državne delavske federacije največja v njeni zgodovini. Šteje nad 700 delegatov in veliko število opazovalcev.
Glavna sporna točka je resolucija, s katero naj bi se konvencija izrekla proti eksekutivi Ameriške delavske federacije radi suepenzije 10 unij in za Odbor za industrijsko organizacijo, kateremu načelu je John L. Lewis, predsednik rudarjev. Predložila jo je rudarska delegacija in pride najbrž na dnevni red danes.
Znamenja kažejo, da bodo zmagali pristaši poklicnega unionizma, ki kontrolirajo konvencijo. Resolucijski odsek se je že ižrekel proti tej resoluciji s 40 proti 10 glasovom, konvencija pa bo glasovala o njej danes ali jutri. Industrijski blok vodi Ray Edmundson, predsednik illinoi-skega rudarskega distrikta. Pristaši Greenove politike so si sve-sti zmage, toda ne bodo prišli do nje brez vročega boja, ker je tudi industrijski blok dobro zastopan.
Z greenovci je tudi Frank
v boju z Lewisom in je bil konti
ar>*
* KnT «t: i: Jr
* arm.
. Id K Pariza, se glasi da je "'/«•raj tamkaj ustreljenih ,n zarotnikov, ki so stregli jr in'Jcriju predsedniku špan-£ »Publike A za ni in ministr-k u Mštdniku Caballeru.
C Wk' 16 M«pt. — Hear-^ • «-mkarska agentura In-o ''' NVw" Vrvice je bila •'-da ho španski fašisti "J»nega i>oročevalca H. ■«•rbockerja, ko je zapu-glavni «tan fašistič-" aeveru, in odšel v iugozapadii Španije. ' in Antično letalsko o-rega operirajo Hit-letalci in fašiati ' tamkaj nobenega tujskega poročevalca.
li] — Berlinski
•raj objavili prokla-' španskega gene-{ abanellaaa, kate-,}«"i'»tična voditelja imenovala za • Kedaednlka" Spani-tr,Ja je bila publici-''""u in ( abanellaa ae '^ijuje "nemškemu ,rn"<". C abanellaa ^ l «uvajte Evro-"^•Vizmom na vzho-;ri" P» na zapadu",. •
čno -vržen iz organizacije, ko je prišlo na dan, da se je prodal Peabody Coal kompaniji za $75,-000. Med rudarji pa ima še vedno pristaše, ker mnogi smatrajo, da ga je Lewis izigral.
Druga večja sporna točka je druga rudarska resolucija, s katero naj bi se federacija pridružila Delavski nestrankarski ligi in aktivno delovala za izvolitev Roosevelta. Tudi tej reeoluciji so konservativni elementi napovedali boj, predvsem republikanci, med katerimi je tudi predsednik državne delavske federacije. ■ -
Židovski kongres protestira proti Hitlerju
ženeva, 16. sept. — Izvrše-valni odbor židovskega kongresa v Ženevi je danes vložil pri Ligi narodov oster protest proti novim grožnjam nacijskih poglavarjev v Nurembergu. Od bor zlasti protestira proti izjavi Hitlerja, da sta židovstvo in bo Ijševizem identična, eno in isto. Ta trditev je absurdna, pravi od bor, kajti zgodovinsko dejstvo je, da je nemški militarizem pomagal ruskim boljševikom do oblasti, ne pa Judje.
Who,
Osemnajst ameriških fi lozofov noče v Nemčijo
New York. 16. sept. — Osem najst ameriških filozofov je včeraj javno izjavilo, da ao odklonili povabilo organizacije filozofov v Nemčiji na konferenco, katera ae vrši proti koncu tega meseca v Berlinu. Ameriški fl lozofi pravijo, da konferenca Nemčiji bi) le apologija za naci zem. Filozofija je nemogoča kjer ni avobode govora in tiaka
GENERALNA TEKS- Domače vesti
Socialistična vlada v boju z ekstremisti na obeh koncih
L 14- L E 0B0R02EN TABOR
Pariz, 16. sept. — Stavka 35,-000 tekstilnih delavcev v Lillu se morda razvije v generalni štrajk 100,000 delavcev. Uatni-ki tov aren so odklonili vladno razsodišče, nukar so delavski voditelji ** zagrozili z generalno stavko-
Blumova socialistična vlada je zaradi te in drugih stavk, ki se razširjajo po Franciji, v velikih škripcih. Na eni strani ima o-praviti z reakcionarnimi in trmoglavimi delodajalci, ki vpijejo, da komunisti v Lillu nameravajo konfiscirati tovarne in u-stanoviti sovjete, na drugi strani pa nagajajo komunistični ekstremisti, ki žigosajo vlado zaradi njene "mehkosti" napram icapitalistom in njene politike napram Španiji ter v francoskem Maroku.
Premier Blum odločno vztraja, da morajo tekstilni baroni spre-eti vlado za razsodnika v tem confliktu. Finančni minister Au-riol je izjavil sinoči, da so vae govorice delodajalcev in francoskih fašistov o "sovjetiziranju industrij" smešne in bedaste. Te govorice niso drugega kot pre: tveza za kriminalno izbegavanje n nagajanje a strani odgovornih voditeljev industrij, je rekel miniater.
V Lillu, kjer je položaj trenutno najslabši, je vlada pojačala policijsko silo, tako da mesto izgleda kot vojaški tabor. Vlada se h°če zavarovati, da ne bi fašistične organizacije izrabile generalne stavke, če pride, za kakšne večje oborožene provokacije.
Blumova vlada se bo vsekakor udala zahtevi komunistov, ki rjoveče zahtevajo, da mora biti general Marcel Peyrouton, vojaški komisar v francoakem Maroku, odstavljen. Peyroutona dolže, da je v tajni zvezi s španskimi fašisti in komplotira fašistično vstajo v francoski Afriki.
Novice iz Penne o
White Valley, Pa. — Pred tremi meseci ee je v premogovniku poneareČN John Sprohar in kmalu za njim John Korče, oba člana SNPJ. Zdaj «o p» tu na dnevnem redu ienitve. Te dni sta ae civilno poročila Viljem Gutmgn in Ana Gredenc; nevesta je članica SNPJ in tajnica društva 280. Dne 12. t. m. sta ae poročila Charlie Fatur in Rozina Kästele, oba člana SNPJ. Obema jwroma obilo sreče!
Southview, Pa. — Tu sta se poročila John Bernecki in Jennie Perešuti. Neveata je Članica društva 265 SNPJ. Obilo sreče I
Iz Clevelanda
Clevealnd. — l*red nekaj dnevi je v jezeru utonil sedemletni Anton Tratnik. 6 tremi svojimi sestricami je lovil ribice v mrežo, ko mu je apodranilo in je padel v vodo. Truplice so našli šele čez nekaj dni. Deček zapušča starše, brata in aedem aester. — V bolnišnici je umrla Ana Primožič, roj. Jakomin, atara let in doma iz Kobeta pri Kopru na Pri-morskem. V Ameriki je bila o-aem let in tu zapušča moža, sina in hčerko, v starem kraju pa tri brate in atrica. -a- Pretekli petek Je 17 rojakov prejelo državljanski papir.
S konvencije J8KJ
Cleveland. — Delegatje so ponovno
PREUSTROJANJE T«ror»ti C™. U-DELAVSKEGA gii«pred«^«em GIBANJA v MEHIKI
Nova delavska federacija izpodrinila staro
ORIENTACIJA V SOCIALISTIČNO SMER
Mexico City. — (FP) — Kakor v marsikateri drugi drftavi, je veliko valovanje in preenav-Ijanje nov pojav tudi v mehiškem delavskem gibanju. Prav za prav je to vprašanje v Mehiki že atvar preteklosti, ker deiav-ako gibanje že skoraj popolnoma dominira Konfederacija metliškega delavstva, ki Je bilaTiMta-novljena prošlega marca. Ima o-krog 600,000 članov, stara Mehiška delavska federacija pa le 10,000.
Nova delavska federacija je bila organizirana valed potrebe — radi degeneracije stare delavske federacije, oziroma njenih voditeljev. Kot znano, ata bila njena glavna voditelja bivši mehiški predaednik Plutarco Cal-lea in Loui« Moronea, svoj čaa oba radikalna delavska voditelja in boritelja proti reakciji. Za čaaa Callesove vlade in tudi še pozneje pa ata ai oba nagroma-
_______ razpravljali o starostni dila veliko bogastvo iti postala
podpori, ali prejšnjega zaključ-¡zaščitnika kapitaliatičnih intere-ka niao mogli zavreči in ostalo sov. Pred nekaj meaecl ata bila je pri atarem, namreč da ne bo oba izgnana iz Mehike, češ, da sta
te podpore. Jednota je dobila nov amrtninski certifikat za |8000, da bo lažje tekmovala z zavarovalnimi družbami.- Sprejeta je bila tudi točka, da se amrtnina lahko zapusti bratrancu ali ae-atrični in zaroteacu aii zaročenki. Najvišja vaotaza izplačilo po-grebnih stroškov je $260. Za aa-momorilci ae izplača amrtnina šele po dveh letih včlanjenja v jed-noti; doslej je bila izplačana po enem letu. Odbor za pritožbe, ki šteje 12 članov, ima zelo doati dela in bojazen je, da bodo pritožbe vzele veliko čaaa, ko pridejo na dnevni red. Odškodnin* ski aklad Je odpravljen oziroma spojen z bolniškim akladom; a-seament za odškodnine ae bo v bodoče plačeval v bolniški aklad in iz tega aklada ae bodo plačevale vae odškodnine in drugo, kar je prej apadalo v sklad.
skušala organizirati fašistično gibanje. Morones je še vedno tJ* tularni vodja stare delavsks federacije, ki je pri delavstvu is-gubila vso zaslombo.
Novi delavski voditelji so drugačnega kalibra. Radi izkušenj a Calleaom In Moronesom politične alužbe odklanjajo, ne zavračajo pa politične akcije. Nova de-lavaka konfederacija aodeluje a mehiško revolucionarno atranko (vladno) in pravi, da bo podpirala vlado predaedjnika Cardena-aa toliko čaaa, dokler se bo on boril za delavatvo In kmete.
Ta federacija, ki Je orientirana socialistično in je pridružena atrokovni intcrnacionali a sedežem v Amsterdamu, ne dela dia-krlmlnaclj proti komuniatom. Slednji lojalno podpirajo njen program in imajo precej vpliva odškoninskl delavstvom, katero goji mo.
.'Dalja na 3. atrsni.)
Tozitelj predložil kup evidence proti mo-rilcem Pooleja
Détroit, 16.aept. — Pri obravnavi proti tucatu teroriatov Črne legije, ki ao obtoženi umora m.adega avtnega delavca Ohar-lesa Pooleja, ao bile včeraj glavne priče državni detektivi, ki ao izaledili morilce. Pričal je največ detektiv Jack Harvlll, ki je porotnikom pravil, kar je v preiskovalnem saporu Izvlekel la ob-tožencev.
Glavna aenzaclja včerajšnja obravnave je bila evidenca, katero je predlošil državni tožltelj Dimcan C. MoCrea. Ta je vasbo-vala črne In bele halje ter kute teroriatov, revolverje, munlcljo, pretepaškl bič (black jack) In črnolegljenarake tiakovine. Mc-Crea je akušal predložiti tudi okrvavljeno Poolejevo obleko, toda radi nepravilne identifikacije ni uapel.
Detektiv Harvlll Je rekel, da mu je aedem obtadtencev pravilo, kako je prišlo do zaključka, da morajo Pooleja apravlti a poti. To ae Je zgodilo na aeji teroriatov, ki ao po Izpovedi aedem ob-ožencev kričali: "Ubljmo ga! Obealmo gal Pretopimo gatM
Teroriati ao Pooleja umorili pod pretvezo, da Je — pretepal svojo ženo, ki je prav tiste dni ležala v bolnišnici, v porodniški poatelji. Žrtev, ki Je preveč vedela o teroristih, so odpeljali na "itprevos" In Jo ubili sunaj mesta. na samoU. ___
Njih laguvornlk argumentira, da umor nI bil storjen po načrtu ln da obtotencl niso krivi. Umora Je kriv le Dayton Desn, ki Je umor tudi prisnai in bo nastopil kot držsvna priča.
Nekega zamorca ao teroriati umorili "za špaa — da vidijo, kako nlger pogine."
SUSPENZIJA NE DELA PREGLAVIC UNUSKIVODJEM
'Uporniki9 krtačili ekse-kutivo ADF na konvenciji kavčukar-ske unije
ODBOR BOSEL NAPREJ
¡talija in Nemčija
odlagata konferenco
Ix»ndon, 16. sept. — Konferenca peterih držav za novo lo-karnako pogodbo ae ne bo vršila v oktobru kakor je bilo prvotno določeno. Nemčija in Italija ata obveatili Anglijo, da še nista pripravljeni za to konferenco. Francija in Belgija ata aporoči-II. da ata pripravljeni.
Unijska konferenca proti ramkolu
Mllwaukee. — Te dni ae je tukaj vršila državna konferenca, na katero Je prišlo nad 200 unij-akih zastopnikov, ki Je razpravljala o auspenzljl 10 unij Odbora za induatrijako organizacijo. Navzočih Je bilo več zaatopnlkov prizadetih unij. Konferenca Je aoglaano zaključila, da ae bo borila proti razkolu v delavskem giabnju In delovala na to, da A-meriška delavaka federacija aprejme načrt VVIaconalnake de-lavake federacije. Ta načrt je proti vaakemu razkolu In določa laiaebno komialjo, katera naj bi
Akron. O. — (FP) — Kkaeku-tiva Ameriške delavske federk-vije ae gre lahko aolit, kolikor tiče glavnih funkcionarjev Odbora sa induatrijako organizacijo. To je bilo rasvidno na konvenciji kavčukarske unije, pred katero ao govorili trije vodilni funkcionarji tega odbora.
To jt prva konvencija, odkar Je bila uatanovljena unija. Za Akron Je očlvidno velikega pomena, ker je glavna ulica v o-arčju meata vaa v slavolokih, ki poadravljajo delegate In to delavsko zborovanje. &e pred nekaj leti bi ai nikdo ne upal kaj ta-kega aanjatl, ker Akron je bil prava antiunijaka trdnjava, v kateri ao kraljevale poleg nekaj poklicnih unij le kompanijakc u-nlje,
Danes je drugače. Danes je unk>nisem v Akronu živa slls, katero morajo kavčukaraki baroni In drugI kapitallat! tolerira-tl hočeš nočeš. Na tej konvenciji delegatje saatopajo 35,000 članov. Odkar je bila unija ustanovljena, Ja vodila 16 stavk, ki so bila vaa uapešna. Delegatje ao veaalo poadravlll to poročilo o valikam napredku unija. Zavedali aa aa tudi popolnoma, da bi tega uapeha ne bilo, ako bi ne imeli na svoji atranl Odbora as induatrijako organizacijo. Valed tega so tudi burno pozdravili po-alance tega odbora.
TI poalancl ao bill John Bro-phy, direktor odbora, Kidney Hillman, predaednik Amalgamated Clothing Workera, in Van A. Bittner, načelnik kampanje za organiziranje jeklarakih delavcev v čikaškem dlatrlktu ln eden glavnih pomagačev Johna L. U*-wiaa.
Delegatje ao hurno pritrjevali, ko Je Brophy rekel, "da Je napredek vaše unije najboljši dokaz, da Ja Odbor za induatrijako organizacijo v pravem, ko trdi, da Je mogoče organizirati delavce v masnih Induatrljah.
"Tudi napredek poklicnih unij v tem mestu Je šel aporedoma t raatjo organizacije v kavčukar-skl induatrljl. Koriati od šlrjen-nja vaše organizacije Je imelo /se delavatvo. To je naš odgovor onim, ki pravijo, da smo proti
študirala vprašanja, na kakšen način naj ae organizirajo neor-1 poklicnemu unloniamu. Mi niamo ganizirani delavci. Svoje prlpo- ' na«protniki nobene poklirnlympia, Waah., 16 sept. — Državno vrhovno aodišle Je vrv lo skozi okno dr/aviii zakon za lirez|io*eli)o«trio zavarovanje. Sodišče pravi, ker ae Je ta zakon o-piral ua VVagnrr-l/oughtonov o-nnutek, katerega kongre» nI nikdar sprejel* marveč gs je nado-■ meatil a aeJanJIm zvoznim zaščitnim zakonom, da ta državni zakon ni nikdar stopil v teljavo. Sprejet Je bil lanako leto. i ( ................ * ■1
Novi izgredi proti
Udom na Poljskem
Varlava, 16 aept. — Okrog M Židov je bilo ranjenih pri va> likih protiudovskih Izgredih v Wyaokiem med Varšavo In Bja-loatokom Zidovako prebivalatvo baronov), teil» lilnl paniki in va- ftidovak* nič*aar Imti "
Ja, marveč njih prijatelji.
Kksukutiva Ameriške delavaka federacije Je kriva Izdajstva nad članstvom federacije, ker noče Uvajati mandata konvencije in organizirati neorganiziranih v maniiih Industrijah. Tudi ne more hiti govora o enotnosti, dokler b< do kam|NiiiiJake unije tt*. le milijone članov V Induatrljah, katere ekaekutiva nI hotela organizirati."
Van Hlltiier je pa rekel, da mu NiiMpentlja unij ne dela nobenih skrbi, ker ta družlnakl apor-ra Jaz ekaekutive ADF itak ninerti nikdar reano Jemal, Ako jekltirafrrmu kampanjskemu <»dU.ru ne bo napravila vel škode kakor Jo ja napravila v vaeh teh letih Ameriškemu • jeklarskemu In železarskemu Inatitutu ("o-penšaparska" ivesa Jeklarakih »• nam ni treba
smrt ima bogito letev v hišah rtvalli delavcev, (Nariaal Jerger.)
i trgovin« so zaprte.
<0*1* aa i rtraai.)
rioiviri
PROSVETA
THE KN LIC H TEN MBMT
CLASILO IM LASTNIKA SI^OVBUSO MASODNS S rOUrOBNK JKpMOTB
■— •ü.M.
kgum-rlptkon rataat f«r Um U.Uta* »Uta« (.««trt CkU+0»> aa* Canada M.M i^r rM#. Chkaga ••«! CUm Pü Kr
furwigm aewatriaa H»
C» «Um« r» Salary. lUAavM 4*la«r I4 aa*arv4.a* a« aa »rafaja BaM*' "Ur«r»a *aaá*a* («rttaa. K-•■M, 4raa». >~aa. »ta ) aa »ruata patiltatrf* la r «taiata. ««.ta vtiluáú »a*tal** , _ ._
A4.«rOala« raUa ua »«-Mewwrlpta «f catana ai.4 aaaaOa*-* artwtai »ill »at. to ratamaS, t*** mmmurnnpu, .aa« «a •«•rta», ptajra. (»aa* ata., will ka aat«r«a4 Ü Dn|~" aal» »txra nwa»»»^ kf «all aáSrwta ui IU«H<
Maata* aa *a% kar tata ft* •
PROBVKTA 1 9991-99 Sa. Uwitaala A»», C*iaa#a.
MSMSSS Of TUB fKDSSATED rSfSS
RH IP fW. i • _____T^."«.- ..'Zri.PTaKMM
Ualuai v ukUv a>a. aa prim#r )itiki je protifašistična, v svoji notranji politiki je pa protidemokratična in dik-tatorična. Doma je bolj agresivna proti demokratičnim elementom kakor Je na zunaj proti fašistom. Po teh svojih kontradiktnih lastnostih Je sovjetska Rusija — fronta zase, vendar lahko računamo, da bi sovjoti v splošnem evropskem konfliktu s fašizmom «tali na strani demokratičnega bloka.
Belgija, Hotandija, Švica in države male an-tante so na plotu. Ne vedo kam bi šle, vendar je upanj«, da v končnem konfliktu bi Belgija, Ho-landija, Švica in Cehoalovaklja |*>tegnllc z demokracijo, medtem ko glede Jugoslavije in Ru-munije nismo na jasnem in najbrže bosta potegnili s fašisti. Upoštevati moramo, da Je v vseh demokratičnih državah Kvrope — razen Anglije in Skandinavije — močno fašistično gibanje, ki je lahko vsaj nekaj časa velika ovira demokratičnim režimom.
Taka je fašistična in demokratična fronta v Evropi. Vsakdo, ki opazuje situacijo zadnjih časov, jo lahko vidi.
Na žalost moramo konstatlrati, da je demokratična fronta hipno v zelo slabem Motaju kot že ocenjeno. Ni enotna. Delavska stmaka v Angliji Je proti intervenciji v Španiji. To bi bilo pravilno, če bi bili voditelji te stranke prepričani. da fašisti ne bodo ««itoma že niso intervenirali. Hlumova socialistična vlada V Franciji forsira Mnevtralnoet" in zsrsdi tegs J#* prišla v konflikt z velikim delom frsncoske-va delavstva, katero zahteva intervencijo v prid Ipanski demokraciji. Hlumova \lads bi morsls vedeti, .da Je vojn* s fsšizmom neizogibna prej sli slej. Hitler in Mussolini jo Imata izsilila!
grupiranje je v teku tudi v Ameriki. Bur-boncl hočejo, da pri letošnjih vnlilvah velja l*rola: demokracija sli "komunizem". Vse, ksr ni z njimi, je "komunistično". Ameriška demokracija pa pomeni ekonomiko avtokracijo. od katere Je «amo en korak do fašizma ameriške sorte, če kmalu ne izpr<*gleda.
Demokrat ija vsega sveta je idabo pripravljene na smrtni spopad a fsšizmom.
Glasovi iz Msélbift
am
ive
' H konvencije v met/ofcoiJ Clevetand. O. — V Oleveiandu
v Slovenskem domu na 8t. Clair-Jevi cesti se vrši konvencija Jugoslovanske katoliška, jednot*. M {¡d delegpU J? nahajajo tudi nam poznani rojaki Kaj«tan Er-znožnik Iz Moutane, Matt Vo-grich jz La SaJla, Mariji Bolb* iz Akrona, D. garin is Bast Palestine, m rs. Keržišnik is kock Springa, Wyo- i« seve tudi Mur ry Bernikova lz DetroKa.
V sredo se je vrflft banket. V predpripravah in pripravah sta bila tudi Anton in Jot« Gr
dina, in kjer no Grdinovi, tam o biti tudi naši katoliški
moflsjo _ . ■ .
duhovni, voditelji naših duš, da M ne izgubijo. In na tem banke-tu jih je bilo kar pet ali sedem.
nlka več na suhem, zraku. Prileti z ^veliko fiitrosi takife višinah, da oa np vidii proitijii očmi. Viie sel in zopet odleti. K zadnji «cctpv-ni so zrsčna letala
WvoHM."Wm»> temu je Wk> na-' valilco vfcgo. ^
vzočih do tisoč oseb, posebno je šlo do nove in zadnje voltfe, Jč bilo dosti mladih fantov in de- gotovo, d* ■« ^ v višava* klet. Naših ljudi je bilo tudi ne- in ne več na zemlji, kaj, pa ne baš dosti. Prišli so i/| ^oj zračnih letal je danes Windsor Heightsa, Bartona in tako važen, da se lahko reče: BHdgeporta. Seveda je Thomasa ,kdor ima najboljša is najpopoi-posjušalo mnogo ljudi na radiu, .nejša zračna sredstva, tisti ima Ampak za govor, ki ga je Imel mqč in zmago.
v Madiaonovi šoli, bi ne bilo nikomur Žal, ako bi ga poslušal;
Statistika p dokazuje, da
jšnjUi v«jn najp vsaka voj
pdJiesel bi nekaj, kar ne bi ai- <*"* veliko zločincev. To je čis kdar pozabil in gotove stvari bi naravno. Ljudje so bU| vojaki, morda v kratkem v teh krajih rabili so orožje, sMJall sov/a^ dočakHj jnike, kot bi bili zajci, privadili
Bili so navzoči farmarji, uči- »o se človeške kr*i\ togubl^ Ulji, uSiteUice, "beli ovratniki" ** usmiljenja. Kdor fe.več j^o-
priredi tukajlnj! soc. klub piknik, ki se bo vršil v nedeljo 20, sept. na prostorih, kjer se vršijo
rln&»vd RafcrtdSo £ ÄÜÄ M veüJ jiMk. C* bi
SÄ iÄÄ TÄ75S5-
t^i lieiiS' k= pohvairue pomenke v prid Tho- zadnja vojna, je bia trpljenje n« V8ekJ kadar kltlb priredi kako jü^NekaLnska je nÄaci | msmAkobi hotel opisati zabavo.sose naši roj akiiz bUž-
Äkaj ne bi , šeoni n. govo, ^lo ^o P=
S?.je rss i TiÄÄti-PodaI 8em le pftr "SÄ sr*«!
Hribar, ki se Ja baš vrnil is sta- zo. ^MM«?
Društvene dvorane sklenil, da! rešitve ni bilo od nikogar, od ni-
re "kontre", kjer je bit na obisku pri škofu v Ljubljani. Hribar je govoril tudi o ženskah v stari domovini in gotovo, da je obiskal tudi one na kmetih, kajti povedal je, da tam ženske jedo zelje, krompir, kislo repo in pijo kislo mleko, pa so zdrav« in dolgo živijo, nsše ženske tukaj, ki vživajo klobase, kisle kumarce, paje in sladoled, morajo pa že ko so 46 lat stare, po trikrat na operacijo. Tako nekam je "držal" reverend svoj govor.
Louls Pire je bil tudi jako "bi-zi". Rekli so, da bo pri volitvah kandidiral za glavnega pr«ds«d-nika. Pri spremembi pravil je baje hotel zamenjati "napredno" jednoto za "narodno" jednoto. Hotel je pokazati, da ima rajši narodno kot napredno, in to pred delegacijo, dočlm pa njegova A-meriška Domovina napada tudi "narodno" jednoto in njenega u-rednlka.
Radi lepšega ostane jednota še vedno "katoliška", dasi pravijo, da ni katoliška. No, da j« Le v pravilih, na papirju, potem lož-je pridejo mladi kaplani pa banket.
Združenja tudi šo ne bo, ker bi bila beseda "katoliška" zamenjana za "napredno", in kaj bi Jaka (James Debeva) rekel? J Z bratskim poadravom!
Frank Barbič. (63).
Razne vostl Bridgeport, Ohio. -- Na 10. sept, zvečer je tukaj na Wheel-ling Islandu v Madisonovi šoli govoril Norman Thomas. Ob 7. uri je govoril na radiopostaji WWVA v prid unije jeklarskih delavcev. Seveda, v 16 minutah ni mogel vsega povedati, ampak je povedal tako dobro, če se bo jeklarjev kaj prijelo, da jim bo v velik dobrobit v njihovi kam-panji sa industrijski unionisem.
V šoli je pa Thomas prekosil vse svoje govore, kar sem jih še slišal. In rečem to, da vsa njegova isvsjanja in dokazi so bili neovrgljivi. Vsako isjavo je podprl z dokazi in fakti, zakar je žel velik aplavz. Najprej se je spravil na republikance, nato na demokrate In "Union Party", in seveda tudi na komuniste, ki agl-tirajo direktno za Rooxevelta. Ker je bilo komunistov precej navzočih, so bili zelo poparjeni, ker jih je tako mirvaril. Razodel je zadnji položaj v Rusiji, ko je bilo 16 bivših voditeljev ustreljenih brez vsake obrambe. Povedal Je, kako so se v New Yor-ku tisti, ki so bili nsjbolj radikalni komunisti, pridružili demokratom. in da se moram.» paziti, a kom bo delavstvo šlo v enotno fronto.
Potem, po eni uro dolgem govoru. so sledils vprašanja, ns katera je Thomas, kakor bi rekel, odgovarjal, kakor bi Iz ftepa štrena! odgovore. Kdor je \ praševal. mu je že Thomas dal odgovor. Ampak na komunistična vprašanja je odgovoril namo dvakrat, ker Je rekel, da on nI prišel sem razpravljat nocle-ilzem in komunizem, pač pa naše ekonomxke problem«-, kateri nas čakajo. Napravil je zelo dober v tla in udeležita je bila velika, četudi
bo šel z delom prenovitve naše dvorane naprej, da bo vse Ugotovljeno. To bo stalo dosti denarja. Ako bi naložili doklado društvom, bi bila zopet nezadovoljnost med članstvom. Ne pri tistih, ki se zavedajo, da dvorana je naša in da je naša dolžnost, da jo vzdržujemo.
Zadnjič, ko smo imeli splošno doklado 26c za društveno priredbo 6. sept., so se tisti, ki niso bili navzoči (ne vsi), zelo hudo-vali na tajnika radi doklad«.Tisti, ki so pa delali in potrošili, so pa zadovoljni in nihče ni črhnii besede.
Zato je odbor dvorane sklenil, da priredi tri prireditve v prid stroškov dvorane, ki bodo nastali s popravki in prenovljenem dvorane. Prva prireditev bo',26. sept., druga 24. okt. in tretja na starega leta večer. Ako se bodo izvajali izredni sporedi, bo poročeno. Prva dne 26. sept., bo plesr na veselica. Vabijo se vsi rojaki od blizu in daleč, da se udeležbo. Posebno se pa opozarja članstva obeh društev, ki laetujeta dvorano, da ae priredbe udeleži. Ako smo v domači družbi, v lastni dvorani, se prijateljsko pozabavamo in damo sebi v korist. Zato pa delujmo složno in želi bomo uspeh! Joseph Snoy, 13.
1 u | <
Napovedujejo vojno South Sharon, Pa. ¿r- Pravijo, da bo vojna. Tako Čitamo v slehernem časopisu, da se zbirajo vojni oblaki nad Evropo. Dnevi so šteti pred strašno katastrofo, zato bosta poskrbela Hitler in Mussolini.
Vojna v Evropi je skoraj neizbežna. Hitler in Mussolini ne vidita drugega izhoda, toda malo se še bojita, kajti lahko se zgodi, da bo enkrat zahvihrala rdeča zastava tudi nad Rimom in Berlinom.
Bili ao časi, ko so se vodile vojne samo na zemlji. Danes je to povsem nekaj drugega. Odkar imajo aeroplane in vodljive balone. se nam nI treba bati sovraž-
koder pomoči.
Človek bi mislil, da je kasen dovolj radikalna, dovolj velika, da je vse izginilo kar je povzročilo, da je prišla ta kazen. Ampak ne, ljudje so danes slabši kot so bili prej. Nikdo ni po za-kopih utrdil svoje vere, ampak izgubil še tisto, kolikor je je i-mel. , y
Pa poglejmo malo v Španijo. Tam imajo že dva meseca civilno vojno in je ubitih že nad 100,000 delavcev. Koliko nedolžne krvi je te prelite po nepotrebnem. Baš sgdaj se je vsa črna reakcija s fašizmom na čelu v Španiji dvignila proti ljudski vladi in proti demokraciji. Pravijo, da marsikatera cerkev je bila prve dni civilne vojne trdnjava, iz katere so fašisti in njih bratci klerikalci streljali na vladne vojake. Fašisti nikomur ne prizanesejo. Vse kar leze in gre, ako jim pride v roke, pokoljejo, kot svinje na farmi.
Kdo se ne bi zgražal nad takim početjem? V nekem listu ftem čital, da so fašisti polovili več sto mladih dečkov in deklic. Postavili so jih ob 2id in jfh portretih. Nedolžna kri je škropila na vse strani. Zakaj ni takrat prišel usmiljeni Bog, ki bi lahko samo z mezincem ganil ln fašistom bi popadale puške iz rok?! Ampak usmiljeni Bog tega ni storil, faj£i je zraven stal mirnega srca ter gledal, kako so se nedolžni otročički valjali v mlaki krvi.
Malo upanja imam, da bi lojalne čete premagale fašiste v Španiji. Kajti, kakor hitro bi videla Hitler in Mussolini, da se zmaga obrača na ljudsko stran, bi takoj poalala v Španijo vso svojo silo. Razume se, da Francija in Rusija ne bosta mirno gledali njih korak. Zato pa je gotovo, da vojna ae prične še to leto.
Jack Yert.
Kampanjski piknik Girard, Ohio. — Kakor običajno vsako leto, tako tudi letos
V* V " g *
■niTrifin
v Mtf,
■ v> *
njih naselbin odzvali. Letos vas zopet vabimo^ da nas poeetite. Letos je volilno leto. Vem, da čitate, kako gotovi magnati prispevajo težke tisočake za agitacijo v prid njih. Samo za državo Maine so izdaji nad 160,000. Naša delavska dolžnost je, da tudi mi kaj prispevamo v naš agfta-cijeki fond. V ta namen se bo vršil nsA piknik. Ce napravimo kaj prebitka, bomo dali, kot vedno, v delavsko pomoč. Pridite! Čim več nas bo, večji in boljši uspeh bo. V slučaju slabega vremena se zabava vrši pri A. Na-godu. John Tancek.
Banket pevskega zbora Library, Pa. — Pevski zbor Slavček bo priredil banket v soboto 19. septembra v Slovenskem domu v Libraryju ob 8. zvečer. Vabimo vse ljubitelje petja, da nas poeetijo in nam pomagajo do večjega uspeha. Igrala bo izvrstna, godba, radijska umetnika Frank in Joe Koracin iz Yukona. Vstopnina za moške $1, za ženske 26c. Vsa jed in pijača pro-prosta. Vsi V Library v soboto 19. septembra! Leo Prijatelj.
Klub jajčarjev
Milwaukee, Wis. — Deževje je nenadoma spremenilo opal jeno in ožgano okolico v lepo, prijetno zelenje, tako na farmah kakor v parkih in vrtovih. Zadnje dni pa je padlo toliko dežja, da ga bo v mnogih krajih kar preveč. Vseeno zadnje tedne, odkar je namočilo, je narava podobna bolj pomladi kot zaključku poletja. In jesen Je pred durmi.
Pred nekaj tedni se je tukaj ustanovil nov klub z dokaj čudnim imepom, taiko da je človeka kar nekam sram povedati oziroma zapisati. Pa naj bo, okorajžil se bom in povedal. Ta klub se i-menuje "Raw Egg Drinking Club," pa tudi "Skunk Club," torej dihurski klub ali klub dihurjev, to pa zato, ker njegovi člani pijejo surova jajca. Kdor jih iz-pije največ, dobi nagrado. Dose-daj imamo v tem nekega nemškega prvaka, ki izpije kar tri tucate surovih jajc v treh minutah, če verjamete ali ne. Kon-test je odprt in ta rekord se lahko prekosi.
Ta klub bo imel na 3. oktobra kontest v SST dvorani na 726 National ave. Upam, da se bo do takrat priglasil kakšen Slovenec ali Hrvat in bo posekal imenovanega nemškega požeruha jajčar-ja. Vabljeni ate vsi od blizu in daleč, kakor se vselej v vabilih glasi, da se udeležite tega konta-sta. Vsakdo je dobrodošel. Priglasi naj se vsaj štiri dni pred kontestom na naslov Raw Egg Drinking Club, 1319 S. 6th st.
IxHiis Zajec.
a> * i á
NJ«ffov
Mack Rust. Iv najdi olj stroja M obiranje bombaža, amele
Mi ^y1 a
-------.. -ur- ------------- -"ta l/rs*
Owen, bivša poslanka Združenih j »liifll nm l dru>M. ne pa profltnemu »Utem«.
m» imeli demokrati zelo , . _________
oglašati «hod v bližnjem Martin*'|brat John se nahaja v Hov
»PsziO« prvo pwfcUAn>u .... h.mUw",»hiranja bfmMb.
letaki uniji, da s njo sklene pogodbe"sa
Ferryju. kjer je nastopila mr» .prodajo strojs. Kustovs brsta sta izrazila žol|ow |p HI ' " utenlh shilll novi druHtl. ne ps profltnemu «Utem«. K.diU glavns I mogla v tej smeri kontrolirati. Je vprašanje.
drlav na Dannkem, kot
lx»kalne vesti Sheldon. Wis. — Zadnje dni j« padlo toliko dežja, da ga je prevl?. Premokro je, da bi človek kaj delal na polju. — Pred kratkim sta se tukaj poročila Frank Parki is Willarda. Wis., in Mary Drnovšek od tu. Novoporo-čencems želim obilo sreče. Ns ženitovanju smo se imenitno zabavali In trajalo j^ dva dni skupaj na Drnovškovem domij. Drnovšek je dobro obstoječ posestnik v naši naselbini, Parki pa na Wniardu — Prosveti želim mnogo novih naročnikov. V Pro-ta alra^! sveti res čitamo mnogo zaniml-ga bosta vega in podučljlvega.
Jacob C,arm, 273.
Čas jesenske senskT¡¡í3 je tu J
Piše dr. John L. Rice I
zdravstveni komisar mesta N¡w York* I
Mnogi ljudje so v jeseni jako dovzetni! gensko mrzlico (hay fever) in kako «S 1 dolgotrajni nahod more znati Hf kf l imel. Kdor vsako le* trpi na njem, » daj pravočasno pripravlja. Se je *JU *J ti. se proti tej si*ii bolezni. fM Ram Uhko pove, kaj naj storite, da se jilz,J e. Storite takoj, kar vam zdravnik ¿Vf! ti plevel dozoreva in cvetni prah že 1
KjTftet najd* 8V°je V I
Poročila o uspehu imvnizacije proti takozl ni senski mrzlici ao tako ugodna, da M ZJ yplača poskusiti io, zlasti ako je človSk J dovzeteq za ta nahod, Stvar je lahko enosj
^r? b0leéin' 0bst°ia v nekolikih injl cijah ekstraktov cvetnega prahu tekom got] dobe. Zdravnik najprej ugotavlja, za kak J ni, prah je pacient posebno dovzeten in v»e d] go je gola rutina. Ako plevel, nazvan "J weed', povzroča bolezen, rabi se za injekj ekstrakt cvetnega prahu tega plevela; akol vzrok cvetni prah drugega plevela, kake tri ali drevesa, pa se rabi ekstrakt cvetnega pri dotične rastline. - l
Zalibog traja in^mteta le za isto «ezonol treba je injekcije ponavljati vsako leto. Ali mala sitnost ln neznatni strošek niso nič pJ trpljenju, ki ga nahod povzroča svojim let] žrtvam. 1
Sensks bolezen je troje vrste: pomladanJ poletna in jesenska. Pomladanski tip je J vzročen od cvetnega prahu nekaterih dreveJ trav in doba je od konca marca do konca mal poletni tip, ki izvira od cvetnega prahu rož] nekaterih trav, traja od maja do sredi julfl Potem prihaja jesenski tip tja do prvega d za. Ta tip, ki ga večinoma povzroča cvetni pl plevela "ragweed", je posebno nadležen in 1J sten.
* I
In zato, kdor se ga boji, naj vpraša zdravnl
in se ravna po njegovem nasvetu.
Zavarovanje proti dežju
Francoska Severna železnica je uvedla nov pri svojih izletniških vlakih: vsi potniki, ki pijo njeno izletno vozovnico za vožnjo v kopa ča severne Francije od Le Treporta do Dunqt ua-Malo-les-Bainsa, se lahko pri okencu že niške blagajne zavarujejo proti dežju.
Zavarovalna premija je zelo skromna znaša n. pr. do Treporta in nazaj samo 5 fr to pri voznini za tretji razred v znesku M fr kov. Ce pade ta dan med 14. in 17. uro na<^ mm dežja, se potniku ob povratku pri blaga vrne cela voznina ter zavarovalna premija, fekt je, da se je potnik v primeru dežja pe| na izlet zastonj.
Takšno zavarovalnino sklene potnik lahko di za druge proge, vsekakor le pod pogojem, si nabavi vozovnico za naslednji dan že v »ob zvečer. Geslo teh voženj se glasi: "Zašči pred vsakim presenečenjem!" Tako prevaža leznlca svoje potnike v deževnem vremi zastonj. Ce bi vrnili potrošeni denar za dež m 14. In 17. uro popoldne še gostilničarji, bi b seveda blaženost nedeljskih izletnikov v bem vremenu resnično popolna.
Lokomotiva brez atrojevodje
Tehniki in izumitelji so se že davno bavil idejo lokomotive, ki ne bi potrebovala vtx Vodili naj bi jo radijski valovi. Kakor poro jp iz Japonske, se je nekemu tamkajšnji mlademu tehniku posrečilo, da je zgradil tak* lokomotivo, ki bi se lahko obnesla tudi v prak
Gre za električno lokomotivo, ki jo s komi cirankn brezžičnim sistemom vodijo iz neke srednje postaje. Zanimivo je pri tej lokom« vi tudi to, da mora vsak trenutek rsdiotelegi fično sporočiti osrednji postsji, v kaklnem | ložaju so signsll ns progi, ki vozi mimo nj Ce kaže signal na "Stoj", tedaj sporoči to kj motivs sama brezžični postaji in tu jo i»n brezžično ustavijo. Ko postane proga potem "I prosU, se to sporoči ns isti n»iwpl»]i m jo spravijo znova v tek. Jsponski železni strokovnjaki menijo, da pomeni ta !<*<>moi ki se Je zelo dobro obnesls na pokusnih vožnj* prevrat v vsem železniškem obratu.
Smokve prinašajo visoko tiaro.
Po zadnjih znanstvenih ugotovitvah v^ Jo presne smokve med vsemi na J"*" in redilnih snovi. Sedaj -U ^ * ' ,u profesor j s Smlth In Hsnsen. Stu^J v deželsh, kjer so smokve prsvs
1 pognala sta, da dosežejo ljudje delih Msle Azije, kjer je pod^J^^^ zdravo, kakor v Anstoliji. s kjer u ; '< boljše smokve, visoko starost ^^
tem pogledu celo presegajo. kar^J-s tem. da jedo pa več smokev^ , h
kov j«, kakor znano, tudi na ^gar ^ karat bolgarskih smokev J****'"* l (>f,iaJ vost slov i tegs bolgsrskegs n
sU tudi dognals. ds Je v krsj.^ smokve, prsv msk) boiSsSi,.J**»^ ,„ prebsvnih. kolnih. lelodčnik. črrvf dobnlh bolezni. Redko se pojs
tis
rafc-
:K 17 r.gTEMBRA
i«»»»»»**»»»»»»»»»»««
(Icvirna p«ro¿ila i» Jufaalavije.)
»«¿i priliki - Španija
klerikalni ^ ah vsüki priliki spotak-m** za vsako nev-
bljane, imenovane Emona, so domnevali, da bodo morda odkrili še kaj. Zakaj lega obzidja Emo-. ne j* lnana, in prav mimo najdi-
šča tega sarkofaga je tekla zahodna meja in zid Emone. Bli-
Vesti iz Jugoslavije
klerikalni
t ob
SpaJii
'^i^i^i" Spanui.
mo brali v tem dič-
lliku beležko, da £ 'Za Rožnikom v LjubljA-«¿Tna travniku otroci in
■Sporna nekdo od otrpk
^Živijo Ponctj PMat. ' "Slovenec, da je to komunistične" vzgoje, opo-ifitelje in katehete na po-Kn» mladino in pokaže s Španijo, češ, takele l# nam obetajo, če se kolčna vzgoja ne zatre. ttležka je povzročila mno-jeha in norčevanja. gaMce se vršijo občinske -po Sloveniji in katoliki «tira za svoje ljudi. Pose-bnečko klerikalno glasilo ■nijub" je navdušeno in u-jjt vsa mogoča sredstva za iijo. Prav mu pride tudi p. In sicer takole nekako "Kmetje volilcl, če nočete, vlada v vaši občini Španija STe metode, volite naše-oveka za župana! hko je španska državljanska
tivnn |KígodÍK), ki '" kaj \W zaaluž-
I" v veljavo no-
Helat rrv ne Alrl
»ja stavka tekstil. u - no. iMavstvo
lo a težkim pokrovom v obliki strehe s slemenom in nastavki na vseh štirih voglih. Ta dva sarkofaga pa sta bolj preprosta, pravokotni težek kamen, znotraj iz--dolben, pokrit z debelo ravno kamnito ploščo. Pač pa je eden pokrit s ploščo, na katerem je vklesan v lepih črka!) napis, da leži tu Decijev sin Tit Junij, vojaški tribun, poveljnik konjeniškega in tehničnega oddelka druge legije v Emoni. Toda arheolog dr. Saria je že ob prvem pogledu na ta sarkofag dejal s prepričanjem, da ta pokrov ne spada na sarkofag, na katerem leži. Domneva, da je v sarkofag bilo spravljeno truplo kakega barbara, ki so tedaj divjali skoti Emono, za pokrov pa so vzeli kar ploščo z drugega rimljanskega groba. To bi potrjevalo dejstvo, da je materijal plošče in sarko* faga različen in je pokrov videti strokovnjaškemu očesu nekaj starejši. Tudi ta dva sarkofaga bodo dvignili in prepeljali v park na Mirju, kjer jih bodo postavili na vidna mesta. V enem teh sarkofagov so našli ostanke pre-perejih kosti, v drifgem pa še precej dobro ohranjen skeletek otroka in ostankov nekih predmetov, ki so jih otroku položili v grob. Te ostanke bodo še preiskali, da ugotovijo, ali gre za usnjene trakove ali vrvi ali kaj drugega.
Seveda se okrog grobišča zbira neprenehoma množica ljudi, ki o-pacuje odkopavanja.
Smrtna nenreča v Celju. — V
Celju se je zgodila danes 3. septembra smrtna nesreča. Na Marijini cerkvi so popravljali streho in žlebove, pri Čemer Je bil zaposlen tudi 32 letni kleparski pomočnik Franc Belci, doma ie Celja. Z njim je bil na strehi tudi vajenec. Stavbenik Golo-granc je opozoril pomočnika, naj ae priveže, da se ne zgodi nesreča, toda Belci se je zanesel nase, na svojo previdnost in srečo. Toda nenadoma mu je spdrsnilo in zdrsnil je po strehi. Potegnil je vajenca za seboj, toda vajenec se je zadnji hip še lahko u-jel za neki stebrič in se s tem rešil, Belci pa je padel na trotoar, globoko blizu 20 metrov. Padel odpravljena carina za uvoz tega je na glavo in lobanja mu je premoga, s čimer izgubi država takoj počila, zlomil si je tilnik kakih 12 milijonov Din dohod-1 in obe noge. Med prevozom v bol-kov. Hkrati bi dobil liferant mo- nišnico je podlegel. Njegova ne-nopol pri prodaji premoga iz srečna smrt je tem bolj trarič-državnih rudnikov domači, ju- na, ker je pred meseci umrla Bel-goslovanski industriji. S tem bi clova žena na porodu, ko je rodi-bil račun za dobavo briketov po- la dvojčke. Oba mala otroka sta ravnan 'v nekaj letih. Kaj pa bi ostala zdaj brez staršev, ta monopol pomenil za vso jugoslovansko privatno premogovno industrijo, si lahko mislimo.
S to licitacijo pod takimi pogoji ae pripravlja nov uidarec domači privatni premogovni industriji in s tem tudi rudarskemu delavstvu vse države, posebno pa še trboveljskih rudarjev, saj predstavljajo Trbovlje največje zasebno premogovno podjetje v državi!
In vsekakor značilno je, da zadaja udarce premogovni industriji zmerom le vlada oz. državne železnice.
Odkrito rim I lansko pokopališče?
Na kratko smo že poročali o najdbi sarkofaga blizu Tržaške ceste v LJubljani. Tamkaj gradi novo hiši» u)K>kojeni sodni svetnik Kaiaer, pa m napeljevali v hišo tudi plin. Sredi ceste so dt -lavci skopali jamo do plinovodne čeri, nenadoma naleteli na trkalo, ki so je izkazala za sark'>-fag iz rimljan-ke dol>e. Takoj je bil obveščen muz*»j in na mesto sta prišla arheol«»ga dr. Saria in dr. I>*iar, ki sta ugotovila, da poteka sarkofag ii prvih stoletij po Kristusu. Ker je tamkaj v bližini
AGITIRAJTE ZA PKOSVETO!
MjO8JT ET A
Nobene muiiicije zk fašiste, pravi unija
Prittaniaki delavci uata-vili ladjo s dinamitom
Philadelphia. — (FP) — Ce bi Marine Transport Workers unija, ki je del 1WW, imela pod kontrolo vaa ameriška pristanišča, bi španski fašisti ne mogli dobiti iz Amerike niti enega naboja. V tukajšnjem pristanišču so člani te unij« ustavili ladjo San Jose, last United Fruit Co., ki je nameravala dobiti tovor dinamita in ga odpeljati v neko južnoameriško pristanišče, odkoder bi bil t retransportiran Španskim fašistom. Ladji so preprečili, da bi dobila ta tovor.
Tajnik unij« Fred W. Thompson je potem rekel, da so v zvezi s tem dogodkom pristaniščni delavci ravnali v smislu unijske politike, ki je zapo|>adena v geslu : Nobene munieije za fašiste! »¡lavna moč te unije je v tukajšnjem pristanišču.
V drugih pristaniščih, predvsem na zapadni obali, ta unija sodeluje s federacijo pristanišč-nlh in mornarskih delavcev A-DF, da se kolikor mogoče prepreči izvažanje vojnega materiala španskih fašistom, V tem oziru je situacija najslabša v pristaniščih Mehiškega zaliva, toda tudi tam se je pričela širiti agitacija v prilog demokratični španski vladi.
MV Philadelphiji je med pri-staniščnimi delavci mnogo Spancev ali delavcev is latinske Amerike, ki simpatizirajo s svojimi unijskiml brati v Španiji," pravi Thompson. "Tukaj Je precej dobra piketna Unija in izgleda, da iz tega pristaniAča ne bo šla nobena pošjljatev v Španski Maroko, Portugalsko ali v luke, ki so pod kontrolo španskih fašistov."
imi
, Nov stroj za obiranje bombata, ki bo napravil pravo revolucijo na bontbafcnem Jugu. Stroj napravi za sto delavcev. Na alikl ga Je videti pri prvi poinkušnjl. Ce ae obnese In aplošno «veljavi, bo atotleote ako ne milijoni revnih farmaklh kulljev vrženih na eeslo pod kapltallimom. i
Preuatrojanje delavskega gibanja v Mehiki
(Nadaljevanja s 1. sttsai) čne simpatije do Sovjetske unije.
Nekaj posebnega je tudi to, da
so vsi delavski voditelji oboroženi z revolverji kakor nekdanji ameriški pionirji na frontirju. Oboroženi so v lastno obrambo pred napadi po najetih pobojni-kih, h katerim se je reakcija zatekla v prizadevanju, da zaustavi napredek delavskega gibanja. Najnovejši napadi na delavske in vladne voditelje pa prihajajo od španskih fašistov. Slednji se skušajo maščevati vsled tega, ker mehiška vlada prodaja orožje španski ljudski vladi v tekoči civilni vojni, kar J« v skladu z mednarodnim pravom.
Suspenzi ja ne dela preglavic unijskim vodjem
(Nadaljevanj* ■ 1. strani.) Sidney Hillman pa je zagotovil kavčukarske delavce, da stoji A-malgamated Clothing Workers unija z vsemi svojimi sredstvi in članstvom, 150,000 po številu, za Odborom za industrijsko organizacijo pri njegovem prizadevanju za organiziranje neorgani-iranih, "Namen nas vseh, ki smo aktivni v tem odboru, je, da or ganiziramo vse industrije po
vsej deželi bodisi s kooperacijo Ameriške delavske federacije, ali brei," je rekel Hillman. Urgiral je tudi ponovno izvolitev Roose-velta. "Od laida teh volitev bo odvisno, ako boste lahko stavkali prihodnje leto", je dostavil. 1\> njegovem mnenju bi Landon nastopil s zveznim vojaštvom proti stavkarjem.
Konvencijo sta nagovorila tudi James Carey, predsednik U-nited Radio & Electrical Workers, ter Glen W. McCabe, predsednik Federacije stoklarskih delavcev. Obe uniji sta mladi, industrijski in agresivni. Konvencija je obema pftznala bratske delegatske sedeže in demonstrirala slogo z industrijsko skupino unij, katere je eksekutiva ADF brcnila iz federacije. Ta akeija eksekutive pa je te unije le še bolj združila.
FoUtti napadajo
mehiikm delavce
San Franclsco, Cal. — Associated Farmers of Callfornia, organizacija veleposestnikov, ki
ima tesne zveze s fašističnih i grupami, izvaja novo terorlstič no kampanjo proti mehiškim in filipinskim delavcem, ki so Šli v boj za priznanje unije in izboljšanje svojega |Kiložaja. Najeti pobojniki, katere podpirajo tudj avtoritete v dolini Imperlal, so pretepli Že tri organizatorje, ki so pribil tja, da organizirajo poljedelske delavce. Unija za ameriške civilne svobodščlne je pozvala governerja Marriama, naj napravi konec terorizmu in pre-gajanju stavkarjev in organizatorjev. Svet delavskih in strokovnih unij v San Franciscu in nekatere druge delavske organizacije so se pridružile protestu.
Vladno financiranje starostne pokojnine
Tri države dobile denar iz sklada socialne zai&te
Washington, D. C. — Federalni odbor socialne zaščite je na-snanil, da so tri države,— Oklahoma, Texas in Maine prejele $1,224,045 iz sklada socialne za ščite kot vladni delež ta oskrbo starih ljudi, slspcev in od javn« podpore odvisnih otrok. PNa podlagi zakona socialne zaščite, ki je bil sprejet v kongresu, je vsaka državn, ki uveljavi zakone starostne pokojnine, u-pravičena do določene vsote Iz federalnega «klada. Ta vsota krije polovico stroškov financiranja starostne pokojnine.
Država Texas je dobila v septembru »007,200, Oklahoma »2H8,7:i3 In Maine $52,338. Texas je prejel. doslej ž« $1,181,-250 iz federalnega sklada socialno zaščite,
Američani podpira•
jo špansko vlado
New York. — Krajevne organizacije Ameriške Mge proti vojni in fašizmu so doslej poslale $35,000 madridski vladi, ki zatira fašistično revolto, Je naznanil glavni stan Lige v New Yor-ku. Poleg te vsote so t« organizacije prispevale $7500 španskemu Rdečemu križu.
Vpliv Lewisovega odbora zelo narašča
Nadaljnja unija odobrila združitev
('amden, N. J. — (FP) — Neodvisna unija ladjegradnišklh delavcev je na svoji konvenciji instruirala eksekutivo, naj se pridruli Odboru za Industrijsko organizacijo. Ta akcija je prva svoje vrste, odkar Je Ameriška delavska federacija odredila suspendiranj« I^wisovlh unij na obtožbo "revolte" v vrstah organiziranega delavstva.
Ta unija, ki si prisvaja jurl-sdikeljo nad vsemi ladjegradnl* škiml delavci, Je bila Že večkrat v konfliktu z Mednarodno zvezo strojnikov In je bila deležna podpore s strani Johna L. Lewi-ns, predsednika rudarske uriljt TMWA in načelnika Odbora za industrijsko organizacijo, V smi-
TvuVr^z:'. uzz ........... - * * " ■ ........
De« MoJsenu, Is , kjer no razprav-
slu na konvenciji sprejete resolucije bo eksekutiva unije ladje-gradnlških delavcev vprašala ta
čarter pri Lewlsovemu odboru, kakor hitro bo slednji pričel spre. Jemati take aplikacije. Unija je žo prej obsodila člane eksekutive Ameriške delavske federacije zaradi suspenzi je tawlsovih organliacij.
Unija je sedaj nasnanlla pri-četek organisatorične kampanje v vseh ladjedelnicah, da poveča število svojega članstva. Istočasno je naglasila, da Je pripravljena sodelovati a unijami mornarjev In drugimi organivtrani-mi skupinami pri formiranju mo-gojna indu>truMw niitti.
Druge resolucije, ki ao bile sprejete na konvenciji, urglra-jo bojkoti ran je Hears tovega časopisja In ustanovitev neodvisne delavske politične stranke. Dalje se Js konvencija Isrekla proti podpiranju Roosavelta in predsedniških kandidatov vseh drugih strank v sedanji volilni kampanji.
Priepevki v pomoč -španskim delavcem
New York. — David Dubln-sky, predsednik krojaške unij« International Ladies Garment Workers, Je zadovoljsn $ odlivom na apel za prispevka Delavskemu Rdečemu kriŠu v Španiji, Dublnsky, ki Js blagajnik odbora, ki zbira prispevke, Je dejal, da je bila že poslal» vsota |51,000 š|wnskin) delavcem. Cilj tega odbora Je sklad sto tisoč dolarjev.
Vladno razsodišče odredilo zaslišanje
Odzvalo ae je pozivu časopisnih delavcev
Heslll«, Wsnh. — (FP) - fe-deralno delavsko razsodišč» je ugodilo |H)zlvu časopisnih delavcev, ki so zastavkali proti Hear-stovemu listu Post-lntelllgencer In naznsnllo, da bo preiskalo zadevo in odredilo zaslišanje, Stavka proti llesrstovemu listu je Izbruhnila, ko je uprava vrgla na cesto dvs Člana uredniškega štaba zaradi unljsklh aktivnosti.
Robert H Watts, pravni svetovalec delavskega rszsodiščs, je
dospel v Seattle, da prouči zadev o. Upravitelj llata Je bil pozvan, nsj | m» j a» nI vzrok, lakaj ne mara ponovno u|hmIUI Franka Ljrnchs in Kverhsrdts Armstronga, ki sts bils odpuščene In Je U) Izzvalo stavko, ki Je resul-tirala v štipendiranju lista.
Medtem pa so stavkarJJ, katere v njihovem boju podpirajo vse delavske unije in liberslnl krogi, dobili novega |>ogums za nadsljevsnje bojs, ko so bili Informirani, da je bila stavka proti IfearstoVemu listu Wisconsin News v Milwaukeeju končana s delno zmago časopisnih delavcev. Stsvksrji so.izvojevall več pri-iltev, med temi vlšjs mezde, skrajšanje delovnega tedna na 40 ur In Mgotovllo, da uprsvs lists ne bo zapoatsvljsls člsnov k raje ww |M>etoJaiika Ameriškega časopisnega glide. Stavka Js izbruhsnls 17, februarja In Js izsvsls več krvsvlh bitk.
rnoBVWTM
KRIŠTOF DIMAC
Spinal JACK LONDON. — Is ufWÜM prevedel PtANCB MAGAJNA
Pa vendar imamo tu na tisoče zelenih mehkužcev, ki piikavega oreha niao vredni, pa so milje in milje pred nami. Sedaj pa konec besedi. Moram varčevati s sapo, ker ne vem, kdaj boste vi in vsi drugi poskušali prehiteti očeta in mene." Ji 1
Celo uro nato ni Joy spregovorila i DimaCem besede več, pač pa je Dimač opazil, da sta se Joy in njen oče nekoliko časa z zamolklim glasom pogovarjala.
- "Zdaj pa te vem, kdo sta," je Cok dejal Di-maču. "On je Louis Gastell, grča od temena do pete. Punčka je ps gotovo njegova hči. Dospel je v deželo Bog vedi kdaj; nihče več ne pomnL Deklico je prinesel s seboj; bila je le dete. Beetles je bil njegov trgovski drug in sta vozarila z majhnim parnikom navzgor po reki Koyukuk."
"Mislim, ds nama jih ni treba prehitevati," Je rekel Dimač. "Mi štirje smo na čelu vseh/'
Čok Je prikimal in zopet so celo uro molčali.
Polagoma, toda neutrudno so prodirali naprej. Ob sedmih je severni sij poslednjikrat razpršil temo in dvakrat so na zapadu opazili široko odprtino med dvema zasneženima gorama.
"Sabji potok r je vzkliknila Joy.
"To smo pa dobro hodili," se je Cok razveselil. "Kakor sem Jaz računal, bi potrebovali še dobre pol ure do tja. Čudno, da si nisem nog razkrečil."
Na tistem mestu je pot, ki so jo ovirale ledene grmade, nenadoma krenila preko Yukona proti iztočnemu bregu. Morali so zapustiti steptano gaz, splezati na ledene sklade ter slediti ozki, le mslo shojeni stezici, ki se je vila nasaj proti zapadnemu bregu. * Louls Gastell, ki je korakal spredaj, se je opotjekel in sesedel ns tla, prijemši se z obema rokama za gleienj. Z velikim trudom je zopet vstal in nadaljeval svojo pot, toda mnogo počasneje nego prej ln šepaje. Čez nekaj trenutkov se je ustavil.
"Ne morem več," je dejai svoji hčerki, "Pre-tognll som kito. Kar sama pojdi naprej in postavi mejnike zame in zass."
"Kaj pa, ko bi vama midva pomagala?" je sočutno vprašal Dimač.
Louje Gastell je zmajal i glavo. "Joy prav tako lahko postavi mejnike za dva kot za enega. Jaz se bom medtem splazil na breg, zanetil ogenj in ei obvezal gleženj. Nič hudega ne bo. Kar pojdi, Joy. Postavi mejnike takoj nad mestom, kjer je .bilo zlato najdeno. Na gorenji plati je več zlata kakor pa na dolenji."
"Nate nekoliko bresove lubadi," Je rekel Dimač in razpolovil svojo zalogo. "Se bova že midva pobrigala za vašo hčerko." '
Ixw4s Gastell se je hripavo zasmejal. "Hvala vama. fiicer pa zna sama zase skrbeti. Kar za njo hodita, pa bo prav."
"Saj vam je vseeno, če grem jaz naprej?" je Joy vprsšsls Dimsča. "Poznam te kraje bolje nego vi."
•Vodite naju," JI Je viteško odgovoril Dimač. "Pa bi bila ree sramota, če bi mehkužci prehiteli tiate kremenite fante iz Sea Liona. Ali bi jih ne mogli na kak način speljati na krivo sled?"
Zmajala je z glavo. "8vojlh sledi ne morem skriti, sledili nam bodo pa kot ovce."
Ko so prešli še četrt milje, je Joy krenila naravnost proti zapadu. Dimač je sicer opazil, ds korakajo po celem snegu, pa vendar ni ne on ne Cok opazil, da se je komaj vidna gaz izgubljala proti jugu. Ako bi bila pa še videla, kaj l>očne Louis Gastell, bi bila klondajska zgodovina drugače pisana. Kajti opazila bi bila, da stari borec ne šepa več, da — z nosom pri tleh ka-
kor pee—teče po stezi za njimi. Videla bi tudi, kako Je teptal in širil tirfti ovinek, kjer so se bili ločili od drobne stezice in krenili proti zapadu. In končno bi bila opazila, da je naglo odkorakal po gazi na jug.
Gori po potoku se je vlekla sled, ampak tako medla je bila, da ao jo v temini venomer izgubljali iz vidika. Cei četrt ure je Joy Gastell bila voljna odstopiti jima svoje mesto. Zaporedoma sts gazila globoki sneg |n utirala pot. Prodiranje je bilo zaradi tega tako počasno, ds so Jih začeli dohitevati zaostali tekmeci. Ze ob devetih je bils za njimi atrnjena vrsta mož, ki ae je vlekla, kolikor daleč so nesle oči. Ob pogledu na tropo mehkužcev so se deklici iskrile oči.
"Koliko je tega, odkar smo zavili v to dolino?" je vprašala. *
"Dve debeli uri," jo odgovoril Dimač.
"In dve uri nazaj ao štiri," se jo glasno za<-smejala, "fantje is 8«a Leona so rešeni."
Čuden sum je prešinil Dimača. Naglo se je ustavil in se okrenfl proti njej. "Ne razumom," je rekel.
"Ne? Vam bom pa povedala. To je Norway potok. Babji potok jo prihodnji proti jugu."
Dimač za trenutek ni mogel spregovoriti besedice. "Pa menda niste storili tega nalašč?" je vprašal Cok.
"Nalašč! Nalašč! Hotela sem rešiti naše sta. re." Porogljivo so Jo smejala. Moža sta nekaj časa gledala drug drugega, potom pa sta ao tudi pričela krohotati. "Ce bi ženske ne bile tako dragocene stvarce v tej deželi, bi Vas položil čez koleno in bi vss temeljito našeškal.
"Potemtakem si vaš oče ni pretegnil kite, ampak je samo počakal, dokler nismo izginili za bregom, potem pa nadaljeval pot?" je vprašal Dimač.
Prikimala je.
"In vi ste bila naša zapeljivka?"
Zopet je prikimala. Sedaj pa je zadonel Di-mačev smeh jasno In iskreno. Bil je to prisrčen smeh poraženega moža, ki poraza ne odklanja.
"Zakaj se pa ne jezite name?" je vprašala nekam otožno In razočarano. "AH ... ali zakaj me ne nabijate?"
"Kar obrnimo naša jadra," je menij Cok. "Ce bomo stali na mestu, bom še ozebel.
Dimač pa jo odkimal. Tako bi izgubili štiri ure. Po to j dolini smo že napravili najmanj osem milj dolgo pot ln kakor kaie, so bo kmalu obrnila proti jugu. Sli bomo po dolini naprej, potem pa bomo na kakem primernem mostu prekoračili hrbet, ki jo loči od Babjoga potoka. Tako bomo dospeli nekam v bližino tistega mosta, kjer je bilo\lato najdeno. Morda nam bo sreča mila in bomo kje na koncu osvojili kakšen delež." Obrnil se je k deklici, "Ali greste z nsma? Vašemu očetu sem obljubil, da bova pazila na Vas."
"Mislim . . ." Obotavljala se je> "Mislim, da bom šla, če vama ne bom v nadlogo." Glodala mu je iz oči v oči in njen obraz ni bil več kljubovalen in porogljiv. "Zares, gospod Dimač, tako dobri ste, da mi je kar žal, da sem storila kaj takega. Ampak nekdo je moral rešiti stare borce."
"Dozdeva so mi, da je takle pohod najzdra-vejša telesna ^Ja na svetu."
"Meni se pa dozdeva, da je za vaju takale hoja prava Igrača," je nadaljevala Joy In pristavila z lahnim vzdihom: "Le škoda, da ne spadata med stare severnjake."
Se dve uri so se ubijali po zamrzli in s snegom pokriti strugi Norway potoka, potem pa so krenili navsgor po ozkem ln skalnatem pritoku, ki se je izllvsl v Norway potok od juga.
(Daljo srlhodajtt.l
Mihael Znščenko:
TELEFON
Da, prijatelj, kako bi vam to povedal, oni dan sem dobil telefon. V nadih nemirnih časih je človek brez telefona kakor brez rok. Mar ni človek primoran po-kramljati po telefonu a tem ali onim prijateljem ali pozvoniti kam?
fteveda, pozvoniti nimam kam, kar je res, je ren. Toda na drugi »Irani, če (»omislim gmotno, zdaj ni devetnajsto leto. To je treba razumeti.
ha v de\ etnajstem letu ae je dalo nekako živeti br«*z telefona. I^čni amo MMieli, )ta nam ni nič manjkalo.
mi nihče v stranki. Telefona niti v roke ne vzamejo.
Toda plačevati denarce kar tako za prazen nič za aparat ae Človeku tudi noče. Tako ao me oni dan poklicali v neki važni in nujni zadevi.
Sedim vam pri zidu In gledam, kako to originalno visi. In kar naenkrat ti pozvoni. Ni zvonilo, ves čas ni zvonilo, zdaj ti pa naenkrat zapoje. Kar prestrašil sem se.
Križ božji, sem pomislil, koliko zvon jen ja za te bore pare!
Previdno dvignem alušalkoi
— Halo — vprašam, od kod pa
zvoni?
— No, — pravijo, — kliče vaa
telefon.
— Kaj se Je pa zgodilo. —
Ijev ti obenijo aparat. m« na« uamili!
Ce hoče*, govori po njem, če nočeš, |»it ni treba. Nlhč«» se ne Im> jeiit nate. Samo pUfaj dr narce.
L manjHMiu. — —' j- »— —----
Zdaj i »a recimo - za pet rub-« ^«Oam. - * Prl
..... ' mi *
Sani I m »k
— Pri telefonu je vaš znanec, — mi odgovore — pridite, pravijo, v nujni zadevi v krčmo na \<»galo Poaadske ulice.
— Glej no glej,.si mislim, ka
.ko udobno je to. Da ni telefona,
n«veda. aoeodje nieo Vajfiu, pa kMJ b, ^ moj tlmnw.? Moral
so bili užaljen». „ bi «r zibati in prerivati v tram-
—• Morda, bo dejali, bo z\ouilo vaju. todi ponoči. Pustite raj* to «tvar I — Halo, pravim. — kdo je ta
Toda ta re* ne samo ds nr zvo- znanec »n kaj bi rad" ni ponori, temveč tudi podnevi ni i Kar ti v telrfonu moUV in ns nič z njo V»*m maneem *rm dalj moje vprašanje ne odgovarjajo arveda Atrvilkn sv«)*ffa telefona ; vel.
s prošnjo, naj ml telefonirajo j Ze sem oblečen in hitim doli. f*a se je ukazalo, da ni med nji-1 Prlhitel sem v krčmo. Ljudi.
čepruv je bil še dan, je kar mrgolelo v nji. In sami neznanci.
Tovariši, — pravim — povejte mi no, kdo mi Je pravkar telefoniral in kaj je hotel?
■Toda gostje molče In ne odgovarjajo.
I Evo jih, si mislim, telefonirali eo in zdaj ni nikogar.
I Sedem za mizo in naročim dva vrčka piva.
Posedim malo, si mislim, morda bo pa kdo prišel. Čudne šale
zo to, si mislim.
■ Popil ne dva vrčka piva, pri griznil malo in odšel domov.
Doma je pa vae narobe. Okra den sem. Ukradena mi Je eiva obleka in dve odeji.
Skočim k telefonu in hitro po-gvonim.
— Halo! — zakličem, — gospodična. odredite nemudoma kazensko preiskavo, okraden §em, temeljito okraden. V to svr ho »o me nalašč isvsbili v krčmo po telefonu:
Gospodična pa pravi:
— Oprostite, zasedeno!
Pozvonim posneje. Gospodične
pravi:
— Gumb električnega z\onca ne deluje, oprostite.
Oblečem ne in hitro doli. Brž na tramvaj in hitim na kriml na I no policijo.
T» m napišem prijavo.
Pravijo ml: Preiskali bomo to •tvar,
Jas jim pa pravim: — Preiš-čite to in obvestit« me po telefonu. ' .
Oni pa pravijo: Nimamo kdaj zvoniti, mi bomo to preiskali tudi brez telefoniranja, spoštovani tovariš. •
Kako se bo vse to končalo, ne vem. Nihče več mi nI telefoniral. Apsitot pa visi.
Letenje strasti
Olga Vermutova Je imela imenitno idejo. Tako imenitno, da so je vso pot od gospe svetnikove domov grede smejala. Bila J« ideja, ki je pa mogla razveseliti samo gospo Vermutovo, zato pa strašno razjeziti njenega mola.
V danski družbi so je namreč govorilo o tem, kako si prihrani ta ali oni denar za svoje obleke. Ena dama je pripovedovala, da je svojoga moža povsem odvadila kaditi in da denar, ki bi «a zakadil, vsak dan sproži spravlja i» zbira za kaj koristnejšega, kar je navadno ali klobuček ali pa damska oblaka.
Gospa Vermutova bi pa ne bila gospa Vermutova« če bi no vzela te idejo takoj za svojo. In brž je začela razmišljati o tam, da bi storila tudi sama tako, kajti zdelo se Ji Je, da je to edina prava pot. Bila je pa preveč prebrisana, da bi ubrala kar ravno pot. Strast njenega «Moža Je bila zek> velika in vsak tak korak bi smatral za poseganje v svoje stare pravice. Stvari so je bilo treba lotiti previdno, slasti pa počasi, da bi se frtev ne prestrašila. Gospa Vermutova je poznala svojega moža in dobro je vedela, da bi so branil, če bi zahtevala to od njega kar naravnost. A če bi celo zvedel, za kaj namerava porabiti prihranjeni denar, bi se gotovo odločno uprl. Vojna je bila torej napovedana tiho in teko, da mož niti vedel ni, da je začela. ».
Najprej je žena tu pa tam mimogrede »omenila, da je kaja škodljiva. £ez dva tedna j« pravila moiu, kako si škodujejo strastni kadilci. Tako so se priprave za flavni naskok z vso previdnostjo nadaljevale in dosegle vsaj ta uspeh, da je mož večkrat odložil U načeto cigaro ali pa še nedokajono pipo. Glavne besed« pa njegova« iona še ni bila izgovoril^ s njo je čakala na ugodnejši čae.
Ta jo prišel, ko jc njen mož lahno oboie). Nič hudega ni bilo, morda nakod, morda hrlpa ali pa avobol, ki ga je gospa Vermutova navadno ločila z aspirinom. To pot je pa poklicala zdravnika ln le-ta je postal nevede njen najboljši pomočnik.
Ko je preiskal Vermuta in mu predpisal nekakšne praške, ga je ustavila gospa Vermutova na pragu in mu zaiapetala, da njen mož strastno kadi in da bi bilo morda dobro, če bi mu kajo prepovedal.
— Veste, gospod doktor, on sam pravi, da pokadi pet ali sedem cigar na dan, jaz pa vem, da jih pokadi najmanj deset. Ssms mu nočem nič reči, da ne bo mislil, da mu tega no privoščim. Vi kot zdravnik bi mu pa lahko svetovali, naj kajo opusti.
Zdravnik ji je obljubil in je tudi obljubo držal. Takoj drugi dan, ko je bil njegov bolnik skoraj že zdrav, je razlagal nekaj o nezdravi strasti pretirane kaje ln govoril o boleznih, ki iz tega nastanejo. Govoril je o zahrbt-nosti angine pectoris, ki nens doma stisne srce in zspre človeku sspo, o jutranjem pokašljevanju in o drugih neprijetnostih, ki jih prinaša kaja. Zdravnik je govoril prepričevalno in nt čuda, da je Vermuta oblival mrzel pot. V duhu je že obetal, da ne bo več kadil. Predno ae je pa prav zavedel, je prišla k njegovi poete-lji žena ln brž je nadaljevala, kar je bil začel zdravnik. Govorila je a sladkim glasom, da si bo ohranil zdravje in kot dobra go-apodinja je prijela atvar takoj od praktične strani.
— Veš, možiček. kupiva ai "šparovček" in vanj bova spravljala denar, ki bi ga sicer zakadil. Ce b| bilo to samo pet di-narčkov na dan, lahko izračunaš, koliko bo to zneslo v enem mesecu iu kaj vae ai bova lahko sa to privoščila. Zanj ai boš lahko kupil kaj drugega, koristnejšega od te grife kaje. ki ti aamo škoduje.
Tako je pregovorila moža in »veto Ji je obljubil, da ne bo več kadil. In ostal je mož beseda Koliko je trpel zlasti prve dni, to jt seveda drugo poglavj«.
Žena j« bila poosebljena prijaznost in nekaj dni potem, ko je jel hoditi mož brez clgar, je prinesla domov šparovček, napisala lastnoročno nanj "Prihranki" In ga svečano izročila možu.
Tu notri boš spravljal, kar boš prihranil, — je dejala, ni mu pa priznala, da j« ž« izračunala, koliko bo to zneslo in kakšno obleko si bo lahko kupila.
Prvi dan je padlo v šparovček pet dinarjev in mož je bil svečano pohvaljen. Šparovček je stal na njegovi pisalni mizi, da bi ga | neprestano opocafjal na svoje poslanstvo.
Opozarjal ga je imenitno. Bil je dan za dnem težji in gospa Vermutova kar ni mogla dočakati trenutka, „ ko ga bo odprla. Minilo je mesec dni in napočil je težko pričakovani trenutek. Mož se je sicer branil, da bi prisostvoval odpiranju, toda žena ni popustila. Hotela ga je takoj poti-pati za dobro srce, da bi še kaj primaknil. Šparovček sta odprla Vn tedaj ee jo gospej Vermutovi naenkrat zazdelo, da je vos svet zelo črn ln hudoben. V šparovč-ku je bilo samo deset dinarjev in nekaj novčičev po petdeset par, pač pa mnogo gumbov. To je bil uspeh vsega prizadevanja hi vsega njenega vojnega pohoda.
Kakor da ne razume, kako atrašen udarec ji je zadal, je pa mož fe pripomnil: Glavno je, da ne kadim več. Kar bi bil potrošil za tobak, sem dal raje za bonbone, a to vendar ni nič slabega.
In silno se je začudil, da ga iona nI lepo pogledala.
«AU Hl IZVKUKJ
Jasnejše poteze
- Poznam vedeievalko, ki u
spozna po potezah na rokah mo-| nik*. kateri j» ¿¿„i
S* in koliko «n, lzv£,
nakje v Waahinftonu ¿J
»¡m. * kateri Vt ui" > znanite, sli p. „^ H
P^i *lo J
it etare domovine__John Wil
10th St., Springfield, iii. m
škega, če je oženjen.
— Jaz pa spoznsm to že po potezah ns njegovem čelu.
Solo na struni
Paganini je poklical izvoščka, da bi ga odpeljal s Koncerta domov. ,
— Računal vam bom osem frankov, — je dejal izvošček. — Ce mi pa zaigrate kaj lepega na struni G, vam bom računal samo dva franka.
— A če me odpeljete domov samo na enem kolesu, vam plačam 100 frankov! —. je odgovoril Paganini.
Človek
se nauči mnogo prej govoriti kot misliti.
e '
.Ko začneš misliti, Šele začneš živeti.
\S?.VKSl)KAi
Vedno nizke cenel za X-RAY
Ure: 8:30 do 8:30 tYt Phone: Harrison 0751
Nsjzsnesljivejše dntvi ske vesti so v dnevniku ti." Ali jih čitste vsak
.................................
Vabilo k PRVI OBLETNICI otvoritve naie plesno dvorane
v nedeljo 20. septembra lt
Dobra godba - Izvrstna postrežba;
VALENTIN KOBAL, BEER GAR1
06th Krsst A Ckrendon HUU Road - Hinadale,
Nikoli zadovoljen
K bogatemu radodarnemu bankirju pride siromašen nečak in ga prosi, naj mu da nekaj denarja za potovanje na Dunaj. Bankir mu da 1000 Din. Nečak hitro spravi bankovec v žep in ostane široko odprtih ust pred bankirjem.
— No, kaj bi pa še rad? — ga vpraša bankir.
V Dragi striček, rad bi še 100 Din za potovanje na Dunaj.
— Saj som ti jih dal 1000!
— Da, toda nerad bi menjal tako velik bankovec.
Dober svet
— Gospod doktor, grozen nahod imam. Kaj naj storim?
— Priporočam vam storiti to, kar je storil maršal Radecky kadar je imel nahod.
— Kaj jo pa delal?
— Kaj je delal? Hm . . . vsekoval se je.
e
Antropologija
— Gospod profesor, ali se da sklepati po buli na moževi glavi o njegovem značaju?
— Po mojem mnenju bi se dalo prej sklepati o značaju njegove žene.
Samo izjemoma
— Tu ne smete kaditi, to je vagon za nekadilce.
— Saj sem tudi jaz nekadilec.
— In vendar kadite.
— Da, toda samo Izjemoma.
Prevelika samostojnost
— To je grozno prijatelj, kako je zdaj mladina samostojna!
— Prav praviš, dragi moj. Oni dan se mi je rodil deček brez moje vednosti.
e
NI ga vzgojil
Nekoč je umrl 83-letnemu starcu 60-letni sin. Pa je prišel k žalujočemu očetu sosed ln mu dejal: MVidiš, prijatelj, saj sem ti vedno pravil, da tega fanta
ne boš vzgojil do konca.
•
Najboljše sredstvo
— Kstero sredstvo se vem zdi proti stenicsm najboljše, soseda?
Več sredstev poznam, a najbolje mi očisti stanovanje vedno mož.
Pri zdravniku
— Goa|>od doktor, kaj naj storim proti nervosnosti svojega moža?
— Oba morata odpotovati.
— Kam pa?
— Vsak v drugo amer.
•
Kreča pri ženskah
— Gospodična, jas sem imel vedno srečo pri tenakah.
— Zakaj se pa niste oženili?
— Ker
me ni nobena marala.
Edino misliti bi smeli človeka Siliti,
BOŽIČ
IZLET IH
V JUGOSLAVIJ
PARNIKI IZ NEW YORKA:
EUROPA ... 5. deceml NEW YORK . 10. deceml HAMBURG 15. deceml BREMEN . . 16. deceml
Bril vlak ob BREMEN in EUKOI'A v Bra haven sajasti udobno potovanje do Ljubi I zborne železniške zveze od Cherbourg Hamburga.
Za »ajaaMila v»raftajU Ufcalnco u»nU
130 WEST RANDOLPH 8T., CHILA(M),
HAMBURG - AMERICAN Lih
v Ur h r > i
GFP.MAN I LOYD
■
štele
UROČITE SI DNEVNIK PROSVETO I
jpa lt. ntme keereadi« sa lahko naroti aa h»t PrntU «ee, tri, MH aH pet «Umov fs sae drallna k «t aarofeii _ _ kaae ee m oaako, sa Claao aH a*Elaao M * sa aM letM ateo. Ker pa Oaal «o ptaiaje pri ae*e»«ata flJt sa todaik. n ji« •tele k aaretetad. Toroj sodaj al varoka, re«. da ja llat predrag i S. M. P. J. Ust PrOevata Je tale leetataa la getero Ja v vsaki draM Id M vai Otal Het vsak dam. Ceae Usta ProavoU Jo:
Se Ure«, dr tava la Kanado 1 letnik la............... <
S tetfnlke la..............<
9 tednike la..............i
4 tednike la............... 1.M
5 todaikov la.............. aH
Se Evropo Je.
Ispolalto spedajl kapo«, priloitto potrebno vsoto denarja «U Order v plmae la si aarottto Proeveto. Ust. U Jo vala laetaU.
Pojasnilo s—Vselej kakor hitro kateri teh flaaov preneha biti aH la ee preseli froi od draftine la bo zahteval sam svoj l«t moral tisti Oae ts dotttna družine, ki Jo tako akupao narejena m * Proeveto, to takej naznaniti upravnlltva liste, la obenem doplaA»« vsoto Hsto Prosvota. Ako te(f as stero. tedaj mora uprav» um datom sa to vsoto aarodaDm. " j
Sa Clears, la Ckiesce J«.
I todaik la............
f tednika la...........
I tednike in...........
4 tednike la...........
I tednikov ta..........
.......ie.ee
PROeVBTA. SN PI. MIT Se. Lawndale Ave. Chirac* I«
Priloioao petÜJam anrotnino sa lint Promote vnete 9......
I) tee.............................. ..........Ä inmr%
Naslov ......................................•••••••• 1
Ustavite tedafli ia fa prallte k meji neroinini od dreftiae: -
.....'.....Ö. dreltve
......fl. H-.'-j
............drall'»
.............. ¿1 dr<»*<"
..... ..........................
t)
I) ... i) ... t> ... M rate
. ty.......
Nov nnrojnik
Star naro/nik
TISKARNA S.N.P.
SPREJEMA VSA
v tiskarsko obrt spadajoča dela
Tiska vabila ta veselice in ahmie, viiilnice. ^^^ 4 koledarje, letake itd. y slovenskem, hrvatskrm s •
češkem, nemikem. enakem jei.ku in