Slovenec. ÁM ERIK ANSKI List za slovenski narod v Amerik: in glasilo K. S. K. Jednote. IS. številka Joliet, Illinois. 33. marca leta 1907 Letnik XVI NARODNA JEDNOTA IN NJE GLASILO. Ivan Molek dolži zveznega sodnika Landis krivične obsodbe. ZOPET BO PELA BATINA. Socialistični “greenhorni” v velikih škripcih. “Klic na pomoč!” V zadnjih številkah Am. Slovenca smo na drobno razpravljali o Slovenski Narodni Podporni Jednoti in njenem glasilu “Glas Svobode”. S tem smo se lotili stvari, ki zanima vso slovensko javnost v Združenih Državah; zanima ne samo one, ki so v taboru S. N. P. Jednote, ampak tudi one, ki so izven njega. Z veseljem in z nekim zadoščenjem so slovenski katoliški delavci čitali te stvari; saj so morali že marsikako zbadljivo besedo slišati od te strani zaradi svoje vere in svojega verskega življenja. Ali sedaj je prišel čas, da smo tem hudobnežem z drzno roko potegnili krinko raz obraz in tako pokazali ne samo stranki, h kateri pripadajo, ampak celemu našemu narodu, kakšni cvetovi cveto na vrtu S. N. P. Jednote. In nič se ne motimo, če trdimo, da nas v tem pravičnem boju zoper sovražnike naše svete vere spremljajo simpatije vseh katoliških Slovencev in vseh slovenskih • katoliških društev v prostrani Ameriki. Vsaj ustmene izjave naših katoliških Slovencev so nam v dokaz, da dobro ljudstvo popolnoma soglaša z nami in odobrava naš potrebni boj in želi slednjič zmage pravični stvari. (Opomba uredništva: Amerikanski Slovenec je v preteklih tednih prejel od raznih stra-nij mnogo dopisov in izjav, ki so vse nam v prilog zoper odpadnike našega naroda. Dopisnikom-somišljenikom kil čemo: hvala lepa in: naprej!! S temi članki pa seveda nismo ustregli vsem; podrezali smo v sršenovo gnezdo in — kakor bi strela udarila — planili so kvišku vodje S. N. P. Jednote, in glasilo S. N. P. Jednote je začelo razlivati svoj žolč nad nepričakovano predrznostjo Amerikanskega Slovenca in njegovega dopisnika.Kadar hiša gori, kličejo ljudje: goril gori! pomagajte! Tako so zagnali divji krik tudi v Chicagi: Na noge, slovenski delavec! V boj zoper farje! Farji so se zaleteli v Jednoto, jo hočejo razbiti in tako v nesrečo pahniti na stotine siromašnih slovenskih delavcev! — Tu ne bomo dokazovali, da so duhovniki res prijatelji delavcev, da jim dobro želijo in bi tudi radi videli, če bi si z miljoni kapitalistov delavci olajšali svoje bedno stanje; mi bi le radi dopovedali društvom in članom S. N. P. Jednote, da naš namen ni uničiti Jednoto ampak jo preosnoviti. Če je človek bolan, ga ne boš ustrelil; pomagal boš in mu dal zdravila, da se mu povrne zdravje. Narodna Jednota je bolna ali bolje rečeno pokvarjena. Dokazali smo, da ima nekatere take lastnosti, katerih ne more odobravati noben katoliški Slovenec. In dokler bo imela te lastnosti, kakor jih ima danes, in dokler bo imela to podlago, na kateri stoji danes, dokler bo v njej vel tak kato-ličanstvu nasproten duh, ki veje danes, dokler se bodo uradniki Narodne Jednote ponašali z Narodno Jednoto kot stranko, nasprotno našemu katoliškemu narodu, tolika časa ji bomo mi z vsemi silami nasprotovali in skrbeli po svojih močeh, da se ne bo preveč ši rila in krepila. Če se pa Jednota iz-premeni, če se postavi na drugo podlago in če zaveje v nji drugačen duh, takrat pa mi ne samo ne bomo nasprotovali Jednoti, ampak jo celo priporočali, kakor priporočamo druge Jednote. Mi vprašamo javno vsa društva in vse člane Narodne Jednote: zakaj se ne spolnujejo pravila Narodne Jednote? Neko pravilo se glasi, da “glasilo Narodne Jednote more biti samo list, ki je nepristranski v verskem in političnem oziru”; to se pravi, da glasilo Narodne Jednote ne sme pisati ne za vero, ne proti veri, ne sme vleči ne z eno ne z drugo politično stranko. Tako veli pravilo! In to pravilo si je drznilo kršiti glasilo Narodne Jednote cela dolga leta. Norčevalo se je iz vere in zakramentov, žalilo in napadalo naša sveta katoliška čuvstva — in, vse to zoper pravila! V politiki je zastopalo socialistična načela; in za socialistična načela navduševalo naše rojake — in vse to zoper pravila. In kdo je oni, ki je tako kršil pravila Narodne 1 Jednote v glasilu? To je bil .lastnik lista: glavni tajnik Jednote sam! Predsednik Jednote, ki moraš skrbeti za red, zakaj nisi posvaril glavnega tajnika, ko sta vendar tako blizu skupaj? Predsednik Jednote, zakaj nisi oblastno zaukazal: glavni tajnik, spolnuj pravila Jednote! Tvoj list, glasilo naše, mora biti nepristranski? Zakaj? Zakaj? Društva in člani Narodne Jednote! Mnogi, mnogi izmed vas ste dobri in spoštovani katoliški možje. In stopili ste v dom Narodne Jednote, a glej te med vas, poštene in ugledne može so se pomešali člani, na katere ljudje kažejo s prstom ter pravijo, glejte tu je tisti, ki je zapustil svojo zakonsko ženo in živi že leta in leta z drugo babo. Med vas, spoštovane in verne može, so se pomešali kot odpadniki, na katere ljudje kažejo s prstom: vaši bratje: "glejte, ta je tisti, ki nima otrok krščenih. Odpadnik je!” In tako imate za svoje brate ljudi,ki delajo sramoto vsem katoliškim Slovencem in katerih bi se morali sramovati tudi vi! Glejte, kako široka so vhodna vrata v vašo Jednoto! Vsakemu je vhod prost, vsakega sprejmo, naj bo tak ali tak. In tam pri vhodu stoje vaši uradniki: glavni tajnik in predsednik; in vsakemu stisneta roko, vsakega sprejmeta, naj bo tak ali tak! Vprašamo, ali je to pravvda čisto nič ne izbirate? Ali je prav, da je pri vas dobrodošla vsaka verska propalica? Nam, katoliškim Slovencem, se zdi to nerazumljivo. Kaj bi si vi mislili, če bi lastnik kakega hotela rekel: “Pod mojo streho je vsak popotnik dobrodošel, če je čeden ali pa ne! Dobrodošel mi je, magari če ima uši.” Vsak dober popotnik bo rekel: v ta hotel pa ne pojdem, ker je dvomljive vrednosti. Tako tudi naši katol. Slovenci pravijo sedaj: V Narodno Jednoto pa že ne pojdem; s prešestniki in bogotajci, se ne maram bratiti. In prav imajo! Čudite se. kako je vendar Narodna Jednota s 56 društvi zašla tako daleč! Čisto razumljivo! Društva so — spala! Prišel je čas konvencije! Mesto da bi vsako društvo poslalo svojega delegata na konvencijo, pa so se raje dala ujeti v past, ki jim je v pravilih nastavljena; delegat je ostal doma, pooblastilo pa je društvo dalo kakemu glavnemu odborniku. Glavni odborniki Jednote s pooblastili v žepih so imeli moč v rokah. In skovali so ti možje s fano v rokah taka pravila, kakoršna so hoteli. In pomislite! Predsednik Jednote, tajnik, blagajnik, zapisnikar, en nadzornik, 2 pomožna odbornika— ti vsi so glavni odborniki Jednote in člani Slavije. Zato se je na konvenciji ustila edina Slavija in se s pravili in z društvi Jednote svojevoljno igrala kakor mačka z mladimi. In v tem smislu je še danes Slavija oblasten gospod, druga društva so pa ponižni hlapci, ki jih ima Slavija takorekoč na špagi. Zato pa, društva in člani Narodne Jednote: če želite še kaj posebnega doživeti, pri prihodnji konvenciji zopet vsi ostanite doma in glavnim odbornikom — članom Slavije pošljite svoja pooblastila; ustregli jim boste, da se bodo kar obliznili! O-glasilu Jednote smo že veliko povedali. Ta list je zanesel med ameriške Slovence nasprotstvo in sovraštva; ta list je prvi pričel, napadati, mi prav za prav samo odgovarjamo. Saj smo dolgo molčali. List je že slišal svoje, a se ga nič ne prime. V zadnji številki 15. marca je zopet to le pisal v nekem dopisu iz So. Chicage o slovenskem duhovniku: “Ne nadleguj lju-dij in ne sili jih, da dajo svoje otroke tebi krstiti... Otroci dotičnega imajo vseeno imena, čeprav jih ni Kranjc krstil. Saj je vode povsod dovolj in tudi soli se ne zmanjka.” Tako se norčuje iz prvega in najpotrebnejšega zakramenta sv. krsta. Dopisnik se seveda ni podpisal. V glasilu Narodne Jednote se sploh nihče ne podpiše. Nekateri namreč tako lažejo, da se kar kadi in se ne podpišejo, ker vedo, da bi jih prijeli. Drugi pa zopet imajo veselje do zabavljanja, ali toliko še drže nase, da bi jih bilo sram, če bi slovenski narod videl njih ime natisnjeno v umazani fliki. Res,junaška, nepremagljiva armada mož, ki se boje podpisati! Strahopetci! Ne govorite,da ste armada, da ste junaki! Namesto v boj naj se vas pošlje mesto slamnatih mož v koruzo vrabce strašit! Kakšne so razmere pri glasilu Narodne Jednote, nam kaže tole tiskano pismo, ki je bilo iz Chicage razposlano na socijaliste in člane Narodne Jednote. Pismo se dobesedno glasi: Klic na pomoč. Bratje! Črni oblaki se zgrinjajo nad nami. Naši ljuti sovražniki, pred vsem slovenski farji, so se združili v močan trust z namenom, da s skupno silo uničijo list “Glas Svobode”, glasilo svobodomiselnih slovenskih delavcev v Ameriki, kateri stoji že šesto leto na braniku vaših pravic. Ker mu s čezna-torno protiagitacijo in blatnim obrekovanjem niso mogli do živega, začeli so zdaj rabiti druga sredstva: poklicali so na pomoč ameriško sodnijo. Škodoželjni farji so proti listu “Glas Svobode” skovali dolgo vrsto tožba na zvezno sodišče, češ, da smo v listu pisali nemoralne članke in se s tem pregrešili proti zvezni postavi, ki take članke ali nemoralne besede sploh v časopisih ali v knjigah ostro kaznuje. Naši rimski agentje so izrabili to po- stavo v svoje podle namene in se zavezali s nekatferimi klerikalnimi poštnimi organi v svrho, da pokopljejo “Glas Svobode", dasiravno nismo mi — kakor je čitateljem lahko znano — nikdar pisali take nemoralne reči, da bi bile kaznjive, kajti tudi mi predobro poznamo to postavo. Prva žrtev te farške zarote je postal sodrug Martin Konda. Dne 1. marca ga je zvezni sodnik Landes popolnoma po nedolžnem obsodil na jed-no leto težke ječe. Nekaj dni pozneje (7. marca) je bil aretiran in zaprt sodrug in urednik “Gl. Sv.” g. Ivan Ka-ker. Policijski organi so zdaj vsakdanji gostje v našem uredništvu in vsak dan pričakujemo, (da zapro tudi ostale so-druge in sotrudnike okoli lista. Mi zaupamo v svojo nedolžnost in zato se tudi ne udarno farškej sodrgi. Boriti se hočemo do skrajnosti. — Toda v tem boju igra glavno vlogo — gmotna moč. Za utemeljitev naših dokazov proti ničevnosti farških ovadb potrebujemo dobrih odvetnikov, ki nas morajo zastopati pred sodiščem. So-drugu Kondatu je sodnik dovolil novo zaslišanje in drugo obravnavo, katerej pa še ne vemo datuma; obravnava pTO-ti sodrugu Kakerju se vrši 15. marca. Odvetnike je torej treba namah pri rokah, a zato je treba — denarja; treba je stotakov. Mi smo pa siromaki... Bratje! Farjem, našim tožiteljem se gre za to, da ugonobijo “Glas Svobode”, katerega vi podpirate ih citate že leta. Tukaj se ne gre za osebe — gre se za načela. To je boj med svobodo-mišljenjem in farškim fanatizmom in klerikalizmom. Farški atentat na naš list je tudi atentat na vas, dragi somišljeniki, kateri z nami mislite in čutite. Ali bodete vi dopustili, da naši kleti sovražniki v rimskih ovratnikih požrejo ‘'Glas Svobode”, edini vaš delavski list, kateri se dosledno bori za vaše pravice? Ali bodete dopustili, da naši farji triumfirajo nad nami — in vami? Mi znamo, da ne bodete dopustili tega! Na pomoč torej! Pomagajte nam, kajti mi smo preslabi, da bi sami dosegli zmago. Vstanite, vi somišljeniki in v skupni moči udarite na naše sovrage. Pokažite jim, da je moč slovenskih svobodomislecev in socijali-stov nepremagljiva. Pridite takoj s denarnimi prispevki, da zamoremo najeti odvetnike. Vsak somišljenik, ki dobi ta poziv v roke, naj obišče naše zveste sodruge in jih v našem imenu poprosi za majhen dar. Vsaka svotica je dobrodošla. In ti prispevki naj se pošiljajo direktno na upravništvo “Glasa Svobode” 669 Loomis st. Chicago, 111. Sodrugi! Ne odlašajte! Storite to takoj, kajti mi upamo le z vašo pomočjo ohraniti list “Glas Svobode” in poraziti naše klete nasprotnike. V Chicagi, dne 8. marca 1907. Ivan Molek, v imenu preganjanih sodrugov. K temu pismu nimamo veliko dostaviti. Saj vam besede: “far, rimski agent, kleti sovražniki” iri druge psovke kažejo, da iz teh ljudij govori hudobno srce in peklensko sovraštvo do katoliških duhovnikov. Ti učeni možje so sedaj padli v jamo; sami so skočili vanjo in sedaj kličejo slovenske delavce, naj bi jih reševali z denarjem. Tako torej vidiš, slovenski trpin, kakšni so ti tvoji prijatelji. Pravijo, da delajo za tvojo korist, pa kje se kaj pozna? Koliko je že ta list delavcem dosegel pravic? Res, čez farje zabavlja, a v tvojem žepu, delavec, se to malo pozna. Branje tega zabavljanja te stane vsako leto $1.50. In če češ, da ne bo vsega konec, pa še ekstra sedaj pošlji; kar na dom pošlji, tako da ne bo nobeden nič vedel. Kak socia listični advokat se bo kot sodrug zastonj potrudil za svojega sodruga, za-toženec pa na dom poslano kolekto spravil-v svoj žep in si bo pri tej tožbi še nekoliko opomogel. Slovenski delavci! Le tecite skupaj in sedite na limanice! — G. Ivan Molek že obžaluje, da je razposlal to pismo. V svoji zeleni gorečnosti se je predrznil trditi, da je sodnik Landis — krivičen, in to z besedami: da je bil K. po nedolžnem obsojen. Seveda smo mi prevod pisma takoj poslali na pristojno mesto, da bodo oblasti sklepale, kaj je storiti. Pet let ste nas iskali, gospoda; sedaj ste nas našli! Pripravite se, ker ura maščevanja se je približala. Rev. Anton Sojar. Toži “Glas Svobode”. Joliet, 111., 21. marca 1907. — Math. Nemanič, tukajšni pogrebnik in obče spoštovani mož je vložil danes po svojem odvetniku tožbo zoper lastnike in urednike “Glas Svobode” za $5,000 zaradi obrekovanja in častikraje. 65 delavcev mrtvih. Forbach, Nemško, 17. marca.—Tre-skavi plini v premogovem rovu pri Kleinrosselnu v tukajšnji bližini so sinoči usmrtili 65 delavcev in ranili 12 drugih. Nesreča se je pripetila med 10. in 11. uro v malem preduhu, v katerem je delalo 80 moških. O treh še ni sledu. Strajk jeklarjev HITRO KONČAN. V tovarni “Republic Iron & Steel”-kompanije v East Chicago, 111., spet delajo. ZAHTEVALI SO VIŠJO PLAČO. Po doseženem sporazumu se vsi delavci spet vrnili na delo. Hammond, Ind., 19. marca. — Vsi delavci ,v železni tovarni “Republic Iron & SteeF-kompanije v East Chicagi so danes zaštrajkali, zahtevajoč višje plače. Okoli 800 štrajkarjev, ki so doslej dobivali $1.75 mezde na dan, zahteva $2. Poslovno upraviteljstvo je zahtevo zavrnilo in superintendent H. Grove je. izjavil, da se tovarna ne bo spet odprla, dokler štrajkarji ne popuste. Do nemirov doslej ni prišlo, vendar je kompanija svoje poslopje zastražila s posebnimi policaji. Hammond, tnd., 19. marca. — Kmalu po\V uri je 600 zaposlencev “Interstate Steel”-kompanije ustavilo delo, ker- se jim je odbila zahteva za zvišanje plače po 25C na dan. Štrajkarji so večinoma navadni delavci, a vendar se je moralo delo v tovarni ustaviti. Nevarni izgredi. Chicago, 111., 21. marca. — Do nevarnih izgredov je včeraj prišlo v East Chicagi, Ind., kjer štrajkajo jeklarji. Med nemiri so bili mnogi udeleženci izpostavljeni največji nevarnosti za življenje'in najmanj en mož je bil smrtno ranjen, ker mu je bila razbita črepinja. Posebni policaji “Republic Steel”-kompanije kakor tudi razni pomožni šerifi so imeli mnogo opraviti, da zatro nemire. Tritisočinpetsto mož “Inland Steel”-kompanije se namerava pridružiti štrajkarjem. Sedaj jih štraj-ka okoli 2000. Štrajkarji so zaposleni tako pri “Republic” kakor i pri “Interstate Steel”-kompaniji. Ceste polne štrajkarjev. Po cestah v East Chicagi je včeraj popoludne kar mrgolelo štrajkarjev, ki so žugajoč izjavili, da se ne dajo prej umiriti, dokler jim tovarniška družba ne privoli plačilne zahteve po $2 na dan. Odbor štrajkarjev se je včeraj pogajal z glavnim poslovodjo “Republic Steel”-kompanije, g. R. T. Crane. Posvetovanje se je vršilo v navzočnosti posebne policije, ki je imela nalogo, v kali zadušiti vsak poskus štrajkarjev, motiti mir. Tovarniški uradniki izjavljajo, da se tovarne zapro, če se delavci tekom današnjega dne ne vrnejo k delu. Štrajk končan. Hammond, Ind., 21. marca. — Ko so se štrajkujoči jeklarji v East Chicagi davi. sporazumeli z jeklarniški-škim poslovodjo, so se vsi delavci vrnili v delavnice. Štrajk je bil hitro končan. Pri nemškem cesarju. Dunaj, 20. marca. — Vkljub uradnemu preklicu se je poročilo sedaj vendarle izkazalo za resnično, da je bil avstrijski prestolonaslednik, nadvojvoda Franc Ferdinand, nedavno pod tujim imenom v Berolinu. Nadvojvoda je posetil med svojim tamošnjim bivanjem, ki je sicer trajalo samo kratek čas, tudi cesarja. Pretep med angleškimi delavci. Hamburg, 18. marca. — Med angleškimi nakladalci na parniku “Ancho-ria” je nastal danes pretep, vsled katerega je bilo 17 ranjencev prepeljanih v bolnišnico. Ostalih 167 mož ni hotelo več delati in zahtevali so, da se jih pošlje nazaj na Angleško. Sedaj je tu 1800 angleških nakladalcev, ki so jih tukajšnji lastniki ladij dokli-cali. Ladija, ki se ne potopi. Pariz, 16. marca. — V francoski luki so napravili ladjo, ki se ne potopi. Ladjo je izumil mladi norveški kapitan Ole Brude. Ladja je na vseh straneh zaprta in nima nikjer duška. Gornji del ladje je steklen. Dolga je 5 metrov, široka 1.80 m in ima štiri oddelke, dva za vodo, dva za hrano, vsak za 40 ton. Motora nima, goni jo jadro katero se ravije nad krovom. Prostora imajo štiri osebe. Ladja je sicer zelo majhna, ali velike usluge more napraviti pri brodolomu ali jednaki nesreči. Več takih ladjic je lahko spravljenih po parnikih. Ako imajo potniki dovolj hrane, so lahko brez bojazni, saj do-plovejo na obrežje ali do druge ladje. Harry Thaw. New York, 20. marca. — Padel je udar, pred katerim se je od začetka obravnave bal in tresel milijonar Harry K. Thaw, ki je tožen, da je umoril arhitekta in milijonarja Stan-forda White. Okrajni pravdnik Jerome je namreč izjavil sodniku Fitzgeraldu med današnjo sodno obravnavo, da je toženec začasno bolen na duhu in sicer v taki meri, da se ne more zagovarjati. Tacega človeka obsoditi zaradi umora, je naravnost proti postavi. Sicer ni stavil predlogj za imenovanje komisije, ki naj preišče dušno stanje toženčevo, nego je razložil samo dejstva, kakor so mu znana, in je prepustil sodniku odlok, da li je taka komisija umestna. Povodenj v Kaliforniji. Oroville, Cah, 20. marca. — Iz vseh okrajev države Kalifornije dohajajo poročila o velikih škodah, ki. so jih napravile povodnji. V mestu Oroville znaša škoda najmanj $650,000. V Stock tonu sta v valovih storili smrt dve osebi. Iz mesta Chico se poroča, da je vasica Dreadful popolnoma razdejana. Čez 200 oseb je moralo splezati na drevesa, da se reši. Nadškof Quigley v Rimu. Rim, 16. marca. — Nadškof Quigley iz Chicage je povabljen, udeležiti se današnjega sprejema, pri katerem bodo sv. zbor in drugi visoki dostojanstveniki cerkveni izrekli papežu svoje čestitke na predvečer njegovega imen-dana. Nezadovoljni. Lorain, Ohio, 19. marca. — Tukajšnje tovarne “American Shipbuilding”-kompanije so skoro popolnoma ustavljene, ko je kacih 100 delavcev zaštraj-kalo. Kacih 1800 zaposlencev mora neradovoljno počivati, ker ima 100 štrajkarjev baje razne vzroke za nezadovoljnost. Poletna vročina. Guthrie, Okla., 19. marca. — Znani “najstarejši prebivalec” se ne more spominjati, da bi doživel v tej letni dobi tako vročino kakor danes. Tu je kazal toplomer 102 stopinji v senci, in pri tem je pihljala sapica. V Oklahoma City je zlezlo živo srebro na 97, v Thomasu na 99 stopinj. Tridnevna bitka. Washington, 20. marca. <— Pravkar na tukajšnjega nikaraškega poslanca dospela brzojavka poroča, da sta se armadi republik Nikaragua in Honduras, skupaj broječi 5000 mož, pri mestu Namasigue tri dni neprestano bojevali. Hondurčani so bili poraženi. Dunaj brez kruha. Dunaj, 17. marca. — Največje ne-prilike povzroča štrajk pekov, ki je tu izbruhnil. Gre se za štrajk nič manj nego šesttisoč pekovskih pomočnikov, ki so kakor en mož ustavili delo, ker niso s svojimi sedanjimi razmerami zadovoljni. Občinstvo je v velikem strahu, da ostane brez kruha, če ne bo štrajku kmalu konca. Prerokinja s kartami. Dunaj, 17. marca. — V Hebu so zaprli prerokinjo s kartami Sabino Braun. Neko priletno gospodično je ogoljufala za 42.000 kron, češ, da ji namerava preskrbeti bogatega moža. Zaplenili so v njenem stanovanju veliko pisem iz nemških in čeških mest. Dognali so, da je bila že leta 1892 kaznovana zaradi goljufije z dveletno ječo. Na sledu. / San Fracnisco, Cah, 17. marca.—Pin kertonovi detektivi, ki so zasledovali pobeglega bančnega blagajnika W. F. Walkerja iz New Britaina, Conn., so naznanili, da se izza dne 21. februarja skriva v tukajšnjem mestu in da pričakujejo, prijeti ga v par dneh. Walker je obtožen, da je poneveril $565,000. Velika razprodaja mesa v soboto dne 23. marca. “Leaf” mast, funt po...........>! V SOBOTO 23., PONEDELJEK 25. IN TOREK 26. MARCA. Vže v zadnji štev. omenjeno razširjenje našega poslopja, je bilo ravnokar dokončano za to našo veliko otvoritev ene najlepših slovenskih prodajaln v Jolietu. Naša prodajalna je dobro založena z najlepšim blagom. Vsi že veste, da prodajamo najboljše blago po najnižji ceni. ŽENSKI KLOBUKI. Velika zaloga najmodernejših in naj-fineje izdelanih klobukov za žene, dekleta in otroke, je vam tu na razpolago. Naši klobuki so, kakor že veste, kinč ženskega spola. Na razpolago jih imamo veliko število. Naredila jih je ga. Chulikova. Pridite in oglejte si jih. Ako kupite klobuk pri nas si prihranite denar. MOŠKA OBLEKA. Najbolj moderna in najboljšega kroja za moške, fante in otroke. Garantiramo vse naše blago. Dobro blago ali denar nazaj. Obleke od $6.00 pa do $22.50. Pridite in se, sami prepričajte. Za fante in otroke ravno tako. Pri nas dobite spomladne vrhnje suknje ali “Spring Overcoats", kakor tudi suknje za dež po najnižji ceni. Kaufmanovo moderno delo na izber. RAZNO DROGO BLAGO. Srajce, ovratniki in fini klobuki. Kakor veste, naša prodajalna je založena z najlepš; ni klobuki. Mi imamo “Tiger” klobuke, katere vsi dobro poznate, da šo najboljši. Fino izdelane srajce od 40C do $5.00 vse garantiramo. Jopiči za fante po 20C do 25C. Velika zaloga zaloga finih moških in otročjih kap “Union made" 50C in 25C. Fine spodnje obleke za može, fante in otroke po nizki ceni. ODDELEK ZA (M. Naša zaloga ženskih oblek je prav velika in po nizki ceni. Ženska krila spodnje in vrhnje obleke za ženske in otroke. Nogovlce vseh vrst in splošno vse blago za domačo potrebo. Pri nas kupite najboljše moderne čevlje za može. ženske in otroke po naj nižji ceni. Exlina prodajalna, katera ima na izber moderna in trpežne čevlje, katere tudi garantiramo. Union made. In smo agenti za Molder’s special, Adam & Brandow Fire Proof. Cor. Chicago^ Jackson Sts., Joliet, shoe. B. J. CHULIK, lastnik, i ? I t**»«««««*«**»««*»»«*»*»***»*:*♦*♦**♦**♦*♦*♦*♦**♦***♦♦*♦** **+*+*+*+*+*+* A.MERIKANSK1 SLOVENEC Ustanovljen 1. 1891. Prvi, največji in najcenejši slovensko-katoliški list v Ameriki in glasilo K. S. K. Jednote. Izdaja ga vsaki petek SLOVENSKO-AI, TISKOVNA DRUŽBA, Naročnina za Združene države le proti predplači $1.00 na leto; za Evropo proti predplači $2.00 na leto. Dopisi in denarne pošiljatve naj se pošiljajo na AMERIKANSKI SLOVENEC JOLIET, ILL. Tiskarna telefon Chicago in N. W. 509 Uredništva telefona Chi. 1541- Pri spremembi bivališča prosimo naročnike, da nam natančno naznanijo poleg novega tudi stari naslov. AMERIKANSKI SLOVENEC Established 1891. The first, largest and lowest-priced Slovenian Catholic newspaper in America and official organ of G. C Slovenian Catholic Union. Published Fridays by the SLOVENIC-AMERICAN PTG. CO. Joliet, 111. Advertising rates sent on application. COUNCIL-» 4 CERKVENI KOLEÜAR. 24. mar. Nedelja Marije Dev. 7 Ža. 25. “ Ponedeljek Oznanjenje M. 26. “ Torek Emanuel, muč. 27. “ Sreda Ruperto, bis. 28. “ Četrtek Vel. Četrtek. 29. “ Petek Vel. petek. 30. “ Sobota Vel. sobota. VELIKI TEDEN. S cvetno nedeljo se začenja najresnejši teden celega cerkvenega leta, naj bolj milostipoln. Zato se imenuje veliki teden. To je teden žalovanja, ljubezni, milosti. Teden žalovanja nad bridkim trpljenjem in umiranjem Jezusovim. Teden ljubezni, ki se je dala za nas v smrt. Teden milosti, katere vir se je odpri ob vznožju križa. Celo leto nam sveta cerkev predo-čuje spravno smrt Jezusovo, jo nekrvavo obnavlja v vsaki sveti mašni daritvi. Ampak v velikem tednu nam predočuje veliko daritev golgatsko tako, da mora vsako krščannsko srce presuniti. Gre se samo za to. da tudi razumemo slovesnost velikega tedna. Vse stoji v njem pod znamenjem svetega križa. To hoče sveta cerkev duševno zasaditi v naše srce in življenje, da vzraste v življensko drevo, na katerem more zoreti sad večnega življenja. Oglejmo si sedaj obrede pri službi božji velikega tedna. Izza tihe nedelje so podobe svetega križa zagrnjene. To je bilo prvo znamenje začenjajočih se dni žalovanja nad trpljenjem in smrtjo Jezusa Kristusa. Na cvetno nedeljo obhajamo sprevod v Jeruzalem. Apostoli, učenci in mnogi dobri ljudje, prešinjeni božjega duha, spremljajo Jezusa, pravo velikonočno jagnje, v mesto. Zmagonosne palme, ki šušte v rokah, veseli vzkliki Hozana pomenjajo več, nego slutijo palmonosci in hozanoklicarji: pome-tijajo največjo, najlepšo zmago, ki se je kdaj dobila, Jezusovo zmago nad močjo sveta in smrti, spravo in rešitev za ves svet, ki je dobre volje. Obhajaj cvetno nedeljo z drugimi vred, dobri čitalec, v svetem veselju hvaležnosti! Vzemi posvečeno palmo Seboj domov. Ampak ne vtakni je brez pomisleka za podobo na steni ali tned roke razpela, katero imate doma. Med letom, ko gledaš palmo, polagoma osihajočo, ne pripusti, da bi se osihala misel: tudi jaz imam biti v življenju in v smrti in vekomaj pal-monosec in hozanoklicar. Kedaj si to? Kdaj boš to? Če živiš pobožno in krščansko povsod in vedno, doma in zunaj, sam in z drugimi. — Prvi dnevi velikega tedna prihajajo. Saj imate evangeljske bukve doma, ali ne? Potem jih vzemite v torek in v sredo v roko, kadar povečerjate. In skupaj sedite v sobi. In eden izmed vas — to naj bi storil pravzaprav gospodar sam! — čitaj počasi in premišljeno trpljenje Jezusovo. Za torek je trpljenje popisal sv. Marko, in za sredo sv. Luka. Poskusite! Videli boste, kako vas sveta božja beseda vse presune, tako da vas bo minilo veselje čenčati, in večerno molitev boste molili pobožneje, nego kdaj preje, in lahko se dogodi, da ta ali oni ne bo tako hitro zaspal v tihi noči vsled resnega premišljevanja: “O ti presveti križ, ki je na njem visel moj Gospod v težki smrtni tesnobi!” Veliki četrtek je tu. To je solnčni pogled med temnimi oblaki. Veselje nad najbolj dragocenim zakladom ljubezni Jezusove, presvetim zakramentom, vekomaj prehvaljenim, izraža cerkev v slavospevu “Gloria in excel-sis”. Vsi zvonovi naznanjajo radost. In tudi tvoje srce, dragi čitalec, bodi kakor zvon in moli z drugimi in vriskaj in hvali in prosi, polno in jasno in čisto kakor glas zvona, radi milosti, ki so se iz te svete skrivnosti razlile v tvoje življenje. Pomisli samo na vse svete maše, ki si se jih udeležil; na vsa sv. obhajila, ki si jih prejel; na vse obilne blagoslove, ki so ti došli od tihe ga tabernakeljna, kjer Jezus v presvetem zakramentu zate stanuje in se žrtvuje in prosi podnevi in ponoči. O, ne bodi nehvaležen! Premisli se! In če zakipi v tvoji duši zaradi tvojih grehov in nemarnosti: potem še posebno moli v tem tednu in na veliki četrtek pred svetim grobom, v katerem je izpostavljen sveti zakrament. Pazi in ne zabredi. To je med vsemi apostoli storil na veliki četrtek pri večerji samo eden — Judež! Veliki petek! Noben zvon ne kliče v cerkev. Njih najžalostnejši glas bi bil še prevesel ta dan groznega umora Sinu božjega. Hreščeče romplanje lesenih klepetal se oglaša. To so divji hripavi kriki krviželjnih judov: Na križ ž njim, na križ! V starih časih se je pač pri procesiji velikega petka hudo godilo judom, če so kateri stanovali v dotičnem kraju. Na cesti se niso smeli prikazati ob velikih petkih, in zapreti so morali vse oknice v svojih hišah. In še danes človeka lahko obide misel, kako strašno krivico so storili judje nekoč Izve-Iičarju. Gotovo! Ampak judje, četudi ne brez težke krivde, so bili zaslepljeni in so bili v božji roki sredstvo, ki je po smrti Jezusovi odprlo svetu vir zve ličanja. Dela judov, ki so Jezusa spravili v smrt. so deležni tudi drugi. Kdo pa? Ti sam, in jaz in vsak grešnik! — Na altarju nobene luči. Duhovniki v črnih oblačilih. Nič petja. Vse nemo. Na obraz upognjeni začenjajo duhovniki in leviti službo božjo. Kako naj bi luč gorela na žrtveni-ku ta dan. ko se je solnce zmračilo, ko je v smrti ugasnil Jezus, luč sveta? Kako naj bi se duhovniki ogrinjali v bela mašna oblačila, barvo nedolžnosti, na dan, ko je greh stal tako žrtev! Kako naj bi prihajali v rdečih oblačilih dne, ko je žareča ljubezen Jezusova izžela vso kri do zadnje kapljice iz Njegovega srca! Kako naj b; tudi prihajali v višnjevi barvi pokore dne. ko mora vsa človeška sprava in pokora obledeti pred strahotnim vladanjem pravice božje, ki zahteva je-dinorojenega Sina božjega v žrtev kot spravo za neporavnano neskončno ve-iko grešno krivdo sveta! Zato se obhaja služba božja Velikega petka v smrtni barvi, to je v črni. Ne pozabi tega in prosi, da postane Jezusova smrt življenje zate, odrešenje od večne smrti. Prerokovanja slede in molitve. Prerokovanja o velikonočnem jagnjetu judovskem, ki so se izpolnila pri Jezusu. Potem se poje trpljenje Kristusovo, po sporočilu zadnjega evangelista, Janeza. In molitve nato za zveličanje celega sveta. Široko, liki morje, postaja v teh molitvah srce žalujoče cerkve. Kakor Marija pod križem svojega krvavečega, umirajočega sina, tako stoji cerkev na veliki petek ob neozaljšanem altarju. takorekoč na Kalvariji pod križem, in moli iz srca za ves svet. Celo nezvestih judov ne izključuje, moleč za njih spreobrnitev. O. moli tudi ti! Taka molitev prodira oblake. Če poznaš izgubljeno dušo, mislimo, človeka, ki hodi po smrtni poti pregrehe — in morda ti je tako soroden kakor oče ali brat — o, potem moli na veliki petek zanjo. In ko bi bil sam, vedi Bog, tako nesrečna duša — da. potem šele moli prav goreče za odrešenje iz peklenskega brezna, na čegar robu stojiš!--------- Duhovnik je vzel zagrnjeni križ. Počasi, slovesno ga razgrinja. “Ecce Iig-num crucis! Poglejte križev les, ki je na njem visel [zveličar sveta.” Tako se glasi trikrat, vedno višje, njegov klic. "Venite adoremus! Pojdimo, da molimo!” odgovarja ljudstvo po pevcih. Razgaljenih nog, kakor nekoč Mojzes pri gorečem grmu, se bližajo duhovniki križu in ga časte, poljubljajoč rane. Kjer je navada, dela vse ljudstvo isto. Kar delajo na razpelu, velja Izveličarju samemu, in v tem poljubljanju se izraža najgloblje češčenje molitev, hvala, sprava in prošnja. Sodeluj, kristijan! Sodeluj vsaj z duhom! Naj se ti trdo srce raztopi v žarku ljubezni, ki je na križu prešinil ves svet v škrlatni rdečici krvi Odrešenika Jezusa Kristusa! Krvava žrtev se je dovršita pred našimi očmi. Zato jo obnavlja cerkev danes ne nekrvavo po svetem povzdigovanju. Sveto hostijo, ki je bila včeraj posvečena, nese duhovnik iz groba k altarju med prepevanjem pesmi, katere vsebina je: “O presveti križ!” Nato sledi nekaj mq|itev iz mašne knjige, ki se tudi sicer molijo, in potem molitev Gospodova: očenaš. Moli tudi ti! Vse, kar si moraš dobrega izpro-j siti. je v njej izrečeno. Moli prav po-i božno. Ta očenaš na veliki petek ti bo Bog uslišal! Duhovnik povzdiguje sveto hostijo j !> molitvi in jo potem užije,tkakor tudi ; kelih, ki ni v njem krvi. nego samo vino z koscem posvečene hostije. Brez i blagoslova, brez nadaljnjih molitev, ne | da bi knjigo zaprl — popolnoma za mišljen v krvavo smrt Jezusovo, se ! duhovnik umakne od altarja. Križ se položi v sveti grob. Tam počiva do vstajenja. Pojdi k grobu. Zberi svojo dušo. Misli na Jezusovo trpljenje in ljubezen; spomni se- svojih grehov in moli: O ti presveti križ! in kar ti sicer še nobena molitvena knjiga, ampak tvoja lastna duša in milost božja pravi na veliki petek! NEDELJSKE MISLI. Vernim in brezvernim rojakom v poduk. Piše: Rev. John Kranjec. Pivo na tehtnico kupovati predlaga češki list gostilničarjev "Hostimil”. List je tega mnenja, da bi se s tem odpravile stare pritožbe gostilničarjev čez to, da sodčki niso polni. II. / Mi smo svobodomiselni! Tako trobijo med svet in se bahajo naši odpadniki in izdajice sv. katoliške cerkve. Kakor besni janičarji se srdito zaganjajo ob sv. križ in z nogami teptajo ono slovesno obljubo, katero so naredili po svojih botrih pri sv. krstu in pozneje sami pri prvem sv. obhajilu. Besno tulijo z ono druhaljo, katera je stala pod Kristusovim križem na gori Kalvariji: “Njegov spomin hočemo izbrisati izmed živh.” Mi smo svobodni; ne potrebujemo Boga, ne Jezusa Kristusa, njegove cerkve in njenih duhovnikov. — Neznansko jih boli in peče, ko vidijo, da dobri katoličani podpirajo svoje cerkve, hodijo k sv. mašam in prejemajo sv. zakramente. Ker so sami izgubili dar sv. vere, jo hočejo še drugim iz srca iztrgati ter pripeljati v tabor hudobnega duha. Na podlagi njih hinavske svobodomiselnosti izzivajo vernike z najpodlejšimi psovkami, kakor: koštrunčki, mračnjaki, zarukanci in nazadnjaki. Oh, vi nesrečni zapeljivci; če ste res svobodomiselni kakor trdite, s kako pravico odrekate nam ravno isto svobodo, katero sebi prilastujete? Čemu ne pustite v miru naše cerkve, za katere ne prispevate niti jednega vinarja, naše duhovnike in verno slovensko ljudstvo? Ali je to ona zlata svoboda in enakopravnost, do katere je vsaki človek opravičen, katero vi sejete med vaše zaslepljence in hočete osrečiti vesoljno človeštvo? Ne, to ni več svoboda! Tako počenjajo edino le zagri-ženci — bigoti. Da bi širili vspešne-je nevero, sovraštvo do cerkve in duhovnikov, zadušili zadnji verski čut v pojedinem Slovencu, vstanovili so si ti bigoti protikatoliško slovensko Jed-noto, izbrali za glasilo list, kateri nad-kriljuje s svojimi svinjarijami ter o-studnimi in krvoločnimi napadi na katoliško cerkev Samega hudobca. Seveda se ob takih napadih skrivajo za plotom, izza katerega preže s svojimi strupenimi puščicami na svoje žrtve ter prav po farizejsko čivkajo: “Mi nismo zoper vero, ampak le zoper duhovnike.” Oh, kakšna ironija in satanska zvijača! Radi bi se izmuzali ter pokazali lepo lice pred narodom, pa jim vselej spodleti, ker laž ima kratke noge. Laž je moderna, ker se kaže vsaki dan, vsako uro v drugi obliki in za tem uzorcem znanosti strme kruti sovražniki Kristusovi. Kaj pa znajo pravzaprav. Nič! Le v psovanju preko-se vsakega hribovskega pastirja in v obrekovanju se lahko merijo z vsako klepetuljo. Pri tem se pa krčevito zvijajo, napihujejo kakor žabe, dokler od prevelike učenosti ne počijo, ker se vojskujejo za resnico, katere sploh ne poznajo. In ravno ti nevedneži se vsiljujejo našemu narodu za voditelje. Ker so sami na tako nizki stopnji izobrazbe, hočejo še druge s svojo domišljavo učenostjo in fanatično protiversko gonjo podivjati. Slovensko ljud stvo, zdrami se vsaj zdaj in spreglej kakšne strupene gade hraniš s svojimi krvavimi žulji! Kdor ima le še iskrico ljubezni in spoštovanja do svojih očetov in mater, ljubil bo i on to, kar sp oni ljubili — sv. vero, svojega Boga. On ne bo po njej pljuval in z nogami teptal, kakor delajo “učenjaki” okrog “Glas Svobode” in njihovi privrženci. Zlato svobodo, nebesa na tem svetu ti obljubujejo, ako le ne boš hodil k sv. mašam, prejemal sv. zakramentov, katere nam je Kristus zapustil, podpiral svoje cerkve. Tako pridigujejo ti krivi preroki. Te svobode — zlate dobe, ko ne bo treba več delati, boš seveda deležen le tedaj, ako boš polnil njihovo bisago ter metal svoje dolarčke v njih samogoltno žrelo, katere bodo naši socijalisti v Chicagi kaj hlastno pohrustali. Zato pa bridko tožijo, da ne bo pravega blagostanja (za naše slovenske soetjaliste) na svetu, dokler ne bo- zadnji “far” obešen. Delo jim seveda smrdi, za drugo pa niso. Zatorej kričijo venomer: “Dajte nam svoje denarje in mi Vas hočemo osrečiti — hraniti z dušno — svinjsko hrano. Če nam le daste svoj denar, potem ste svobodni, bo vse “ali right”. Dragi slovenski delavci! Skrajni čas je, da se otresete teh krvosesov, kateri Vas hočejo dušno in telesno podivjati. Kaj je drugega, kar blaži človeško srce in ga povzdigne nad druge neumne živali, kakor naša trdna vera v Jezusa Kristusa? Do 50.000 dijakov mislijo spraviti letos Kitajci na evropske gimnazije in druge učne zavode. Rdeče moške obleke bodo nosili to sezono vsi kavalirji. Obleke so namenjene zlasti za razne športne igre. Na vsaki strani hlač je dovoljeno nositi po en zelen trak. Deček morilec. Desetletni šolarček Weit v Oberkirchen na Nemškem je umoril svojega šestletnega tovariša. Sprla sta se pri igri. Truplo umorjenega tovariša je morilec vrgel v potok. Proti podraženju telefona je bil te dni shod tudi na Dunaju. Pripravlja se velika izjava proti predragemu avstrijskemu telefonu. Tudi na dunajskem shodu so govorniki grozili, da odpovedo telefon. Cela obitelj zgorela. V Morgentalu pri Arbonu ob Bodenskem jezeru je zgorelo neko poslopje s prebivalci vred. To so bili oče, mati in njunih petero otrok. Ljudje so našli na pogorišču samo še obžgane ostanke kosti. Cela vas se je odločno odpovedala alkoholu v Foltseku na Ogrskem. Vsi vaščani so župniku v cerkvi slovesno obljubili, da popolnoma opuste v bodoče vživanje alkoholnih pijač. Spoznali so namreč, kako jih spravlja alkohol v duševno in telesno propast. Rodbinska tragedija. Policist Jožef Pocze v Kormendu na Ogrskem je po prepiru s svojo ženo ženi prerezal vrat zabodel svojega otroka in samega sebe obesil. Žena možu ni dala miru z zahtevo, naj se družina preseli v Ameriko. Tele s šestimi nogami. Pri Sv. Miklavžu blizu Amstettena je vrgla krava kmeta Reffetsederja tele s šestimi nogami, Štiri noge so popolnoma razvite, dve krajši nogi pa molita na plečih iz telesa. Tele je popolnoma zdravo. Kmet bo tele zelo drago prodal, ker je že dobil dozdaj lepe ponudbe. Carjev dar avstrijskemu prestolo-Franc Ferdinand se je zanimal, kako nasledniku. Avstr, prestolonaslednik so preživljali v rusko-japonski vojski rusko armado. Car je nato poslal avstrijskemu prestolonasledniku sto vrst različnih konserv. Koliko vojakov je na vsej zemlji? Neki francoski časnik piše, da je na vsej zemlji 5,250,000 vojakov v času miru. Če bi izbruhnila vojna, bi se v nekaj dneh lahko poslalo na vseh zemljah 44 in pol milijona vojakov v boj. Dragi streli. Najstarejši sin kralja Ljudevika XV. je zelo rad hodil na lov. Ali pri tem je bil svojim drugom zelo nevaren. Nekoč je ustrelil mesto divjačine vojvodo de la Brissiere de Chamboisa. Odškodnine za vojvodsko žrtev so stale Francijo ogromne svote. Budimpešta, 27. februarja. Tu so pokopali usmiljenko sestro Adelo. ki je mnogo let požrtvovalno stregla v bolnici vojakom. Poveljnik posadke je zapovedal, da spremlja usmiljenko pri njenem pogrebu popolnoma vojaška godba. Med pogrebci je bilo mnogo častnikov. Protikatoliška demonstracija v Rimu. Obletnica smrti odpadlega dominikanca Giordana Bruno je dala povod za veliko demonstracijo dne 17. febr. V resnici je bilo vse le izraz soglasja s preganjanjem katoliške cerkve na Francoskem. Loža je vabila skupaj vse-kar je “svobodomiselnega”. Nasprotniki katoliške cerkve namreč ne morejo videti, kako se tudi na Laškem or-ganizujejo katoličani, kako snujejo delavska, kmetijska, mladeniška društva posojilnice, šole, konvikte itd. — To jih grize, — zato pa divjajo. lohn Stefanie na voglu Scott & Ohio cesti. Joliet, 111. Slovenska gostilna Kjer se toči vedno svež« pivo, izvrstna vina in žarenja ter prodajo prijetno dišeče smodke. No(«taweetern Phone 348. JOLIBT Dvanajstletni cestni ropar. Ker je •opal na cesti, je obsodilo hanover-'ansko kazensko sodišče nekega dvanajstletnega učenca v eno leto in dvg neseca ječe. Henrik H. & Menno H. S TASSEN Sobe 201 Id 202 Berber blJg. JOLIET. ILLINOIS. J V. V N NOTAR Kupuje in prodaja zemljišča v mestu in na deželi. Zavaruje hiše in pohištvu proti ognju, nevihti ali drugi poškodbi. Zavaruje tudi življenje proti n am in boleznim. ije vsakovrstna v notarske. ko spadajoča pisanj. Go v nemško in angleško. rV Kje je najbolj varno naložen denar? Hranilnih ulog je: 22 milijonov kron. Rezervnega zaklada je. 800,000 kron. Mestna hranilnica ljubljanska je največji in najmočnejši denarni zavod te vrste po vsem Slovenskem. Sprejema uloge in jih obrestuje po 4 odstotke, hranilnica sama. Rentni davek plačuj« V mestni hranilnici je najvarneje naložen denar. Za varnost vseh ulog jamči njen bogati zaklad, a poleg tega še mesto Ljubljana z vsem svojim premoženjem in z vso svojo davčno močjo. Varnost je torej tolika, da ulagatelji ne morejo nikdar imeti nobene izgube. To pripoznava država s posebnim zakonom in zato c. kr. sodišča nalagajo denar malo-letnih otrok in varovancev le v hranilnici, ker je le hranilnica, a ne pos jilnica, pupilarno varen denarni zavod. Rojaki v Ameriki! Mestna hranilnica ljubljanska vam daje trdno varnost za vaš denar. Siestnatiranfliiical^ljaMiia tmtais i sriji iilit i iutnira alisa Naš zaupdik v Združenih državah je že več let naš rojak FRANK SAKSE 109 GREENWICH STREET, NEW YORK, IN NJEGOVA BANČNA PODRUŽNICA 6104 ST. CLAIR AVE„ N. E. CLEVELAND, O. Najboljše in najpriporočljiveje domače zdravilo, so znane MARIJACELJSKE KAPLJICE. Kdor jih je že kdaj rabil, ta ve, kake vrednosti je to zdravilo za vse tiste, ki trpe na želodcu, slabosti in glavobolu, slabem prebavljanju, teškemu dihanju, i. t. d. Navadno odstranijo te kapljice že po kratki uporabi vse navedene bolezni. Naj jih toraj nobena družina ne pogreša. 3 steklenice stanejo $1.80; 6 steklenic $2.75; 12 steklenic pa $5.00. ČUDODELNO MAZILO ZA LASE, 1. Škatulja stane $1.50; 3. škatulje pa $4.00. Marijaceljske kapljice, kakor tudi čudodelno mazilo za lase razpošilja M. RENYI, P. O. Box 32. Sta. D., New York, N. Y. Rojaki obrnite se z zaupanjem na nas! Ako mi naznanimo po časopisih, da smo zmožni zdraviti vse bolezni mož in žensk, storimo to le zato in edino s tem namenom, da one osebe, ki imajo bolezen, katero mi z največjo izurjenostjo in spretnostjo ozdravimo, lahko vedo kam naj gredo, da ozdrave. Mi nikogar ne silimo, da bi take privabili rojake k nam, pač pa vam to javljamo z resno željo, da bi zamogli pomagati našim bolnim rojakom. Že nad 25 let smo zdravili vse bolezni mož. Celo življenje smo zdravili bolezni in lahko s ponosom rečemo, da ni bolezni, pa naj bode še taka in še tako stara, da bi je mi ne ozdravili. Mi ne trdimo, da zamoretno ozdraviti vse bolezni, ki so znane dandanes, kajti to bi bilo pretežavno. Mi trdimo, da lahko ozdravimo vse bolezni mož in žensk KATERE MI ZDRAVIMO. Naš zavod je najstarejši, kar jih je v Zveznih državah. Mi smo dovršili višje šole na evropskih univerzah in pridemo iz istih krajev, kakor pridete vi Toraj rojaki, ako imate le kako bolezen izmed onih, katere so spodaj imenovane, nikar ne pomišljajte niti trenutek, temveč obrnite se takoj do nas, vaših rojakov in razložite nam v vašem materinem jeziku svoje bolečine in nadloge. Mi vam bodemo pomagali v krajšem času in bolj po ceni, kakor katerisihodi zdravnik v deželi. Bodite previdni komu zaupate vaše dragoceno zdravje! Oglasite se pri nas, predno se obračate do kakega druzega zdravnika. { r* tljišča ■ ) ! Mi vas gotovo ozdravimo in to v najkrajšem času! Zaatrnpijenje krvi. krč, božjast, slaboumnost, zguba moči, vse bolezni v hrbtu in sploh vse bolezni pri moških in ženskah. Preiščemo vas zastonj in damo- tudi nasvete brezplačno. Uradne ur« od g—s ob delavnikih, 7—g. sveč«r vsak dan. Ob nedeljah ed in—a, BERLIN MEDICAL INSTITUTE. 70$ Peon A ve. 2 nadstropje. Pittsfcur*. Pa Ako se ne morete oglasiti osebno pri nas, pišite nam pismo. * Mi vas tudi lahko pismeno ozdravimo. Opišite vaše bolezni v vašem materinem jezika; pristavite tudi, kako dolgo ste bolni in koliko ste stari ter naslovite na: Berlin Institute J 703 Potiti Avenue Pittsbnrg, Pa. JOSIP JONTES 801 N. Chic N. W. Pho Priporoča rojakom svoje dobrozaloženo MESNICO katerej ima na razpolago najboljše sveže in prekajeno meso. Dobra portrežba in nizke cene. K. S. K. JEDNOTA (9— Inkorporirana v državi Illinois dne 12. jan. A. D. 1898. Predsednik:...........John R. Sterbenc, 2208 Calumet ave., Calumet, Mich. Prvi podpredsednik........Anton Nemanich, 1000 N. Chicago St., Joliet, 111. H. Podpredsednik:................Frank Bojc, 222 Messa ave., Pueblo, Colo. Glavni tajnik:.................Josip Dunda, 1002 N. Chicago St., Joliet, 111. 11. Tajnik:.................Josip Jarc, 1677 St. Clair St., Cleveland, Ohio. Blagajnik:*." .............John Grahek, 1012 North ^roadway, Joliet, III. Duhovni vodja:.......Rev. John Kranjec, 9536 Ewing ave., So. Chicago, 111. Pooblaščenec: ...........Frank Medosh, 9478 Ewing ave., So. Chicago, III. Vrhovni zdravnik: Dr. Martin Ivec, Cor. Chicago & Jackson St., Joliet. 111. NADZORNIKI: Paul Schneller, 509 Pine St., Calumet, Mich. Anton Golobitsh, 807 N. Chicago st., Joliet, 111. George Stonich, 813 N. Chicago St., Joliet, 111. PRIZIVNI ODBOR: Josip Sitar, 805 N. Chicago St., Joliet, 111. Marko Ostronič, 92 Villa St., Allegheny, Pa. Josip Zalar, ml., Box 547, Forest City, Pa. IZ URADA GLAVNEGA TAJNIKA. NOVO DRUŠTVO SPREJETO. Novoustanovljeno žensko društvo v Barberton, Ohio, štev. ur. vsprejeto v K. S. K. Jednoto, 21. marca 1907. Imena članic: 3077 Ivana Kranjc, roj 1888, 3078 Rozalija Uršič, roj 1887, 3079 Frančiška Gabrovšek, roj 1887, 3080 Frančiška Žnidaršič, roj 1887, 3081 Neža Centa, roj 1886, 3082 Marija Kranjc, roj 1885, 3083 Antonija Rataj, roj 1883, 3084 Neža Kranjc, roj 1882, 3085 Marija Bankar, roj 1881. 3086 Ivanka Žgajnar, roj 1880. 3087 Jera Podpečnik, roj 1872, 3088 Cecilija Opeka, roj 1863, Dr. št. 12 članic. PRISTOPILI ČLANI: K društvu sv. Jdžefa 7, Pueblo, Colo., 11285 Janez Turk, roj 1888, 11286 Janez Godec, r oj 1884, 11287 Anton Pajk, roj 1872, spr. 21. marca 1907. Dr. št. 44 članov. K društvu sv. Cirila in Metoda 8, Joliet, 111., 11288 Janez Duša, roj 1879» spr. 21. marca 1907. Dr, št. 98 članov. K društvu sv. Roka 15, Allegheny, Pa., 11289 Franc Rudak. roj 1881, spr. 21. marca 1907. Dr. št. m članov. K društvu sv. Jožefa 16, Virginia, Minn., 11290 Matija Koščak, roj 1883, spr. 21. marca 1907. Dr. št. 209 članov. K društvu sv. Jožefa 21, Federal, Pa., 11291 Janez Baver, roj 1884, 11292 Vincenc Hrovat, roj 1879, spr. 21. marca 1907. Dr. št. 103 člane. K društvu sv. Jožefa 39, Riggs, Iowa, 11293 Janez Rosman, roj 1888, 11294 Jožef Šterk, roj 1887, 11295 Martin Derganc, roj 1882, spr. 21. marca 1907. Dr. št. 21 članov. K društvu Marije Sedem Žalosti 50, Allegheny, Pa., 11296 Mihael Canjar, roj 1886, 11297 Jožef Puliš, roj 1887, spr. 21: marca 1907. Dr. št. 139 članov. K društvu sv. Jožefa 53, Waukegan. 111., 11298 Janez Mihevc, roj 1885, 11299 Franc Lešnjak, roj 1882, spr. 21. marca 1907. Dr. št. 254 članov. K društvu sv. Srca Jezusovega 54, Chisholm, Minn., 11300 Frank Pajek, roj 1876, 11301 Jernej Tesovnik, roj 1867, spr. 21. marca 1907 Dr. št. 96 članov. K društvu sv. Jožefa 56, Leadville, Colo., 11302 Sikst Bukovnik, roj 1879, spr. 21. marca 1907. Dr. št. 183 članov. K društvu sv. Cirila in Metoda 59, Eveleth, Minn., 11303 Martin Kure, roj 1887, 11304 Andrej Ovsenik, roj 1885, 11305 Jožef Zabukovec, roj 1883. 11306 Lovrenc Lenaršič, roj 1878, spr. 2t. marca 1907. Dr. št. 286 članov. K društvu sv. Janeza Krstnika 60, Wenona, 111., 11307 Ignacij Ostanik, roj 1879, spr. 21. marca 1907. Dr. št. 50 članov. K društvu sv. Janeza Evangel. 65, Milwaukee, Wis., 11308 Janez Kališnik, roj 1878, spr. 21. marca 1907. Dr. št. 105 članov. K društvu Marije Pomagaj 79, Waukegan, 111., 11309 Janez Sojer, roj 1887, 11310 Albert Zalar, roj 1887, 113x1 Jakob Rode, roj 1878, spr. 21. marca jgoy. Dr. št. 89 članova K društvu Friderik Baraga 93, Chisholm, Minn., 11312 Jožef Krašovec, roj 1887, spr. 21. marca 1907. Dr. št. 46 članov. K društvu Marije Zdravje Bolnikov 94, Cumberland, Wyo., 11313 Marko Faj-gel, roj 1882, spr. 21. marca 1907. Dr. št. 25 članov. K društvu sv. Alojzija 95, Broughton, Pa., 11314 Jakob Minigat. roj 1866, spr. 21. marca 1907. Dr. št. 39 članov. K društvu sv. Cirila in Metoda 101, So. Lorain, O., 11315 Mihael Virant, roj 1882, 11316 Jožef Medol, roj 1873, 11317 Franc Vevar, roj 1872, spr. 21. PRESTOPILE ČLANICE: Od društva Marije Pomagaj 78, Chicago, 111., k društvu sv. Ane 106, Chicago, 111., 2366 Terezija Kočevar, 2369 Marija Kremesec, 1423 Terezija Kumar 18. marca 1907. I. dr. št. 68 članic. II. dr. št. 16 članic. SUSPENDOVANE ČLANICE ZOPET SPREJETE. K društvu vit. sv. Florijana 44, So. Chicago. 111., 2747 Eva Grahovac, 14. marca r9°7- Dr. št. 33 članic. SUSPENDOVANE ČLANICE. Od društva Marije Pomagaj 78, Chicago, 111., 2842 Marija Pelko, 13. marca t907- Dr. št. 67 članic. ODSTOPILE ČLANICE: Od društva Marije Čist. Spoč. 104, Pueblo, Colo., 2950 Karolina Župančič, 3008 Rozalija Župančič, 15. marca 1907. Dr. št. 29 članic. IZLOČENE ČLANICE: Od društva sv. Roka 15. Allegheny, Pa., 754 Marija Simčič, 19. marca 1907. Dr. št. 39 članic. JOSIP DUNDA, glavni tajnik K. S. K. J. marca 1907. Dr. št. 20 članov. PRESTOPILI ČLANI. Od društva sv. Cirila in Metoda, Tower, Minn., k društvu sv. Cirila in Metoda 59, Eveleth, Minn., 7854 Jožef Šmalcel, 4. marca 1907. I. dr. št. 177 članov. II. dr. št. 283 članov. Od društva sv. Janeza Krst. 13, Bivvabik, Minn., k društvu vit. sv. Martina 75. La Salle, 111., 9759 Jernej Bervar, 17. marca 1907. I. dr. št. 71 članov. II. dr. št. 35 članov. Od društva sv. Cirila in Metoda 59, Eveleth, Minn., k društvu Srca Jezus. 54, Chisholm, Minn., 8173 Janez Krže, 11. marca 1907. I. dr. št. 282 članov. II. dr. št. 95 članov. SUSPENDOVANI ČLANI ZOPET SPREJETI. K društvu vit. sv. Florijana 44, So. Chicago, 111., 9650 Anton Grahovac, 14. marca 1907, Dr. št. 174 članov. K društvu Marije Pomagaj 79, Waukegan, 111., 8251 Jožef Trček, 9115 Matevž Škof, u. marca 1907. Dr. št. 86 članov. K društvu Marije Sedem Žalosti 84, Trimountain, Mich., 9796 Rudolf Vuče-nič, 18. marca 1907. Dr. št. 107 članov. SUSPENDOVANI ČLANI. Od društva sv. Družine 5, La Salle, 111., 8192 Franc Štih, 18. marca 1907. Dr. št. 121 članov. Od društva sv. Jožefa 12, Forest City, Pa., 10635 Ignac Gros, 16. marca 1907. Dr. št. 22i članov. Od društva sv. Frančiška Sal. 29, Joliet, 111., 6732 Nikolaj Dehlič, 4. marca 1907. Dr. št. 200 članov. Od društva Matere Božje 33, Pittsburg, Pa„ 8556 Peter Babič, 15. marca 1907. Dr. št. 145 članov. Od društva sv. Jožefa 41, Pittsburg, Pa., 7988 Karol Knafelc, 12. marca 1907. Dr. št. 105 članov. Od društva Marije Sedem Žalosti 50, Allegheny, Pa., 9445 Janez Babič, 18. marca 1907- Dr. št. 137 članov. ODSTOPILI ČLANI. Od društva sv. Jožefa 12, Forest City, Pa., 66ot Anton Gerčman, 16. marca 1907. Dr. št. 220 članov. Od društva Srca Jez. 54, Chisholm, Minn., 4457 Martin Ročnik, 11. marca 1907. Dr. št. 94 članov. Od društva sv. Alojzija 95, Broughton, Pa., 10668 Peter Štucin, ir. marca 1907. Dr. št. 38 članov. PUSTOFILE ČLANICE: K društvu vit. sv. Jurija 3, Joliet, 111., 3089 Helena Muc, roj 1884. spr. 21. marca 1907. Dr. št. 41 članov. K društvu Marije Sedem Žalosti 50, Allegheny, Pa., 3090 Ana Draškovič, roj 1879, spr. 2i. marca 1907. Dr. št. 31 članic. K društvu sv. Jožefa 56, Leadville Colo., 3091 Frančiška Čerček, roj 1883, 3092 Marija Kambič, roj 1873, spr. 21. marca 1907. Dr. št. 19 članic. K društvu Marije Pomagaj 78, Chicago, 111., 3093 Antonija Polajnar, roj 1887, 3094 Marija Cimerman, roj 1885, 3095 Rozalija Ivečič, roj 1883, 3096 Ela Cimerman, roj 1883, 3097 Marija Jakše, roj 1883, 3098 Marija Florjančič, roj 1881, spr. 2i. marca 1907. Dr. št. 73 članic. K društvu Marije Pomagaj 79, Waukegan, 111., 3099 Jožefa Gorželj, roj 1884, spr. 21. marca 1907. Dr. št. 13 članic. K društvu sv. Alojzija 83, Fleming, Kans., 3100 Amalija Javornik, roj 1887, 3101 Marija Pajk, roj 1875, spr. 21. marca 1907. Dr. št. 6 članic. K društvu sv. Antona Pad. 87, Joliet, 111., 3102 Ana Adamič, roj 1886, spr. 21. marca 1907. Dr. št. 9 članic. K društvu Marije Čist. Spočet. 104, Pueblo, Colo., 3103 Jožefina Dolak. roj 1881, spr. 21. marca 1907. Dr. št. 22 članic. K društvu sv. Ane 106, Chicago, 111., 3104 Ana Kužnik, roj 1866, spr. 21. marca 1907. Dr. -št. 17 članic. So. Chicago, 111., 17. marca. — Vstajenje Kristusovo nameravamo praznovati v naši župni cerkvi sv. Jurija kar najbolj slovesno. Vrli vitezi so že vse potrebno ukrenili, da skažejo dostojno čast vstalemu Zveličarju.—Tem potom jih vabi društvo k posebni vaji, katera se bo obvršavala na veliko sredo ob pol osmih zvečer v Casino Halli, na voglu 96. ceste in Ewing Ave. — Vitezi v svojih mičnih uniformah bodo varovali božji grob in sicer v petek in soboto od 7. do 9. ure zvečer. V nedeljo zjutraj pa od 7 do pol osme ure. — Društvo je sklenilo pri svoji redni mesečni seji, da se udeleži vstajenja Kristusovega pri polosmi maši korporativno. Zato se naj zbero vsi društve-niki društva sv. Florijana št. 44. K. S. K. J. v Casino Halli že ob 7. uri zjutraj, odkoder bodo skupno odkorakali v cerkev. Vsi udje se resno opominjajo, da se udeleže te slavnosti polnoštevilno, da skupno združeni zapojemo veselo “alelujo”. — Vsem članom in članicam K. S. K. J. želim vesele velikonočne praznike in tebi “Amer. Slov.”, ki se tako neustrašeno boriš za resnico in za našo vero ter pobijaš zmoto laživitezov, obilo naročnikov in dobrih predplačnikov. Lovrenc Samotorčan, vodja vitezov sv. Florijana. štev. 44. K. S. K. J. Mount Olive, 111., 19. marca. — Cenjeni urednik! Prosim, sprejmite par vrstic od našega društva sv. Barbare št. 97. K. S. K. J. Mi napravimo namreč veselico ali "bal'’ na 13. aprila v prid društva v Knezovi dvorani. Vabimo vljudno vse rojake po okolici, da se vdeležijo te veselice: tudi vse dru-štvenike. Godba bo izvrstna in zraven še več drugih veselih predstav. Dobiček gre v društveno blagajno. Rojaki podpirajte rojake, in vdeležujte se slovenskih veselic, ker tam se lahko zabavate čisto po domače. Pozdrav vsem rojakom po širni A-meriki! Odbor. 1 njimi strogo postopalo. Še nekaj je, na kar se društveniki pri vsaki seji o-pominjajo, in ker pri nekaterih vse prošnje, opomini in prigovarjanje nič ne izda. zatorej se še enkrat in zadnjikrat opominjajo, da vsak društvenik. kateri spremeni svoje stanovanje, mora naznaniti natančni naslov v teku tedna tajniku; kateri to opusti, se bode od sedaj naprej brez izgovora kaznoval po društvenih pravilih. Vkljub temu, da je društvo Marije Sedem Žalosti ustanovljeno na dobri podlagi in vedno dobro napreduje, dru štveniki živijo med seboj v lepi slogi in medsebojni ljubezni, sem vendar po mojem nastopu kot društveni predsednik sprevidel, da so nekateri člani začeli svoje dolžnosti zanemarjati. Zatorej si štejem v dolžnost, da opomnim iste na njih dolžnost, dokler to pravi, da iz malega raste veliko. Toliko v pojasnilo vsem onim članom, kateri so doslej zanemarjali društvena pravila, da bi se od sedaj naprej bolj natanko po njih ravnali in tako delovali v svoj prid in v korist celega društva. Če bi se pa moral kateri vsled njegove nemarnosti kaznovati ali iz društva suspendovati, naj potem sam sebi pripiše, ne da bi rekel, da je nesrečen v tej deželi ali celo preklinjal Krištofa Kolumba, ki je našel Ameriko. Slednjič svetujem in priporočam vsem članom našega društva, da si vsak društvenik naroči list Amerik. Slovenec, glasilo K. S. K. Jednote, kar mislim, da bi bilo jako koristno, kakor za posameznega uda tako za celo društvo. Dragi sobrat, samo $1 na leto in vedel bodeš, kako živijo in napredujejo Slovenci po vseh mestih Združenih držav in v stari domovini, posebno pa bodeš gledal rast in delovanje slovenskih društev in naše slavne K. S. K. Jednote. Srčen pozdrav vsem članom in članicam K. S. K. J.; želim vsem skupaj srečne velikonočne praznike in veselo alelujo. Tebi pa. vrli list Amerikanski Slovenec, veliko naročnikov in dobrih plačnikov. George Mravintz, preds. Allegheny, Pa., 18. marca. — Cenjeni gospod urednik Amerikanskega Slovenca, prosim, da natisnete par vrstic v glasilo naše slavne K. S. K. Jednote Sv. postni čas se bliža h koncu in pri tej priliki naznanjam, da tudi društvo Marije Sedem Žalosti št. 50. K. S.K. Jednote ni zamudilo svoje verske in društvene dolžnosti, ampak je opravilo skupno velikonočno spoved pretečeno soboto, in prihodnje jutro, to je v nedeljo dne 17. marca je skupno pristopilo k mizi Gospodovi in prejelo sv. obhajilo. Opominjajo se tisti društveniki, kateri so sedaj zamudili svojo dolžnost, naj si bodejo v mestu ali izven mesta, naj v kratkem opravijo velikonočno spoved, in spovedne listke naj dopo-šljejo društvenemu predsedniku do pri hodnje seje, katera bode dne 14. aprila, ker drugače se bode ž njimi postopalo po društvenih oziroma Jednoti-nih pravilih. Dalje se opominjajo vsi brati našega društva, da vedno hodijo k društvenim sejam in da redno plačujejo društvu spadajoče doneske, ker to je prva in glavna dolžnost vsakega društvenega člana. Ni treba misliti, kakor nekateri člani trdijo, “ja, saj pred tremi mese-seci me društvo ne more suspendovati, če plačam ali ne, pa še takrgt ne, pre-dno ne dobim od tajnika opomina, da moram zaostali dolg plačati.”, Vsem tistim, kateri tako pravijo, bodi odgovorjeno, da nikjer ni v pravilih, da bi društvo moralo za katerega člana plavi,iti asesmenl Mi druge stroške 3—4 Mi še več mesecev; nasprotno' pa je sklenjeno na zadnjem glavnem zborovanju K. S. K. Jednote, 'da društvo lahko suspenda vsakega člana, kateri ne plača samo jednega asesmenta. Pač pa je društva dolžnost, podpirati in plačati za tistega člana, kateri prosi, da zaradi revščine ne more plačevati društvu spadajočih doneskov. Tudi se opozarjajo tisti člani kateri so oddaljeni s potnim listom, naj si dobro pazijo nato, do kdaj imajo plačano in do kdaj jim je potni list veljaven; ker kakor hitro se izide rok njihovega plačila, prestanejo biti člani društva in K. S. K. Jednote, ako ne ponovijo potnega lista. In kaj še? Vsaki društvenik. kadar zboli, se ima naznaniti naravnost drugemu tajniku društva in nikomur drugemu; ta ga mora pa naznaniti z imenom in stanovanjem predsedniku in odboru za obiskovanje bolnikov, in od istega dne mu se šteje podpora. Bolniški odsek se opominja, naj od sedaj natančno izvršuje svojo nalogo glede obiskovanja bolnikov, ker drugače se bode ž COMPAGNJE GENEIALE TBANSALANTIPE FRANCOSKA PROGA, Kratka zveza z Avstrijo, Ogrsko in Hrvatsko. LA PROVENCE 30,000 H. P. LA SAVOIE 22,000 H. P. LA LORRAINE 22,000 H. P. LA TOURAINE 15,000 H. P. Potniki tretjega razreda dobivajo brezplačno hrano na parnikih družbe. Snažne postelje, vino, dobro hrano in razna mesna jedila. Parniki odplujejo vsak četrtek. Glavni zastop na 19 State Street, NewYork Maurice Kozminski, glavni zastopnik za zapad, 71 Dearbcrn St., Chicago Frank Medosh, agent, 9478 Ewing Ave. So. Chicago, III. A. C. Jankovich, agent, 2127 Archer Ave., Chicago, 111. Paul Sarič, agent, 216 i7th St„ St. Louis, Mo. VS-A-ICIDO YE? Da vsak trgovec pravi, moje blago je najboljše in najcenejše. Ali veš kje je dobiti najlepše in najcenejše ŽENITNO DARILO kot prstan, uro ali podobne zl atnine, gotovo pri B. BERKOWITZ, Ako kupujete pri nas si prihranite denar POPRAVLJAMO ure, stenske in žepne ter izdelujemo vsa v to stroko spadajoča dela po najnižjih cenah, naše delo vam jamčimo. Popravnica. Govorimo tudi raznovrstne jezike. FRANK MEDOSH 9478 Ewing Ave., vogal 95th ulice, en blok od slovenske cerkve sv. Jurija So. Chicago, lil. Gostilničar. Izdeluje vsa v notar skaoel», prodaja šif-karte ter pošilja denar v staro domovino vest no in zanesljivega. Poštena Postrežba vsakemu. Telephone; South Chicago 123. Chicago, 111., 18. marca. — Slavno uredništvo A. Slovenca. Prosim, da priobčite teh par vrstic v glasilu K. S. K. Jednote. In sicer naznanjam članicam društva Marije Pomagaj, št. 78, da bomo imele skupno spoved dne 23. marca in skupno sv. obhajilo 24. marca pri sv. maši ob 8. uri. Zatorej ulju-dno vabim vse članice, bivajoče v Chicagi in v bližini okolice, da bi se v polnem številu udeležile sv. spovedi dne 23. marca in sv. obhajila dne 24. marca pri osmi sv. maši. T11 tem potom tudi naznanjam, da društvo Marije Pomagaj prav dobro napreduje. In upam. da odsedaj naprej bode še boljše, ker pri zadnji mesečni seji je društvo sklenilo, da bo plačevalo v bolezni podporo namreč $2.50 na teden. V blagajno za bolniško podporo se bo plačevalo samo 15C na mesec. Torej žene in dekleta, potrudite se, ča še niste pri nobenem društvu, da pristopite k dobremu katoliškemu društvu. Ako se Vam pripeti kaka bolezen. Vas sestre hodijo obiskovat, ali če umrjete, se Vašim sorodnikom izplača 50.00 dol. za pogreb in venec 5.00 dol. ter se položi na krsto. Se plača iz društvene blagajne. Venec nosi napis: “Društvo Mirije Pomagaj — svoji nepozabljivi sestri.” Vse sestre ako je mogoče, spremijo pokojnico od hiše do cerkve ter se vdeleže sv. maše, ki se daruje za umrlo sestro. Društvo plača tudi sv. mašo in dva voznika. Osem sester spremi pokojnico od cerkve do pokopališča. Lepa prilika se Vam nudi ženam in dekle-tam. katere še niste pri nobenem društvu. Objednem tudi naznanjam, da bo 14. aprila prva četrtletna seja. Zatorej priporočam članicam, da bi se v največjem številu udeležile seje. da bi spol-novale svojo dolžnost. K sklepu pa pozdravljam vse člane in članice K. S. K. Jednote in voščim vesele velikonočne praznike! A tebi, vrlemu listu, pa veliko naročnikov! Ivanka Perko, tajnica. *JQUCT,IUU FINO PI70 7 STEKLENICAH. BOTTLING DEPT. SCOTT and CLAY STS OSA TEL. 2«. Ustanovljena 1871. JOTÏUST 1,1 nJS ÏSffl81 Bí,t 'LENNON & SONS Kapital in preostanek $300,000.00 Etna, Pa., 18, marca. — Naše društvo sv. Jurija bo imelo velikonočno spoved prihodnjo nedeljo, dne 24. t. m., v slovenski cerkvi v Pittsburgu. Želim, da se vsi bratje udeleže iste. Pozdravljam vse člane in članice naše slavne K. S. K. Jednote. a tebi. A. S., želim obilo naročnikov in predplačnikov. Martin Radoš, tajnik. Chicago, 111., 18. marca. — Naš dvor sv. Jurija št. 960 Reda Kat. Borštnar-jev je znižal pristopnino za $2,00. tako da znaša pristopnina k društvu samo $1.50. S tem je dana lepa prilika vsem rojakom, ki žele biti še pri kaki drugi jednoti, ako so že pri naši K. S. K. J. Prejema raznovrstne denarne uloge ter pošilja denar na vse dele sveta Marble Works J. A. HENRY, predsednik. JOSEPH STEPHEN, podpredsednik C. H. TALCOTT, blagajnik Naš dvor sv. Jurija šteje sedaj 55 članov, in skoro vsi smo obenem tudi člani K. S. K. Jednote, Zato vabimo rojake, naj rajši pristopijo k našemu dvoru, ki spada h katoliški zvezi, kakor pa k društvom, ki spadajo k S Narodni Podp. Jednoti, o kateri se je že dosti pojasnilo, kakšna da je. Red Katoliških Borštnarjev šteje 1,505 dvorov ali društev s 124,688 člani. V blagajni ima $1.382,017.54 denarja. K sklepu omenjam, da srno katoti-ški Slovenci še vedno močnejši po številu, kakor p i oni, ki se delajo učene, narodne in socialistične. Saj imamo štiri moška 'n dve ženski društvi in vsa so katoliška, da ne bodo torei rojaki po Ameriki miMili. da smo \ Chicagi sami antikristi. Obenem moram tudi omeniti vsem bratom dvora sv. Jurija, kakor je bilo sklenjeno pri zadnji mesečni seji. da se naše društvo korporativno udeleži desete sv. maše na Velikotioč. Kar se pa tiče opravitve verskih dolžnosti, aode skupna sv. spoved dne 27. aprila in skupno sv. obhajilo dne 28. aprila med osmo sv. mašo. Torej bratje, glejte, da ne zanemarite te dolžnosti. K sklepu tega dopisa pozdravljam vse čitatelje in čitateljke ter jim voščim veselo alelujo, a tebi, nam vrli list, želim pa veliko novih naročnikov in predplačnikov. Jos. Steblaj, zapisnikar, 1048 S. Lincoln St. m So. Joliel St„ Chicago Phone 3911. Izdelujemo nagrobne spomer najnižji ceni, od $5.00 in višj. Tu dela tudi vaš rojak g. J STUKEL po domače Šuštar. Cenjeni naročniki in somišljeniki, priporočajte povsod in ob vsaki priliki svojim prijateljem in znancem list Amerikanski Slovenec, glasilo slavne K. S. K. Jednote, edini list, ki se že od svojega začetka značajno in neumorno bori za sveto vero in slovensko narodnost, kakor tudi za največjo slovensko podporno organizacijo na svetli. našo dično K. S. K. Jidnoto POZOR, ROJAKI; Naznanjam, da sem otvoril nov urejeno Moderno g-o^tiL National Buffet v katerej bodem točil najboljše terjevo pivo, izvrstno žganje, dor vino m prodajal dišeče smodke. Prodajam premog. Rojaki Dobrodošli! ANTON T. TERDICH, 203 Ruby St. N. W. Phone 825. JoLet. Najnoveji in npjeeneji pisalni stroj, od $12.00 narej. Najpriprav-neji za privatno dopisovanje, posebno za one, kteri imajo slabo m težko čitljivo pisavo. Za razjasnila pišite na: JERSEY SUPPLY COMPANY, P. O. Box 34. Hoboken, N. J. Kilni pasovi. MI IMAMO NAJVEČ/O ZALOGA KILNčH PASOV V MESTU. CENA $i.oo do $ s a o FKKXER & REirSHHAXN lekarnarja C.'»r H uíf *nd btrnj- ‘•triîOtij •MU.v:. JU,. Y A Božja osveta, Stara legenda. Po francoskem. $":~X--X"X-X"X"X~X--X~X~X-X~X1-X"X'-X~X~X"X"X"X-X-<"X"X"X-:- I. Dolgo časa že so pripadali Galci rimskemu cesarstvu; in bogovi olimp-ski so davno izpodrinili krvavo mali-vanje naših prednikov. Če je vendar človeška kri tekla na njih altarjih. se je to godilo v skrivnostnih nočeh, v globokih mračnih neznanih špiljah. Galci niso vedeli še ničesar o veliki vzvišeni žrtvi, ki se je pred kratkim časom doprinesla na Kalvariji. Apostoli so jo pravkar šli oznanjat vsemu svetu. Častitljiv druid (keltski duhovnik) je živel še v neki samoti, nedaleč od neke dolame (keltskega spominka), na kateri je vsak dan skrivaj daroval. Ne-cega zimskega jutra je zapustil starček zarana svojo kočo, krito s slamo in dračjem. Čelo je bilo ozaljšano z usehlim vencem, svojo belo, dolgo brado je umil z vodo, ki je v njo pomočil posvečeno omelo. Tako je šel proti dolami, klicat bogove. Druidski altar je stal na okroglem prostoru, ki ga je križala steza, sredi pragozda. Poleti je žarek komaj prešinil zeleni krov stoletnih hrastov, bukev in bresti. V tej letni dobi pa ni imel gozd nobenih skrivnosti več pred solncem, ki je milosrčno obsevalo osmukana' drevesa, dočim je listje počivalo pod gostim srenom, tupatam razoranim po sledili divjih živali. Ko je starček dokončal svoje molitve, je zagledal ob svitu vzhajajočega solnca, kako prihajata dve ženski proti njemu. Po vedenju in po obleki sta bili različni. Prva, mlada Galka, je bila oblečena v živalske kože. Njena spremljevalka je bila ženska, ki je bila nekoč gotovo lepotica, njena razdrapana oblačila, ki so krila medlo telo, so pričala o nekdanjem bogastvu ter naznanjala v svojem iztočnem kroju in blagu nekaj tujega v tej divji krajini. Njena hoja je bila slična plesu, njene dolge shujšane roke so se sukale v krčevitem gibanju; na njenem bledo-rjavem obličju se je režal nasmeh, ki se ga je človek zbal. Druid je bil videti ogorčen nad to grdo prikaznijo, ki je nadaljevala čudni ples v gaju, ki je služil kakor tempelj Tevtu, očetu Bogov. “Vivijana.” je rekel s trdim glasom Galki, “ali si ti, ki se me drzneš poiskati v moji samoti v spremstvu tako propadle ženske? Ali se ne bojiš kazni Vsemogočnega, da si privedla tako stvar prav do altarja?” “Oče," je milo odgovorila devojka. “Učil si mene in moje sorodnike, vršiti dolžnosti gostoljubja. Ta nesrečna tujka, ki ne razume niti besedice naše--ga jezika, se je sinoči onemogla zgrudila pred našim pragom; dvignili smo jo, ogreli njene vsled gladu in mraza otrple ude in ji ponudili ležišče. Ko se je zjutraj vzbudila, je večkrat izgovorila ime Rhone in mati mi je ukazala, naj jo vedem do reke. Ali je to slabo ravnano?" “Gotovo ne," je ogovoril druid. “Am pak razumeti ne morem, da ta nesrečni ca nadaljuje svoj ples v moji navzočnosti." “O", je odgovorila Vivijana, “bržkone ga ne more prenehati, kajti niti hip še ni jenjala plesati, vzdihati, jokati, plesala je med jedjo, spanjem, tudi ko se je grela.” “To je kaj čudno,” je rekel starček, pozorno opazujoč tujko. Ta, ki je bila videti- še mlada, je bila brezbarvna in vela ko cvetica, ki jo je vihar ulo-mil. Tako rano postarana stvar je v-zbujala pomilovanje in zaničevanje o-benem. “Izprašati jo hočem nekoliko.” je rekel druid, "in če bo treba, jo sam povedem do reke. Ti pa se vrni domov.” II. Kč> sta bila sama, je dal starec tujki znamenje, naj mu sledi, in oba sta se bližala dolami. "Ženska," je začel druid, "povej mi, kdo si." — Molčala je. — Morda ga ni razumela, saj jo je nagovoril v keltskem jeziku. “Ženska," je ponovil, '‘povej mi. kdo si?” ampak topot v latinskem .jeziku. “Vendar enkrat," je vzkliknila, “človek, ki ga razumem!” ' “Tujci," je nadaljeval starec, “se na tem mestu ne smejo muditi, in vedeti hočem, odkod si prišla, ali kam si namenjena, da se ne pregrešim na gostoljubju, če ti velim proč.” ‘!Starček,” je rekla tujka, postavljajoč se pokonci in poskušajoč, zadržati nervozna gibanja, ki so stresala in majala njeno telo; a zaman. "Dolžan si me spoštovati, kraljičina 'sem. Kri, ki teče v mojih žilah, me dela Caesarju v Rimu jednakorodno. Prav od daleč prihajam in upam kmalu doseči cilj svojega potovanja. Divjaki so me zasramovali, zasmehovali in preganjali, res mnogo sem pretrpela, a kaj zato? Prestala sem vsako zasrambo, odkoder-koli je prišla. Ti pa, starec, ti se imaš klanjati pred mano, sedaj veš. kdo sem. Božja osveta me je spravila v sta nje, v katerem me vidiš pred seboj. Nesrečnica je posvečena — si je razlagal druid — obžalujem Galce, da so se mogli spozabiti in zasramovati to tujko. “Odpri mi svoje srce. uboga ženska, vzbujaš mi pomilovanje.” Pri zadnji besedi je vzravnala svoje uklonjeno telo, plamen ponosnega za ničevanja se je zablisnil iz njenega na-polugaslega očesa. “Saloma ne zahteva pomilovanja,” je vzkliknila. "Jaz sem Saloma, hči Heroda Filipa in Herodije, ki se je omožila z bratom mojega očeta, Herodom Antipatom, sinom Heroda Velikega. Ker je bil ta Antipat izvoljen kraljem judejskim, je hotel tudi kraljevski naslov, šel je h Caliguli, a cesar ga je s Herodijo vred prognal v Lugdunum, kamor ju grem poiskat. O, pot je daljna in težavna iz Judeje do tu. Da sem mogla priti čez morja in dobiti živeža, sem oddala vse dragocenosti, zlate zapestnice, ovratne verižice in bisere, ki so krasili moje lase-. Sedaj upam, da kmalu pridem do svoje matere, morda najdem pri njej mir in olajšbo za svoje prokleto življenje.” Druid je poslušal zelo pozorno. “Ženska,” je rekel, ko je končala. "Poznam ne niti knezov, ki si jih imenovala, niti dežele, odkoder prihajaš; ampak nekaj ti lahko rečem, da boš svojega trpljenja osvqbojena, kajti vse trpljenje pod solncem mine.” “Jehova te usliši!” “Koga moliš, in kdo je Bog, ki ga kličeš?” “Tisti, ki ga molim," je vzkliknila Saloma, “je večni, pravični, neskončni, usmiljeni Bog, Stvarnik nebes in zemlje. On je jedini Bog. Vaši maliki, galski, germanski ali rimski so samo nepopolne podobe našega Boga izraelskega in judejskega, ki kmalu zavlada tudi v tem gozdu. Vedi, da si duhovnik vere, ki bo v kratkem času zatrta." Druid je naglo položil roko na svoj zlati nož in divje pogledal na dolamo, na kateri že dolgo ni tekla človeška kri. “Če hočeš moje življenje, starec,” se je porogljivo nasmejala Saloma, "vzemi je, okrajšaš mi trpljenje.” "O ne,” je odgovoril častitljivi starec natihoma, “ti si predaleč od resnice, tvoja žrtev bi bila zločinstvo.” “Resnico, resnico,” je ponavljala ju-dinja, “to ti prinašam; o tem te hočem prepričati. Poglej me, kako neprestano plešem, ne da bi nehala samo hip; poglej moje telo kako se suče in trese, pa ne morem preprečiti; mojo glavo vidiš, ki se vedno semtertja ziblje, in pokanje mojih rok in mišic slišiš. In to strašno stanje traja že več let. Oh, to je huda kazen:samo miru si želim in ko bi bil grobni mir. Bog izraelski usliši me!” Skrivnosten strah je obšel starca pri teh besedah. “Kak zločin si pa izvršila, ženska?” je vprašal druid čez nekaj hipov. Herodova hči se je obotavljala odgovoriti. Vidno se je trudila, zamolčati ime, ki ji je bilo na jeziku, in njeni nagi nogi sta butali ob trda tla. Naenkrat je kriče izgovorila ime Jezus! To neznano ime je čudno vplivalo na duhovnika Tevtovega, priklonil.se je, ne da bi vedel, kaj je storil. “Dolgo je že tega,” je nadaljevala Saloma nekoliko zmedena, “odkar sem izgovorila to ime. Ta človek, ali je mogel res biti Sin božji? Nikdar in nikoli!” je vzkliknila s sovražnim pogledom proti nebesom. “On. ki je mrtve budil, hudiče izganjal, bolnike zdravil, ali bi me tako trdo kaznoval, ko bi bil Mesija?” "Ta, ki o njem govoriš, je bil gotovo eden vaših kraljev?” je vprašal druid. “Gotovo! Izdajal se je za kralja,” je rekla Saloma porogljivo; “ampak dostavljal je še, da njegovo kraljestvo ni . od tega sveta. Čarovnik je bil po mojih mislih. Hoditi je znal po morskih valovih, ne da bi se pogreznil, o-zdravljal je po hudiču obsedene, dajal slepcem vid, vzbudil je k življenju enega svojih prijateljev, čegar telo je že več dni v grobu gnilo.” “To je bil Bog!" je vzkliknil druid začuden. “Bog ne bi bil učil tako nespametnih reči, kot jih je učil on: Živimo zdrž-no, bodimo ponižni in ubogi v duhu, in ljubimo svojega bližnjega kakor samega sebe. Bog lepote bi bil lahko. Videla sem ga samo enkrat; ampak njegove prekrasne poteze mi ne izginejo nikdar iz spomina." Druid je .ponovil z iskrenim prepričanjem: “Ženska, to je bil Bog, tvoja tajitev to potrjuje.” "Bog, ki se je dal križati? To je ne-možno. Bil je ujet, z vrvmi zvezan, od svojcev izdan, po velikem duhovnu obsojen na smrt. Navadna smrtna kazen ni bila dovolj sramotna zanj, izbrali so kazen križa, ki je bil nanj pribit. Ko je med najgrozuejšimi bolečinami visel na njem en dan, je odpustil sovražnikom, predno je izdihni! svojo dušo. Njegovi pristaši so trdili, da bo tri dni po svoji smrti prebil grobnico.” Starcu ni ušli nobena beseda tega znamenitega govora, ki ga je na videz jako zanimal. “Njegovi pristaši so bili brez dvoma knezi, princi in prvaki sveta?” je vprašal. “O ne,” je odgovorila judinja. “Jezus je dajat prednost ubogim pred bogatimi, nizkim pred mogočnimi. Pristaši so bili najpreprostejši ljudje iz ljudstva. Sam se lahko prepričaš, kajti njegovi prijatelji iz Betanije, med katerimi je bil Lazar, katarega je vzbudil od smrti, so se vkrcali v Galicijo. -Tamkaj bodo, če tega niso že storili. oznanjali življenje, delovanje svojega križanega Jezusa z gorečim navdušenjem. Razdeljali bodo tudi dolmane. Cela Galija bo sprejela ta novi razkol in ž njim pridejo nove postave in vaši bogovi izginejo za vedno. Opozarjam te na to.” Druida to prorokovanje, ki je je pred eno uro še smatral za zločinstvo, ni razburilo, nego užalilo ga je. Žalostnega srca je ogledoval žrtvenik. "Ali si se pregrešila zoper tega Boga, zoper tega Jezusa, ženska?” je vprašal. "Morda me ne bi bil tako neusmiljeno kaznoval, ako se ne bi bila samo na njem pregrešila,” je odgovorila Saloma. Imel je sorodnika, imenoma Ivana. Ta je grenko govoril, ter neprestano in javno imenoval pohujšanje zvezo moje matere z Antipatom. Necega dne, ko je Antipat priredil veliko pojedino, h kateri je povabil mnogo prijateljev in odličnjakov, sem stopila v slavnostno dvorano med tam zbrane goste, da zaplešem. Prepričana, da bo moja lepa postava vzbudila prav mnogo veselja, sem se hitro oblekla tako, da bi čutnežem še bolj ugajala. Ta čar in moja mična gibanja so moža moje matere tako zelo razveselila, da Predlagal, naj izrazim želio in izool-nil jo bo. Po svetu svoje matere sem vzela kristalno skledo, stopila predenj in zahtevala nanjo glavo Ivanovo. Rabelj je bil poklican, in glava stričnika Jezusovega se je kmalu zakotalila pred moje noge. Pripognila sem se, jo prijela za lase in položila na skledo. V tem hipu so se odprle oči obglavljen-čeve, da me pogledajo. Nad tem pogledom sem se tako zelo prestrašila, da imam od tiste ure to strašno živčno bolezen, ki mi donaša zasmeh in zasrambo celega sveta. In vendar je moja mati bolj kaznjiva nego jaz. Besna je potem potegnila zlato iglo iz svojih las in prebodla jezik Ivanov, ki je toliko govoril £ez njeno zločinstvo." “Dovolj.” jo je prekinil starec. “O, ti nesrečnica, in svojega zlobnega dejanja se nič ne kesaš? Blagoslavljam imeni Jezusa in Ivana, dasi ju nisem nikdar poznal; in ko bi moral iti daljno pot, ki si jo ti prehodila, bi to storil z veseljem, samo da spoznam njune učence. Tebi pravim, hudo izkušena kraljičina, hiti v Lugdunum k sokrivcem tvoje ^ramotne lahkomiselnosti. O ti nesrečnica, oddalji se od tega tempeljna, v katerem sem premolil velik del svojega življenja: zapustiti ga hočem, da poiščem pravega Boga.” Judinja se je po satansko zasmejala. "Ti torej nisi usmiljenejši, nego ostali.” je rekla. "Kako bi mogel biti usmiljenejši, nego oni, ki je umirajoč odpustil svojim sovražnikom?" je odgovoril nato druid. "Kakor te je on zavrgel, te za-metam jaz. brezbožna ženska. Ampak za enkrat, sprejmi mojo zahvalo, odprla si moje oči resnici.” III. Oba sta šla po stezi, ki je držala pod golimi drevesi; on težkega koraka, o-na skakljaje in plesaje pred njim. Ko sta prišla sko?i hrastje, potem skozi vrbovje, sta nazadnje stala pred lepo rebrijo, s katere sta po ravni stezi dospela do reke Rhone. Reka je bila prevlečena skoro z debelo ledeno odejo, posredi je še tekel potočič, ki se ga je lahko prekoračilo brez nevarnosti. Kajti huda zima je ustvarila redko prikazen, vodnega velikana zadržati v njegovem brzem teku. "To je reka Rhone,” je rekel druid, iztegnivši svojo roko proti ledišču, gladkemu ko zrcalo. “Pojdi, nesrečna ženska. Vsemogočni te čuvaj.” Saloma je odšla na reko, ne da bi odgovorila; šla je drsaje, dričaje in plešoč čez ledeno zrcalo. Ko je prišla do potočiča, se je postavila, da ga preskoči; ampak njena neprestana nervozna gibanja so jo ovirala na tem, in padla je na robu potočiča, kjer se je led udrl pod njeno težo. Druid, ki je bil ostal na bregu, je vzkliknil strahu. Prestar je bil, da bi ji hitel na pomoč, in ko bi mogel, bi bilo prepozno. Samo glava se je dvigala čez ledišče, vsa njena prizadevanja, dvigniti se iz ledovja, so bila zaman. Kosi strtega leda so se zbirali polagoma okrog njenega vratu in okrvav Ijali; videti je bilo, kakor bi se podvajali in svoje robe brusili, da ne zgreše svoje žrtve. Kmalu je ležala glava na kristalnem ledišču, kakor bi jo sekira ločila od života. Tedaj se je začul glas, ki nikakor ni bil sličen človeškemu: “Božja osveta, božja osveta!” Druid, premrl od strahu, je pokleknil, sklonil obraz do zemlje in tiho prosil: “Jezus, Jezus, pokaži mi svoja pota.” “Vstani, oteč,” je rekel mil glas, “Jezusa kličeš! Slišal je tvoj klic. Pojdi z mano, naučim te, hoditi njegova pota.” Starec je vstal, strahoma pogledal reki, ampak niti sledu ni videl več od' „trašne prikazni, samo neka ženska je stala poleg njega. To je bila Marta, sestra I.azara in Marije Magdalene, ki je nekaj ur od tam pomagala neki u-mirajoči in tako prišla do reke Rhone. Druid je sledil pobožni ženi, ki je kaj lahko iz tega, po resnici stremečega starca napravila pravega kristi-jana. KJE JE MARIJA KNAUS, ROJE-na v Loškem potoku? Nje oče bi rad vedel za nje naslov. Naznanite pod naslovom: Andrej Knaus, 1115 Canal St., Ottawa, III. £ •x-x"x"x“x"x-x“x"x*<-x"x~x~x**x-x~x~x"x-x~x~x~x*<~x~j*x~>-:~tt~x":-x“:“x“x"x“x-x~x“x-x“> (Radosti življenje •j* £ je mogoče le tedaj uživati, kadar sta moški ali ženska pri najboljšem zdrav £ ju. Oni, ki trpe na kaki bolezni želodca ali jeter, so vselej zdražljivi, sitni in otožni, dočim so oni, ki dobro prebavljajo, vedno uljudni, veseli, pod #OSBFB TRISHJW* £ ? £ jetni, polni življenja in dovtipov. £ bavljanja, ker I f Davijajo, veano uijuam, veseu, poa ~ Nikakor ni težko doseči dobrega pre- ■ ‘ter y/I Trinerjevo zdravilno grenko vino! A vam bo vselej prineslo dober in zdrav okus do jedij in temeljito prebavnost. Sami veste, £ V da to pomeni popolno zdravje, kajti pravilno prebavljena hrana se spremeni v telesn v čisto £ kri, kije vir življenja. * i Zahtevanje po tem zdravilu je bilo vedno in je še vedno tako veliko, da se dan za dnem £ ♦ prikazujejo različne ponaredbe z namenom, da varajo ljudi, toda naši čitalci vedo, da je le £ j Trinerjevo zdravilno grenko vino jedino pristno f I» kot najpopolnejše družinsko zdravilo in kot najzdraveje namizno vino na svetu. *£* X Dober oIcii&. Dobro prebavljanje. Dobro zdravje. Mo^ni živci, Močne mišice. Dolg-o življenje. v t y £ Jedino to zdravilo in nobeno drugo ne doseže tega, in prepričani bodite, da se vselej izognete mno- X gim boleznim, kadarkoli je rabite. Kabite je za povečanje okusa, kot krepčilo, kot kričistilca, ali kot £ £ za branilo bolezni. | ------------------------------------------------------- $ | POZOR! — Kadar rabite Trinerjevo zdravilno grenko vino kot zdravilo, se £ £ marate vzdržati špirituoznih in varjenih pijač. Dobite je v lekarnah in dobrih gostilnah. JOS. TRINER, $ 799 South Ashland Avenue, A 7 CHICAGO, ILL. I X Mi garantiramo popolno čistost in polno moč v naših sledečih špecijalitetah: Trinsrjivem brinjevcu, slivovici, trpino.vcu in konjaku. $ Í _ I g - .. £ .:~:..X~X~X“X~X“X~X~X~X~X~X~X*.X~X~X~X“X~X~X~X~X~X~X*<~X~X~X~X~X~X“X~X~X~X“X“X“X~X~> GLUH ZOPET SLIŠI če rabi moj CJSesni balzam, kt trajno zdravi ne samo Šumenje, zvonjenje v uSesih in nagluhos. ampak tudi popolno gluhoto Cena z navopom in poštnino je $1.10. Razpošilja po vplačanju vnaprej samo C. G. FOU EK, lekarnik, 586 S. Center ave., Chicago, 111. Cenik pošiljamzastonje Bar émis. and Porter. o J. O SMITH BOTTLER Van Buren St., Joliet, III. WINNETOU, Rdeči gentleman je izšel in se dobi I. zvezek za 40c.. I. in II. zvezek pa za 75c. s poštnino vred. utio ti 109 Greenwich St., New York Vsi so z učinkom zadovoljni. . .11 Iz samostana sv. Petra in Pavla v Cumberlandu, Md., poročajo sledeče: Pastor Koenigovo krepilo za živce se je tu že večkrat v raznih slučajih vsled prenapora pri študiranju uporabljalo z najboljšim uspehom. Takošen slučaj, ki je v zvezi z nespečnostjo trajal že 1 leto, je bil ozdravljen po 3 steklenicah krepila za živce. Tudi sicer je tako zanesljivo, da so vsi z učinkom krepila za živce zadovoljni. Gospa Mixa v Meyer’s Grove, Minn., je dala svoji hčeri samo pol steklenice Pastor Koenigovega krepila za živce proti slabosti vsled malokrvnosti, in odtlej je popolnoma zdrava. 7 A CT AN I polijemo dragoceno knjlgov»* LAj I vlij kemu ua zahtevo. gevnihol-niki dobe zdravila brezplačno To id ra* Ho je-ye£ nego detet let pripravljal Rev. Pastor Koenig Iz Port Wayne, Iud., a sedaj ga prireduje KOENIG MEDICINE CO., Chicago, III. Prodaje se v lekarnah. Cena steklenici $1. 6 steklenic za $5. V Je- lietu ga je dobiti v Holzhauerjevi lekarni na Chicago cesti. ANTON NEMANICH, 205-207 OHIO STREET, JOLIET, ILL. a Prvi slovenski pogrebni! ki ZAVOD IN KONJUŠNICA. Chicago Phone 2273. Northwestern Phone 416. Priporoča se Slovencem in Hrvatom ob vseh svečanostih kot krstih, porokah, pogrebih i. dr., ter imam na razpolago dobre konje in kočije po zmernih cenah. Na vse pozive, bodisi po dnevu ali po noči se točno ustreza. Stanovanje 1000 N. Chicago St. N. W. Phone 344 Grayhek & Ferko MESNICA 207 Indiana St. Joliet, III. Velika prodaja domačih krvavic ir prekajenih klobas. Pošiljam iste slovenskim trgovcem na vse kraje. Pišite po cenik. Imamo veliko zalogo svežega, slanega in prekajenega mesa. NIZKE CENE IN DOBRA POSTREŽBA. N. W. Phone 606. Chicago Phone 15*. Ant. Kirinčič Cor. Columbia in Chicago Sts. Točim iavrstno pivo, katero izdeluje slavnoznana Joliet Citizens’ Brewery. Rojakom se toplo priporočam. ROJAKOM priporočam svojo Gostilno, *pKi kjer se toči vedno sveže pivo, žganje ter najboljša vina. Tržim tudi domače smodke. Ant. Skioff, N. W. Phone 6oy. 1137 N. Hickory St., Joliet. Človeku se primeri, DA VČASIH POBARVA. brez da želi biti marogast. Lahko si človek hitro pobarva obleko, ali ni tako lahko očistiti iste...No, to je pa naše delo, in mi to storimo hitro, dobro in ceno. Mi čistimo moške in ženske obleke, da po delu izgledajo kot nave. Poskusite in zadovoljni bodete. JOLIET STEAM DYE HOUSE, James Straka & Co. 630-622 Cass St. JOLIET, ILL. Pokličite nas po telefonu N. W. 488. Chicago 489. Pozor rojaki! Naznanjamo Slovencem, da smo otvo-rili novo lepo urejeno GOSTILNO kjer se toči dobro pivo, whiskey in vino ter prodajajo fine cigare. Obi- DRNULC & BUŠČAJ, Rockdale, Illinois. Kam pa danes? V Lockport! Naprodaj imam tudi več svojih lot. Prodajam šifkarte in pošiljam denar v staro domovino. ANTON DOVJAK GOSTILNIČAR. 9th Street, Lockport, 111. Vzbuja občudovanje zdravnikov. Zahtevaj ga. Pokusi ga. Proč z operacijami inkrvavljenjem, ker Svetogorski čaj za ledvice zdravi trajno: Ledvične, želodčne, jetrne in vse mehurne bolezni. Svetogorski čaj za pljuča Zdravi čudovito: Plučnice, na mho tervse bolest esuala.Cena na vod-iddp 50c in$l.Plača do v naprejse Pilee Cent. Laboratory,439 W.18 st.Chicago A. Schoenstedt, naslednik firmi Longhran & Schoenstedt Posojuje denar proti nizkim obrestim. Kupuje in prodaja zemljišča. Preskrbuje zavarovalnino za posestva. Prodaja tadi prekomorske vozne listke. COR. CASS & CHICAGO STREET I. nadstropje. Mi hočemo tvoj denar ti hočeš naš les. če boš kupoval od nas, ti bomo vselej postFegli z najnižjimi tržnimi cenami. .. Mi imamo v zalogi vsakovrstnega lesa.. Za stavbo hiš in poslopij mehki in in trdi les, late, cederne stebre, deske in šinglne vsake vrste. Nas prostor je na Desplaines ulici blizu novega kanala. PredKo kupiš LUMBER, oglasi se pri nas in oglej si našo zalogo! Mi te bomo zadovoljili in ti prihrinili denar. W. J. LYONS, Naš Office in Lumber Yard na voglu DESPLAINES IN CLINTON Pozor, Rojaki! Naznanjamo, da smo otvorili GOSTILNO. v katerej bodemo težili fino Citizens pivo, žganje in vino. JOHN MAHKOVEC & CO. 208 Jackson St. Math. Stefauich, Manager- S. HONET, KROJAČ 918 North Chicago St., Joliet, 111. Šivam, popravljam in čistim obleke. Po najnižji ceni ANA VOGRIN, 603 Bluff St., Joliet, N. W. tel. 1737. IZKUŠENA BABICA. (Midwife.) Se priporoča Slovenkam in Hrvatom. BRAY-EVA LEKARNA se priporoča slovenskemu občinstvu v Jolietu.:::::: Velika zaloga. Nizke ctne. .... 104 Jefferson St., blizu mosta. German Loan and Savings Bank. MARTIN WESTPHAL, 122 N. Bluff St. JOLIET, ILL. M. F. L0UGHRAN, Loughrau Bldg. JOLIET, 1LL Prodaja hiše in lote vugodnih krajih. Zavaruje poslopja proti ognju in posojuje denar na zemljiško lastnino. Obrnite se do njega v vseh takih zadevah. JOHN GRAHEK GOSTILNIČAR. Točim vedno sveže pivo, fino kalifornijsko vino, dobro žganje in tržim najboljše smodke. Prodajam tudi trdi in mehki premog. TELEFON 2252. roía N. Broadway..JOLIET, ILL. Emil Bachman 580 South Center ave., Chicago, 111. Slovanski tvorničar društvenih oj znakov (badges), regalij, kap, bander in zastav. Velika zaloga vseh potrebščin za društva. Obrnite se name kadar potrebujete kaj za društvo. Pišite slovensko. Ka-tolog na zahtevanje zastonj. Vprašajte svojega mesarja za Airjm inče klobase katere je dobiti pri vseh mesarjih. J. C. ADLER & CO. 112 Exchange St. JOLlET, ILL. POZOR, ROJAKINJE! Ali veste kje je dobiti najboljše meso po najnižji ceni? Gotovo! V mesnici J. & A. Pasdertz se dobijo najboljše sveže in prekajene klobase in najokusnejše meso. Vse po najnižji ceni. Pridite toraj in poskusite naše meso. Nizke cene in dobra postrežba je naše geslo. Ne pozabite toraj obiskati nas v našej novi mesnici na vogalu Braodway in Granite ceste. Chic. Phone 4531. N. W. Phone 1113 C. W. Brown, preda Robt. Pilcher, podpred» W. G. Wilcox, kasir. Kapital $100,000.00. BARBER BUILDING. JOLIET. ILL. Iz slovenskih naselbin. ♦040«0«0«0«040iO«04040K' Minneapolis, Minn., 17. marca. — Cenjeni mi urednik A. S., prosim malo prostora v nam priljubljenem listu, ker je malokdaj kaj slišati iz tega norveškega mesta. Zatorej se jaz tukaj oglasim, da tudi tukaj živimo Slovenci. Kakor sem slišal, nas je že precčj tukaj, samo Slovenci malo vejo za nas. Pa zakaj? Ker tukaj nimamo nobenega slovenskega društva. Enkrat smo že začeli, pa nam je po vodi splavalo. Zatorej, dragi mi rojaki, probirajmo še enkrat! Jaz mislim, da zdaj bo šlo, z božjo pomočjo se vse naredi. Združimo se in pokažimo, da tudi tukaj teče kri slovenska, da niso sami Švedi tukaj. Zatoraj ustanovimo eno slovensko kat. društvo in pristopimo k našim dragim bratom in rhajki Slovenije, K. S. K. J. Ce nas je samo 10 članov, za začetek nas je dosti in jaz mislim, da nas bojo naši bratje z veseljem sprejeli v slavno Jednoto. Jaz mislim, da bi bilo to zelo potrebno, da bi Slovenci vedeli, da smo tukaj Slovenci. Zdaj pa pride kakšen Slovenec sem, ne zna, ali je kakšen Slovenec tukaj ali ne. Zatoraj, ljubi mi rojaki, ne sramujte se, da ste Slovenci, ampak na noge in pokonci glavo! In to vam toplo priporočam: Naročite si list Ame-rikanski Slovenec. Saj je dosti poceni samo en tolar. Kaj pa češ še več? Tako se mi vidi, da ga zastonj dobim. In zdaj, dragi mi rojaki, vam naznanim, kako tukaj se imamo. Hvala ljubemu Bogu, prav dobro. Dela dosti in tudi plača še precej dobra, od $1.75 naprej. Eni imajo celo 2.50, $2.75. In to leto bo še preveč dela tukaj. Tukaj bojo začeli graditi eno malenco. Ke-dar bo gotova, bo zaslužka za kakih stopetdeset delavcev. In tudi Union-depot ali kolodvor bojo novo zidali. Tako se bojim, da bo šla trda za delavce. Zatoraj, če nima kateri rojakov dela ali preveč majhne plače, sem naj pride, ne bo dolgo brez dela. Za pridne slovenske roke je dosti dela, in tudi plača še precej dobra, boljša kakor marsikje. Zdaj pa prav lepo pozdravim vse čitatelje tega lista in želim veselo alelujo, in tebi, predragi mi list A. S. želim veliko dobrih naročnikov. Z Bogom! Naročnik. Mount Olive, 111., 14. marca. — Cenjeni urednik! Prosim malo prostora v nam priljubljenem listu A. S. Naznanjam, da je Jakob Usmanu umrla njegova žena, Helena Usman, po tritedenski bolezni na tifusu. Bila je v boljših letih, šele 26 let stara, zapušča žalujočega moža in štiri male otroke. Mož je zgubil pridno gospodinjo in otroci skrbno mater. Ker je bil Jakob Usman eden od ustanoviteljev našega društva sv. Barbare št. 97. v Mount Olive, je bival tu s svojo družino in bil naš prvi predsednik, mu izreka naše društvo sočutno sožalje. Ker sem se udeležil sprevoda in pogreba, ne morem drugače, da tudi to malo opišem. Prvič izrekam pevskemu društvu “Triglav”, ki je radovoljno spremilo ranjko k večnemu počitku. Pred sprevodom so se zbrali naši slo- venski pevci v hiši rajnke in prav milo zapeli eno mrtvaško pesem. Ko se je sprevod pomikal v katoliško cerkev z obilnimi kočijami in tudi ena posebno zato pripravljena cestna kara, se je brala v cerkvi sv. maša zaduš-nica, in po mrtvaških obredih smo se zopet pomikali s kočijami in karo na pokopališče. In najobčutljivejši vtisi so nas šele vdarjali tam. Ko je gospod župnik Krekenberk blagoslovil jamo in zmolil molitve po obredu, so spustili pogrebci krsto v jamo in slovenski pevci so sedaj na grobu zapeli tako milo pesem: Blagor mu, ki se spočije, V hladni zemlji v Bogu spi; Lepše solnce njemu sije, Lepša zarja rumeni i. t. d. V tem trenutku so se zbudili spomini v naših srcih, da se ne da s peresom popisati. Žalost in veselje se je bojevalo v prsih malo zavednega rojaka. Moral bi imeti karnenito srce, da ne bi se rosile njegove oči. Žalostno je, ko premislimo, da človek je le popotnik v tej dolini solz, potem da zadene na koncu tega potovanja vsace-ga ta usoda. Žalostno je, če pomislimo tako mlada žena mora zapustiti male otročiče, žalujočega moža in vse imetje, kar sta si ga s pridnostjo pripravila. Žalostno je, tako daleč v tuji zem Iji iti k večnemu počitku. Čudno tudi, ker ona je bila prva Slovenka, ki je pokopana na tem pokopališču. Srečni so bili Slovenci v Springfieldu, da do-sedaj še ni več kot eden mož, ki se je ponesrečil pred šestimi leti, tam pokopan in par malih otrok. In ta žena je od žensk prva. Veseli spomini pa obdajajo srce ob tej priliki, ako premislimo, da naši, rojaki se tako organizirajo, imajo podporna društva že tri, potem pevsko društvo in šele v tako kratkem času toliko napreduje, da se v ponos našega naroda lahko vdeleži vsakega sprevoda in da se lahko reče, da ni slabše ko katerosibodi že staro pevsko društvo. Res zavedni rojaki so se naselili v tem mestu in lahko so ponosni na svoje zmožnosti. To vse naj nam bo vzgled, da se povsod zavedamo in vstanavljamo podporna in pevska društva, ker potem btfmo dokazali, da smo tudi mi izobražen narod in da se mora računati z nami. H koncu želim pevskemu društvu “Triglav” srečen napredek in mu kličem “Na zdar!” Pokojni naj bo pa tuja zemljica lahka. M. G. Zahvala. Tem potom se lepo zahvaljujem vsem članom in članicam ter glavnim uradnikom K. S. K. Jednote za sprejem usmrtnine v znesku $1,000.00, reci: en tisoč dolarjev, po mojem umrlem soprogu John Jenškoviču. Iskrenim srcem želim, da bi procvi-tala in rastla naša slavna K. S. K. Jed-nota ter voščim vsem njenim članom in članicam veselo alelujo. In tebi, vrlo glasilo, želim veliko novih naročnikov in predplačnikov. Chicago, 111., 17. marca 1907. Neža Jenškovič. — Amerikanski Slovenec, stane samo $1.00 na leto. J. J. KUKAR, ZASTOPNIK |vseh parobrodnih družb.| * * t J t J I t ! % t v Pošiljam denar v staro domovino po najnižjem dnevnem kurzu. Priporočam se rojakom. J. J- LLTTLC-A-IR. i ■ J* A 231 S. Genosee St., A AA.4.A.4.A.4.A.«. A A A A A.2.A.«..' V • “ V ▼ V V V V V w V ▼ V ▼ V ▼ V ▼ V w V * WAUKEGAN, ILL. % JOLIET CITIZENS BREWING CO. Collins Street, Joliet, 111. Izdelovalci najboljšega piva sodčkih in steklenicah. Delavci na prostem «postavljeni mrazu in vlažnosti se ubranijo dolgotrajnemu bolehanju zareumatizmom in neuralgijo, ako rabijo Dr. RICHTERJEV Sidro Pain Expeller, ko čutijo prve pojave. To zdravilo odgovarja zahtevam nemških zakonov in ima ne-oporekljiv rekord tekom 35 ¿L let. /Ti V vseh lekarnah, 25 50 centov, ali pa pri izdt lovalcu. F. AD. RICHTER & C0., 215 Pearl St., New York. Iz računanja. Učitelj: “Gašper, kaj so tvoj oče?” Gašper: “Opekar.” Učitelj: “Pazi! Če stane 20,000 opek 100 gld., po čem jih pride tisoč?” Gašper (prebrisano): "Kakor se pač prodado!” Vina na prodaj Naznanjam rojakom, da predajam naravna vina, pridelek vinograda Učinek gorkote. Učitelj: “Lojzek, povej mi, kakšno svojstvo ima gorkota?” Lojzek: "Gorkota vse reči raztegne, mraz pa jih skrči!” Učitelj: "Povej nam vzgled!” Lojzek: "Poleti so dnevi dolgi, pozimi pa kratki.” Slama v glavi. Ko pride Peter iz šole domov, odloži torbico, steče k očetu ter vpraša: “Oče, kakšno slamo pa imate vi v glavi? Meni so danes gospod učitelj rfckli, da imam ajdovico!” < < Hill Girt Vineyard” Jitbro vino od H5c do 45c gal., staro vino po 'ČS iiŠ, 50c gaion, ries-P hng vino po 55c galon Tudi raz pošiljam pristen drožnik m fino s i n <'k 1 PiDo e 1 dmp mi < po 50c galon. Na zahtevanje pošjem uzorce. Vsa naročila pošljite na Materin jezik. Učitelj: “Kaj je materin jezik?” Učenec: "Da morajo oče molčati!” Uganka. Stephen — Box 77 — Crockett, Contra Costa Co.,Cal. Učitelj: “Otroci! Kdo mi reši to u-ganko? Dokler je človek mlak, tedaj si je želi, ko pa se postara, pa si je ne želi več?” Janez: “Jaz vem, jaz vem?” Učitelj: “No, pa povej, Janez!” Janez: “Ženo!” Uučitelj: “Kdo pa ti je to povedal?” Janez: “Oče doma.” Učitelj: “No ni povsem napačno, res je.; pa jaz sem imel prav za prav le starost v mislih!” Velik stroj, ki govori, zastonj. Denarje v staro domovino pošiljamo za $ 20.45................ 100 kron za o 40.80................ 200 kron za $ 203.60...............1000 kron za $1017.50...............5000 kron Poštarina je všteta pri svotah. Doma se nakazane svote popolnoma izplačajo brez vinarja odbitka. Naše denarne pošiljatve izplačuje c. k. poštni hranilni urad v 11 do 12 dneh. Denarje nam je poslati najpriličneje do $25 v gotovini v priporočenem ali registrovanem pismu, večje zneske po Domestic Postal Money Order ali pa New York Bank Draft. FRANK SAKSER Co., 109 Greenwich Street, New York 6104 St. Clair ave. N. E., Cleveland, O. E. Wunderlich Granite Go 804-806-808 N. Hickory St. Joliet, II.. Velika zaloga spomenikov * « fe W © pH oe hh fe PP o Ph 35 ¡25 HH fe Ph « HH ■Xil ■< fe Nase prodruznice so: v Chicago Bethania and Resurrection Cemetary blizu Summit, Cook Co., in Naperville, III. Chi. tel. 1872. N. W. Phone 499 Največji stroji te vrste, kar jih je bilo dosedaj natrgovišču. Te vrste “dandy stroji so pravi čudež in so brez dvoma r/ijboljši, kar se jih je dosedaj prodajalo za visoke cene. rtroji niso ceneni, kteri se gonijo z gonilom, kterega morate gibati z roko, temveč oni delujejo s pomočjo automatičnih peres, vsi mehanični deli so obvarovani z kovinskim obodom, tako da se ne morejo zaprašiti: r g je soliden in izdelan iz kovine ter meri devet palcev v premeru; stroj igra na dvojne standardski Columbia ali Edison valčke in nadkriljuje vse tudi najdražje stroje tako z ozirom na čistost in jakost glasu. Stroj. ie lep okrasek stanovanja in je zelo priličen za večerne zabave. Ne pošiljajte nam denarja v naprej, terrveč pišite nam danes ter se obvežite, da bodete prodali 39 komadov novost, ktere se lahko irodajo, in sicer po 10c. ko m ad Ko to prodaste, pošljite nam $1.90 in mi Vam pošljemo imenovani “dandy” govoreči stroj, natančnd tak, kakor je popisan in naslikan zgoraj. Vi zamorete samo poskusiti, ker vzamemo nazaj vse predmete kterih ne morete prodati in Vam damo nagrado primerno-1 predmetom, ktere ste prodali. Pišite danes. NEW Y0RK=CHICAG0 SUPPLY C0„ 171 Broadway, New York City. Dept. 92. TROST & KRETZ — izdelovalci — HAVANA IN DOMAČIH SM0DK. Posebnost so naše "The D. S.” lPc. in ‘‘MeerscHaum” 5c. Na drobno se prodajajo povsod, na debelo pa na 108 Jefferson cesti v Joliet llls. SLUŽBO DOBI TAKOJ SLOVEN-ski organist v lepi slovenski naselbini v državi Illinois. Vprašati: M. B. W. pri Am. Slovepcu. I>enar na podojilo. Posojujemo denar ua zem'jisca pod ugodnimi pogoji. Munroe Bros Pozor rojaki! Kupite si farme v North Dakoti in Montani potem bodete neodvisni v par letih. Pridite k nam, da se pomenimo. RA. Et. Schust Young Building ....JOLIET, ILLINOIS.... e r Slovencem in Hrvatom v Jolietu in po vseh Združenih državah naznajam, da 'mam lote naprodaj v najugodnejših krajih v Jolietu in Rockdalu Če želite kupiti dobro loto ogla site se osebno, telefonično ali pismeno pri mojemu slovenskemu zastopniku g. IG. ČESNIK, R. D. 5. Phone 183 R N. W. C. E. ANTRAM, lastnik. THE EAGLE 406 408-410 N. CHICAGO STREET Ako potrebujete obleko za Velikonoč pridite k nam, tu vas čaka. Imamo največjo zalogo oblek, ki so lepše in finejše kot v katerej drugej prodajalni v Jolietu. Moške obleke po $10,12.50, 15, ¡13, 20 in $25. Moške spomladne vrhnje suknje po $ 10,12.50,15,17 in $20. f Lepa zaloga moških klobukov srajc in čevljev za velikonoč. f Kupite svoje obleke v naivečja slo- % venski prodajalni v Jolietu- | Math. Simonich ima že 20 letno | skušnjo prikupovanju blaga in | razume kupiti najboljše blago J po nizki ceni. Pridite in oglejte si naši obleke ako g želite kupiti krasno obleko za f V velikonoč. | v 4*X~X~X~X~X~X~X~X~X~X~X"Xn <~>4K-^X~XK~X~X~X~X~>XKK~X <~X“XMi~X~X-‘X-,X-,X-X*X-X ❖•> i' <• DOUBLE BREASTED PARISIAN SACK >Isoewew3tein Made E.PORTER BREWING COMPANY EAGLE BREWERY izdelovalci OLEŽAHE PIYE PALE ALE IN LONDON PORTER Posebnost je Pale Wiener Bier. Joseph Stukel, avstr, zastopnik. J. F. KIN G Lesni trgovec. Cor. DesPlaines in Oba telefon 8. Clinton Joliet. Sts. So. Bluff Street, JOLIET, ILL. Rojaki, 0 priliki obiščite Slovenski dom kjer se toči vedno sveže in najboljše pivo, žganje, vino in druge pijače ter prodajajo najboljše smodke. V obilen poset se vam priporoča. 123 Pine Street, Prodajom tudi parobrodne listke ter pošiljam denar v staro domovino. John Povsha, lastnik HIBBING, M-INN. Proti izpadanju las in plešavosti. Doslej edino znano, res zanesljivo sredstvo za pospeševanje rasti las, brade in brk je CRESCENT. Škatlja $2.00. Tri škatlje $5.00. Čitajte zahvalna pisma: Dragi mi Frank: Jest vaš prijatelj vam dam znati, da sem prejel vaša zdravila in so mi nucala. Ne bom vas jest pozabil. Jak Sukl, Box 568 Canon City, Colo. častiti gospod: Slišala sem o vaši pomadi za lase. Pravil mi je Andrej Lenarčič, da je njegovi ženi nucala. Torej vas prosim,, da bi tudi meni pomagali. S spoštovanjem Ivana La-movčeva 8011 Market St. Waukegan, 111. Priznanja so poslali tudi Paul Soko-lich Box 771 Butte, Mont.; I. Polič Seevers, Iowa; P. Medved, 178—3rd St Milwaukee, Wis.; Ignac Crištof, Box 298, Forest City, Pa. Naročila sprejema: 217 E 22nd Street New York N. Y. P. FRANK P1RUHE 4 pošiljajo naši rojaki radi svojim sorodnikom, znancem ali prijateljem v staro domovino in to seveda najrajše v gotovem denarju kar pa najhitreje, n a j vestne j e in najceneje preskrbi Čemu bi 4 ** (» t è f» $ l I SLOVENCI naročajte in čitajte novo obširno knjigo „ZDRAVJE“ Novih 1.0000 iztisov. Se zastonj razdeli med SLOVENCE. d C - - ~ KjSTvTTGKA. „ZJDEL-A/VtTZEEI“ ~ ~ ~ katera je ravno izšla od slavnega in ohče znahega D" E. C. COLLINS MEDIČU INSTITUTE Knjiga je napisana v materinem jeziku ter obsega preko 160 strani z mnogimi Slikami V tušu in barvah iz katere zamore vsaki rojak mnogo koristnega posneti, bodisi zdrav ali bolan. Ona je najzaneslivejši Svetovalec za moža in ženo, ze deklico in mladeniča. Iz te knjige bodete razvideli, da je Dr. E. C. COLLINS fl. I. edini kateremu je natanko znana sestava človeškega telesa, radi tega pozna vsako bolezen ter edini zamore garantirati za popolno ozdravljenje vsake bolezni, bodisi akutne ali zastarele (kronične) ’ ' ' Čitajte nekaj najnovejših zahval s katerimi se rojaki zahvaljujejo za nazaj zadobljeno zdravje: Ozdravljena: belega toka bolečin v maternici, križu in želodcu, neredne stolice in glavobola. Cenjeni gospod Collins M. I. Vam naznanjam da sem popolnoma zdrav in se Vam presrčno zahvalim za Vaša zdravila ki ste mi jih pošiljali in to Vam rečem, da takega zdravnika ga ni, kakor ste Vi in Vaša zdravila so res najboljša, ki so mi prav fino nucala. Jaz sem si dosti prizadeval pri druzih zdravnikih, pa mi niso nič pomagali- Toraj, kateri ne verjame, naj se do mene obrne in jaz mu bodem natančno pojasnil, da ste vi jes en izkušen zdravnik, da tacega nima več svet. Toraj to pisemce končam ter Vam ostajam hvaležen do hladnega groba Anton Miheličh 12 E. 39th Str. N. E. Clevelan, O. Zatoraj rojaki Slovenci, ako ste bolni ali slabi ter Vam je treba zdravniške pomoči in da ne izdajte zastonj Vaš težko prisluženi denar, prašajte nas za svet predno se obrnete na \akega drugega zdravnika ali zdravniški zavod, ali pišite po novo obširno knjigo ,,ZDRAVJE“, katero dobite zastonj, ako pismu priložite nekoliko znamk za poštnino. Pisma naslavljajte na sledeči naslov: Dr. E. C. COLLINS Medical Institute 140 West 34th Street New York, N. Y. Potem smete z mirno dušo biti prepričani v kratkem popolnega ozdravljenja. Za one, kateri hočejo osebno priti v ta zavod, je isti odprt vsaki dan od io dopoludan do 5 popoludan. V torek, sredo, četrtek in petek tudi od 7—8 ure zvečer. Ob nedeljih in praz- # nikih od 10—1 popoludne. _ f Spoštovani gospod Dr. E. C. Collins M. 1. Vam naznanjam, da sem popolnoma ozdravila po Vaših zdravilih, katera ste mi pošiljali. Sedaj ne čutim nobene bolečine več, za kar se Vam srčno (zahvaljujem.) In Vam pošiljam tudi mojo sliko, ako jo hočete dati v Slovenske časopise, ter Vam ostajam do groba hvaležna Vaša Agnes Gačnik R. F. D. 3 Johnstown, Pa. STENSKI PAPIR n prihodnjik 10 dnij po selo znižani ceni. Melika zaloga vsakovrstnih barv, oljev in Arnežev. Izvršujejo se vsa barvarska dela ter obešanje stenskega papirja po nizkih cenah LCJhk»go telef. 2794 telfti.jN flß 7.. Collins Street Wine and Liquor House Žgane, galon po $1.75, $2, $2.50, $3, $4, in $4.50. Brandies, galon po $2.50 do $5. Vina, galon po $1 do $2. Prodajamo na drobno za nizke trgovske cene.. G. W. KEIBER, Manager 1043 COLLINS ST. N. W. Phone 999. Chicago 2893. ODDA SE V NAJEM LEPA PRO-dajalna. Lepa prilika za slovanskega trgovca. Vprašajte na 1216 Ohio St. bankovec za dvajset kron na mizo,- Da bi pa lekarnar vsled nujne zahteve tudi ustregel prišlecema, je pa pustil denar ležati ter je šel zdravilo pripravljat v laboratorij. Ko pa nazaj pride v prodajalno, pa že zahteva prvi od lekarnarja, da naj mu da denar iz de-setaka. Lekarnar gleda, pa ne vidi nikjer bankovca ter nato kupcu reče, da desetaka ni prevzel ter ga je skoraj gotovo pomotoma on sam nazaj vzel. Kupec je pa trdil, da je denar lekarnar vzel, nakar sta to tudi druga dva potrdila in rekla, da lahko pričata. Lekarnar si proti trem pričam ni mogel drugače pomagati, da je izplačal drobiž iz desetaka. Koj nato je pa tudi lekarnar obvestil policijo o tem. Temu podoben slučaj sta pa naznanila tudi druga dva lekarnarja. V deželni lekarni na Starem trgu se jim pa ta čin ni posrečil, zato je pa lekarnar po odhodu konštatiral, da mu je nekaj denarja izpredala zmanjkalo. Policija pridno išče uzmoviče, pa do zdaj jim še ni na sled prišla, ker so izginili kakor kafra. — Odbor za spomenik cesarici Eli-beti v Trstu je bil pri tržaškem županu z zahtevo, naj kmalu reši zadevo glede na prostor, kjer nameravajo postaviti rajni avstrijski cesarici spomenik. Spomenik nameravajo postaviti v vrt pred Južnim kolodvorom. — Kamenjani izletniki. V Izlo v I-stri je napravilo nedavno izlet 300 socialistov. Ko so se po shodu ukrcali na pot domov, se je zbralo okolu 1000 domačinov, ki so socialiste obmetavali s kamenjem. Parnik je hitro odplul. S parnika so socijalisti streljali. FRANK SAKSER, 109 Greenwich ¡«it.. N ew York, TV. Y. PODRUŽNICA: 0104 S(. Clair Ave,, Cleveland, < >liio. drugam segali, ako Vam Vaš rojak najboljše postreže? Sedaj pošiljam 100 kron avstr. velj. za $20.50 s poštnino vred. -------------- Nadaljevanje s 3. strani. — Posvečanje slovenske posesti v Celju. Celjska “Zadružna Zveza” je ku pila na oglu Binga in Vrtnih ulic, nasproti Rebeušeku veliko dvonadstropno hišo, doslej last vdove dr. Cypla. — Istotako je kupil g. trgovec Diehl gostilno “Stadt Graz” za 95,000 K; hiša se nahaja na Graški cesti. Gostilno pa vzame v najem slovenski mesar g. Stelcer, kateri gotovo sedanji dober glas te gostilne obdrži. — Slovenska ljudska šola v Trstu je, kakor se govori, gotova stvar in se šola otvori še letošnjo jesen. — Nov polk dobi Gorica. Iz Subotice prestavijo prihodnje leto II. huzarski polk v Gorico. — Kje je 50,000 kron narodnega denarja? “Hrvatsko Pravo” piše: Našim čitateljem je znano, kako smo pozivali svoj čas Supila, Trumbiča in; ostalo družbo, da naj da račun o ameriškem denarju, o 50,000 K narodnega prispevka. Odbor se je takrat izmotaval in obljubljal, da bo poslal ta denar hrvaškemu dijaškemu pomožnemu dru štvu v Pazinu do novega leta, t. j. do-1. januarja 1907. Rok je minul, januar je minul, a od denarja ni duha ne sluha. Zadnja odborova seja pazinskega društva je bila burna in Supila in druge gospodarje tujega denarja se je ne baš laskavo napadalo. Vprašamo, kje je 50,000 kron? Kdaj jih dobi pazinsko društvo? ZEMANOVO “GRENKO VINO”, je najboljše zdravilo svoje vrste, izvrstno sredstvo proti boleznim želodca, črev in ledvic, čisti kri in jetra. NEPRESEG-LJIV LEK ZA MALOKRVNE ŽENE IN DEVOJKE. Izdelano iz najboljšega vina in zdravilnih zelišč. »5 — Sleparji v Celovcu. Dne 23. febr. popoludne so trije sleparji na posebno zvit način opeharili celovške lekarnarje. Najprvo je prišel v lekarno elegantno oblečen gospod, kateri je zahteval neko zdravilo. Med tem sta pa zopet prišla dva malo slabše oblečena ter sta zahtevala vsak svoje zdravilo. Prvi je pri vstopu onih dveh položil ZEMANOVA “TATRA želodečni grenčec. Tatra je izdelana iz zdravilnih zelišč tatran-skega gorovja, zdravi živčne slabosti, podpira lahko prebavo želodčevo in se je dobro obnesla proti bolestim revmatizma. Dobiti v vseh slovanskih salunih kakor tudi pri izdelovalcu teh najboljših zdravil. B7CM AN w* istii st. • A OTI A n, CHICAGO, ILL. jiliMIMIlOMMMMIMMlPPBIPMIBJMIMIMJMJMJBJMJBIf