Tiskovina, poštnina plačana pri 2322 Majšperk GLASILO OB^INE MAJ[PERK December / Gruden 2016 - št. 102 Želimo vam prijetne božične praznike in srečno novo leto 2017. Županja z občinsko upravo, občinski svet in uredniški odbor Majšperčan 2 ŠTEVILKA 102 - DECEMBER 2016 Majšperčan ŠTEVILKA 102 - DECEMBER 2016 3 Majšperčan MAJŠPERČAN je glasilo Občine Majšperk, ki je tudi izdajatelj glasila. Vpisano v razvid medijev pod zaporedno št. 94. NASLOV: Občina Majšperk, Majšperk 39, telefon: 02/795 08 30 in telefax: 02/749 42 21 GLAVNA UREDNICA: Barbara Rodošek UREDNIŠKI ODBOR: Suzana Vuk, Tanisa Bedenik, Peter Kitak, Marjan Kokot in Barbara Rodošek, odgovorna urednica, LEKTOR: Barbara Rodošek, OBLIKOVANJE IN TISK: UPRINT d. o. o., Limbuš, NAKLADA: 1600 izvodov. Fotografija za naslovnico Peter Kitak. Lokalno informativno glasilo MAJŠPERČAN prejme vsako gospodinjstvo v občini brezplačno, izdajatelj plačuje 9,5% DDV (Ur. List RS št. 89/98). 4 ŠTEVILKA 102 - DECEMBER 2016 Majšperčan Spoštovani občani in občanke! D ecember je mesec, v katerem se veliko družimo, izrečemo veliko lepih želja in drug drugemu poskušamo čim bolj polepšati dneve. Posebno veselje prinašajo prižgane praznične lučke, krašenje smrekic in poslušanje praznične glasbe. Vsako leto napišem, da je to zame res lep čas, ki ga imam rada, je tudi čas peke božičnih dobrot in številnih piškotov, prav tako je čas, ko nas obiščejo dobri možje, in to kar trije. Lepo je, da znamo v tem času narediti veliko lepega drug drugemu. Za to ne potrebujemo veliko, veliko lahko naredimo sami ali pa smo samo bolj prijazni in pomagamo komu pri kakšnem opravilu, ki ga ne zmore sam. Ta zame najlepši in notranje najbolj doživet praznik spremlja tudi veliko simbolike in luči, prijetnih dogodkov, veliko obiskov in dobrot, ki jih v tem času pripravljamo z veseljem in posebno ljubeznijo ter žarom. Takoj ko se poslovita božični večer in božič, že slavimo dan samostojnosti in enotnosti, ki je za našo usodo prav tako pomemben in ga bomo tudi letos proslavili s posebno prireditvijo v KPC. Za tem je le še par prijetnih dni, ki so za mnoge bolj dopustniški kot službeni, in že je tukaj vstop v novo leto, ki bo imelo tokrat na koncu pravljično število 7, saj prihajajoče leto nosi letnico 2017. Ob zaključku leta vedno znova poskušamo pri sebi narediti obračun leta, ki ŠTEVILKA 102 - DECEMBER 2016 odhaja, in načrt za leto, ki je pred nami. Za leto 2016 bi lahko rekli, da je bilo uspešno, če smo zadovoljni s tem, kar smo imeli možnost načrtovati. Seveda si želimo še marsikaj, veliko je še idej, žal pa so možnosti omejene in prav je, da delamo v okviru mogočega in smo s tem tudi zadovoljni. Nezadovoljstvo nikoli ne prinaša nič dobrega in nas vedno omejuje pri doseganju zastavljenih nalog. O tem, s čim vse smo se ukvarjali v letu 2016, ste bili že velikokrat seznanjeni. V času od zadnjega izida časopisa smo se najbolj ukvarjali z dokončanjem investicij na področju cestne infrastrukture in pripravo različnih načrtov za prihodnost. Tako smo pripravili tudi proračun za leto 2017, v katerem področju investicij ponovno namenjamo več kot 1 milijon EUR, pri čemer je največja investicija v tem letu namenjena obnovi in energetski sanaciji doma krajanov v Stopercah, ki nas bo stala nekaj več kot 350.000 EUR. Začeti želimo tudi z izgradnjo večnamenskega prostora v Narapljah, ponovno načrtujemo modernizacijo več odsekov cest na področju celotne občine, naši gasilci načrtujejo nabavo avtomobila za PGD Majšperk, gasilci na Bregu pa širitev doma. Na področju sofinanciranja delovanja naših društev načrtujemo podobno financiranje kot v preteklosti, saj so ravno društva tista, ki vzorno skrbijo za številne dogodke v občini in pri tem v to delo vložijo veliko svojega časa. Tudi v naslednjem letu ne moremo pričakovati večjih razpisov (tako evropskih kot državnih), zato bomo morali skrbno ravnati z lastnimi sredstvi. Žal je evropska perspektiva takšna, da mnogokrat ne vidimo njene koristi, saj »mehke vsebine« pomenijo predvsem dodatno delo in zelo malo sredstev za konkretne aktivnosti ter investicije. Vsekakor bomo ves čas budno spremljali to dogajanje in se prijavili, če bomo v tem videli kakšno dodano vrednost za občino. Tudi v letu 2017 bomo imeli občinske razpise za kmetijstvo in gospodarstvo, saj je bil v tem letu velik interes zanje. Žal je bilo sredstev premalo. Razpis je zastavljen tako, da je odprt do porabe sredstev, saj je bilo težko narediti neko ocenjevalno lestvico, ki bi upoštevala »prave« kriterije. Seveda pa tisti, ki so sredstva dobili letos, v naslednjem letu ne bodo mogli kandidirati, razen če ne bi bilo drugega interesa. V tem času se je zgodila še ena sprememba, in sicer je naša urednica časopisa Majšperčan odstopila s tega mesta. Zato je občinski svet na decembrski seji imenoval novo urednico, in sicer go. Barbaro Rodošek, prof. slov. jezika in univ. dipl. etnologinjo, ki bo odslej tudi kontaktna oseba za časopis. Ge. Zlatki Lampret, prof. slov. in nem. jezika, se v imenu vseh iskreno zahvaljujem za dolgoletno delo urednice časopisa Majšperčan in za njen prispevek pri razvoju kulture v naši občini. Doživeli pa smo še nekaj lepega: dobili smo listino »Občina po meri invalidov«. Za kandidaturo smo se odločili na pobudo Društva invalidov Majšperk in Kidričevo, ki je prepoznalo, da nam v občini ni vseeno za počutje bolj ranljivih skupin. Kot veste, smo po odločitvi za ustanovitev Sveta invalidov pozvali tudi vse vas, da nas opozorite na morebitne arhitektonske ali ostale ovire, ki jih v našem okolju oz. občini opazite. Žal ali morda na srečo teh pobud ni bilo veliko, smo pa s pomočjo naše občanke ge. Silve Pregl in njenega partnerja na javnih objektih izdelali tudi napise za slepe in slabovidne, za kar se jima v imenu vseh občanov zahvaljujem, saj sta to naredila prostovoljno. Zahvala gre tudi našemu Društvu invalidov Majšperk in Kidričevo ter številnim posameznikom, ki so pomagali. 5 Majšperčan Ker je pred nami novo leto, naj se ob tej priložnosti zahvalim vsem, ki ste tudi v tem letu skrbeli za številne aktivnosti in prireditve, po katerih smo v naši občini že kar prepoznavni. Hvala vsem predsednikom in predsednicam ter članom in članicam številnih društev, ki skrbite za družabno življenje v občini, ki marsikomu spremeni in popestri kakšen dan. Tega si želimo tudi v prihajajočem letu. Veliko teh prireditev nas čaka tudi do konca leta, zato ne pozabimo, da jih posamezniki in društva ustvarjajo za nas in so posebej veseli, če jim zahvalo izkažemo s svojim obiskom. Na koncu bi želela izreči le še čestitko. Želim, da vam božični večer in novo leto prineseta veliko dobrega, veliko zdravja, sreče in dobrih prijateljev; in naj bo tudi to leto takšno, da bodo za njim ostale prave sledi. Vaša županja dr. Darinka Fakin Spoštovani bralci in bralke Majšperčana! Z aupana mi je bila naloga, da prevzamem delo urednice časopisa, ki petkrat na leto v vsak dom naše občine prinese vesti o tem, kaj se je dogajalo. Na tem mestu se zahvaljujem gospe županji ter občinskemu svetu za zaupanje. Stopam na pot, ki jo je dodobra uhodila gospa Zlatka Lampret, prejšnja urednica. Verjamem, da bomo z uredniškim odborom enako dobro nadaljevali zastavljeno delo. Ker vem, da sem za marsikoga od vas, bralcev, neznanka, naj napišem nekaj besed o sebi. Pred dobrim desetletjem sem svoje korenine iz »dežele kranjske« prestavila sem, na Ptujsko Goro, kjer sem si ustvarila družino. In ni mi žal. Sicer so v neki družbi hudomušno pripomnili, da bom kot Gorenjka kar nekaj časa čakala na »štajersko državljanstvo«, ampak tu, kjer sem, mi je lepo – se bo splačalo počakati še teh nekaj let. ☺ Spoznala sem dobre ljudi: gostoljubne, vesele, nekatere zelo zanimive. Kot je v svojem uvodniku napisala že gospa županja, sem prof. slovenskega jezika in univ. dipl. etnologinja. Moja poklicna pot me je vodila na različna področja: šolstvo, založništvo, zaposlovanje, tudi izobraževanje odraslih. Rada delam z ljudmi. To, kar med drugim najbolj cenim, je lepa in dobronamerna beseda. Zato si želim, da bi bil naš Majšperčan še naprej mesto lepe besede; časopis, v katerem se zbirajo vaše dobre misli in izkazujejo dobra dejanja ter pestro dogajanje v občini; da bi bil Majšperčan torej še naprej to, kar je bil že do sedaj – časopis, ki združuje. Želim si dobrega sodelovanja, pa tudi vaših idej, da bi bilo občinsko glasilo še bolj odraz skupnosti, v kateri živimo. Pa naj bo dovolj o meni. Prepričana sem namreč, da o človeku več povedo dejanja kot njegove lastne besede. Ostane mi le še voščilo. V dneh, ki prihajajo, ko se obračamo vase, v svoje družine, ko delamo »inventuro« in načrtujemo za naprej, vam želim, da iz leta 2016 odnesete s seboj le dobre spomine. Vse, kar je boleče, húdo, naj prekrije koprena pozabe, ostanejo naj le tisti trenutki, ki so vredni tega, da si jih zapomnimo. V novem letu pa naj vas spremljata predvsem zdravje in optimizem (pa veliko smisla za humor☺). Barbara Rodošek Delovanje Občinskega sveta Občine Majšperk O bčinski svet je 20. 7. 2016 izvedel 2. dopisno sejo. Občinski svet Občine Majšperk je sprejel Pravilnik o spremembah Pravilnika o ohranjanju in spodbujanju razvoja kmetijstva in podeželja v Občini Majšperk za programsko obdobje 2016–2020. Občinski svet se je 23. 8. 2016 sestal na 19. redni seji. Občinski svet je najprej potrdil zapisnik prejšnje seje Občinskega sveta. Nato je nadzorni odbor podal poročilo o opravljenem nadzoru in pregledu zaključnega računa proračuna 6 Občine Majšperk za leto 2015. Sprejete so bile spremembe Pravilnika o oddajanju zemljišč v lasti Občine Majšperk v najem ali zakup, rebalans proračuna Občine Majšperk za leto 2016 in poslovni načrt izvajanja obveznih občinskih gospodarskih javnih služb varstva okolja na območju Občine Majšperk za leto 2016. Občinski svet se je seznanil s polletnimi poročili Občine Majšperk, Skupne občinske uprave, Lekarn Ptuj in Knjižnice Ptuj. Sprejel je tudi sklep o dobitnikih priznanj Občine Majšperk za leto 2016, in sicer plaketo dobi ŠTEVILKA 102 - DECEMBER 2016 Majšperčan Milan Korže, priznanja pa Frančiška Jus, Franc Jeza in Jožef Kolar. Sledili sta točki Pobude in vprašanja ter Razno. Občinski svet se je 6. 10. 2016 sestal na 20. redni seji. Županja je najprej predlagala sprejem dnevnega reda in potrditev zapisnika prejšnje seje. Nato je bil v prvi obravnavi sprejet Odlok o ustanovitvi javnega vzgojno-izobraževalnega zavoda OŠ dr. Ljudevita Pivka Ptuj. Občinski svet je sprejel Pravilnik o spodbujanju podjetništva v Občini Majšperk, spremembe Pravilnika o sofinanciranju malih komunalnih čistilnih naprav na območju Občine Majšperk, Sklep o financiranju interesne dejavnosti v šolskem letu 2016/2017, Sklep o ureditvi statusa javnega dobra in potrdil DIIP za projekt »Energetska sanacija in obnova doma Stoperce«. Nato se je seznanil s polletnimi poročili OŠ Majšperk, Zasebne glasbene šole v samostanu sv. Petra in Pavla Ptuj, OŠ dr. Ljudevita Pivka Ptuj in Zdravstvenega doma Ptuj. Sledili sta točki Pobude in vprašanja ter Razno. Občinski svet se je 25. 10. 2016 sestal na 21. redni seji. Županja je najprej predlagala sprejem dnevnega reda in potrditev zapisnika dvajsete redne seje. Osrednja točka seje Občinskega sveta je bila predstavitev proračuna Občine Majšperk za leto 2017 v prvi obravnavi. Občinski svet je predlog proračuna sprejel in ga podal v javno razpravo, ki je začela teči 26. 10. 2016. Občinski svet je podal mnenje k imenovanju ravnatelja OŠ Majšperk, in sicer za Rajka Jurgeca. Nato je sprejel novelacijo DIIP-a za projekt »Energetska sanacija in obnova doma Stoperce«. Sprejet je bil tudi Sklep o določitvi javne infrastrukture na področju kulture v Občini Majšperk. Sledili sta točki Pobude in vprašanja ter Razno. Gradivo in zapisniki sej Občinskega sveta so dostopni na spletni strani Občine Majšperk. Spoštovane občanke, spoštovani občani občine Majšperk! sem izpostavila prenos sredstev za gradnjo prepotrebnega urgentnega centra na Ptuju v višini 1,9 milijona EUR na leto 2017. Predlagala sem, da se za celotno problemsko obmejno območje Haloz namenijo finančna sredstva v višini 5 milijonov EUR, vendar koalicija SMC, SD in DeSUS tudi tega predloga ni podprla. Vlada je v svoji obrazložitvi, zakaj predlagani amandma ni primeren, Haloze celo umestila v pomursko regijo. K temu bi težko še kaj dodala. L eto 2016 se počasi končuje. Stopili smo v mesec december, v težko pričakovan adventni čas, ki je med drugim zaznamovan tudi s soji luči, vonjem po dobrotah iz domačih peči, obiski sorodnikov in prijateljev. V teh dneh tudi veliko premišljujemo o letu, ki je za nami. Če se ozrem na dogajanje v Državnem zboru, lahko povzamem nekaj ključnih dogodkov. V mesecu novembru smo obravnavali dva za vse nas pomembna dokumenta, to sta rebalans proračuna za leto 2017 in proračun za leto 2018. Proračuna sta se sprejemala kljub dejstvu, da niso bili izpolnjeni zakonski pogoji za njun sprejem, brez mnenja Fiskalnega sveta, brez usklajenosti glede višine plač v javnem sektorju in kljub temu, da je Evropska komisija ugotovila, da sta proračuna neskladna z evropskimi pravili o državnih proračunih. Ponovno ni bil sprejet niti en predlagan amandma s strani opozicijskih strank. Sama ŠTEVILKA 102 - DECEMBER 2016 Glede na številna odprta vprašanja, ki so posledica parafiranja sporazuma ministrice za zdravje s sindikatom zdravnikov, smo trenutno v obdobju politične nestabilnosti. Na srečo imamo v Sloveniji dobro delujoča podjetja, podjetja, ki izvažajo in nam posledično kot državi omogočajo dobro gospodarsko rast. Gospodarska rast v letu 2015 je bila 2,3 %, od tega je kar 1,1 odstotno točko doprinesel izvoz, kar pomeni, da bi bili brez izvoznikov na zgolj 1,2 % gospodarski rasti. Vladajoča koalicija, ki se sicer zelo rada pohvali s trenutno gospodarsko rastjo, pa s svojimi ukrepi najbolj kaznuje prav te, ki so za gospodarsko rast najbolj zaslužni, to so uspešna slovenska podjetja. Takšne ukrepe seveda ocenjujem kot popolnoma nestimulativne, nerazvojne in neprimerne. V preteklih mesecih smo obravnavali kar nekaj interpelacij na pobudo poslanske skupine SDS. Interpelacijo celotne Vlade zaradi kršenja Ustave in zakonov Republike Slovenije, neuresničevanja zavez iz koalicijskega sporazuma vladnih 7 Majšperčan strank SMC, DeSUS in SD, slabega upravljanja z državo in državnim premoženjem ter vse večjega razvojnega zaostanka za primerljivimi državami v EU. Interpelacijo zoper ministrico za delo dr. Anjo Kopač Mrak zaradi številnih nepravilnosti v primeru odvzema koroških dečkov starim staršem. Interpelacija bo zaradi spremenjenih okoliščin (zaradi sodbe Vrhovnega sodišča, ki je bila objavljena v mesecu oktobru, v kateri je razsojeno, da so bile starima staršema kršene z Ustavo varovane pravice) ponovljena in predvidoma v mesecu decembru ponovno na dnevnem redu. Obravnavali smo interpelacijo zoper ministrico za zdravje, in sicer zaradi nepriprave zdravstvene reforme, nedelovanja mreže urgentnih centrov, slabega finančnega stanja v zdravstvu, neukrepanja na področju podaljševanja čakalnih dob ter neukrepanja na področju koruptivnih dejanj v zdravstvu. Obravnavali smo interpelacijo zoper ministrico za izobraževanje, in to zaradi nespoštovanja odločbe Ustavnega sodišča, saj ni uredila neustavnosti Zakona o financiranju vzgoje in izobraževanja. Spoštovani, naj bodo preostali dnevi v letu 2016 kar se da lepi. Okrasite si domove, obiščite prijatelje in sorodnike, specite in skuhajte dobrote, ki jih imate najraje, in uživajte v spokoju božiča. Dan za njim ponosno praznujte dan samostojnosti in enotnosti. Le nekaj dni kasneje pa veselo vstopite v leto 2017. Naj vam ob tej priložnosti zaželim le še lepe praznične dni, v letu 2017 pa obilo lepih trenutkov, zdravja, ljubezni, miru in osebnega zadovoljstva. Suzana Lep Šimenko poslanka DZ RS KS MAJŠPERK Skulptura Zdrav duh v zdravem telesu pri športnem parku Majšperk V sredo, 19. oktobra 2016, smo se v popoldanskem času zbrali v avli KPC Majšperk. Med nas je prišel tudi znani kipar gospod Franc Černelč. Pod njegovimi rokami je v okviru simpozija Forma Viva Makole nastala skulptura, ki predstavlja ZDRAV DUH V ZDRAVEM TELESU. Skulptura je postavljena pri športnih objektih, kjer občani in občanke lahko skrbimo za svoje telo in s tem seveda tudi za svoje zdravje. Kot je bilo zapisano že v prejšnji številki našega časopisa, ta skulptura upodablja dve figuri, ki sta upodobljeni na pravokotno stikajočih se ploskvah in sta vidni z nasprotnih strani, čeprav tečeta v isto smer. Nataša Letonja Županja dr. Darinka Fakin in kipar Franc Černelč ob skulpturi Zdrav duh v zdravem telesu Utrinek s predaje skulpture Zdrav duh v zdravem telesu 6. Martinov balonarski festival znova v Majšperku M ed 11. in 13. novembrom 2016 so Občina Majšperk, Društvo SmoTeater in Balonarski klub OPA organizirali 6. Martinov balonarski festival v Majšperku. Udeležba balonarskih ekip iz vse Slovenije je bila velika, vendar vremenski pogoji niso dopuščali izvedbe vseh poletov. V soboto je bil na parkirišču postavljen le en balon, ki je slabo uro dvigoval obiskovalce, v nedeljo pa je bil kljub razmočenim tlom izveden 8 polet dveh toplozračnih balonov, ki sta poletela iz Medvedc. Ujela sta izjemno sončno kuliso nad oblaki in s tem je bilo poplačano čakanje do zadnjega dne festivala. Kljub kislemu vremenu pa nihče od udeležencev ali obiskovalcev ni ostal lačen oziroma žejen. Vsi so se strinjali, da se ponovno vidimo naslednje leto, ko nam bo narava zagotovo bolj naklonjena. Balonarji BK OPA, Matic Šinkovec ŠTEVILKA 102 - DECEMBER 2016 Majšperčan Prvi balon kluba, star 20 let Balonarski pogled nad oblaki Občina Majšperk dobila naziv »Občina po meri invalidov« N a pobudo Društva invalidov Majšperk in Kidričevo je Občinski svet Občine Majšperk v decembru leta 2014 sprejel sklep o vključitvi v projekt »Občina po meri invalidov«. Imenovana je bila delovna skupina za pripravo analize o položaju invalidov v občini in pripravo akcijskega načrta. Imenovan je bil tudi Svet za invalide, ki je spremljal izvajanje akcijskega načrta in dajal pobude, mnenja in predloge. V začetku leta 2015 je delovna skupina pripravila okroglo mizo, na kateri so vsa sodelujoča invalidska društva, invalidske organizacije in invalidske zveze podale mnenje o stanju invalidov in predloge za izboljšanje. Na podlagi poglobljene analize stanja je delovna skupina pripravila akcijski načrt, Občina pa se je z njim prijavila na razpis Zveze delovnih invalidov Slovenije za pridobitev listine »Občina po meri invalidov«. Komisija Zveze delovnih invalidov Slovenije je septembra obiskala Občino Majšperk in na terenu preverila uresničevanje zastavljenih ciljev iz akcijskega načrta. Upravni odbor Nastop pevskega zbora na prireditvi ŠTEVILKA 102 - DECEMBER 2016 Priznanje Občini Zveze delovnih invalidov Slovenije je v mesecu oktobru 2016 sprejel sklep, da se Občini Majšperk listina tudi podeli. V torek, 6. decembra, smo se zbrali v kulturni dvorani KPC Majšperk, kjer nam je Zveza delovnih invalidov predala pridobljeno listino »Občina po meri invalidov«. Na prireditvi je bilo obrazloženo, kako je Občina Majšperk prišla do listine. Obrazložitev je podal predsednik projektnega sveta ZDIS za projekt »Občina po meri invalidov« gospod Rajko Žagar, ki je povedal, da je Občina Majšperk šestindvajseta občina, ki je javno uvrščena med tiste občine, ki so prepoznale, da je pomembna kakovost življenja vseh občanov, med katere spadajo tudi invalidi. Občina Majšperk je to pokazala z že izvedenimi aktivnostmi v pripravljalnem obdobju, s katerimi je leta 2016 izpolnila pogoje za uvrstitev med kandidatke za pridobitev listine, saj je s svojim delovanjem prispevala k uresničevanju pomembnih dokumentov Organizacije združenih narodov, Standardnih pravil za izenačevanje možnosti invalidov, Konvencije o pravicah invali9 Majšperčan dov in Agende 22 ter nacionalnega Akcijskega programa za invalide, ki ga je Vlada RS sprejela za obdobje 2014-2021. V nadaljevanju je povedal še, da se je projektni svet sestal s Svetom za invalide, koordinacijo invalidskih organizacij, županjo in drugimi sodelavci v občinski upravi ter tako neposredno spremljal realizacijo projekta, ki je bila zavedena v aktivnostih. Na koncu pa je še dodal, da je Občina Majšperk sprejela projekt »Občina po meri invalidov« z največjo odgovornostjo, da smo v občini uspeli mobilizirati in povezati posameznike, invalidske organizacije in celotno lokalno skupnost ter da smo se sproti odzivali na potrebe občanov – invalidov, da smo uspešno koordinirali izvajanje Akcijskega načrta in ga nadgrajevali ter da so se invalidske organizacije v občini s projektnimi aktivnostmi povezovale, bolje spoznale in dopolnile svoje aktivnosti v korist invalidov. Prireditev, ki jo je povezovala gospa Danijela Sekej, je potekala v sproščenem vzdušju. S svojim nastopom so pridih svečanosti dodali še nastopajoči, in sicer Mladinski pevski zbor OŠ Majšperk, Moški pevski zbor DPD Svoboda Majšperk in flavtistka Maša Majcen. Jubilejno peto srečanje V Majšperku pojemo in igramo po domače Ž e petič so Majšperčani potrdili spoštovanje do ljudskega petja, igranja in plesa, saj so v nedeljo, 20. 11. 2016, ponovno napolnili dvorano KPC Majšperk. Po pričevanju prisotnih jim dveinpolurni program ni bil predolg, saj je bilo slišati tudi želje, da bi takšna prireditev morala biti vsaj dvakrat letno. Nič se ne ve, mogoče pa bomo Veseli prijatelji prisluhnili občinstvu in tako tudi naredili. Veseli prijatelji se trudimo ohranjati to zvrst ljudskega izročila, zato smo letos povabili pevce, godce in plesalce iz celotne Slovenije, na kar smo prav posebej ponosni, saj so to naši prijatelji. In to so: Ljudski pevci Paridolske korenine (Gorica pri Slivnici), ljudske pevke Gmajnarice (Mozirje - Slovenj Gradec), ljudski godci izpod Tinja (Zg. Ložnica), ljudski pevci Fantje Ljubljančani (Ljubljana), ljudske pevke Korenine (Tolmin), Etnoskupina Nojek (Bistrica ob Sotli), ljudski pevci iz Globokega (Globoko pri Brežicah), učenci OŠ Majšperk (Majšperk), godci MFS Lintvar Šentjur (Šentjur), ljudski pevci Koledniki iz Bušeče vasi (Bušeča vas), ljudske pevke KD Štefan Raj (Turnišče), citrarja Oskar in Jošt Roban (Robanov kot - Solčava), Ljudske pevke KUD dr. Antona Slodnjaka (Juršinci), odrasla folklorna skupina KPD Stoperce (Stoperce), seveda pa brez Veselih prijateljev tudi tokrat ni šlo. Vsem nastopajočim prav lepa hvala za čas, ki ste nam ga namenili in tako popestrili nedeljsko popoldne. Hvala tudi vam, dragi obiskovalci, ki ste v tako velikem številu prišli z močnim aplavzom podpret naše glasbene prijatelje. Hvala vsem, ki ste nam s prostovoljnimi prispevki pomagali izpeljati to srečanje. Prav posebna hvala gre tudi donatorjem, ki nam vsako leto priskočijo na pomoč. Donatorji srečanja so: Občina Majšperk, Občina Kidričevo, AP Albin Promotion d.o.o., Jožef Žolger s.p., Okrepčevalnica Zelena dolina, Okrepčevalnica pri babici Bredi (Ptujska Gora), trgovina Dino (Majšperk - Breg), Dolina Winettu, 10 Valerija in Janez Lampret s.p., Mizarstvo Vuk Fredi s.p., Picerija Špajza Vuk Janez s.p., Gostilna Dolinca Marčič s.p., Ida Lorber s.p. – računovodstvo, Litož d.o.o. (Stoperce), Elektroinštalaterstvo Alen Vuk, Cvetličarna Dotik – Metka Tadič s.p., Prodajalne Žerak – Jana Žerak s.p., zakonca Milenka in Anton Zafošnik (Apače), izletniška kmetija Lončarič (Sv. Bolfenk), bar Bedrač (Stoperce), Marija in Karel Voglar (Ptuj), Elza in Pepi Merc (Ptuj), Mizarstvo Hrga (Mezgovci), Jožica Lenič (Šentjur), Okrepčevalnica Atila (Kidričevo), AP Prodajalne d.o.o. (Majšperk), Nataša Krošel (Medvedce), Mesarstvo Jože Fingušt (Pragersko), Fotokopiranje Sitar Vladimir s.p. (Ptuj), Anton Šoba (Majšperk), Pekarne Mili d.o.o. (poslovalnica Majšperk – Breg), Cvetličarstvo Revital (Kidričevo), Mlinarstvo in avtoprevozništvo Sajko s.p., Leskovar Daniel s.p., Branko Kodrič s.p., Radio Maribor, Radio Sraka, Radio Ptuj, TV Celje in SIP TV. Veseli prijatelji smo zelo ponosni, da jo imamo – županjo mislim, dr. Darinko Fakin, saj nas zmeraj materialno in moralno podpira, za kar smo ji zelo hvaležni. Še enkrat hvala za čestitke ob prejemu bronastih Maroltovih značk. Zahvala gre tudi Tonetu Šobi in Janku Cepu za prijazen sprejem obiskovalcev, prav lepa hvala Vidi Novak, saj vsako leto poskrbi, da naši glasbeni prijatelji ne gredo lačni in žejni iz Majšperka, na pomoč sta ji pristopili Greta Gerečnik in Nevenka Potočnik – tudi njima prav lepa hvala. Lepa hvala tudi gospe Mateji Kuharič iz JSKD RS Območne izpostave Ptuj za podelitev bronastih Maroltovih značk in za izrečene spodbudne besede, ki nam bodo dale moči za nadaljnje delo. Prisrčna hvala tudi podžupanji Občine Juršinci gospe Dragici Toš Majcen, da je prišla v Majšperk in z nami preživela prijetno nedeljsko popoldne. Hvala prisrčni voditeljici iz znane televizijske oddaje V nedeljo pod lipo na TV Celje, Polonci Marzel, ki je s posebno energijo vodila našo oddajo V Majšperku pojemo in igramo po domače, ki je potekala že petič. ŠTEVILKA 102 - DECEMBER 2016 Majšperčan Ob koncu so vsi nastopajoči zapeli »En hribček bom kupil« Veseli Prijatelji med nastopom s FS KPD Stoperce V imenu Veselih prijateljev in v svojem imenu se vam zahvaljujem za množičen obisk med ljudskimi pevci in godci, že sedaj pa vas povabim na šesto srečanje V Majšperku pojemo in igramo po domače 2017. Prepričan sem, da če bomo ohranjali to zvrst ljudskega izročila, se nam zagotovo ni bati za obstoj slovenskega naroda. Hvala vsem gledalcem in poslušalcem naše vseslovenske oddaje. Jožef Novak, vodja glasbene sekcije UD Ustvarjalec Majšperk Že tretjič Majšperčani pod lipo M ajšperčani dokazujemo, da se ne oklepamo samo zapečkov, saj je glasbena sekcija Veseli prijatelji 16. 10. 2016 že tretjič organizirala druženje V nedeljo pod lipo na TV Celje. V nedeljo, 16. 10. 2016, smo se zjutraj ob osmi uri pred OŠ Majšperk posedli na avtobus predstavniki majšperške kulture: Veseli prijatelji, Društvo žena Tisa Ptujska Gora in učenci OŠ Majšperk z učiteljicama. V Stopercah se nam je pridružila še odrasla folklorna skupina KPD Stoperce, nato pa smo se z nasmeškom na obrazu odpeljali proti Celju. Na avtobusu je bilo slišati tudi pesem, kar dokazuje, da nam je bilo lepo. V studijskih prostorih TV Celje nas je z nasmeškom pričakala voditeljica Polonca Marzel. Ker nas je bilo več kot petdeset, smo se morali kar lepo razporediti. Malo pred pričetkom oddaje, ki je potekala v živo, se nam je pridružila še županja dr. Darinka Fakin in oddaja V nedeljo pod lipo se je lahko začela. Ker smo Veseli prijatelji dali povod, da je do druženja prišlo, smo s prvo pesmijo tudi začeli. Članica Veselih prijateljev Vida Novak je postregla z aperitivom, gospodinje iz Društva žena Tisa s Ptujske Gore pa so s seboj prinesle obilo dobrot, ki smo jih poskusili in med oddajo tudi pojedli. Gibanica iz peči Okrepčevalnice pri babici Bredi s Ptujske Gore, ki so nam jo dali za popotnico, je dišala tako omamno, da smo jo pojedli že kar pred začetkom oddaje, z dobro kapljico so nas oskrbeli majšperški sadjarji in vinogradniki, za živo glasbo pa smo bili zadolženi mi, Veseli prijatelji, za ples in folklorno predstavitev pa odrasla folklorna skupina KPD Stoperce. Da bi se spletle še širše prijateljske vezi, so se nam pridružili še mlad narodno-zabavni ansambel Lojtrca iz Slovenj Gradca. Prav posebej smo bili ponosni na naše učence iz OŠ Majšperk in njihove učiteljice, saj so zares lepo zapeli slovenske pesmi. Ga. županja dr. Darinka Fakin je predstavila kulturno ŠTEVILKA 102 - DECEMBER 2016 Predstavniki kulture med pogovorom Osnovnošolci in gospodinje iz Majšperka med pogovorom in drugo dogajanje v vseh treh krajevnih skupnostih ter v občini kot celoti, prav tako pa tudi dogajanje v Halozah. Ob prijetnih zvokih, petju, dobri hrani in kapljici ter prijetnem klepetu nam je čas prehitro minil. S prijetnimi občutki smo se vračali proti Majšperku; ponosni smo, da smo lahko svoje delo in občino Majšperk predstavili v oddaji V nedeljo pod lipo na TV Celje. V imenu Veselih prijateljev in Občine Majšperk se zahvaljujem voditeljici TV Celje Polonci Marzel in njenim sode11 Majšperčan lavcem, da smo bili del njene oddaje. Hvala vsem, ki so sodelovali v oddaji 16. 10. 2016 v Celju. Prav posebna hvala gre gospe županji Občine Majšperk dr. Darinki Fakin, ker nas je spremljala in vsestransko podprla. Hvala tudi vsem gledalcem in poslušalcem TV Celje. Jožef Novak, vodja glasbene sekcije Veseli prijatelji UD Ustvarjalec Majšperk Učno-pohodna pot do Sestrškega jezera D o Sestrškega jezera vodita dve poti: prva pelje iz Majšperka preko ruševin gradu Monsberg na Podlože, od tam pa ob Polskavi do jezera. Druga pa je učna: vodi od prvega kipa (Roka) do Sestrškega jezera. Prvi pohod smo organizirali v času prireditev ob občinskem prazniku Občine Majšperk. Udeležilo se ga je manjše število pohodnikov, saj je bilo tega dne veliko prireditev. Na cilj smo prispeli vsi, saj nam je bilo vreme naklonjeno – imeli smo lep sončen dan, ki smo ga dodobra izkoristili. Druga pot – učna – je pot, kjer lahko spoznamo številna drevesa, zelišča, ptice, del etnološke zbirke (starega kmečkega orodja), ob poti pa so postavljeni kipi, ki so nastali na taborih ob Sestrškem jezeru. Letos smo bogatejši za dva kipa. Roko je ustvaril Janez Grauf iz Mežice. Kip stoji ob cesti, naslednji pa je kip Dva zaljubljenca, delo avstrijskega avtorja Alberta Krajgerja. V bližini je postavljen Vodni škrat, delo kiparja Alojza Grabrovca, nižje ob Lončarjevi domačiji pa stoji Sejalec, kip Rudija Novaka iz Mežice. Vsak kip ima svoj pomen. Sejalec se med sestrške njive dobro vklaplja, saj se Sestržani preživljajo pretežno s kmetijstvom. Za najmlajše je zanimiv Vodni škrat, ki »prileze« izpod mosta in se »plazi« ob travniku. Zaljubljenca sta simbol ljubezni, prijateljstva; čeravno gledata vsak na svojo stran, sta vendarle nekako povezana – vezana. Roka pa je postala prava atrakcija, saj je možno nanjo tudi sesti in si odpočiti. Pred kratkim so nas obiskali otroci in učitelji iz Osnovne šole Cirkovce. Pripeljali so se s kolesi in si ogledali celotno učno pot do jezera. Otok na Sestrškem jezeru je posebno poglavje. Verjetno bi že izginil med valovi, pa ga člani ŠKD Sestrže vsako leto 12 obnavljamo. Zasujemo korenine in utrjujemo obalo otoka. Na otoku pa sem pred kratkim naredil vališče za labode, tako da je dvignjeno pol metra in spomladanske vode ne bodo ugasnile valjenih jajc, kot se je to zgodilo prejšnje leto. Vališče je spleteno iz šibja, pokrito s trstičjem in je prijetno na oko, obenem pa popestri otok. Sestrško jezero je pravi balzam za dušo; je točka, kjer se po napornem dnevu za nekaj minut »odklopimo«, si napolnimo baterije. Branko Gajšt ŠTEVILKA 102 - DECEMBER 2016 Majšperčan Majšperške gasilke rešile grad pred požarom N ekateri poskušajo svoje meje prestaviti preko meje možnega; nekaterim to uspe, nekaterim ne. Za gasilca so najtežje minute tiste, ko lahko opravlja delo z visoko mero adrenalina in preko meje svojih zmožnosti. Bolj si pripravljen, višje si na koncu. Gasilci se pogosto ne zavedamo meja svojih zmožnosti, saj mnogokrat žrtvujemo svoje lastno življenje za tuje. Tveganje, pogum in hrabrost so vrline, ki opisujejo gasilca. Te vrline pa moramo podkrepiti z znanjem, izkušnjami in prakso. Mesec oktober že leta in leta velja za mesec požarne varnosti. V tem mesecu se po društvih izvajajo raznovrstne dejavnosti in aktivnosti. Letos smo se tudi članice odločile, da se preizkusimo v gasilski vaji. Same, brez moških. No, čisto malo so nam vseeno priskočili na pomoč. V soboto, 15. oktobra, smo se članice GZ Majšperk zbrale pred gasilskim domom v Majšperku. Namen vaje je bil preizkusiti operativno znanje članic GZ Majšperk, predvsem pa spoznavati opremo in delo operativnih gasilcev v primeru požara. Cilji vaje so bili: gašenje požara, reševanje ponesrečenca in varovanje okoliških objektov. Predpostavka za izvajanje vaje je bila ta, da je v čolnarni, ki se nahaja v neposredni bližini gradu Hamre na Bregu, prišlo do požara zaradi vzdrževalnih del. Požar se je razširil na ostrešje samega objekta in je začel ogrožati okoliške stavbe, predvsem grad Hamre. V objektu je bila ujeta ena oseba, ki bi bila lahko poškodovana. V začetku akcije je bilo ugotovljeno, da gori ostrešje čolnarne ter da se iz notranjih prostorov objekta vali dim. Gasilki se opremita z izolirnima dihalnima aparatoma, vstopita v prostor in rešita ujeto osebo, ki jo kasneje predata v oskrbo gasilcem reševalcem, ki za to pripravijo posebno mesto. Istočasno se začne gasiti in ohlajati objekt čolnarne. Predvsem zaradi velike možnosti razširitve požara na grad Hamre se začne ohlajati tudi tega. Tako je bila načrtovana vaja. Gasilke smo se torej preizkusile v tehnikah notranjega napada, uporabe izolirnih dihalnih aparatov (IDA), zunanjih napadov, reševanja ponesrečenca, poskrbele smo za zavarovanje celotne lokacije vaje in predvsem poskrbele za lastno varnost. Vaje se je udeležilo 25 članic s šestimi gasilskimi vozili. In na tem mestu nastopi »moška pomoč«. Šest gasilcev je vozilo gasilske cisterne, avtocisterne in gasilska vozila za prevoz moštva; tako so bili vozniki in strojniki hkrati. Vse naše delo pa so z ostrim očesom spremljali t. i. ocenjevalci vaje, ki so na analizi vaje povedali, kaj smo storile dobro, pravilno in kaj ni bilo v redu. Seveda so operativne vaje zato, da se učimo, dopolnjujemo, delimo izkušnje in nadgrajujemo svoje znanje. Naš cilj vaje je bil dosežen; požar v čolnarni je bil pogašen, ponesrečenec uspešno evakuiran na zbirno mesto, grad Hamre pa obvarovan pred najhujšim. Po končani vaji smo se enotno odločile, da se bomo tudi naslednje leto preizkusile v »ženski« operativni vaji, do takrat pa doma pridno hodile na vaje in spoznavale gasilsko tehniko in opremo. Z gasilskim pozdravom »Na pomoč!« Monika Lovrenčič, GČ Letos prvič na gasilski orientaciji T ekmovanje iz gasilske orientacije je sestavljeno iz orientacijske proge in iz vrste kontrolnih točk, ki jih mora vsaka ekipa najti po vrstnem redu od prve do zadnje (po zaporedni številki kontrolne točke), in to kar najhitreje. Proga za pionirje, pionirke je dolga pribl. 2000 m in ima 4 aktivne ŠTEVILKA 102 - DECEMBER 2016 kontrolne točke; za mladince, mladinke je dolga pribl. 3000 m in ima 6 aktivnih kontrolnih točk; za gasilce pripravnike, gasilke pripravnice je dolga pribl. 5000 m in ima 6 aktivnih kontrolnih točk. 13 Majšperčan Pionirji, pionirke Vaja z vedrovko Štafetno vezanje vozlov Praktične vaje iz orientacije Topografski znaki Mladinci, mladinke Vaja z vedrovko Štafetno vezanje vozlov Praktične vaje iz orientacije Topografski znaki Hitrostno zvijanje cevi Štafetno spajanje cevi na trojak Kontrolna točka je prostor v naravi, kjer ekipa izvede določeno vajo. Na kontrolno točko morajo priti vsi trije člani ekipe skupaj, pri pionirjih, pionirkah tudi mentor. S pripravo orodja za vajo lahko ekipe začnejo šele potem, ko je ekipa popolna. Pri prostorski razporeditvi kontrolnih točk je treba upoštevati dejavnik »orientacije«, kar pomeni, da morajo biti kontrolne točke postavljene tako, da ekipam omogočajo, da same izberejo najoptimalnejšo pot. Letos smo se na to tekmovanje pripravljali in na njem tudi sodelovali pionirji in pionirke ter mladinci in mladinke PGD Majšperk. Ker je bilo to tekmovanje tako za mladino kot za mentorje novo, smo se redno dobivali v gasilskem domu na vajah. Otrokom je koncept tega tekmovanja zelo všeč, saj poleg osnovnih gasilskih veščin zahteva tudi uporabno znanje iz orientacije. Naša gasilska zveza je bila organizator drugega tekmovanja v orientaciji, ki je 28. maja letos potekalo na Medvedcah. Udeležili smo se ga z dvema ekipama pionirjev, dvema ekipama pionirk in eno ekipo mladincev. S kar tremi ekipami smo si zagotovili mesto na regijskem tekmovanju, ki je bilo 10. septembra v Poljčanah. Na regijskem tekmovanju so se izkazali naši pionirji, ki so si z drugim mestom priborili mesto na državnem tekmovanju. Državno tekmovanje je 17. septembra potekalo na Golteh, sodelovalo je 32 ekip pionirjev 14 Gasilci pripravniki, gasilke pripravnice Postavitev orodja za vajo z MB Štafetna navezava orodja Praktične vaje iz orientacije Topografski znaki Hitrostno zvijanje cevi »V napad« iz cele Slovenije. Naši »novinci« so dali vse od sebe, po Golteh so tekli in izvedli vaje, kolikor hitro so zmogli, a konkurenca na državnem tekmovanju je bila zelo močna. Na koncu so osvojili 22. mesto. V gasilskem domu smo na ta uspeh zelo ponosni, ponosni smo tudi na vse ostale ekipe, ki so se letos prvič pomerile v takšnem gasilskem tekmovanju. Gasilska mladina je zelo posebna skupina gasilcev, s katero se moramo ukvarjati in jih poučevati vsi člani gasilskega društva. Ne tekmujejo le v vaji z vedrovko, pripravljamo jih tudi na kviz gasilske mladine, kjer spoznajo osnovne gasilske spretnosti, požarno preventivo, gasilsko opremo, seznanijo se s prvo pomočjo, vse skupaj pa se poveže s prijateljstvom, spoštovanjem in zabavo. Del znanja iz gasilskega kviza prenesemo na tekmovanje iz orientacije, kjer dodamo še gibanje v naravi in orientacijske spretnosti. Vabim vse otroke, mladostnike, ki ste željni novega znanja in izzivov, da se nam pridružite v gasilskih mladinskih vrstah. Vrata gasilskega doma so vam vedno odprta, lahko pa me pokličete na tel. št. 031 388 229 (Tamara). Z gasilskim pozdravom: NA POMOČ! Tamara KOKOT ŠTEVILKA 102 - DECEMBER 2016 Majšperčan PGD Majšperk v letu 2016 N a občnem zboru, ki je bil v začetku februarja, smo si zadali kar nekaj ciljev in nalog, ki jih moramo opraviti v letu 2016. Naši mladi gasilci so se pripravljali na kviz mladine, uspešno tekmovali in zastopali naše društvo. Takoj za tem so tekmovali v gasilski orientaciji in se uvrstili na državno tekmovanje. Zahvaliti se moramo Tamari ter njenim pomočnicam in pomočnikom, ki so vložili veliko truda v delo z mladino v našem društvu. Naši veterani so se spomladi podali na srečanje veteranov Dravinjske doline, ki ga je letos organiziralo PGD Oplotnica. Skupaj z mladino so tekmovali na medgeneracijskem tekmovanju v Stopercah. Tekmovali so na občinskem tekmovanju, udeležili so se pohoda na Kebelj ter druženja s starejšimi gasilci v mesecu decembru. Ob 1. maju smo gasilci tradicionalno postavili majsko drevo in se poveselili ob srečanju članov. Naši tekmovalni desetini sta se v letu 2015 kvalificirali na državno tekmovanje, ki je bilo 10. junija 2016 v Kopru. Člani B in članice A so vadili od februarja dalje in se pripravljali na državno tekmovanje. Ekipi sta bili zelo dobro pripravljeni, kar sta dokazali v Kopru, saj sta kljub dežju in slabemu vremenu zasedli dobra mesta. Člani B so med 54 ekipami dosegli 13. mesto in s tem zlato značko. Članice A pa med 52 ekipami 3. mesto in zlato značko. Članice so se s tem uvrstile v elitno druščino ekip, ki se bodo aprila potegovale za nastop na olimpijadi. V društvu smo zelo veseli tega uspeha, saj smo ostali v družbi najboljših ekip v Sloveniji. S 7 ekipami smo tekmovali na občinskem tekmovanju, ki smo ga organizirali skupaj z GZ Majšperk. Vse ekipe so se dobro pripravljale in dosegle dobre rezultate. Prav tako smo avgusta v okviru občinskega praznika organizirali tekmovanje MCM v počastitev Cirila Murka. Na tekmovanju je sodelovalo 13 ekip, ena s Hrvaške. Ob občinskem prazniku smo postavili šotor in na ta način pripomogli k praznovanju. V mesecu oktobru je poveljstvo skupaj z GZ Majšperk na našem terenu pripravilo občinsko vajo GZ. Zaključek obsežne vaje je bil pred OŠ Majšperk. V šoli in vrtcu smo izvedli vajo evakuacije. Članice so se udeležile srečanja članic podravske regije v Le- skovcu, posveta članic podravske regije na Ptuju, v mesecu novembru so organizirale srečanje članic GZ Majšperk. Sodelovale so na operativni vaji članic in operativni vaji GZ Majšperk. V mesecu novembru in decembru so organizirale ustvarjalne delavnice za naše najmlajše člane. Skupaj z otroki so pekle kekse in izdelovale božično-novoletne okraske, ki so jih lahko obiskovalci kupili na božičnem bazarju na Bregu. Pomagali smo tudi pri okraševanju smrekice pred občino. To je bilo samo nekaj naših aktivnosti, ki smo jih izvedli poleg rednih vaj ob petkih in intervencijah v letu 2016. Na tem mestu bi se radi zahvalili vsem našim sponzorjem, ki so nam pomagali v iztekajočem se letu na tekmovanju: Boris Šeliga, s. p., Martina Marčič, s. p., Drago Žnidarko s. p., Boštjan Fric – zavarovalništvo, Jože Žolger, s. p., Ivo Valand (Mercator). V letu 2017 naše društvo praznuje 90 let. Priprave na okroglo obletnico že potekajo. Čaka nas še veliko dela, da bomo ta visoki jubilej praznovali tako, kot si društvo zasluži. Našo obletnico bomo obeležili 26. avgusta z operativno vajo, slavnostno akademijo in gasilsko veselico. V letu 2017 vam želimo same lepe stvari. Predvsem pa se želimo zahvaliti vam, ki nas podpirate. Z gasilskim pozdravom »Na pomoč!« PGD Majšperk Spoštovane občanke in občani, z a nami je leto, polno doživetij, novih trenutkov in spominov. A kljub temu gasilci ostajamo isti, še vedno nas ženeta pomoč bližnjemu in prostovoljno delo. Naši pionirji so v letu 2016 ponovno postali prvaki v kvizu gasilske mladine, kar je rezultat trdega dela, ki je za mladino poučno in zanimivo. Na ŠTEVILKA 102 - DECEMBER 2016 tem mestu se želim javno zahvaliti vsem članom gasilskega društva za požrtvovalno delo v letu 2016, še posebej mentoricam in mentorjem, ki veliko svojega prostega časa posvečajo dobremu namenu. Vzgajati otroka v gasilskem duhu je vrednota, ki nas spremlja vse življenje. 15 Majšperčan Leto 2017 bo za naše gasilsko društvo posebno, saj praznujemo 70 let obstoja in aktivnega delovanja društva, ki se morda komu zdi nepotrebno, pa je daleč od tega. Društvo šteje več kot 100 članov, od tega kar 23 pionirjev oz. mladincev. Naša aktivnost je prepoznavna tako v kraju kot širše v občini. Že res, da smo majhni, vendar smo enotni ter željni aktivnega udejstvovanja, v prvi vrsti na področju operative, pa tudi na vseh drugih spremljevalnih področjih v gasilstvu in širše. Sami si v prihajajočem letu predvsem želimo, da bi realizirali izgradnjo prizidka, kar bo omogočilo nemoteno operativno pripravljenost ter boljše in kvalitetnejše delo z mladino. Sedanji prostori namreč ne zadoščajo, zato imamo opremo skladiščeno kar na treh različnih mestih. Verjamemo, da nam bo skupaj z vami to uspelo; v prvi vrsti seveda s pomočjo Občine Majšperk, ki nam stoji ob strani, za kar smo neizmerno hvaležni. Člani PGD Majšperk - Breg imamo v novem letu velike želje. Ker imamo veliko srce, verjamemo, da bomo te želje uresničili, v veliki meri predvsem z lastnim trdim delom in zagnanostjo, ki nas žene naprej. Tudi vam, drage občanke in občani, želimo, da vaše želje postanejo resničnost. Naj vam v prihajajočem letu služi zdravje in vas spremlja sreča, za vašo varnost pa se bomo še naprej trudili gasilci z Brega. NA POMOČ! Predsednik PGD Majšperk - Breg Kristijan Lovrenčič Mladina PGD Majšperk - Breg Ž e napisano, že brano. Pa vendar se nadaljuje. Na mladih svet stoji, pravijo. Naša mladina to brez dvoma potrjuje in velikokrat tudi presega. Mladina PGD Majšperk - Breg je znova dokazala, da z njo ni šale (morda je, a le v prostem času in ne »na dolžnosti«). Ko so gasilci, so gasilci z dušo in telesom, kar dokazujejo z zavidljivimi rezultati na vseh tekmovanjih. Enako kot je bilo zapisano že v prejšnji številki Majšperčana, tako se tradicija pisanja o nizih uspehov pionirjev in pionirk ter mladincev in mladink PGD Majšperk - Breg nadaljuje. Letos je gasilska mladina breškega PGD ponovno prejela najprestižnejšo lovoriko v kvizu gasilske mladine, saj so osvojili prvo mesto in tako pometli s konkurenco. Priprave so bile dolge in naporne, prenekateri dan na vajah je bil »dolgočasen«, saj je treba znanje enostavno osvojiti, to pa ne gre brez učenja in ponavljanja, ki zna biti monotono. Na srečo so v breškem društvu same špasne mentorice in seveda mentor, ki sive trenutke obarvajo s kakšno šalo, družabno igro ali pa preprosto s kakšno »neumno« izjavo, tako da se vsi skupaj od srca nasmejimo in glej ga, zlomka, motivacija za učenje se takoj dvigne, rezultati pa potem govorijo sami zase. Mladi v PGD Majšperk - Breg imajo voljo za učenje, osvajanje znanja in veščin, kar dokazujejo tudi s tem, da so bili v društvu opravljeni izpiti za čin pionirja ter izvedeno usposabljanje za veščino »bolničar«. Res je, da nas učenje spremlja na vsakem koraku, a kaj bi 16 brez zabave in sprostitve? Ne gre. Zato smo se odločili, da si po naporni sezoni lahko privoščimo večer sprostitve, veselja in smeha. In ni ga lepšega od otroškega smeha, ki se razlega po dvorišču gasilskega doma na Bregu. In bilo je. Ne enkrat. A tokrat z razlogom, ker se je mladina odločila, da si speče koruzo in pripravi družabni večer. Uspelo je. Črnih rok in sajasti okrog ust so otroci breške mladine klepetali ob ognju in pekli ter jedli koruzo. Ker zabava ni samo zabava, temveč zna biti zabava tudi resna stvar, so se mladi udeležili 80. obletnice PGD Stoperce. Formalnosti gredo mladini (dokazano) že sedaj od rok, čeprav – roko na srce – vsi vemo, da je otrokom zmeraj všeč drugi del (no ja, potihem je tudi nam odraslim – šalo na stran). V septembru so mladi PGD Majšperk - Breg kljub temu, da ŠTEVILKA 102 - DECEMBER 2016 Majšperčan se je začela šola, da so z vseh strani pričele pritiskati obveznosti, znova dokazali, da jih nič ne ustavi ali zmoti pri tem, kar želijo doseči. Znova so se izkazali na občinskem tekmovanju Gasilske zveze Majšperk, ki je potekalo 4. 9. 2016. Osvojili so 3. in 4. mesto v kategoriji pionirjev in znova napolnili vitrino v domačem društvu. Češnjo na smetani so društvu prinesle pionirke, ki so na 10. regijskem tekmovanju v orientaciji v Poljčanah 10. 9. 2016 osvojile 1. mesto in si tako prislužile vstopnico za državno tekmovanje v orientaciji na Golteh. V težkih pogojih so punce osvojile 22. mesto v kategoriji pionirk med 33 sodelujočimi ekipami v tej kategoriji. Bilo je že povedano, da se mladina PGD Majšperk - Breg rada druži in zabava, združujejo pa tudi prijetno s koristnim, zato so se v oktobru udeležili organiziranega izleta Gasilske zveze Majšperk in so z mentorji odšli v Maribor, kjer je bil organiziran kino dan ter obisk Gasilske brigade Maribor. Nadobudna mladina je z veseljem opazovala vozila, opremo in sam interier brigade, ki nudi povsem nekaj drugega kot lokalna prostovoljna društva. Profesionalci so mladini predstavili delovanje brigade, mladinci pa so imeli priložnost videti, kako izgleda odziv na interventni dogodek ter izvoz vozil. V decembrskem prazničnem vzdušju je PGD Majšperk - Breg organiziralo izdelavo voščilnic, k čemur smo povabili nadobudne gasilce iz sosednjega društva – PGD Stoperce. V celem popoldnevu marljivega rezanja, lepljenja, barvanja in seveda prijetnega druženja je pod majhnimi rokami nastalo veliko čudovitih božično-novoletnih voščilnic ter okraskov za smrečico. V društvu se zavedamo, da je v današnjem času veliko stvari povezanih s financami, zato smo se odločili, da svoje marljivo izdelane voščilnice in obeske ponudimo naprodaj na božičnem bazarju, kamor vas prisrčno vabimo. Želimo si, da se bazarja udeležite v čim večjem številu. Saj veste, več nas bo, bolj bo luštno. Mladina bo vsak prisluženi evro dvakrat obrnila ter ga koristno porabila za svoje delovanje, izobraževanja in usposabljanja ter seveda za udeležbo na tekmovanjih in opremo. Božični bazar bo potekal na parkirišču pred zdravstvenim domom na Bregu, v organizaciji Športnega društva Breg, in sicer v soboto, 17. 12. 2016, s pričetkom ob 17.00. Poskrbljeno bo tudi za živo glasbo. Pridite, ne bo vam žal. Breško prostovoljno gasilsko društvo sicer ni veliko, žanje pa velike uspehe z mladino, ki je dala društvu nov zagon in motivacijo za še bolj učinkovito delovanje in udejstvovanje. NA MLADIH SVET STOJI in PGD Majšperk - Breg tudi. Spoštovani bralci in bralke, upam, da vas je breška mladina prepričala s svojimi rezultati in marljivostjo. V imenu vseh mladih in mladih po srcu iz PGD Majšperk - Breg vam želim vesele božično-novoletne praznike, v novem letu 2017 pa obilo zdravja in sreče ter osebnega zadovoljstva. Andreja Černenšek, komentorica mladine PGD Majšperk - Breg ŠTEVILKA 102 - DECEMBER 2016 17 Majšperčan Aktivnosti Društva invalidov Majšperk in Kidričevo v jeseni 2016 V petek, 23. 9. 2016, je Društvo invalidov Majšperk in Kidričevo organiziralo že tradicionalni tridnevni vikend paket – rekreacijo na morju v Izoli. Vreme nam je bilo naklonjeno, saj je imela voda 23–24 stopinj, tako da so se tisti, ki jim voda ni bila premrzla, kopali v morju, drugi pa so se kopali v bazenih z ogrevano morsko vodo v hotelu Delfin. Naslednji dan, v soboto, smo se po zajtrku odpravili z avtobusom po nakupih in na ogled Trsta. Do popoldneva smo se vrnili v Izolo, tako da smo imeli še dovolj časa za kopanje in sprostitev in izkoristili še en prijeten dan. V nedeljo dopoldne so nekateri svoj čas izkoristili za sprehod in ogled Izole, drugi pa za kopanje. Po kosilu smo se z avtobusom zadovoljni odpeljali proti domu. V mesecu oktobru, bil je četrtek, 20. 10. 2016, je društvo organiziralo nakupni izlet na Madžarsko, v Lenti in Letenje. Zanimanje med člani je bilo precejšnje, saj je bil avtobus polno zaseden. Na poti domov smo se ustavili v Noršincih, kjer smo ob dobrem kosilu zaključili izlet in se odpravili proti domu. Bil je lep sončen novembrski dan, petek, 18. 11. 2016, ko je društvo organiziralo ogled razstave CASTLES v šotoru pri Čateških toplicah. To je unikatna svetovna razstava miniaturnih gradov in trdnjav Mali grad. Razstava se razprostira na površini 1500 kvadratnih metrov. Gre za prvi tovrsten projekt v celotni Evropi, v katerem je predstavljenih 15 maket gradov iz 13 držav sveta. Po ogledu razstave smo se odpeljali do Čateških toplic, kjer smo imeli kopanje – rekreacijo v zimski termalni rivieri. Po kopanju, ki je bilo prava sprostitev za dušo in telo, se je prileglo kosilo v Brežicah. V popoldanskih urah smo zaključili druženje in se napotili proti domu. Čas neizmerno hitro beži in že je tu mesec december, zadnji mesec v letu, ki je poln pričakovanj in obdarovanj. Srečanje invalidov, zaključek aktivnosti v letu 2016, imamo 10. 12. 2016 v gostišču PEM Straža pri Oplotnici. Ker je tu predbožični čas, poln luči in upanja, bomo obiskali in obdarili člane našega društva, bolne in socialno ogrožene. Vsem članicam in članom Društva invalidov Majšperk in Kidričevo želim vesele božične praznike ter srečno, predvsem pa zdravo leto 2017. DI Majšperk in Kidričevo Jože Rober Senegalska delegacija na delovnem obisku v Majšperku V torek, 25. 10. 2016, smo bili v sejni sobi Občine Majšperk priča podpisu pogodbe med AP in AJM Senegal za dobavo solarnih hišk; potekala je tudi tiskovna konferenca. Predstavnike AP in AJM Senegal je sprejela tudi županja Občine Majšperk dr. Darinka Fakin. Po poslovnem kosilu so se vsi zbrali še v podjetju AP na Bregu, kjer je sledila še predstavitev podjetja Nigrad in Mark. Nataša Letonja 18 Utrinek s tiskovne konference ŠTEVILKA 102 - DECEMBER 2016 Majšperčan Pregledovanje dojk - predavanje V sredo, 9. novembra 2016, sta delavki UKC Maribor izvedli predavanje o samopregledovanju dojk. Tega predavanja se je udeležilo tudi kar nekaj naših občank, katerih odziv je bil že na samem predavanju in po njem zelo pozitiven. Nataša Letonja Ustvarjalni konec leta v KUD Majšperk V KUD Majšperk imamo zelo radi konce leta. Takrat še posebej radi prirejamo delavnice, ki se jih na naše veselje vsako leto udeleži vedno več ljudi. Začeli smo zadnji vikend v novembru, ko smo se družili v veroučni učilnici ob izdelavi adventnih venčkov. Z njihovo izdelavo vsako leto pomagamo Župnijski Karitas, saj so prostovoljni prispevki, ki jih ljudje dajo za venčke, namenjeni Karitas. Zahvaljujemo se vsem, ki so prispevali material, saj smo ponovno poskusili izdelati venčke iz naravnih materialov. Mogoče je sosedova živa meja ravno zato obrezana, mi pa smo lahko naredili veliko venčkov. Z radostjo v očeh pa smo opazovali otroke, ki so izdelovali venčke, saj nas vsako leto znova presenetijo z izvirnostjo. Na naslednji delavnici smo izdelovali voščilnice. Vsakič poskusimo najti kakšen nov način izdelave ali nek nov motiv, s katerim popestrimo voščilnice. Letos smo se odločili, da se hočemo znebiti starih gumbov, ki se nam valjajo doma po predalih, in nastale so lepe voščilnice, ki smo jih zelo hitro in lahko izdelali. Sledila je še delavnica, na kateri smo si članice poskusile polepšati »orodje«, s katerim vsakodnevno rokujemo. To so naše kuhalnice, lesene deske za rezanje, valjarji itn. Vanje smo vžgale majhne rožice, kakšno misel ali kar koli drugega, kar nam je prišlo na misel. Naredile smo všečne izdelke, primerne tudi za obdarovanje. Na ogled in v nakup smo jih skupaj z voščilnicami ponudile na sejmu, ki je potekal ob krasitvi jelke pred občinsko stavbo, ki nam jo vsako leto polepšajo otroci in vzgojiteljice vrtca. Franja Sagadin KUD Majšperk Miklavžev večer 2016 P rišel je in razveselil otroke – sveti Miklavž. Miklavž je gotovo eden najbolj priljubljenih svetnikov, še posebej pri otrocih, ki ga vsako leto z veseljem, pa tudi s kančkom strahu težko pričakujejo. Na večer pred svojim godom vedno pride tudi v naše kraje; pridne nagrajuje, poredne pa prepusti kazni svojih spremljevalcev, parkeljnov. ŠTEVILKA 102 - DECEMBER 2016 V Kulturno-umetniškem društvu Majšperk smo Miklavžev večer za predšolske otroke občine Majšperk tokrat priredili že dvaindvajsetič. Otroci so ga pričakali v dvorani KPC Majšperk, v ponedeljek, 5. decembra 2016. Najprej so slišali pesmici, ki ju je zapel Miklavžev zborček, nato pa so si ogledali še igrico »Škratek Prehladek«, ki so jo pripravile 19 Majšperčan vzgojiteljice iz vrtca Majšperk. Potem pa je prišel trenutek, ki so ga otroci nestrpno čakali. Mednje je stopil sveti Miklavž s svojim spremstvom, otroke nagovoril in jih podučil, da je treba ubogati, biti dober, pomagati, nato pa jim je razdelil lepa darila. Priložil pa je tudi šibo – za vsak slučaj! Darila so Miklavžu pomagali kupiti posebni dobrotniki, ki se jim v Kulturno-umetniškem društvu Majšperk iz srca zahvaljujemo: - Občina Majšperk, - Lilimed, d. o. o., - Prevozništvo Drago Žnidarko, s. p., - Lesna dejavnost Marjan Avguštin, s. p., - Elektro storitve Branko Kodrič, s. p., - Krovstvo - kleparstvo Robert Vek, s. p., - Zavarovalne storitve Boštjan Fric, s. p., - Gradbena mehanizacija Jožef Žolger, s. p., - Picerija Špajza, Janez Vuk, s. p., - Premični gostinski obrat Dejan Žafran, s. p., - Komunalna infrastruktura Dejan Vuk, s. p., - Računovodstvo Mateo Šilovinac, s. p., - Računovodstvo Ida Lorber, s. p., - Zobozdravstvena ambulanta Velemir Trifunac, s. p., - Prevozništvo Karl Pajnkiher, s. p., - ACD DECIAL, d. o. o., - RDPOT, d. o. o., - Keramičarstvo Stanislav Emeršič, s. p., - Frizerski atelje Brico in Kozmetični salon Bos, BOS, d. o. o., - Lekarne Ptuj, - Svit Zolar, d. o. o., - Avtoprevozništvo Roman Pajnkiher, s. p., - Pekarna Mili, d. o. o., PE Majšperk - Breg, - Mizarstvo Vojko Tajhmajster, s. p. Otroštvo tako hitro mine in lepo je, če lahko otrokom pričaraš posebne trenutke, ki se jih bodo nekoč z radostjo spominjali. Veseli in hvaležni smo, da lahko skupaj z vsemi sponzorji ohranjamo spomin na svetega Miklavža. Branka Vedlin KUD Majšperk KS PTUJSKA GORA S poni ekspresi na žegnanje na Ptujsko Goro V eliko je takih med nami, ki so ali smo ljubitelji starodobnikov, a malo je takih, ki z njimi obiščejo žegnanje na Ptujski Gori. Na državni in verski praznik 15. 8. 2016, ko veliko Slovencev roma v znana slovenska verska središča, so tudi ljubitelji starih mopedov poni ekspres priromali k nam na Ptujsko Goro, in sicer iz 20 Jakobskega Dola. Za sabo so torej imeli kar dolgo pot. Preden so se poslovili s Ptujske Gore, so se še fotografirali z gospo županjo dr. Darinko Fakin. Domačini pa smo jim zaželeli srečno pot nazaj in jih povabili na našo razstavo starodobnikov. Turistično društvo Ptujska Gora ŠTEVILKA 102 - DECEMBER 2016 Majšperčan Trgatev na Ptujski Gori V inska trta, najstarejša vinorodna trta, ki je posajena ob Starotrški hiši na Ptujski Gori, je obrodila svoje sadove. V lepem oktobrskem popoldnevu so se na pobudo skrbnika vinske trte, g. Rada Rodoška, zbrali v »vinogradu starotrške trte« ter opravili trgatev grozdja. Nataša Letonja Tradicionalno martinovanje na trgu Ptujske Gore S veti Martin, ki iz mošta naredi vin! Tako kot vsa leta poprej je tudi letos Turistično društvo Ptujska Gora skupaj z Društvom vinogradnikov in sadjarjev Majšperk ter Društvom žena Tisa Ptujska Gora pripravilo tradicionalno martinovanje na trgu Ptujske Gore, in sicer zadnjo Martinovo nedeljo, 13. 11. 2016, ob 11. uri. Po končani 10. sveti maši je začetek druženja naznanil harmonikar g. Ivan Kojc. Sledil je pozdravni govor predsednice Turističnega društva Ptujska Gora ge. Tanje Leskovar in predsednika Društva sadjarjev in vinogradnikov Majšperk g. Zvonka Marčiča. V kulturnem programu OŠ Ptujska Gora so nam Alex, Sara in Klara deklamirali pesem, vsi otroci pa so zapeli pesem Šmentana muha z Dominikom Polajžerjem na harmoniki. Program so popestrili člani KUD Majšperk in DVS Majšperk s pesmima in s humorističnim vložkom Franček in Micika. Ob tej priložnosti nas je obiskal tudi 15. princ karnevala Bertold Draneški mag. Rajko Jurgec z aktualno ptujsko vinsko kraljico Urško Repič. Oba sta nas pohvalila, da ohranjamo lepo staro navado martinovanja. Sledila je zahvala ge. županje dr. Darinke Fakin vsem organizatorjem. Po kulturnem programu je bil na vrsti blagoslov mladega vina, ki ga je opravil p. Martin. Po blagoslovu je bila za vse navzoče pokušina mladega vina in sladkih dobrot. Vino so pridelali in prispevali vinogradniki iz občine Majšperk, dobrote pa sta pripravila Društvo žena Tisa in Turistično društvo Ptujska Gora. Ker se v jesenskem času k rujni kapljici poda kostanj, je bilo poskrbljeno tudi zanj. Za konec programa pa sta zaigrala g. Ivan Kojc in Dominik Polajžer. Ob sončnih žarkih in dobrotah smo se družili vse tja do poznih popoldanskih ur. Vsem še enkrat iskrena hvala. Za darovane dobrote se zahvaljujemo ge. Veri Sagadin, Kmečki pekarni Marija Metličar s.p. iz Zg. Jablan in Gostilni pri kostanju Jakob Svenšek s.p. s Sel. Naslednje leto pa ponovno vabljeni na pokušino mladega vina. Turistično društvo Ptujska Gora Društvo žena Ptujska Gora Društvo vinogradnikov in sadjarjev Majšperk Foto: Stojan Kerbler ŠTEVILKA 102 - DECEMBER 2016 21 Majšperčan Zahvalna nedelja na Ptujski Gori L etošnja zahvalna nedelja je bila na Ptujski Gori malo drugačna kot ponavadi. Pri maši ob desetih se nam je pridružil škof msgr. Alojzij Cvikl, saj je bil to tudi dan, ko so se zaprla sveta vrata ob letu usmiljenja, ki smo ga obhajali. Celo leto so nas tako ali drugače spremljale misli o usmiljenju. Nadškof je pri pridigi poudaril, da se mora »leto usmiljenja nadaljevati tudi v našem vsakdanjem življenju« – še naprej izkazujmo usmiljenje drugim, pa tudi sebi. Ta nedelja pa je bila posebna še zaradi nečesa drugega. Domači pevski zbor Magnifikat si je že dolgo časa želel izvesti mašo Ubalda Vrabca z orkestrom. Zahvalna nedelja se nam je zdela pra- va priložnost za to – s pesmijo smo se hoteli zahvaliti za vse dobro, ki ga prejemamo. K sodelovanju smo povabili mladinski zbor in simfonični orkester Zasebne glasbene šole v samostanu sv. Petra in Pavla, nekatere druge pevce in glasbenike ter soliste: p. Janeza Ferleža, Sandro Vidovič Mlakar in Karmen Ivančič. Tako je Bogu v čast zapelo in zaigralo 80 glasbenikov pod vodstvom dirigenta Petra Gojkoška, ki je napisal tudi domala vse priredbe izvedenih skladb. Za marsikoga je bila izkušnja prepevanja v tako velikem zboru z orkestrom prva tovrstna izkušnja, za vse pa lepo doživetje. Veliko nam je pomenilo, da smo enkrat pri bogoslužju sodelovali tudi malo drugače. Pri maši je sodeloval tudi župnijski otroški pevski zbor pod vodstvom Irene Kropec. Po maši smo se vsi pevci in glasbeniki zadržali na pogostitvi, ki jo je pripravilo Društvo žena Tisa, ter tudi tako tkali nove vezi. Ob tej priložnosti se zahvaljujemo patrom in županji dr. Darinki Fakin za podporo pri izvedbi projekta, pridnim ženskim rokam, ki so pripravile in spekle vse dobrote ter jih postregle, gospe Nadi Vinkler, vsem, ki ste žrtvovali čas, da ste nam pomagali pri »fizičnih« delih (prenašanje praktikablov, skrb za prevoz orgel …), predvsem pa hvala Petru Gojkošku za ves trud, ki ga je vložil. Hvala seveda tudi vsem pevcem in glasbenikom, ki so zapeli in zaigrali skupaj z nami. Upamo, da bomo kaj podobnega še kdaj ponovili, saj je takšno doživetje nedvomno obogatilo nas, pa tudi vse tiste, ki so prišli k maši. Barbara Rodošek Župnijska Karitas na Ptujski Gori »Samo ena je pot do sočloveka: pot srca. Vse druge poti so ovinki.« (Phil Bosmans) G eslo letošnjega tedna Karitas se je glasilo V objemu dobrote in je močno povezano s svetim letom usmiljenja, ki nam želi približati resnico, da je Bog tisti, ki nas ljubi, sprejema, čaka in vabi vse ljudi v svoj objem. In ravno božji objem je tisti, ki zdravi, tolaži in prinaša novo upanje. 22 Kaj pomeni biti v objemu dobrote, se ne moremo naučiti iz knjig. Mnogim je dano, da to izkusijo doma v družini, mnogi so za to prikrajšani in ravno njim lahko sodelavci Karitas ponudimo objem, jih sprejmemo in z dejanji pokažemo, da so vredni vsega spoštovanja. Slovenska Karitas, pa tudi Župnijska Karitas Ptujska Gora, vsako leto uspe pomagati številnim družinam. Letos smo veliko pomoči namenili družinam v stiski. Brez vaše dobrote, ŠTEVILKA 102 - DECEMBER 2016 Majšperčan Kot vsa leta doslej smo se v ŽK Ptujska Gora odzvali pozivu Slovenske Karitas in prodajali sveče ob vseh svetih. Izdelali smo tudi adventne venčke. Znesek od prodaje sveč in adventnih venčkov bo namenjen pomoči potrebnim. Smo v adventnem času, ko je v naših družinah adventni venec, simbol večnosti in neskončnosti. Zelenje, ki ga obdaja, je simbol upanja, sveče pa so simbol svetlobe – luči Boga, ki prihaja na svet preko svojega Sina. Vsako nedeljo sveče, druga za drugo, v nas budijo upanje in pričakovanje, mir, veselje in ljubezen. brez vaših darov pa bi bili tudi prostovoljci Karitas mnogokrat brez moči. Odvisni smo od tega, kar nam podarite, da s tem lahko pomagamo. Hvala, da imate odprto srce in vidite človeka v stiski. V imenu ŽK Ptujska Gora, predvsem pa v imenu vseh, ki ste jim pomagali, se iskreno zahvaljujemo. Želimo vam blagoslovljene božične praznike, v letu 2017 pa naj bo vaše življenje prepleteno z objemi dobrote in usmiljenja, ki – kot pravi papež Frančišek – biva v srcu vsakega človeka, ko z iskrenimi očmi pogleda brata, ki ga sreča na življenjski poti. Sodelavci Župnijske Karitas Ptujska Gora Največji in najlepši adventni venec v občini A dventni čas je čas pred božičem in je v bogoslužju namenjen pričakovanju Jezusovega rojstva. Zato smo se v Turističnem društvu Ptujska Gora odločili, da bomo pod našo baziliko Matere Božje naredili adventni venec okrog lipe, ki bo vsakogar spominjal, da prihaja čas božiča, Jezusovega rojstva, čas družine, hkrati pa bo tudi olepšal trg na Ptujski Gori. S skupnimi močmi smo člani društva in podporni člani na lepo četrtkovo dopoldne, 24. 11. 2016, napletli kovinsko ogrodje venca, ki ima premer 3,20 m, ki nam ga je pripravil g. Milan Predikaka. Zelenje sta nam pripeljala naša člana g. Ernest Likavec in g. Rado Rodošek. Za osvetlitev štirih svetilk je poskrbel g. Franc Černenšek. Naše druženje ob adventnem vencu smo nadaljevali na prvo adventno nedeljo, 27. 11. 2016, po osmi sveti maši, ko smo prižgali prvo adventno luč in blagoslovili venec, kar je opravil p. Roman ob prisotnosti domačih faranov in ge. županje dr. Darinke Fakin. Vsem, ki ste na kakršen koli način pomagali pri izdelavi in pletenju adventnega venca na Ptujski Gori, se iskreno zahvaljujemo in vas naprošamo za vašo pomoč naslednje leto. Turistično društvo Ptujska Gora Miklavževanje za starejše nad 80 let na Ptujski Gori M esec december je mesec praznovanj. Začne in konča se s tremi dobrimi možmi: Miklavžem, Božičkom in dedkom Mrazom. V Društvu žena Tisa Ptujska Gora smo se v okviru programa Starejši za starejše odločili, da bomo enega od teh praznikov preživeli skupaj s starejšimi nad 80 let. Odločili smo se za Miklavža, ki je v otroštvu razveseljeval starejše – zakaj jih ne bi še v starosti? Dan smo namenili obujanju ŠTEVILKA 102 - DECEMBER 2016 spominov na njihovo otroštvo in ohranjanju starih običajev. Tako smo 6. decembra, na dan sv. Miklavža, vse starejše nad 80 let povabili v dom krajanov in gasilcev na praznovanje. Pripeljali so jih svojci, nekatere, ki niso imeli prevoza, so pripeljale prostovoljke, ki delujejo v projektu. Zbralo se je 35 starejših, nekateri se zaradi bolezni srečanja niso mogli udeležiti; vse te smo z Miklavževim darilom obiskale na domu. 23 Majšperčan Srečanje so s kulturnim programom popestrili učenci podružnične šole Ptujska Gora pod vodstvom učiteljice Petre Dolenc. Zaigrali so na stare inštrumente ter zapeli, zaigrali so tudi igrico. Zabavali sta nas Lizika in Cilika iz Haloz (Zdenka Golub in Marija Repinc), ki sta predstavili obisk prostovoljke pri starejših. Na harmoniko je zaigral Jože Šerbak. Sledil je prihod Miklavža v spremstvu angelov. Bil je zelo radodaren in je obdaril vse v dvorani. Prostovoljke smo postregle s kosilom, pecivom in pijačo. Po kosilu so se starejši precej razživeli, med sabo poklepetali, obujali spomine, vmes pa sta jih s svojim humorjem zabavali Cilika in Lizika. Vzdušje je bilo zares prijetno. Ko so odhajali, smo na obrazih starejših opazile zadovoljstvo. To je bilo veliko plačilo za nas prostovoljke. Srečanja sta se udeležila županja dr. Darinka Fakin in predsednik KS Ptujska Gora Jože Šerbak. Emica Rodošek Kostanjev piknik na Dvoršni B ila je lepa oktobrska sobota. Vaščani zaselka Dvoršna smo si rekli: »Bodimo 'zadeti' od svežega zraka in lepot narave,« zato smo se zbrali na kostanjevem pikniku v naravi. Vaščani Dvoršne smo že tradicionalno znani po pristnem medsebojnem druženju. Mnogi bi se strinjali, da je lahko kostanjev piknik izredno zanimiva prireditev, ki nas poveže z naravo in ponese v neke druge, bolj pristne čase. Za kostanjev piknik potrebujemo kostanj – tega je bilo letos v izobilju. Vsi prisotni in vsi tisti, ki so prišli naknadno, smo skoraj do onemoglosti uživali v slastno pečenem kostanju. Tudi okus mamljivo pečenih klobas in druge kulinarike (domače peke) ni manjkal. Poskusili smo mošt letošnje trgatve. Proti večeru je postalo hladno, zato smo se poslužili »dumping« metode kuhanega vina, torej so bili vsi pogoji za dobro voljo izpolnjeni. Vaščani smo preživeli lepo popoldne in večer v dobri družbi, ob smehu in sprostitvi od vsakodnevnih težav. Na pikniku ni manjkalo niti izobraževanja v stilu 'malo zares ali za hec', strokovno se je pokomentiralo vsako prineseno vino oz. mošt ter lastniku podalo strokovno oceno in napotek za izboljšanje okusa vina. Marija Vindiš Jubilanti v Društvu upokojencev Ptujska Gora V zadnji četrtini letošnjega leta so jubilanti, člani našega društva, praznovali svoje visoke jubileje. Najprej je 15. 10. 2016 svojo devetdesetletnico slavil g. Karel Rober s Ptujske Gore. Bil je med pobudniki za ustanovitev 24 društva in tudi njegov prvi predsednik. Ob prazniku krizantem, 1. 11. 2016, je svojo devetdesetletnico praznovala gospa Leopoldina Vodušek s Podlož, ki je zelo ponosna na svojih 15 vnukov in pravnukov, ki se jih ob ŠTEVILKA 102 - DECEMBER 2016 Majšperčan vsakem obisku zelo razveseli. Na katarinino, 25. 11. 2016, pa sta visok jubilej praznovala dva para – jubilanta, ki sta si zvestobo obljubila pred 65 leti in sta tako letos praznovala železno poroko. Najprej smo obiskali Mileno in Leopolda Vinklerja na Slapah, nato pa še Slavico in Jurija Kokola na Ptujski Gori. 30. 11. 2016 pa je v krogu svoje družine praznovala devetdesetletnico gospa Lucija Krivec, ki smo jo obiskali na njenem domu na Podložah. Pred petdesetimi leti pa sta si zvestobo obljubila tudi Ljudmila in Franc Karneža s Ptujske Gore. Zlato poroko sta praznovala 3. 12. 2016, predstavniki društva smo ju obiskali in jima zaželeli vse najlepše. Vsem jubilantom še enkrat želimo mnogo zdravja, sreče in razumevanja v krogu najbližjih. Ljudmila in Franc Karneža Upravni odbor Društva upokojencev Ptujska Gora Daniel Uran Karel Rober Slavica in Jurij Kokol Leopoldina Vodušek Lucija Krivec ŠTEVILKA 102 - DECEMBER 2016 Milena in Leopold Vinkler 25 Majšperčan KS STOPERCE Etnografska sekcija KPD Stoperce v drugem delu leta 2016 D eveto leto zapored smo v nedeljo pred prazničnim 15. avgustom v Meniku postavili klopotec. Standardna ekipa z vodjo dogodka Rudijem Jernejškom je tudi letos obeležila ta lep običaj. Klopotec naznanja jesen in potem dobra dva meseca ob ugodnem vetru prepeva svojo pesem. Seveda ob tem po najboljših močeh odganja ptiče in varuje grozdje v vinogradu. Po končanih trgatvah, konec oktobra, klopotec pospravimo na varno do prihodnjega leta. Da je še bolj veselo, nam obakrat zaigra Stoperška banda. V mesecu oktobru pa smo se z veseljem odzvali na povabilo naše šole in sodelovali v šolskem projektu Dediščina gre v šolo. Izdelovali smo »pušle«, kakršne v našem kraju nesemo v cerkev k blagoslovu na cvetno nedeljo. Martin Bogme, Franc Jernejšek in Marjanca Kamenšek smo se prav prijetno počutili med našimi nadebudnimi šolarji. Marjanca Kamenšek Da ne bomo pozabili P evke ljudskih pesmi KPD Stoperce so neutrudne zbiralke in ohranjevalke pevskega ljudskega izročila, šeg, navad, običajev in opravil na vasi. 23. septembra so v Travnem Potoku (na Kupčinjem Vrhu) pripravile »kožuhaje«. Koruzno klasje, ki so ga prej pomagale ročno potrgati, je čakalo »kožuhače« na obilnem kupu na Golobovem hlevskem dvorišču. Začetek je bil bolj redkobeseden, saj je bil zaseden le kak 26 »štokrli« okrog kupa. Potem pa se je, skupaj z županjinimi, nabralo kar 34 parov pridnih rok. Spretno smo trgali »kožuhovno« in pazili, da smo pustili dovolj listov za vezanje. Med prenašanjem težkih »korp« na »svisle« ni manjkalo ne šal ne lepih starih pesmi. Le »pikecov« ni našel nobeden dovolj, da bi lahko šel spat. Ko pa je še Jože Novak raztegnil meh, niso bili prsti nič več utrujeni. Klasje je bilo končno obešeno, ŠTEVILKA 102 - DECEMBER 2016 Majšperčan drugo razsipano, dvorišče pospravljeno, le še po mehkem ličju se je bilo treba povaljati med pijačo in smehom. Kot se spodobi, je pridnemu delu sledila slastna večerja domače gospodinje Nade: kurja obara in »ogjišni štrukli«, komu to ne bi teknilo? Poslovili smo se s pesmijo in z obljubo, da se še dobimo ob takšnih opravilih, da ne bodo pozabljena. Vera Planinc Otvoritev asfaltiranega odseka ceste Kupčinji Vrh–Puše V saka nova investicija je pomembna pridobitev tako za kraj kot tudi za občino. Priča takšnemu dogodku smo bili 8. oktobra 2016 v KS Stoperce, kjer je potekala slovesnost ob otvoritvi asfaltiranega odseka ceste Kupčinji Vrh– Puše v dolžini 1040 m. Domačini so si že dolgo časa prizadevali za modernizacijo tega odseka. V letu 2015 so se začeli dogovori z Občino Majšperk. Sledile so odmere zemljišč in za leto 2016 je Občina Majšperk modernizacijo odseka vključila tudi v proračun in zagotovila finančna sredstva za njeno izvedbo. Na pomlad so domačini začeli pripravljati in čistiti traso. Družini Marjana Koresa in Cveta Koreza sta morali vložiti veliko dela, saj cesta poteka ob gozdu, zato je bilo treba posekati veliko dreves in očistiti grmičevje. Pri delu so jim priskočili na pomoč tudi sosedje. Izvajalec del je bilo Cestno podjetje Ptuj, d. d., podizvajalec za pripravo tampona pa Jože Žolger, s. p. Na slovesnosti ob otvoritvi so bili poleg domačinov prisotni še naslednji gostje: županja dr. Darinka Fakin, direktor občinske uprave g. Matic Šinkovec, svetniki in svetnice Občine Majšperk, predsednik Krajevne skupnosti Stoperce, g. župnik ter predstavnik izvajalca in podizvajalca del. Slovesnost je na sproščen in hudomušen način povezoval Primož Korez. Zaupal nam je, da so mladi »sprobali« to cesto že z rolerji, rolko, kolesi in motorjem, ter obljubil, da se bodo po njej vozili previdno. Enako pa naprošajo tudi odrasle, ki se bodo po njej vozili z drugimi prevoznimi sredstvi. V kulturnem programu so nastopili: pevke ljudskih pesmi KPD Stoperce in harmonikar Jože Novak. Ob tej priložnosti sta zaplesali tudi edini dekleti v njihovi »ulici«, Urška in Nely. Predsednik gradbenega odbora g. Marjan Kores je v nagovoru povedal, da so končno dočakali to, kar so si želeli že leta in leta. Asfalt je bil njihova želja in te sanje so sedaj postale resničnost. Po nagovoru županje je sledil še blagoslov ceste, ki ga je opravil domači župnik g. Ciril Čuš. Za konec smo se po novi cesti sprehodili do Koresove domačije, kjer so domačini pripravili pogostitev za vse udeležence slovesnosti. V imenu gradbenega odbora še enkrat iskrena zahvala ge. županji, direktorju občinske uprave, svetnikom in svetnicam Občine Majšperk ter vsem, ki so pomagali pri izvedbi del. Peter Kitak, predsednik KS Stoperce ŠTEVILKA 102 - DECEMBER 2016 27 Majšperčan KORK Stoperce je priredila srečanje starejših krajanov T ovrstno srečanje je pod okriljem Krajevne organizacije RK v Stopercah že tradicionalno. Letos smo se družili zadnjo soboto v mesecu oktobru. Tako kot je že v navadi, se za ta dogodek angažiramo člani upravnega odbora RK in sami poskrbimo za to, da je srečanje čim bolj prijetno, doživeto in veselo ter da lahko vsak starostnik ujame svoj trenutek, se razvedri in podeli življenjske preizkušnje. Srečanje se je tudi tokrat pričelo s sveto mašo v farni cerkvi sv. Antona Puščavnika. Letos je trpeče in preizkušene krajane, zaradi odsotnosti domačega duhovnika, z besedami bodril in krepčal p. Benjamin Mlakar. Ob vsakodnevnih preizkušnjah pride še kako prav beseda tolažbe, upanja ter vera, da ima v življenju vse svoj namen. Zavedati se je treba, da na tej poti nismo sami. V tem duhu se je srečanje nadaljevalo v domu krajanov, kjer je sledil kratek kulturni program, za katerega so poskrbeli učenci OŠ Stoperce, ljudski pevci Prešmentani faloti in ljudske pevke KPD Stoperce. Ob dobri volji, pesmi in klepetu je čas vse prehitro mineval. Ob skromnem kosilu in druženju je bilo obujenih veliko starih spominov, veselega klepetanja, izmenjave izkušenj, doživetij, zaupanja stisk in bolečin, in ko ob vsem tem čas tako hitro mineva, je človeku kar žal, da je takšno srečanje le enkrat letno. Sicer pa so pred nami prazniki, ki nam bodo ponovno omogočili stike in srečanja. Ob tej priložnosti želim vsem starejšim krajanom čim več topline in lepih doživetij, da ne bi čutili osamljenosti, predvsem pa zdravja, da se bomo prihodnje leto ponovno srečali na tem našem letnem srečanju. Predsednica KORK Angela KITAK Martinov pohod v Stopercah: »Gremo mlado vino probat!« E tnografska sekcija KPD Stoperce je kot svoj »zadnji« dogodek v letošnjem letu organizirala pohod. Z obvestilom na občinskem prireditveniku in tudi s posebnimi letaki, ki so jih naši krajani dobili po pošti, smo želeli privabiti širši krog ljudi. Na Martinovo nedeljo, 13. 11., smo se ob 13. uri zbrali pred »faroško kletjo« v Stopercah. Kot verjetno veste, smo v letošnjem letu zaključili z večletno obnovo našega župnišča, ki je zdaj res lepo urejeno in pravi ponos kraja. Že pred leti pa je bila urejena tudi »faroška klet«. In želimo si, da ti objekti ne bi služili zgolj ogledu od daleč, ampak bi povezovali in združevali ljudi ob najrazličnejših dogodkih. Lepa sončna nedelja in čisto narahlo s snegom pobeljena pokrajina sta nas kar vabili na pot. 28 ŠTEVILKA 102 - DECEMBER 2016 Majšperčan Vsak pohodnik je dobil svoj degustacijski kozarec s Slomškovo: »Sladko vince piti, to me veseli, dobre volje biti svoje žive dni …« je lepo pogostila z domačimi dobrotami, mladim vinom iz brajd in tudi domačim jabolčnikom. Malo smo poklepetali, pohod pa nadaljevali do Sledičevega križa. Tam so nas s pesmijo pričakale ljudske pevke KPD Stoperce, spili smo kavico, se fotografirali in celo kepali. Ker pa so novembrski dnevi zelo kratki, smo morali nadaljevati pot. Logična izbira je bil seveda Fiderški vrh, kjer je dom družine Lorber; postanek v njihovi kleti je bil obvezen. Za god pa smo voščili tudi gospodarju Martinu. Kar težko se je bilo posloviti. Sledil je le še spust v dolino do župnišča, kjer je blagoslov mladega vina opravil naš g. župnik Ciril Čuš. Za veselo vzdušje so zaigrali člani Stoperške bande in zapele naše domače ljudske pevke. V sodčku za blagoslov je bilo nalito vino iz Jeričeve oziroma »slepeške kleti« in z njim smo nazdravili ob koncu. Ko se je že zvečerilo, smo se umaknili v toplo zavetje »faroške kleti«, si zapeli in se o marsičem pogovorili. Najlepša hvala vsem, ki ste nas tako lepo sprejeli in pogostili. Ponosni smo na vse vas, ki tako nadaljujete gostoljubno tradicijo prednikov in skrbite tudi za stavbno dediščino. Vse obiskane kleti nosijo častitljive stare letnice gradnje, najstarejša je iz leta 1843. In smo šli: najprej do Klučic, kjer sta nas Anton in Frančka pogostila z mladim vinom in pravo domačo »gobonco« (gibanico). Pot smo nadaljevali do Gnanega vrha, pri »gurji kleti« smo imeli postanek številka dve. Družina Hronek nas Za etnografsko sekcijo: Marjanca Kamenšek Fotografije: Anica Rejec Cecilijin koncert v Stopercah P evke ljudskih pesmi KPD Stoperce smo 25. novembra 2016 v Stopercah že šesto leto zapored gostile pevce ljudskih pesmi in godce ljudskih viž. V času, ko goduje sv. Cecilija, ki je zavetnica pevcev, organiziramo srečanje ljubiteljev ljudskega izročila. Letos smo prisluhnili 13 skupinam, ki že vrsto let ohranjajo izročilo naših prednikov. Pravijo, da človek to, kar čuti v sebi, pokaže navzven. Nastopajoči so nas navdihnili s čuječnostjo, dobrovoljnostjo in dobrohotnostjo. S pesmimi in melodijami so v nas vzbudili spomine na čas, ki ŠTEVILKA 102 - DECEMBER 2016 gre prehitro mimo nas. Ob pesmi, glasbi in besedi je petkovo popoldne še prehitro minilo. Zahvaljujemo se vsem nastopajočim, ki so nas z veseljem do petja in igranja navdihnili in nam pričarali veselo vzdušje. Zahvala gre tudi vsem obiskovalcem, ki nas nagradite s svojo prisotnostjo. Z željo, da se prihodnje leto spet snidemo v tolikšnem številu, vam pevke ljudskih pesmi KPD Stoperce kličemo srečno in vam želimo prijetne prihajajoče praznike. Nada Golob 29 Majšperčan Ustvarjalna delavnica KPD Stoperce Č lani ustvarjalne sekcije Kulturno-prosvetnega društva Stoperce smo v soboto, 26. 11. 2016, izvedli delavnico izdelave »infinity« zapestnic. Na delavnici se je zbralo 15 razigranih Stoperčanov, ki smo želeli izdelati vsak svojo zapestnico. Tisti ta pridni smo naredili tudi kakšno več. Tudi predsednica KPD Stoperce gospa Ana Rejec nas je prišla pogledat in si izdelala svojo zapestnico. Nekje vmes, med našim delom, nas je presenetil tudi domači »catering«: Anamarija nam je pripravila domače sendviče, zvitke, kekse s paradižnikovim džemom in cimetove mafine. Da nam je šla hrana lažje po grlu, smo popili tudi kozarček ali dva čaja in kuhanega vina. Tistim, ki niso prišli, je lahko žal. Za idejo in izvedbo delavnice se zahvaljujem vodjama ustvarjalne sekcije KPD Stoperce Mojci in Maji. Žiga Sledič Kar v srcu izvira, usta odpira V soboto, 22. 10. 2016, smo v domu krajanov v Stopercah člani mlajše folklorne skupine organizirali prireditev z naslovom Kar v srcu izvira, usta odpira. Nanjo smo se pripravljali kar nekaj nedelj zapovrstjo in na koncu prvič zaplesali tudi v belokranjskih nošah. Na naše povabilo so se odzvali folkloristi iz Dolene in tako popestrili prireditev. Tako so obiskovalci lahko uživali v gledanju starejše folklorne skupine Stoperce, folklorne skupine Rožmarin iz Dolene in nas, mlajših folkloristov iz Stoperc, ki smo najprej nastopili 30 v belokranjski, potem pa še v naši, haloški noši. Po prireditvi smo se nastopajoči okrepčali s pico in domačim pecivom. Mladi smo dokazali, da nismo kar tako, vendar pa nam brez naše super mentorice Milence Golob ne bi uspelo. Mlajša folklorna skupina iz Stoperc bo vztrajala še naprej. Plesali bomo, se učili nove plese, predvsem pa se zabavali. Plesalke pa željno pričakujemo, da se bodo opogumili tudi plesalci in se pridružili Roku in Luku. člani mladinske FS KPD Stoperce ŠTEVILKA 102 - DECEMBER 2016 Majšperčan Ta veseli dan kulture v KPD Stoperce »Vsak od nas je samotna gora, otok, mogoče zvezda, ali nekaj še bolj samotnega, temnega v temi. Čudež je že to, da se pojavi nekaj ali nekdo, ki to temo razžari.« S temi verzi Neže Maurer smo na predvečer praznika, 2. 12. 2016, svoje druženje pričele članice literarne sekcije KPD Stoperce. Odločile smo se, da se tokrat slovenskemu poetu poklonimo nekoliko drugače, bolj sproščeno, v obliki skupnega druženja. Članice smo svoja srca ogrele s pesmimi slovenskih pesnikov, še zlasti Neže Maurer, in tudi tujih avtorjev. Večer se je nadaljeval s skupnim ogledom slovenskega filma Oda Prešernu, vsebina katerega nas je spodbudila k debati o pomenu in ustvarjanju kulture. Naše druženje je dokazalo, da posameznik, včasih tako zelo sam in osamljen v tem velikem svetu, ne potrebuje veliko – potrebuje le nekoga, ki bo s svojo bližino razžaril temo, pregnal sivino dneva in ogrel človeško srce. Janja Kitak PROMETNA VARNOST Bodi viden, bodi previden - pozor, pešci! (30. september 2016) V ponedeljek, 3. oktobra, se bo začela nacionalna preventivna akcija za večjo varnost peščev »Bodi viden – bodi previden«, ki bo trajala do 16. oktobra 2016. Preventivna akcija posveča posebno pozornost večji osveščenosti pešcev, še posebej starejših in otrok – šolarjev, ter voznikov glede pravilnega ravnanja v cestnem prometu. Zaradi vse krajšega dneva pa bodo v agenciji posvetili posebno pozornost tudi uporabi odsevnih teles, saj so pešci in tudi rekreativni tekači izpostavljeni večjim tveganjem prometnih nesreč in zmanjšani vidljivosti. Pešci spadajo med ranljivejše udeležence v cestnem prometu, zato je njihova varnost ena izmed prioritet nacionalnega programa in preventivnih ter vzgojnih aktivnosti Javne agencije RS za varnost prometa (AVP), ki je nosilec nacionalne preventivne akcije za večjo varnost pešcev. Delež umrlih pešcev se je v lanskem letu (2015), primerjalno z letom 2014, povečal za 14 % (iz 14 mrtvih v letu 2014 na 16 mrtvih pešcev v letu 2015). Delež mrtvih pešcev predstavlja 13 % delež med vsemi smrtnimi žrtvami prometnih nesreč. Število huje telesno poškodovanih pešcev ostaja na isti ravni kot v letu 2014. V letošnjem letu je na slovenskih cestah umrlo že 17 pešcev, od tega kar 5 pešcev na avtocesti. V zadnjih letih je naraslo število prometnih nesreč z udeležbo pešcev v naselju ŠTEVILKA 102 - DECEMBER 2016 (v letu 2015 12 mrtvih v naselju, 4 izven naselja), med drugim tudi na prehodih za pešce, kjer so letos umrli trije pešci. Žal pa je bila med umrlimi pešci kar pri štirih ugotovljena visoka stopnja alkohola v krvi. Glavni vzroki prometnih nesreč z najhujšimi posledicami za pešce so neupoštevanje in odvzem prednosti, v veliki meri tudi peščevo nepravilno prečkanje vozišča (letos 7 mrtvih) ter neprilagojena oz. prehitra vožnja voznikov. Največ prometnih nesreč z udeležbo pešcev se zgodi v jesensko-zimskih mesecih. Pri tem posebej izstopa mesec november. Tudi zato so agencija in ostali vključeni deležniki preventivno -vzgojne aktivnosti v tem in prihodnjih mesecih še dodatno okrepili. STAREJŠI PEŠCI ŠE POSEBEJ OGROŽENI – UPORABA ODSEVNIH TELES NUJNO POTREBNA Med smrtnimi žrtvami pešcev nadpovprečno izstopajo starejši udeleženci. V letu 2015 namreč beležimo kar 10 smrtnih žrtev, starih nad 64 let, in letos že 8 mrtvih. Za večjo vidnost in varnost pešcev je torej treba opozoriti na nujno uporabo odsevnih teles in svetlejših oblačil ter uporabo pro- metnih površin, ki so namenjene za hojo pešcev. Na področju osveščanja pešcev agencija odlično sodeluje z lokalnimi sveti za preventivo, nevladnimi organizacijami in verskimi skupnostmi. Skladno s cilji nacionalnega programa in obdobnega načrta za leti 2015 in 2016 so v agenciji okrepili tako preventivne aktivnosti ter uvedli dodatne ukrepe za umirjanje prometa, istočasno pa z ostalimi deležniki zagotavljajo pešcem prijaznejšo infrastrukturo (hodniki za pešce, urejeni prehodi in avtobusna postajališča) z namenom krepitve večje varnosti pešcev. V ČASU AKCIJE BO OKREPLJEN NADZOR POLICIJE Poleg preventivno-vzgojnih akcij bo potekal tudi okrepljen nadzor s strani Policije in mestnih oz. občinskih redarstev, ki bodo spremljali pravilno ravnanje voznikov kot tudi pešcev v cestnem prometu. Sprejet program aktivnosti nacionalne akcije, ki opredeljuje številne ukrepe pristojnih državnih institucij in terenske preventivne akcije v lokalnih skupnostih ter na več kot 230 osnovnih šolah, AVP izvaja dosledno in aktivno, ob tem pa za večjo varnost pešcev spodbuja in sofinancira tudi projekte nevladnih organizacij ter sistemsko usposablja predstavnike pristojnih institucij s področja šolskih poti in varnosti pešcev. 31 Majšperčan Inovativno urejanje varnejših poti v šolo D igitalizacija spreminja vaša življenja. O tem ni več dvoma. Ne najdemo je le v poslu, temveč tudi v športu, zdravstvu, vladnih ustanovah in še marsikje. Vsi bi namreč radi svoja področja delovanja kar najbolje obvladali. Da bo pot v šolo še bolj varna, je Javna agencija RS za varnost prometa pripravila mobilno aplikacijo Lilly&Val, preko katere lahko starši in otroci načrtujejo varno pot v šolo. Aplikacija ima funkcijo izobraževanja in z njo otrok spoznava varnejšo pot v šolo, prometne predpise, pravila in prometno kulturo. Cilj aplikacije je povečati in izboljšati transparentnost načrtov varnih poti v šolo ter na nov način vključevati otroke v promet. Aplikacija Lilly&Val povezuje otroke, starše, šole, občino in lokalno okolje. Agencija je pripravila tudi osnutek smernic za izvajanje presoje varnosti šolskih poti. Slovenija se je, kar zadeva število žrtev prometnih nesreč od leta 2001 do 2007, z repa najbolj nevarnih evropskih držav premaknila v varno sredino. Temu botruje vzpostavitev sis- ODPADKI V Ferenc Godina Program ravnanja z odpadki in program preprečevanja odpadkov lada Republike Slovenije je na 94. redni seji, dne 30. junija 2016, sprejela Program ravnanja z odpadki in Program preprečevanja odpadkov. Glavni namen obeh programov je, da Slovenija z njunim izvajanjem sledi strateškim usmeritvam evropskih politik, ki ob poudarjanju preprečevanja nastajanja odpadkov dajejo prednost pripravi odpadkov za ponovno uporabo in njihovemu recikliranju pred energetsko predelavo odpadkov, predelavi odpadkov pa prednost pred njihovim odstranjevanjem. Program ravnanja z odpadki in Program preprečevanja odpadkov sta instrumenta Vlade RS za izpolnitev zahtev preprečevanja nastajanja odpadkov, zagotavljanja predpisanega ravnanja z odpadki in dosego ciljev ravnanja z odpadki za obdobje do leta 2020 oz. do leta 2030. Preprečevanje nastajanja ter priprava za ponovno uporabo in recikliranje odpadkov omogočata pridobivanje snovi oziroma materialov iz obstoječih, že proizvedenih virov. Pri tem se zmanjšujejo potrebe po naravnih virih, posledično se s tem zmanjšujejo raba energije in negativni vplivi na okolje. Izvajanje programa bo pripomoglo, da se Slovenija približa »družbi krožnega gospodarstva«, ki se poskuša izogibati nastajanju odpadkov in odpadke uporablja kot vir materialnih dobrin. Splošni cilji programa: • preprečiti ali zmanjšati škodljive vplive nastajanja odpadkov in ravnanja z njimi (preprečevanje odpadkov in preprečeva32 tema državne uprave, zdravstva, sodstva, sociale in nevladnih organizacij, ki so skupaj začeli izvajati številne aktivnosti za večjo prometno varnost (vzpostavitev boljše prometne infrastrukture, menedžment prometne varnosti ter primernejše obnašanje udeležencev v cestnem prometu …). Danes otroci spadajo med ranljivejše udeležence, zato moramo biti ostali še bolj odgovorni, da poskrbimo za njihovo varnost. Ali so lokalne skupnosti in šole na vašem območju že pristopile k izdelavi digitaliziranega načrta (ne)varnih šolskih poti? Gre za vseslovenski projekt, ki povezuje otroke, starše, šole, občino in lokalno okolje. Pridružite se nam na spletnih povezavah: http://www.lillyval.com/sl/ https://www.facebook.com/lillyandval/?fref=ts nje nezakonitega odmetavanja odpadkov); • za uresničitev družbe recikliranja z visoko stopnjo učinkovitosti uporabe naravnih virov zagotoviti, da se za ravnanje z odpadki uporablja prednostni vrstni red preprečevanja nastajanja odpadkov in ravnanja z njimi v skladu s hierarhijo ravnanja z odpadki; • zagotoviti samostojnost Slovenije pri odstranjevanju odpadkov in predelavi mešanih komunalnih odpadkov, ob upoštevanju možnosti sodelovanja z drugimi državami članicami EU zaradi potreb po specializiranih napravah za odstranjevanje nekaterih vrst odpadkov – uveljavitev načela samozadostnosti in bližine. Do leta 2020 moramo v skladu s sedaj veljavnimi predpisi zagotoviti: • pripravo za ponovno uporabo in recikliranje za najmanj 50 odstotkov mase, vsaj za odpadni papir, kovine, plastiko in steklo iz komunalnih odpadkov; • pripravo za ponovno uporabo, recikliranje in materialno predelavo za najmanj 70 odstotkov mase nenevarnih gradbenih odpadkov in odpadkov pri rušenju objektov, brez odpadnih naravnih materialov ter • da se v letu 2020 na vseh odlagališčih v Sloveniji odloži manj kot 35 odstotkov biološko razgradljivih sestavin komunalnih odpadkov glede na odloženo količino biološko razgradljivih sestavin v letu 1995. ŠTEVILKA 102 - DECEMBER 2016 Majšperčan Za spremljanje doseganja okoljskih ciljev ravnanja s komunalnimi odpadki v Sloveniji so predvideni kazalniki, za katere so vrednosti za leto 2014 in za ciljno leto 2020 (scenarij I in scenarij II) prikazane v tabeli: Vrsta odpadka 2014 Delež mešanih komunalnih odpadkov (%) Delež vseh ločeno zbranih frakcij (%) Delež ločeno zbranih bioloških odpadkov (%) Delež zbranih komunalnih odpadkov, oddanih v predelavo (%) Delež recikliranih komunalnih odpadkov (%) Delež odloženih mešanih komunalnih odpadkov (%) Nastajanje komunalnih odpadkov (kg/prebivalca) Zbrani komunalni odpadki za predelavo (kg/prebivalca) Odlaganje mešanih komunalnih odpadkov (kg/prebivalca) Cilji in načela predpisov, ki urejajo ravnanje z odpadki, temeljijo na obveznosti ravnanja z odpadki brez negativnega vpliva na okolje ali zdravje ljudi, na upoštevanju hierarhije ravnanja z odpadki kot prednostnega vrstnega reda ter na načelu, v skladu s katerim mora stroške ravnanja z odpadki kriti imetnik odpadkov ali prejšnji imetniki ali proizvajalci proizvodov, od katerih odpadki izvirajo. To pomeni, da mora biti delovanje vsakega posameznika usmerjeno k naslednjim ciljem: • upoštevati hierarhijo ravnanja z odpadki kot prednostni vrstni red; • ravnati z odpadki tako, da ni ogroženo človekovo zdravje in se ne škodi okolju; • preprečevati tveganje za vodo, zrak, tla, rastline, živali in v okviru tega ne povzročati čezmernega obremenjevanja s hrupom in neprijetnimi vonjavami ter zmanjševati onesnaževanje zraka in emisije plinov, pomembnih za podnebne spremembe; • ohraniti naravne vire (surovine, voda, energija, krajina, zemljišča) in v okviru tega ne povzročati škodljivih vplivov na krajino in • zagotoviti, da materiali, pridobljeni iz odpadkov, niso bolj nevarni kot osnovne surovine, ki jih ti materiali nadomeščajo. 35 65 18 61 36 21 433 247 91 2020 Scenarij I 29 71 19 68 50 12 438 277 53 Scenarij II 24 76 21 73 65 10 438 296 44 ODPADEK JE VIR SUROVIN Nova okvirna direktiva o ravnanju z odpadki (2008/98/EC) uveljavlja nov pristop k obravnavi odpadka. Odpadki so vir surovin in ne samo nekaj, kar je potrebno čim ceneje odložiti. Direktiva določa 5-stopenjsko hierarhijo ravnanja z odpadki, ki se upošteva kot prednostni vrstni red pri načrtovanju politike in pripravi zakonodaje na področju odpadkov, in sicer: Vir: spletna stran Ministrstva za okolje in prostor Vaš zbiralec odpadkov, Čisto mesto Ptuj d. o. o. ZDRAVSTVO Nujna medicinska pomoč: vloga in sodelovanje gasilcev, prvih posredovalcev G asilci smo dobili novo sistemsko nalogo izvajanja učinkovite uporabe naprav AED, ki so v praksi zelo redko uporabljene in torej ostajajo neizkoriščene tudi v primerih, ko bi njihova uporaba lahko rešila človeško življenje na ob- ŠTEVILKA 102 - DECEMBER 2016 močju občine, predvsem na območjih, ki so geografsko bolj oddaljena od lokacij nujne medicinske pomoči. Postopki aktiviranja Ko odgovorna oseba nujne medicinske pomoči med zaje33 Majšperčan manjem podatkov po strokovni presoji ugotovi, da bi bilo z vidika reševanja življenj smiselno aktivirati enote za izvajanje postopkov oživljanja in uporabe AED, se zahteva prenese do prvega posredovalca. Kdo je prvi posredovalec? • Vsekakor tisti, ki brez dolgega razmišljanja prvi ukrepa ob nekem dogodku! • To je še posebej pomembno v trenutkih, ko je ogroženo življenje! • Vsi bi morali poznati osnove temeljnih postopkov oživljanja! Ob zastoju srca je največ možnosti, da bomo uspešni, če je v bližini nameščen avtomatski defibrilator! Problem se pojavi takrat, ko svojci, očividci ali naključni mimoidoči nočejo, ne znajo, si ne upajo ali ne zmorejo izvajati oživljanja. Če pokličejo 112 in samo čakajo na prihod reševalcev, je to največkrat premalo. Potrebujemo nekoga, ki bi ukrepal takoj, pred prihodom reševalcev, vsekakor prej kot v 10 minutah. Rabimo torej prve posredovalce! O tem smo razmišljali že nekaj časa, saj se problem pojavi, ko svojci žrtve ob zastoju srca niso želeli oditi po AED ali pa prisotni ni zmogel dobro izvajati stisov prsnega koša. Kljub uspešni intervenciji so posledice hude, bolnik ostane za vedno odvisen od pomoči svojcev. Zakaj torej gasilci – prvi posredovalci? Zakaj prostovoljnim gasilcem naložiti še več obveznosti, kljub temu da so glede na svojo prostovoljno vlogo že maksimalno obremenjeni? Nepogrešljivi so ob požarih, poplavah, razkritih strehah, podrtih drevesih, zalitih kleteh, pobeglih ljubljenčkih in tragičnih situacijah. Posredujejo ob vseh naravnih, delovnih in prometnih nesrečah, kjer se redno srečujejo s krutimi usodami, ki jih piše življenje. Zdaj jih bo še služba nujne medicinske pomoči uporabila za svojo podaljšano roko, kot da nimajo že dovolj svojega dela??? Ravno zaradi vsega prej naštetega! Že ob nameščanju avtomatskih defibrilatorjev smo ugotovili, da je gasilski dom najprimernejša lokacija za to in gasilci smo aktivno sodelovali pri širjenju ideje. Za nas gasilce velja, da smo srčni, pogumni in pošteni ljudje, ki nikoli ne pomislimo najprej nase, ampak smo vedno pripravljeni priskočiti na pomoč drugim, svojim bližnjim, sosedom, znancem, velikokrat pa tudi popolnim neznancem. Tisto, kar nas odlikuje, so tudi dobra usposobljenost, opremljenost in pripravljenost, da v vsakem trenutku priskočimo na pomoč. Tega zadnjega nam manjka v nujni medicinski pomoči! Da bi bili v vsaki vasi, v vsakem trenutku, v le nekaj minutah na kraju dogodka! Ko je ogroženo človeško življenje, so pomembne sekunde, ne minute! Od trenutka, ko se oseba zgrudi, preneha dihati, je z vsako minuto, ko ji nihče ne pomaga, 10 % manj možnosti za preživetje brez posledic, po 10 minutah so te možnosti izredno majhne! Kakšne možnosti ima torej na oddaljenih in umaknjenih območjih bolnik ob srčnem zastoju? Če so v bližini prvi posredovalci, potem ogromne! Sicer je odvisen od znanja in usposobljenosti svojcev, očividcev, naključnih mimoidočih ter veliko sreče! Zatorej ne bodite presenečeni, če bodo po vašem klicu na 112, po zahtevi po nujni medicinski pomoči najprej prispeli gasilci, šele potem reševalci nujne medicinske pomoči. Dragan Murko V nasilju ni prostora za svobodo Društvo Ars Vitae Sprejeta je bila novela o preprečevanju nasilja v družini, znotraj katere najbolj bode v oči določilo o prepovedi telesnega kaznovanja otrok. Sprašujem se, zakaj. Če pravimo, da je udariti odraslega napad, udariti žival kruto, zakaj bi se sploh še spraševali, ali je udariti otroka sprejemljivo. Na začetku in na koncu vedno govorimo o človeku, ne glede na starostno obdobje, v katerem se nahaja. 79 let nazaj je Gustav Strniša v mladinskem častniku Vrtec objavil pesem »Šiba«. Gre tako: 34 ŠTEVILKA 102 - DECEMBER 2016 Majšperčan »Šiba novo mašo poje! Očka včasih reče mi, meni pa tako tesno je, saj udarec me skeli! Očka trudno se zasmeje: Dan na dan nagajaš mi, če te tepem, bolj kot tebe vsak udarec me boli! Saj so moje bolečine globlje, segajo v srce, tvoja bol pač hitro mine – jaz pa nosim jo molče!« Pesem lepo, a boleče prikazuje stisko, ki jo ob izkušnji nasilja čuti žrtev. Ob tem ne moremo razločiti, ali gre v pesmi za deklico ali dečka. A to niti ni pomembno. Pomembno je prebrati in začutiti, kaj žrtev doživlja. Kaj pa pomeni, da otrok nosi bolečino molče, in kaj sploh pomeni ta bolečina? Nasilje je bolečina in povzroči v žrtvi mavrico temačnih barv, strah, nemoč, žalost in obup. Ta mavrica se pojavi ob vsaki izkušnji nasilja, ne glede na starost žrtve. A bolj zgodaj kot posameznik doživi vse to, prej ko se mu občutek varnosti zamaje pod nogami, prej doživlja svet kot nevaren, nepredvidljiv, poln napetosti in želje po razbremenitvi te napetosti. Odvzeta mu je svoboda do prostora, v katerem bi se lahko razvijal brez bremena te napetosti. Njegovo vedenje se oblikuje znotraj nasilnega primarnega okolja, posameznik začne živeti pazljivo, prilagodljivo, obremenjeno s potrebami ali z vsebinami staršev, bližnjih. Pa poglejmo primer, ko je starš nasilen do otroka zaradi svoje stiske, ki jo doživlja na delovnem mestu. Počuti se neuspešnega, pritiskom in delu ni kos, ne najde odrasle osebe, ki bi mu lahko prisluhnila (otrok mu ne more), da bi se s pomočjo pogovora malenkost razbremenil. Namesto tega pride domov, otrok ob njem po nesreči razbije kozarec, ki se razleti po prostoru. Starš želi ob tem otroku sporočiti, da takšno vedenje ni v redu, a to sporočilo preda s kričanjem, mahanjem in kaznovanjem. V teh trenutkih napetosti mu njegovo vedenje pomaga, da se razbremeni. Toda s tem, ko se starš v svoji stiski ne odzove drugače kot z nasiljem, prekine možnost, da bi se lahko z otrokom povezal, oblikoval, napredoval. Nasilje ne vzame svobode le otroku, žrtvi, svobodo jemlje tudi tistemu, ki nasilje povzroča. Otrokovo dejanje ga tako razburi, da ob vsej zmešnjavi v njegovi glavi in telesu ne zmore razumeti, kako to, da se je otroku to zgodilo, ne zmore si vzeti časa, da bi pogledal otroka, kako mu je, ampak bo zakričal in se sprostil. Takrat ne bo pomembna vsebina, ki se zaradi razbitega kozarca nabira v otroku. S takšnimi dejanji se v otroku nabirajo slabi občutki, ki so pomembno povezani z oblikovanjem otrokove podobe o samem sebi. Večkrat ko bo starš sproščal svojo napetost s pomočjo otroka, močneje se bo v otroku oblikovala zavest, zaradi katere bo v odnose vstopal z občutkom ogroženosti, ranljivosti, nevrednosti, ponižanosti, tako kot je vstopal v odnose z nasilnim staršem. Zaradi tega bo lahko zelo pazil na svoja dejanja, v stresnih trenutkih bo previden, prilagodljiv, prestrašen, nezaupljiv do sebe. Ob tem bo postal manj odporen na stres, tolerantnejši za neustrezne odnose, imel bo slabšo podobo o sebi, razvil bo slabšo samozavest in občutek nesposobnosti. Hitreje bo lahko zavzel položaj žrtve, saj bo zahteval manj od drugih, jim hitreje pripadal in si morda na tak način odvzel še večji kos lastne svobode. Ob vsem tem se ni treba več spraševati, ali je udariti otroka sprejemljivo. Odrasli smo odgovorni za svoja dejanja. Velikokrat se soočamo z nemočjo, obupom in občutkom, da ne zmoremo nič spremeniti. A sprejeti vse to je že začetek spremembe. Z delom na sebi smo lahko zelo uspešni. In res, vsak dan imamo možnost, da si povrnemo svobodo v svojem življenju. Nina Koštomaj, mag. zakon. in druž. terapije Ob mesecu preprečevanja zasvojenosti P ri delu z mladimi in njihovimi svojci, ki se obračajo na nas zaradi težav, povezanih z uživanjem nedovoljenih drog, opažamo, da oboji pomoč poiščejo precej pozno. Najpogosteje šele takrat, ko se težave razvijejo do te mere, da posežejo že na vsa področja mladostnikovega življenja: težave v šoli, konflikti s starši, težave s policijo, finančne, zdravstvene težave, izguba stikov z vrstniki, ki ne uživajo drog … Mladostniki so v začetnih fazah uživanja drog za poskuse odvračanja od drog praktično nedostopni. Začetno navdušenje nad novimi doživetji, odlično razpoloženje pod vplivom ŠTEVILKA 102 - DECEMBER 2016 droge in dejstvo, da nekaj časa še vse teče brez zapletov, niso razlogi, zaradi katerih bi mladostnik iskal pomoč. Negativne posledice jemanja drog se v vseh svojih razsežnostih žal pokažejo šele takrat, ko uporabe drog že zdavnaj nimajo več pod nadzorom. Običajno tudi starši precej pozno ugotovijo, da njihov otrok uživa droge. V času adolescence se mladostnikovo vedenje in odnos do staršev spremenita, zato je težje ugotoviti, ali je neko vedenje posledica uživanja drog ali zgolj težavnega razvojnega obdobja. Drugi razlog, zakaj starši ponavadi pozno odkrijejo 35 Majšperčan problem in poiščejo pomoč, je v tem, da si ne želijo priznati, da je njihov otrok zabredel v težave, saj je to spoznanje povezano z občutki nemoči, sramu, krivde in lastne starševske nesposobnosti. Kadar pri otroku opazite izrazite spremembe v vedenju, razmišljanju in videzu, obstaja možnost, da je to posledica jemanja drog. Znaki, ki jih ne smemo spregledati, so: zanemarjanje šolskih obveznosti, izostajanje od pouka, sovražno razpoloženje do staršev in uporništvo, nenadne spremembe razpoloženja, novi prijatelji, nepojasnjeno izginjanje denarja ali vrednejših predmetov, izposojanje denarja, zanemarjanje hobijev in drugih sicer priljubljenih dejavnosti, slaba skrb za osebno higieno in videz, spremenjene prehranjevalne in spalne navade. Če svojega otroka dobro poznate in veste, kaj se dogaja v njegovem življenju, potem boste lažje prepoznali, kdaj neka sprememba pri otroku nakazuje na problem in kdaj ne. Če posumite, da se nekaj dogaja, je pomembno, da ne vlečete prehitrih, nepremišljenih potez. Ne utapljajte se v občutkih nemoči in krivde, pač pa se lotite reševanja težav in predvsem – najprej poiščite strokovno pomoč zase. Na ugotovitev, da otrok posega po drogah, je nemogoče biti pripravljen, zato je to, da se poučite o zadevi, se pogovorite s starši, ki so sami prehodili podobno pot, in poiščete strokovno pomoč, prvi korak v reševanju problema. Reševanje težav, povezanih z jemanjem drog, je proces, ki zahteva veliko potrpežljivosti, doslednosti in tudi sprememb lastnega vedenja. Prav tako pa se je dobro zavedati, da je uživanje drog zgolj simptom, pod katerim se skriva nek drug problem, ki ga je treba razrešiti, če želimo, da bo mladostnikova odločitev za življenje brez drog stabilna in trajna. Polona Toplak, univ. dipl. ped. in fil. Izpoved mame odvisnika M oj otrok je že več kot 15 let odvisnik od nedovoljenih drog. Začelo se je s travo in tako kot večina staršev sem tudi jaz spregledala prve znake zasvojenosti, saj sem prve spremembe vedenja pripisala najstniškemu uporništvu. Njegova pot v odvisnost se je stopnjevala: alkohol, ekstazi, kokain in nazadnje heroin. Po več kot desetih letih uživanja drog, ko je ponovno izgubil službo, izpit za avto, ko je prodal vse, kar je imel, smo končno prišli do tega, da je vstopil v komuno – skupnost Srečanje. A žal je ostal v komuni le dva meseca, nato je program zapustil. Takrat se je želel ponovno vrniti domov, vendar ga nismo sprejeli. Ob vsem tem sem se počutila strašno nemočno, razočarano, bila sem v veliki stiski. Nisem vedela in še danes ne vem, kje sem naredila napako. Ves čas sem se obsojala in se bala, da ne naredim take napake še enkrat, pri drugem otroku. Vem, da sem otroku želela vse najboljše in sem v danem trenutku naredila najboljše, kar sem znala. Kljub vsemu pa sem se soočala s strahovi. Bala sem se srečevati ljudi, prijatelje, bala sem se obsojanja, zato sem se začela zapirati vase in tako so se začeli rušiti tudi partnerski odnosi oziroma odnosi v družini. Spoznala sem, da potrebujem pomoč zase in posredno tudi za svojo družino. Vključila sem se v skupino za samopomoč (za starše) v okviru društva Ars Vitae, kjer se srečujemo starši s podobnimi težavami. Z leti sem nekako sprejela dejstvo, da ne morem več vplivati na odločitve svojega otroka in da se sam odloča, kakšno pot bo izbral v življenju. Vsekakor pa mu bom stala ob strani, če se bo kdaj odločil za ponovno zdravljenje. V društvo Ars Vitae sem vključena šest let in aktivno sodelujem tudi kot prostovoljka pri nudenju pomoči staršem odvisnikov. To počnem zato, ker želim pomagati staršem, da bi morda vsaj njim uspelo in bi se njihov otrok rešil odvisnosti. Upanje za rešitev mojega otroka iz pekla odvisnosti namreč z leti zamira. K. L., 52 let Sonček, društvo za cerebralno paralizo Ptuj-Ormož se predstavlja S onček, društvo za cerebralno paralizo Ptuj-Ormož je društvo, v katerem se združujemo starši ter naši otroci s cerebralno paralizo in drugimi motnjami v razvoju, njihovi sorojenci, strokovnjaki in ljudje, ki nas podpirajo. Društvo ima vlogo regionalnega povezovalca vseh takih družin, kar pomeni, da pokriva celotno območje nekdanje ptujske občine in bivše ormoške občine. Nastalo je že leta 1988, in sicer z namenom samopomoči – 36 da se vsi, ki smo soočeni z dejstvom, da ima naš otrok večje težave, kot jih predvideva običajen otrokov razvoj, med seboj povežemo in tako s skupnimi močmi poskušamo doseči to, kar potrebujemo. V tem času se je v društvu zamenjalo kar nekaj generacij; tisti, ki so ga ustanavljali, imajo danes že odrasle otroke s cerebralno paralizo, ki potrebujejo pomoč pri vklapljanju v družbo, iskanju zaposlitve in še vedno pri terapijah, ki so za osebe s cerebralno paralizo zelo pomembne celo življenje. ŠTEVILKA 102 - DECEMBER 2016 Majšperčan A nove generacije prihajajo znova in znova – kljub napredku medicine se vedno znova dogaja, da se rodi otrok, katerega razvoj zaradi poškodb možganov ali pa kromosomov ne teče tako, kot je pričakovano. Nihče od nas ni pričakoval tega, a zgodilo se je in vemo, da se bo dogajalo tudi v prihodnje, novim generacijam. Zato se tisti starši, ki kot prostovoljci delamo v društvu, trudimo pomagati na novo prihajajočim družinam otrok s cerebralno paralizo in drugimi posebnimi potrebami – od njihovih najnežnejših let do odraslosti. Naše delovanje zajema različne dejavnosti, s katerimi na nek način poskušamo zapolniti vrzeli v delovanju države in nuditi »varovalno mrežo« družinam, ki se znajdejo v tej situaciji. Ena od prvih aktivnosti, preko katerih nas nove družine spoznajo, so naše zdravstveno-terapevtske kolonije za družine, v katerih otrokom z diagnozo ponudimo strnjeno (vsakodnevno) obravnavo s štirimi različnimi terapijami in drugimi dejavnostmi, mladim staršem pa svetovanje in izobraževanje, VRTEC da bi se lažje znašli v zelo stresni situaciji, ki jih je doletela. Ko otroci odraščajo, je treba poskrbeti za razvoj njihove samostojnosti, takrat sledijo šolske kolonije in kasneje tabori za mlade odrasle. Ti programi jim poleg nujno potrebnih terapij, do katerih po 18. letu v zdravstvenem sistemu nimajo več pravice (kljub temu, da nobeden od njih ni »ozdravel«), ponudijo tudi možnost zabavnega druženja z vrstniki in nova doživetja – vse to potrebujejo prav tako kot njihovi zdravi vrstniki, le precej težje pridejo do tega. Vse to smo letos izvedli že v poletnih mesecih, zdaj pa potekajo redni programi, kot je prilagojeno plavanje v Termah Ptuj, jahanje in fizioterapija, imeli smo tudi piknik, čaka pa nas še Božiček za otroke in še kaj, s čimer bomo lahko polepšali dneve našim otrokom in malce olajšali življenje njihovim družinam. Kljub temu, da je delovanje društva prostovoljno, pa so stroški za izvajanje vseh teh programov veliko večji, kot jih zmoremo, zato smo starši, ki delujemo v društvu, primorani iskati pomoč donatorjev, da jih lahko izpeljemo. Zato smo izredno veseli vsake pomoči – ena od možnosti je tudi ta, da nam namenite 0,5 % dohodnine, kar vas nič ne stane, saj odmera dohodnine ostane enaka, vi državi samo sporočite, komu naj nameni ta delež. Za vsako pomoč smo zelo hvaležni in zagotovimo lahko, da bo denar do zadnjega centa porabljen za dobro številnih družin, ki potrebujejo podporo. Pa tudi sicer ste dobrodošli v našem centru na Ptuju blizu avtobusne postaje. Z veseljem vam bomo razkazali izdelke, ki jih naši mladi izdelujejo v VDC-ju in jih prodajajo, ter poklepetali. Če se ljudje osebno spoznamo, se lažje razumemo, in če razumemo drugega, se ga tudi nehamo bati. Dobrodošli! Nada Polajžer Predsednica Sončka DCP Ptuj-Ormož Čarobni gozd K ot je že v navadi, se vsako leto proti koncu oktobra odpravimo na obisk v gozd. Koga tam obiščemo? To ni več uganka, saj nas pričaka naša stara znanka. Ja, prav ste ugotovili: to je čarovnica Vilma. Seveda pa ni sama, saj s sabo pripelje svoje mlajše in starejše sestre. In tako je bilo tudi letos. Meglenega in turobnega 27. oktobra so proti gozdu na metlah priletele male in velike čarovnice. S seboj so imele buče, pajke, še duhov ni manjkalo, pa mize in kotle, čarobni napoj, začarane piškote in prava čarobna jabolka, ki te spremenijo v vse, kar hočeš, če si le močno želiš. Pripravile so si začasno čarovniško domovanje z vsem, kar so potrebovale, in potem so čakale in čakale. Čakale so otroke iz vrtca in njihove vzgojiteljice, ki so jih prišli obiskat. Letos so za čarobni gozd in čarovnice izvedeli tudi otroci 1. triade OŠ, ki so se skupaj z učiteljicami prav tako podali v čarobni gozd k čarovnicam. Čarovnice so bile zelo prijazne, otrokom ŠTEVILKA 102 - DECEMBER 2016 37 Majšperčan so povedale marsikatero zanimivost iz svojega življenja v gozdu, prebrale so jim zgodbico, ponudile piškote in jabolka. Z njimi so ustvarjale skoraj prave pajke, ki so jih otroci lahko odnesli domov. Po skoraj enournem druženju so se otroci poslovili od čarovnic in njihovega čarobnega gozda, one pa so obljubile, da se vrnejo naslednje leto. Vzgojiteljica Vlasta Leskovar Jesenski CICI izlet V vrtcu poteka obogatitvena dejavnost Ciciban planinec. V to dejavnost so vključeni otroci zadnjih dveh letnikov, seveda če želijo. Otroci spoznavajo, kdo so planinci, kaj počnejo, kaj potrebujejo … Občasno si ogledamo dokumentarne filme o gorah, ustvarjamo v Cici dnevnike in hodimo na izlete. Otrokom so najbolj všeč izleti, saj s se- 38 boj vzamemo nahrbtnike, polne dobrot. In tako dolga pot postane premagljiva. Enega takšnih izletov smo imeli konec novembra. Ulovili smo še zadnje sončne žarke in ravno pravšnje vreme za jesenski izlet. Podali smo se proti Preši, nato pa v hrib do vikendov. Tam smo imeli malico iz nahrbtnikov, odprl pa se nam je prekrasen razgled na Breg, Maj- šperk in Ptujsko Goro. Pot smo nadaljevali proti Skrbljam in nazaj na Breg. Otroci so jesenski pohod prehodili brez težav, nikogar niso bolele noge in nihče ni rekel: »Nesi me!« V tem šolskem letu nas čakajo še trije daljši izleti in nekaj krajših pohodov. Vlasta Leskovar, mentorica Cici planincev ŠTEVILKA 102 - DECEMBER 2016 Majšperčan Druženje z dedki in babicami K aj bi brez dedkov in babic? Vedno priskočijo na pomoč svojim vnukom, zlasti ko je potrebno spremstvo ali varstvo, starši pa imajo drugo nujno delo. Babice ob takih priložnostih rade poskrbijo, da trebuščki vnukov ne čutijo kakšnega pomanjkanja. Tokrat je bilo nekoliko drugače. Otroci skupine Ježki smo sodelovali v projektu Simbioza, v okviru katerega smo se družili z dedki in babicami in poskrbeli za telesno gibanje. Tako smo z otroki pripravili načrt ter povabili dedke in babice 13. in 14. oktobra v naš vrtec v šoli. Prvi dan, to je v sredo, smo dedke in babice ob 9. uri pričakali v šoli. Zbralo se jih je lepo število, kar 27. Skupaj smo se odpravili po glavni cesti mimo »Peka«, kjer smo zavili navkreber proti razvalinam gradu, od tam pa v Brezje in k lovskemu domu. Med potjo so se otroci držali svojih starih staršev in brez težav dobro premagovali pot ter prisluhnili njihovim poučnim besedam o gozdu, življenju v gozdu in jesenskih darovih v njem. Pri lovski koči sta nas pričakala dva lovca – naša dedka – in nam povedala kar nekaj zanimivosti o delu lovcev. Ob prihodu je pri lovski koči tudi prijetno dišalo po pečenih kostanjih. Tam smo se ob slastno pečenih kostanjih lotili še malice, ki smo jo imeli s seboj. Nato pa smo peli in plesali ter se družili. Čas, ki smo ga imeli na razpolago, je skoraj prehitro minil, čakala pa nas je tudi vrnitev v vrtec. Drugi dan, v četrtek, pa smo namenili resničnemu razgibavanju. Bilo je kar hladno, zato smo gibalno uro pripravili v enem izmed razredov, ki je bil prost. Zjutraj se je zbralo 15 dedkov in babic, ki so bili športno razpoloženi in res zagnani za »akcijo« s svojimi vnuki. Pozorno so sledili pripravljenim vajam in se skupaj z otroki po svojih zmožnostih vključevali v gibanje. Bilo je zares živahno. Nekateri se niso dali zlahka premagati vnukom in so spretno premagovali ovire. Po vadbi smo imeli pripravljeno še presenečenje, saj smo skupaj obiskali Fitnes center Leo, ki je v bližini naše šole oz. vrtca, v športnem centru v Majšperku. Tam nas je pričakal gospod Zvonko, ki nam je razložil in pokazal, kako delujejo naprave, in nekateri dedki in babice so bili nad pokazanim zelo navdušeni. Ob vračanju v vrtec nas je zunaj pričakalo toplo sonce, zato smo si lahko ogledali še tekaško progo, kjer z otroki pogosto tekamo. Za zaključek smo na progo na tek ali hitro hojo povabili tudi dedke in babice in tako prešerno zaključili naše dvodnevno druženje. Dragi dedki in babice, hvala, da ste si vzeli čas za nas in nas razveselili s svojim obiskom v vrtcu. Vaši vnuki in vnukinje iz skupine Ježki z Vero in Dorotejo Teden otroka v vrtcu Majšperk V okviru Zveze prijateljev mladine smo tudi letos praznovali teden otroka. Glavna tema letošnjega tedna otroka je bila »Svet, v katerem želim živeti«. Da ne bi pozabili dediščine, ki so nam jo zapustili predniki, smo se pridružili še šolskemu projektu Dediščina gre v šolo in združili prijetno s koristnim. Nastal je pester teden otroka z obiskovalci, ki so nam popestrili dneve v vrtcu. V deževnem dnevu smo vsi, od najmlajših do največjih, naredili izdelke iz ličja. Pod okriljem vzgojiteljic so nastajale ŠTEVILKA 102 - DECEMBER 2016 39 Majšperčan prave mojstrovine. Otrokom smo pripovedovali slovenske ljudske pravljice, s pomočjo katerih so razvijali zmožnost domišljijske rabe jezika in spoznavali moralno-etične vrednote. Obiskali so nas folkloristi iz Stoperc in nam prikazali ljudske plese ter predstavili ljudsko nošo. Otroci so doživljali in opazovali ples gostov v našem vrtcu. Obiskal nas je tudi harmonikar, ki je otrokom približal harmoniko. Zaigral je pesmi, ki jih naši otroci poznajo. Otroci so ob spremljavi harmonike z veseljem zarajali. Na parkirišču smo ustvarili igrišče z igro ristanc. Otroci so z zanimanjem poskakovali po številkah, krogih in kvadratih. Za konec pa nas je obiskala še tetka Jesen, ki je s seboj prinesla kostanje, s katerimi smo se posladkali. Petra Majerič, vodja dejavnosti ob tednu otroka MMMM – KAKO JE SLASTEN TRADICIONALNI SLOVENSKI ZAJTRK V VRTCU V mesecu novembru je vrtec obiskala čebelarka Tatjana Vedlin. Prebrala je pravljico Čebelica Maja reši svoj dom. Posladkali smo se z medom, si nadeli čebelarski klobuk, peli pesmice, se pogovarjali in izdelali svečke iz voska, ki smo jih potem uporabili za praznične aranžmaje. V njeni družbi so otroci zelo uživali. Danica Pompe Kruh, maslo, med, jabolka, pogrinjki malo drugače kot vsakodnevni zajtrk. Tako je na poseben, drugačen način potekal tradicionalni slovenski zajtrk v vrtcu. Po zajtrku pa smo se skupaj z otroki iz prve triade priključili najštevilčnejšemu pevskemu zboru. Usklajen je bil kot čebelja družina in zapel vsem dobro poznano in priljubljeno pesem Čebelar. Danica Pompe PODRUŽNICA PTUJSKA GORA Kostanjev piknik K ot vsako leto smo tudi letos na šoli imeli športne igre s kostanjevim piknikom. To je bilo v ponedeljek, 24. oktobra. V šolo smo prišli popoldne ob 14. uri. Imeli smo malico. Po malici smo se odpravili proti gasilskemu domu. Pred gasilskim domom nas je pričakal poveljnik PGD Ptujska Gora Franc Planinc. Nato smo si ogledali gasilski dom, vozila in opremo. Ko smo si vse ogledali, smo šli na igrišče, kjer so se že pričeli zbirati naši starši. S starši smo se igrali športne igre. Starši, ki niso sodelovali v športnih igrah, so nas gledali in pekli kostanje. Tam smo jedli tudi sendviče, sadje, kostanje in pili sok. Najbolj mi je bilo všeč, ko smo se s starši igrali športne igre. Žana Polajžer, 3. c 40 ŠTEVILKA 102 - DECEMBER 2016 Majšperčan Martinovanje pod ptujskogorsko cerkvijo V nedeljo, 13. 11. 2016, smo se učenci 4. razreda OŠ Ptujska Gora zbrali na trgu pod cerkvijo. Ko je prišel še Dominik, smo povadili še našo točko in počakali na začetek prireditve. Ko se je začelo, so bili najprej na vrsti govorci, pevci in nato mi. Klara, Alex in jaz smo deklamirali pesem Jesen. Ko smo končali, smo zaigrali in zapeli pesem Šmentana muha. Fantje so igrali na lončene base in ribež, punce pa smo pele. Ko smo končali, so nam gledalci zaploskali, učiteljica pa nas je pohvalila. To martinovanje mi je bilo zelo všeč. Upam, da bom v naslednjih letih tudi na njem. Sara Ber, 4. c Zadišalo je iz Starotrške hiše na Ptujski Gori V raže zapovedujejo, da se je ob pustu treba dobro najesti. Obilna pustna pojedina bo prinesla bogato letino, drevje bo dobro rodilo, kokoši bodo pridno nesle in dekleta bodo našla ženina. Tisti pa, ki se za pusta ne naje do sitega, bo celo leto lačen ali pa se mu bo godilo tako kot šaljivcu v stari koroški narodni pesmi: »Hopsasa, tralala, pustna nedelja. Lan sem bil krofov sit, letos pa zelja …« Učenci in učiteljice šole Ptujska Gora smo to spoznali, ko smo se zbrali v Starotrški hiši na Ptujski Gori. Pod vodstvom gospe Emice Rodošek iz Društva žena Tisa in predsednice Turističnega društva Ptujska Gora gospe Tanje Leskovar smo celo dopoldne pekli in se mastili. Ob prihodu v Starotrško hišo nas je v hladnem jutru ogrela toplota krušne peči. Izvedeli smo, da bomo skupaj pekli ocvirkovko, kruh in haloško gibanico. Gospa Emica nam je pokazala in razložila, kako se pripravi testo. Ko je bilo testo pripravljeno, smo začeli s peko. Tudi učenci so gnetli testo in oblikovali vsak svoj rogljiček. Pod spretnimi prsti gospe Emice so nastali ocvirkovka, haloška gibanica in kruh. Vse to se je speklo v krušni peči. Do sitega smo se najedli dobrot in sklenili, da jih ob pustu zagotovo znova poskusimo. Zahvaljujemo se vsem, ki so nam omogočili nepozabno doživetje, in upamo, da bomo še večkrat skupaj pekli. Jelka Trafela S šolo smo odšli v Starotrško hišo. Všeč mi je bilo, ko smo gnetli testo, videli smo, kako se naredi ocvirkovka. Najbolj mi je bilo všeč, ko smo jo poskusili. Klara, 3. c Vsi učenci naše šole smo odšli v Starotrško hišo. Zelo sem užival takrat, ko sem jedel haloško gibanico in oblikoval svoj rogljiček. Jan, 3. c S celo šolo smo odšli v Starotrško hišo. Gledali smo, kako se naredi testo za kruh. Nato smo šli v šolo, medtem pa se je spekel kruh. V šoli smo jedli haloško gibanico. Luka, 3. c Najbolj mi je bilo všeč, ko smo pekli rogljičke in ocvirkovko. Všeč mi je bil tudi vonj krušne peči. Anej, 3. c Učenci pa so svoja doživetja opisali takole: Spoznali smo, kako so nekoč pripravljali hrano. Najlepše smo se imeli, ko smo gnetli testo za rogljičke. Zanimivo je bilo opazovati pripravo ocvirkovke. Še boljše pa je bilo, ko smo vse te dobrote pospravili na varno v naše trebuščke. Učenci 1. in 2. c ŠTEVILKA 102 - DECEMBER 2016 41 Majšperčan PODRUŽNICA STOPERCE Zdrav slovenski zajtrk V petek, 18. 11. 2016, smo imeli v stoperški in drugih šolah slovenski zajtrk. Po zajtrku nas je obiskala gospa Barbara Pučko, ki je čebelarka. Povedala nam je, kje vse čebele nabirajo med. Ugotovili smo, da niso medene samo rože, ampak tudi veliko dreves in grmov. Vmes smo ob desetih zapeli pesem Čebelar. Ob koncu druženja z Dominikovo mamo smo imeli neke vrste degustacijo medu. S pomočjo opisov smo morali ugotoviti, kateri med smo poskusili. Bilo je zelo zanimivo. Nekaj vrst medu sem prepoznal, nekaterih pa ne. Ta dan smo tudi rešili anketo o zajtrku. Potrudil se bom, da bom bolj redno zajtrkoval. Miha Žunkovič, 3. d V Stopercah smo pletli venčke V četrtek, 24. 11. 2016, smo šli po malici v dom krajanov. Tam smo delali adventne venčke. Pri tem so nam pomagale gospodinje. Meni ni pomagala gospodinja, ampak učiteljica Ida. Naredila sem venček iz mahu, okrasila pa sem ga sama z bunkicami in s trakovi. V domu so nam gospodinje 42 dale še nekaj sladkega za jesti in sok. Venček sem dala doma na vhodna vrata. Moji družini je venček všeč. Meni pa je bilo najbolj všeč, ko sem venček naredila in bila pri tem zelo uspešna. Sabina Lampret, 3. d ŠTEVILKA 102 - DECEMBER 2016 Majšperčan Pohod na Donačko goro V čeraj, 26. 9. 2016, ko sem se zbudil, sem bil poln upanja, da bo lepo vreme. In to se mi je uresničilo. Ko sem prišel v šolo, smo si razdelili malico in se šli obut. Postavili smo se v vrsto, učiteljica je pregledala obutev. Šli smo mimo Litoža in Golobovih. Pri potoku v Kupčinjem Vrhu smo malicali. Ko smo se podali proti Donački gori, smo srečali lovca. Pri Rudijevem domu smo se posladkali in šli na stranišče. Nato smo šli počasi nazaj dol. Šli smo po drugi poti kot gor, saj smo prišli na glavno cesto na vrhu Stare grabe, kjer je cesta za Rogatec. Ko smo prišli v šolo, smo bili zelo utrujeni. Vendar je bilo zelo zabavno in pohodniško. Matic Kamenšek, 4. d Športni dan, pohod na Donačko goro N a pohod smo šli 26. 9. 2016. Ta pohod je bil moj najljubši letos, ker smo šli vsi iz naše šole. Ko sem se zbudil, sem si najprej pripravil nahrbtnik, potem pa šel v šolo. Veselil sem se, da bodo prišli vsi, da bomo šli. Ko smo odšli, smo šli mimo Litoža in drugih hiš. Ko smo prišli v Kupčinji Vrh, smo si malo odpočili in pomalicali. Potem smo šli naprej, kjer se je začenjala strma in poraščena pot. Tam smo srečali lovca. Videli smo veliko korenin in drugih rastlin. Ko smo prišli do Rudijevega doma, smo pomalicali, si razdelili sladkarije in nato šli proti šoli. Med potjo smo opazovali, kako se narava spreminja, pa tudi nekaj kostanjev smo nabrali. Po prihodu v šolo smo imeli kosilo in potem še podaljšano bivanje – nemščino. Dominik Pučko, 4. d Športni dan s starši V petek, 7. 10. 2016, popoldne smo imeli športni dan s starši. Najprej smo se ogreli in plesali s padalom in obroči. Ko smo se ogreli, smo imeli malico. Učiteljica Sandra nam je pokazala štiri postaje: nogomet, hokej, košarko in frizbi. Vsi razredi smo se menjavali na postajah. Ko smo končali na postajah, smo jedli kostanje, ki jih je spekel moj ati. Medtem ko so starši jedli kostanje, smo se otroci še igrali. To popoldne mi je bilo zelo všeč in upam, da ga bomo drugo leto ponovili. Larisa Kamenšek, 3. d ŠTEVILKA 102 - DECEMBER 2016 43 Majšperčan Športni dan s starši V petek, 7. 10. 2016, smo imeli športni dan s starši, ki ga je vodila Sandra Pišek. Z atijem sva prišla zadnja. Ko smo se razgibali, smo imeli malico, po njej pa smo imeli različne igre s starši. V naši skupini smo začeli z igrami z nogometno žogo, nato smo igrali hokej na igrišču. Na tretji postaji smo si s starši podajali leteči krožnik, na zadnji postaji pa smo imeli košarko. Ob koncu športnega dne smo se igrali s prijatelji in jedli pečene kostanje. Najbolj mi je bilo všeč, da smo z nogometno žogo streljali v obroče, privezane na gol. Gašper Galun, 3. d Gasilci na obisku V torek, 25. 10. 2016, so k nam prišli gasilci. Učiteljica Milena nam je povedala, naj se umaknemo iz razreda, ker se kadi iz kleti. Prišli so gasilci. Pogasili so požar, ki je bil lažen. Nato smo imeli kviz. Bili smo izenačeni. Ko pa smo imeli igre zunaj pred gasilskim domom, se je vse obrnilo. Prvi dve igri smo bili najboljši, v zadnji igri pa smo bili bolj slabi. A na srečo naše skupine smo obe nasprotni skupini premagali. A to ni bilo pomembno, saj smo na koncu vsi dobili enaka darila, ročne ure. Všeč mi je bilo, ko smo dobili darila. Zapomnil pa sem si, da moraš čim hitreje najti odraslega v primeru kakšne nesreče. Miha Žunkovič, 3. d Delujmo preventivno D anes, 25. 10. 2016, smo bili pri gasilcih. Pri prvi uri pouka nas je prišla učiteljica v razred opozorit, da se v kleti nekaj kadi. Ko smo prišli ven, so prišli gasilci in šli v klet. Potem so nam povedali, da je vse v redu in da je bila samo vaja. Ko je gasilec rekel, da gremo lahko v šolo, je bila malica. Ko smo se najedli, smo imeli kviz. Moja skupina se je imenovala Zrak in v njej smo bili: Larisa, Zoja, Kaja in jaz. Ko smo končali s kvizom, smo vsi imeli deset točk. Potem smo šli v gasilski dom in tam smo imeli štafetne igre. Najprej smo morali v eno stran zapeti tri cevi in v drugo stran odpeti. Pri drugi igri smo morali s slamico posrkati vodo v usta in priteči na drugo stran ter vodo skozi slamico spustiti v plastenko. Nazadnje pa smo si podajali kostanje. Naša skupina je bila tretja. Potem smo šli v gasilski dom, kjer smo dobili sladkarije. Podelili so nam tudi priznanja in darila. Vsak je dobil ročno uro in bombone. Najbolj mi je bilo všeč, ko smo tekmovali v igrah. Dominik Pučko, 4. d Dediščina gre iz roda v rod V ponedeljek, 3. 10. 2016, so ob 10. uri k nam prišli člani etnografske sekcije KPD Stoperce, ki so nam pokazali, kako se dela »pušl«. K nam so prišli teta Marjanca, stric Tine in stric Franc. Skupaj smo izdelali dva »pušla«, ki smo ju uporabili tudi pri nastopu v Majšperku na prireditvi ob projektu Da ne utone v pozabo. V sredo pa so v šolo prišle gospodinje iz Stoperc. Pokazale so nam, kako se iz kvašenega testa izdelajo ptički, košarice 44 in lilije. Nekaj smo izdelali za razstavo, ostalo pa smo pojedli pri drugi malici in še je ostalo za športni dan, ki smo ga imeli v petek. Oba dneva dejavnosti sta bila zanimiva, počutil sem se dobro. Všeč mi je bilo, ker smo izdelovali različne domače reči. Jakob Kitak, 3. d ŠTEVILKA 102 - DECEMBER 2016 Majšperčan Da ne utone v pozabo V ponedeljek, 3. 10. 2016, so nas obiskali člani etnografske sekcije KPD Stoperce. Moja mami, stric Martin in stric Franček so nam pokazali, kako delamo »pušle«. Ob tem so nam povedali veliko zanimivih stvari o »pušlu« in o veliki noči. V sredo pa so nas obiskale članice Društva gospodinj Stoperce: teta Tilika, teta Greta, teta Justa, teta Darinka in teta Natalija. Pokazale so nam, kako se zgnete kvašeno testo. Naučile so nas izdelati ptičke in košarice. Povedale so nam, da so se same morale znajti, ko so krasile mizo za veliko noč. Želim si, da bi takšne obiske imeli večkrat, saj mi je bilo vse, kar smo delali, zelo všeč. Larisa Kamenšek, 3. d Uspešno leto 2016 na podružnični šoli Stoperce L eto 2016 počasi, a vztrajno hiti proti koncu. Za nas, učence in učiteljice, je bilo zelo uspešno. Prav je, da se spomnimo nekaterih za nas najpomembnejših dogodkov. Junija smo zaključili šolsko leto 2015/16. Pridno smo se učili, se udeležili mnogih tekmovanj in sodelovali na različnih natečajih. Na zaključni prireditvi smo prejeli številna priznanja, diplome, pohvale in nagrade. Učenci 1. in 2. razreda smo se udeležili šole v naravi v CŠOD Duh na Ostrem vrhu v domu Škorpijon. Te šole ne bomo pozabili, saj smo tam doživeli pravo zimsko pravljico. Učenci 4. razreda so se udeležili šole v naravi na morju v Ankaranu, kjer so doživeli poletno pravljico. Aktivno smo sodelovali pri vseh dejavnostih, ki poleg pouka vse leto potekajo na šoli – in teh ni malo. Z veseljem se spominjamo našega dneva šole. Skupaj s starši smo se podali na orientacijski pohod po delu Stoperške planinske poti. Bilo je zelo poučno in zanimivo. Pripravili smo dve šolski prireditvi, na kateri smo povabili tudi starše in stare starše. Prva je bila ob dnevu samostojnosti in enotnosti, druga pa ob dnevu državnosti. Nastopali smo tudi na prireditvah v šoli Majšperk. Pod mentorstvom učiteljice Slavice Taciga smo izdali šolsko glasilo Hribrčki, ki ga lahko preberete na spletni strani šole. ŠTEVILKA 102 - DECEMBER 2016 Na različnih prireditvah smo z veseljem sodelovali z društvi v našem kraju. Že vrsto let sodelujemo s PGD Stoperce. Z njihovo pomočjo spoznavamo naravne in druge nesreče ter se učimo, kako prav ravnati, da do nesreče sploh ne pride. Učence pa tudi obdarijo. Mnogi naši učenci so že postali mladi člani PGD Stoperce. Ob njihovem prazniku smo prejeli plaketo. Prav tako vrsto let sodelujemo s KPD Stoperce. Z veseljem se pripravimo za nastop ob dnevu žena, da skupaj z njimi razveselimo mamice in žene. Veselimo se tudi, kadar njihovi člani pomagajo nam. Tako so nam v oktobru priskočili na pomoč. Sodelovali smo v šolskem projektu z naslovom Od pusta do velike noči. Odločili smo se, da bomo izdelali »pušl« in spekli velikonočni mlečni kruh. 4. oktobra smo imeli kulturni dan. Izdelovali smo »pušl«. Spoznali smo veje, iz katerih se naredi. Obujali smo stare običaje in se tako učili ohranjati našo dediščino. Pri delu so nam pomagali teta Marjanca, stric Tine in stric Franc (tako so včasih ogovarjali sosede, znance in prijatelje). Še posebej sladko je sodelovanje z Društvom žena Stoperce. Članice društva nam vedno in z veseljem priskočijo na pomoč. Septembra smo gostili folklorno skupino iz Sarajeva. 45 Majšperčan Prikazali so nam njihove tradicionalne plese in nas povabili, da smo zaplesali z njimi. Po končanem programu smo jih pogostili. Brez pomoči članic društva nam ne bi uspelo. Pomagale so nam tudi pri projektu. Kako se peče velikonočni kruh, so nam pokazale teta Justika, teta Greta, teta Tilika, teta Darinka in teta Natalija. Pripovedovale so nam, kako je bilo, ko so same bile šolarke. 25. novembra so nas povabile v dom krajanov, kjer smo skupaj izdelovali adventne venčke. Sodelujemo tudi s KORK Stoperce. Pripravimo program za srečanje starejših krajanov in sprejem učencev drugega razreda med mlade člane RK. KORK Stoperce pa že vrsto let vsem našim učencem nameni finančno pomoč za plavalni tečaj in šolo v naravi. Sodelujemo z društvom upokojencev, ki nam je ob novem letu podarilo družabne igre in nekaj sladkega za vse naše učence v vrednosti 150 evrov. V okrepčevalnici Zelena dolina smo sodelovali na delavnici in razstavi velikonočnih jajčk ter prejeli zahvalo, vsak učenec pa svojo igračko. 18. novembra smo imeli tradicionalni slovenski zajtrk. Tako kot vsa leta do sedaj nas je obiskala čebelarka gospa Barbara CENTRALNA ŠOLA V TA SVET JE LEP, ČE NEKOMU NEKAJ DAŠ, TA SVET JE LEP, ČE NEKOGA RAD IMAŠ, ČE STISNEŠ ROKO KOMU, KI GA KAJ BOLI, TA SVET JE LEP, ČE SI ČLOVEK DO LJUDI. Ker se bližajo prazniki, vsem želimo vse lepo in dobro v letu, ki prihaja. Učenci in učiteljice podružnične šole Stoperce. Vodja podružnice Milena Širec Bili smo v šoli v naravi oktobru, natančneje med 10. in 14. oktobrom, smo se z učenci OŠ Majšperk in obeh podružnic udeležili šole v naravi v Centru šolskih in obšolskih dejavnosti Medved. Dom leži v kraju Medvedje Brdo, v smeri iz Logatca proti Žirem. 46 Pučko. Pripravila nam je čajanko in degustacijo sedmih vrst medu. O čebelarjenju nam je povedala veliko zanimivega. V začetku tega leta smo imeli razlog za še eno praznovanje. Naša šola se je spet polepšala. Dobili smo nove luči na hodnikih in v telovadnici ter nove jedilniške mizice in stolčke. Naša jedilnica je pravzaprav na zgornjem hodniku. Že dolgo smo si želeli novih mizic in stolčkov, na katerih bi lahko kulturno sedeli in jedli. Naša kuharica namreč zelo dobro kuha. Želja se nam je uresničila. Sedaj jemo še z večjim veseljem, saj so mize in stoli res lepi. V začetku novega šolskega leta smo dobili tudi nova igrala. Naša igra je sedaj bolj zabavna in zanimiva. Iskreno se zahvaljujemo Občini Majšperk in županji Darinki Fakin, ki nam je omogočila nabavo novih mizic in stolčkov ter zunanjih igral. Ljudje imamo v sebi moč, ki zmore dati življenju najlepšo barvo. Ta moč pomiri prepire in zbližuje ljudi. Vsaka beseda, vsak pogled, vsako dejanje in vsak nasmeh lahko prinese srečo drugim ljudem. Bogatiti svoje življenje, truditi se deliti srečo in prijateljstvo naprej med ljudi, deliti jih med seboj je nekaj zelo lepega, plemenitega. Vsako darilo je dragoceno, je poseben dar, ki ga nosiš v srcu in ga ne pozabiš. Ne pozabiš tistega, ki te obdari, ki ti pomaga. Tudi učenci in učiteljice v Stopercah nismo pozabili tistih, ki so nas obdarili in nam kakor koli pomagali. Prav je, da se jim zahvalimo. Zahvaljujemo se vsem društvom v kraju, ki nas spremljajo, spodbujajo, nam pomagajo, svetujejo, sodelujejo z nami. Ste naš vzgled. Trudili se bomo živeti s smehljajem na obrazu, iskrico v očeh in dobroto v srcu. Vsem še enkrat iskrena HVALA. Naš pesnik Tone Pavček je zapisal: Vreme nam je bilo kljub slabi napovedi dokaj naklonjeno, saj smo ujeli tudi nekaj sončnih žarkov. Izvedli smo tri dneve dejavnosti. En športni dan, kjer smo se preizkušali v plezanju po plezalni steni in spoznali pomen varovanja pri tej vrsti plezanja. Vsi učenci so bili nad plezanjem navdušeni, eni so ŠTEVILKA 102 - DECEMBER 2016 Majšperčan dosegli celo sam vrh plezalne stene. Druga dva dneva sta bila naravoslovno in tehniško obarvana. Poudarek je bil na astronomiji. Izvedli smo nočni pohod in s teleskopom opazovali nočno nebo. Učenci so veliko izvedeli tudi o gibanju našega planeta, nastanku dneva in noči, letnih časov. V domu imajo tudi veliko živali, ki smo jih pobliže spoznali, se jih dotaknili. Seveda pa smo spoznavali tudi bližnjo okolico doma. Posebno doživetje pa je bil naš zadnji večer, ko so učenci pripravili zabavni program in se predstavili z različnimi točkami. Sledila je zabava, ki je bila plesno obarvana. In res smo se naplesali! Učenci so dejali, da je bilo odlično in bi z veseljem ostali še kakšen dan. Tudi zaradi tega smo se odločili, da bi si želeli, da nas naslednje šolsko leto pot znova ponese v enega izmed teh domov. Bila je izkušnja, ki bo ostala v lepem spominu. In takih naj bo tudi v prihodnje čim več. Vodja šole v naravi Vesna Korže Navodila pred plezanjem Nekaterim je uspelo do vrha Raziskovali smo okolico Naučili smo se veliko novega ŠTEVILKA 102 - DECEMBER 2016 47 Majšperčan V jedilnici… S sovicami v novo šolsko leto Č lanice Ustvarjalne klepetalnice DPD Svoboda Majšperk so prvega septembra, tako kot že nekaj let zapovrstjo, razveselile naše prvošolčke. Učencem, ki so prvič prestopili šolski prag, so izdelale sove. V paketek so dodale še sladkarije in tako je bilo presenečenje več kot popolno. V dar smo dobili tudi knjigo Meta, očesna zdravnica avtorice Mance Tekavčič Pompe. In tako kot je naprej odhitela zdravnica, »ko pred vhodom v duplino ni bilo nobene živali več«, so tudi učenci, vsak s svojo sovo, pohiteli v šolsko leto po novo znanje, veselje in nova prijateljstva. V imenu prvošolcev generacije 2016/2017 se iskreno zahvaljujem za vaše sove in presenečenje ob prvem šolskem dnevu! Barbara Rajh, učiteljica v 1. razredu OŠ Majšperk Društvo Sonček na obisku v OŠ Majšperk V sklopu šolskega projekta Zdrava šola in mednarodnega dneva strpnosti smo v petek, 25. 11., v našo šolo povabili prav posebne goste. V telovadnici se nam je predstavil Sonček, društvo za cerebralno paralizo Ptuj-Ormož. Predsednica društva ga. Nada Polajžer nam je pripravila zanimivo predstavitev društva, predstavila nam je otroke s posebnimi potrebami in nam približala drugačnost. Kot nam je povedala ga. Nada, so lahko otroci drugačni na prvi pogled ali pa so nam čisto podobni. Zdijo se nam drugačni, ker imajo voziček; ker s svojimi rokami težko primejo igrače, s katerimi bi se radi igrali; ker uporabljajo drugačne pripomočke kot mi. Otroci s posebnimi potrebami velikokrat ne razumejo, kaj jim kdo pripoveduje. Morda se premikajo po vseh štirih, a jim je nadvse pomembno, da lahko dosežejo, kar želijo. Veliko otrok ima v glavi polno zgodb, a jih jeziček ne zmore sporočiti. S preprostimi besedami nam je razložila, da se drugačnosti ne 48 nalezeš kot neke viroze, ampak pride do nje zaradi poškodb, težav, za katere včasih ne vedo, zakaj se sploh zgodijo. Kljub svojim težavam imajo otroci s posebnimi potrebami enake človeške potrebe. Vsi si želijo, da bi bilo za njih poskrbljeno. Radi bi, da bi jih imeli ljudje okrog njih radi. Želijo se zabavati in početi stvari, ki jih zanimajo. Želijo si biti naši prijatelji, tudi če so drugačni. Pred samim obiskom društva smo v sklopu ur slovenskega jezika prebrali tudi knjigo Veveriček posebne sorte, ki jo je napisala Svetlana Makarovič. Bil je drugačen, a je imel iste potrebe in želje kot ostali veverički … kot naši otroci s posebnimi potrebami. In tako kot je veveriček v zgodbi razvil svoje sposobnosti, sta jih razvila tudi Mojca in Nejc, člana društva Sonček. Mojca piše prekrasne pesmi, Nejc pa je nadvse uspešen pri igranju na kitaro. In takšnih posebnih otrok okrog nas je še in še. Vsem iz društva se zahvaljujem, ker so z nami delili svoje ŠTEVILKA 102 - DECEMBER 2016 Majšperčan življenjske zgodbe in v našo zavest naselili misel, da drugačnosti ni. Oziroma kot je zapisala Mojca v svoji pesmi: »… sva le JAZ in TI.« Barbara Rajh, organizatorka srečanja Medeni dnevi V četrtek nas je obiskala gospa Tatjana Vedlin. Ugotovili smo, da bomo imeli čajanko. Pripravili smo si med in čaj. Gospa Tatjana nam je povedala, da si moramo vzeti pol žličke medu in jo dati v usta. Potem pa posrkamo zeliščni čaj. Naslednji dan smo imeli tradicionalni slovenski zajtrk. Jedli smo črni kruh, namazan z maslom in medom. Ob 10. uri smo peli čebelarsko himno. Na harmoniko nas je spremljal Luka Strižič. Imeli smo se zelo lepo. Matevž Vedlin, 3. a OŠ Majšperk V četrtek nas je obiskala čebelarka Tatjana. Z njo smo imeli čajanko. Ko se je čaj skuhal, nam je pokazala, kako se srka čaj z medom. In sicer se da pol žličke medu v usta, nato začnemo srkati čaj tako dolgo, dokler se med ne stopi. Pili smo zeliščni čaj. Bil je dober. Naslednji dan smo prišli v šolo ob pol osmih. Imeli smo slovenski zajtrk. Za zajtrk smo imeli črni kruh, maslo in med. Jedla sem kruh z maslom in medom. Bilo je dobro. Potem smo šli v telovadnico, kjer smo imeli še zadnje vaje. Zapeli smo čebelarsko himno. Potem smo šli v avlo, tam smo peli pred kamero. Peli smo pesem Čebelar. Gledat nas je prišlo veliko učiteljev, učiteljic in čebelarjev iz okolice. Učiteljice so bile ponosne na nas. Alja Šoba, 3. a OŠ Majšperk V četrtek smo imeli čajanko in smo se zabavali. Pili smo čaj in jedli smo med. Pogovarjali smo se, kako se naredi domači čaj. V petek smo imeli slovenski zajtrk. Jedli smo kruh in maslo in med. Pili smo mleko. Pojedli smo jabolŠTEVILKA 102 - DECEMBER 2016 ko. Ko smo pojedli, smo šli pet čebelarsko himno. Lana Bundalo, 3. a OŠ Majšperk V četrtek, 17. 11. 2016, smo imeli čajanko. Čebelarka Tatjana Vedlin nam je povedala, kako se pije čaj na čajanki. V petek, 18. 11. 2016, smo imeli slovenski zajtrk. Bil je res dober in zdrav. Zdrav pa zato, ker je hranljiv. Pred malico smo imeli zadnjo vajo za čebelarsko himno. Prišli so nas gledat čebelarji iz okolice in učitelji. Ravnateljica nas je pohvalila. Med mi je zelo dober. Aljaž Leskovar, 3. a OŠ Majšperk V šoli smo imeli čajanko, slovenski zajtrk in prepevali smo čebelarsko himno. Gospa Tatjana Vedlin nam je pripravila čajanko. Otroci smo dali v usta pol žličke medu in srkali čaj preko njega. Pri čajanki smo pili dva zeliščna čaja. Naslednji dan zjutraj ob pol osmih smo imeli tradicionalni slovenski zajtrk. Kuharice so nam postregle s črnim kruhom, namazanim z maslom in medom, poleg smo pili domače mleko. Pred malico smo imeli v telovadnici zadnjo generalko. Obiskali so nas čebelarke in čebelarji iz okolice. Ravnateljica nas je pohvalila. Učiteljice so bile zelo zadovoljne. Peli smo čebelarsko himno, ki se imenuje Čebelar. Čebelarsko himno Čebelar smo peli otroci iz vrtca, prvega, drugega in tretjega razreda. Pri petju nas je spremljal harmonikar Luka Strižič. Himno Čebelar smo peli ob deseti uri na hodniku. Tara Tomanič, 3. a OŠ Majšperk 49 Majšperčan V četrtek smo odšli v jedilnico. Obiskala nas je Tatjana Vedlin. Razložila nam je, kako se skuha čaj. Povedala nam je, kako se pravilno pije čaj z medom. Med damo na jezik in posrkamo čaj. Popili smo dve vrsti čaja. Imeli smo tudi slovenski zajtrk. Jedli smo črni kruh z maslom in medom, zraven smo pili mleko. Ta dan mi je bil všeč. Boštjan Zajšek, 3. a OŠ Majšperk V četrtek smo imeli čajanko. Obiskala nas je Tatjana Vedlin. Pili smo zeliščni čaj z medom. Med čajanko smo se pogovarjali. Imeli smo slovenski tradicionalni zajtrk. Jedli smo črni kruh. Na kruhu sta bila namazana maslo in med. Zraven smo pili mleko. Potem smo zapeli čebelarsko himno. Spremljal nas je muzikant Luka. Ta dan mi je bil zelo všeč. Sebastjan Zajšek, 3. a OŠ Majšperk V četrtek smo imeli čajanko. Na čajanki smo se pogovarjali, koliko vrst čaja in medu poznamo. Najbolj pogosti čaji so: šipek, meta, kamilica, zeleni čaj in različni sadni čaji … Ugotovili smo, da obstaja tudi več vrst medu: cvetlični, gozdni, akacijev, kostanjev, lipov … Čajanko nam je predstavila čebelarka gospa Tatjana Vedlin. Slovenski zajtrk je zdrav in da energijo za začetek dneva. Pred malico smo imeli še zadnjo vajo, da smo ponovili čebelarsko himno, potem pa smo vsi odšli na malico. Vsi smo bili veseli. Lepo mi je bilo. Toja Šeliga, 3. a OŠ Majšperk Spregovorimo v prispodobah – dan šole v OŠ Majšperk V Osnovni šoli Majšperk smo v četrtek, 1. 12. 2016, praznovali dan šole, ki smo ga počastili s prireditvijo v šolski telovadnici. Prireditvi, na kateri so sodelovali učenci vseh razredov matične šole ter učenci podružničnih šol Ptujska Gora in Stoperce, smo dali naslov Spregovorimo v prispodobah, saj smo se odločili, da tokrat spregovorijo basni in pregovori s svojimi prispodobami, ki nam ljudem prek živalskih lastnosti postavljajo ogledalo, v katerem lahko vidimo naše dobre in slabe lastnosti. Na začetku prireditve smo se vprašali: »Kaj sploh pomeni govoriti v prispodobah? Če povemo preprosto, to pomeni, da ne poveš naravnost, ampak po ovinkih. Če bi rad šel na zmenek ali v kino, doma na dolgo razlagaš, kako si že vse naredil, kako bodo vsi sošolci danes šli … in mama ti reče: 'Kaj hodiš kot maček okrog vrele kaše, povej naravnost, kaj bi rad.'« Povezovalki sta nam med celotno prireditvijo nasuli še veliko podobnih pregovorov in primer, ki so velikokrat edini ostanek celotne zgodbe, nastale v 50 preteklosti med našimi predniki. Kot je povedala gospa ravnateljica Danica Lorber, se bogastvo besed, jezika in izkušenj vsakega naroda skriva v stoletja starih modrostih, v pregovorih, primerah, ugankah, skratka v prispodobah, ki so začimbe jezika. Učenci prav vseh razredov, od 1. do 9., so pripravili zanimive dramatizacije, recitacije in tudi senčno gledališče po navdihu nekaterih znanih in tudi manj znanih basni, prireditev pa je popestril šolski otroški pevski zbor, ki nam je med drugim ritmično predstavil uganke. Naukov in pregovorov polno popoldne se je še prehitro zaključilo in – kot je dejala gospa županja dr. Darinka Fakin – vsem nam je bilo malo žal, da si nismo mogli zapomniti in s seboj odnesti vseh modrosti, ki so bile izrečene. Zagotovo pa si je vsak zapomnil kakšno, ki ga bo spremljala in ob kakšni priložnosti »začinila« izgovorjeno ali zapisano besedo. Mirjam Petrović ŠTEVILKA 102 - DECEMBER 2016 Majšperčan VABILA, OGLASI Z AHVAL A Jeseni leta 2015 smo krajani Stoperc dočakali začetek gradbenih del dolgo pričakovanega vodovodnega omrežja Strmec– Stara graba. Varna pitna voda nam omogoča življenje in predstavlja enega izmed osnovnih pogojev za zdravje. Čeprav je tako dragocena dobrina, jo prepogosto dojemamo kot nekaj danega. Skrbi, ali bo dovolj vode za vse potrebe, so bile naša vsakdanjost sploh v vročih poletnih dneh. Zato smo toliko bolj veseli in pomirjeni, da nam je v letošnjem septembru po ceveh javnega vodovoda pritekla VODA. Občini Majšperk se želimo zahvaliti za vso pomoč in za finančna sredstva, ki so bila namenjena za ta projekt, saj se zavedamo, da nam ne bi uspelo brez njihove pomoči. Posebna zahvala pa gre tudi županji dr. Darinki Fakin, da je znala prisluhniti našim težavam. Družini Novak in Jernejšek Spoštovane občanke in občani. V imenu OO DeSUS Majšperk vam želim vesele božične praznike in veliko uspehov v novem letu 2017. Predsednik OO DeSUS Ludvik Lampret Spoštovane občanke in občani, SMC Majšperk vam ob prihajajočih praznikih želi vse dobro. Naj vaš korak spremlja lepa misel, naj vsaka želja postane resničnost, najdite ljubezen, jo delite z vsemi in naj na vaših obrazih v letu, ki prihaja, prevladuje nasmeh. Koordinator SMC Majšperk Kristijan Lovrenčič Spoštovane občanke in občani, »Jutrišnji svet pripada tistim, ki z ustvarjalnostjo gradijo prihodnost, in tistim, ki znajo in vedo, kaj hočejo, predvsem pa verjamejo v to, kar delajo.« Želimo Vam mirne, vesele božične praznike, obilo zdravja, sreče in ljubezni ter veliko osebnih in poslovnih uspehov v letu 2017! Občinski odbor SLS Majšperk ŠTEVILKA 102 - DECEMBER 2016 51 Majšperčan PTUJSKA GORA VABI SVETI VEČER, 24. december 2016 18.30 Božične pesmi naših otrok ob jaslicah 19.00 »Polnočnica« za otroke, družine (in starejše); poje otroški pevski zbor 19.00 Večerna maša na podružnični cerkvi na Janškem Vrhu 23.30 Molitveno-pevsko bogoslužje (priprava na polnočnico) 24.00 Slovesna polnočna sv. maša; poje zbor Magnifikat BOŽIČ, 25. december Sv. maše v baziliki ob 6.30, 8.00 in 10.00 uri SV. ŠTEFAN (ponedeljek, 26. december): blagoslov vode in soli; maše v baziliki ob 6.30, 8.00, 10.00; ob 11.00 blagoslov vode in soli ter janževega vina na Janškem Vrhu. SV. JANEZ (torek, 27. december): blagoslov vina; v baziliki ob 7.00. NEDOLŽNI OTROCI (sreda, 28. december): počitniško druženje otrok: romarska hiša ob 9.00. SV. DRUŽINA (petek, 30. december): srečanje zakoncev in družin ob jaslicah, blagoslov otrok v baziliki ob 18.00 (sodeluje otroški zborček). Vabljeni na božično-novoletne koncerte Tamburaškega orkestra KUD Majšperk z gosti, ki se bodo odvijali v prazničnem mesecu decembru: • v petek, 23. 12., ob 20. uri v dvorani Kulturno-poslovnega centra v Majšperku, • v nedeljo, 25. 12., ob 17. uri v glasbeni dvorani Grand hotela Rogaška Slatina in • v ponedeljek, 26. 12., ob 18. uri v domu krajanov v Skorbi. Pridite in prisluhnite prijetnim melodijam zvokov tamburic ob spremljavi odličnih solistov. Veselimo se vašega obiska. NKOV OBVESTILO - ROK ZA ODDAJO ČLA izšla v naslednja redna številka Majšperčana bo da o, čam veš ob lce bra in lke Vse bra e do petka, zato je treba članke oddati najkasnej dneh pred velikonočnimi prazniki, fotoan@gmail.com. Člankom pripnite 2 erc jsp .ma silo gla lov nas nov na 7, 15. 3. 201 itak@mb.si. erčana pa zbiramo na naslovu peter.k grafiji, predloge za naslovnice Majšp Uredniški odbor 52 ŠTEVILKA 102 - DECEMBER 2016 Majšperčan KOZMETIČNI SALON BOS-KPC, Majšperk nudi * PEDIKURO: klasično in medicinsko, * NEGO OBRAZA: čiščenje, klasična nega in nega nečiste, mastne in aknaste kože * MASAŽO celega telesa, delno, refleksno masažo stopal * DEPILACIJO * MANIKIRO: klasično in geliš * LIČENJE: dnevno, večerno in poročno Za vas smo v salonu ob ponedeljkih dopoldne od 8.00 dalje, ob sredah in petkih pa se prilagajamo vašim željam: dopoldne ali popoldne po naročilu. DOBRODOŠLI! Anita Požegar s.p. InfoTel.: 041 588 358 PE: Trg osvoboditve 10, LENART anita@geomera.si Dolič 38, 2253 Destrnik, www.geomera.si Bos d.o.o., Majšperk 39, 2322 Majšperk, tel.: 030 655 716 PROSTOR ZA VAŠ OGLAS SREČANJE OSNOVNOŠOLCEV LETNIKA 1935, 1936, 1937 Po petih letih smo se 2. septembra letos ponovno zbrali na trgu na Ptujski Gori. Na naše, tokrat že četrto srečanje smo povabili 59 nekdanjih sošolk in sošolcev. Prišlo nas je 29. Žal se srečanja ni udeležil nobeden od naših nekdanjih učiteljev. Telefonski klic iz Kranja s pozdravi gospoda Varla, nekdanjega učitelja, in njegova obljuba, da se vidimo čez pet let, sta nam polepšala srečanje. Najprej smo obiskali naš gotski biser, baziliko Marije Zavetnice. Gospod pater Milan nas je seznanil z njeno zgodovino. Po fotografskem posnetku gospoda Kerblerja in kratkem počitku ob kavici smo obiskali Turistično društvo Ptujska Gora, ogledali smo si še galerijo Stojana Kerblerja in obnovljeno Starotrško hišo. Po ogledih smo se zapeljali na Breg, v Špajzo, kjer so nas lepo postregli. Vzdušje so popestrile Vesele polanke iz Cirkovc. Naš klepet se ni in ni hotel končati, saj smo si imeli veliko povedati, obujali smo spomine na naše skupne šolske dni. Ob slovesu pa je bila v vsakem od nas prisotna želja, da se čez nekaj let zopet srečamo. Odbor ŠTEVILKA 102 - DECEMBER 2016 53 Naše stortive ČLAN SKUPINE TALUM ... fizično in tehnično varovanje ... servis in montaža sistemov varovanja ... varovanje javnih zbiranj ... protipožarno varovanje ... servis gasilnikov in hidrantov ... usposabljanje zaposlenih za varstvo pred požarom ... trgovina VARGAS-AL d.o.o. Tovarniška cesta 10, SI-2325 Kidričevo www.vargas-al.si, T 02 79 95 411 Majšperčan Zlata maturantka V soboto, 26. novembra 2016, smo v prostorih Občine Majšperk sprejeli občanko Marino Gajšek iz Zgornje Sveče, ki je lahko ponosna na svoj uspeh na maturi. Marina Gajšek je obiskovala Srednjo ekonomsko šolo na Ptuju, danes pa svoje znanje nadgrajuje v Ljubljani, kjer obiskuje Fakulteto za upravo. S svojo pridnostjo in vztrajnostjo na srednji šoli je dosegla rezultat, s katerim je bila razglašena za ZLATO MATURANTKO. Županja Občine Majšperk dr. Darinka Fakin ji je za dosežke čestitala ter ji zaželela, da bi v poklicu, za katerega se izobražuje, našla obilo veselja ter ustvarjalnega napredka na svoji študijski in življenjski poti. Marina, še enkrat iskrene čestitke. Nataša Letonja Utrinek s sprejema Marina na sprejemu skupaj s staršema Zlatoporočenca Plavčak Š estindvajsetega novembra pred 50 leti sta se za skupno pot odločila Janez in Martina Plavčak iz Kupčinjega Vrha. Po 50 letih skupnega življenja sta s »pomočjo« svojih dveh sinov, Martina in Cvetka, v poročni dvorani Občine Majšperk obnovila zaobljubo, podano na njun poročni dan v Rogatcu. Zlatoporočenka ga. Martina se je rodila 6. septembra 1946 v Čermožišah. Svoje otroštvo je preživljala skupaj s sestro in še dvema bratoma. Po končani osnovni šoli, ki jo je obiskovala v Stopercah, je ostala doma na kmetiji, kjer je skrbela za dom in družino. To delo z velikim veseljem in vnemo opravlja še danes. Njen največji hobi in tudi delo je peka ŠTEVILKA 102 - DECEMBER 2016 55 Majšperčan domačih gibanic in peciva, po teh dobrotah je gospa Martina znana tudi daleč naokrog. V zimskem času pa je še do nedavnega z veseljem pletla tudi različne vrste toplih puloverjev. Zlatoporočenec g. Janez se je rodil 5. julija 1943 na Donački gori v Rogatcu. Rodil se je v družini, kjer so poleg staršev živeli še trije bratje in ena sestra. Osnovno šolo je obiskoval v Rogatcu. Po končani osnovni šoli se je odločil za poklic kovača. Ko se je izšolal in opravil potreben izpit, se je po odsluženem vojaškem roku zaposlil v Cinkarni Celje. Po poroki z današnjo zlatoporočenko se je zaposlil v Tekstilni tovarni Maribor, v obratu v Majšperku, kot delavec na tkalskem stroju. Zaradi poškodbe noge je nato opravljal delo varnostnika. Na tem delovnem mestu je dočakal tudi upokojitev. Z veseljem je vrsto let, dokler mu je zdravje dopuščalo, opravljal vsa kmečka dela, sedaj pa si čas zapolni z gledanjem televizije in druženjem s sosedi. Naša zlatoporočenca sta se spoznala na zabavi, vzklila je ljubezen, ki sta jo 26. novembra 1966 potrdila s poroko pred matičarjem in Bogom v Rogatcu. Po poroki sta prevzela priimek Plavčak in zaživela na domačiji pri Rampretu v Čermožišah, kjer sta si s skupnimi močmi uredila topel dom, v katerem živita še danes. V zakonu sta se jima rodila dva sinova, Martin in Cveto, veselita pa se tudi svojih treh vnukov, Alena, Petra in Mateja. Ob razglasitvi za zlatoporočenca jima še enkrat iskreno čestitamo ter jima želimo še mnogo srečnih, zdravih in ljubezni polnih let. Nataša Letonja Jubilanta Vinkler P red 65 leti sta na skupno življenjsko pot stopila Leopold in Milena Vinkler s Slap na Ptujski Gori. To je pot, ki pomeni pot ljubezni in premagovanja vseh težav, s katerimi se v skupnem življenju zakonca srečata. Ponosni smo, da se lahko družimo z njima in smo del tega čudovitega slavja. O njiju smo v našem časopisu brali že ob njuni potrditvi in obnovitvi zakonske zveze pred 15 in 5 leti, vendar je prav, da tudi sedaj napišemo nekaj o njiju. Ga. Milena se je rodila 26. aprila 1932 v Mariboru kot najmlajši otrok. Svoja otroška leta je preživela skupaj s še dvema sestrama. Osnovno šolo je obiskovala in jo tudi končala v domačem kraju na Ptujski Gori. Po končanem šolanju se je zaposlila v Tovarni volnenih izdelkov Majšperk, kjer je delala kot tkalka kar 35 let. Sedaj je že 34 let v pokoju. G. Leopold se je rodil 4. novembra 1927 v Stanečki vasi kot četrti otrok v številni družini, saj je njihova družina skupaj s staršema štela kar dvanajst čla56 nov. Svoja otroška leta je preživljal pri starših, osnovno šolo pa je obiskoval v Majšperku. Po šolanju je služil pri kmetu v Sveči. Po končani 2. svetovni vojni je odslužil svojo obveznost do domovine, kasneje pa se je zaposlil v takratni Tovarni volnenih izdelkov Majšperk, kjer je kot mojster v pripravi delal vse do upokojitve. Njuni spomini se radi vračajo na delovno mesto, kjer se je njuna ljubezen tudi začela. Svojo ljubezen sta pred matičarjem in Bogom okronala v mesecu novembru leta 1951. V zakonu sta se jima rodila dva sinova, in sicer Miran in Bogdan. Na njuni slovesnosti pa so ju spremljali še štirje vnuki, in sicer Marko, Boris, Blaž in Simon, ter štirje pravnuki: Aleks, Živa, Žana in Melani. Ob razglasitvi jubileja, 65 let skupnega življenja, sta bila razglašena za jubilanta tako imenovane železne poroke. Tudi njima na njuni skupni poti želimo predvsem veliko, res veliko zdravja. Nataša Letonja ŠTEVILKA 102 - DECEMBER 2016