NOVICE Ko bosle vcščiii sosedu in prijaielju: »Srečen božic«, pcvejte nm, da naj si Jiarcči »S!ovei»skega Gcspcdarja«, če ga še nima. Pclsžraiee dobite pri župnijskih uradih in pri vsaki pcštil Našim senjemm narečmkom, čitateIjem in prijateljem izven Slovenije. — Tudi za letošnje božične praznike je prejolo uredništvo »Slov. Gospodarja« vse polno častitk in pozdravov od naših vrlih slovenskih vojakov, orožnikov, finančnih stražnikov, da je nemogoče objaviti fmena vseh. Hvala prisrčna za vsa razna voščila! »Slovcnski Gospodar« želi vsem gratulantom, nacočnikom, čitateljem in prijateljem izven Slovenije blagoslovljeni Božič in jim kliče: Ostanite mu zvesti glede naročnine in čitanja v Novem letu 1930! Predavec, voditelj bivše Radičeve stranke, aretiran. Kraljevski sodni stol v Zagrebu je izdal 10. decembra zaporno povelje proti Josipu Predavcu, ker je na škodo upnikov Glavnc zadruge osumljen zločina prevare. Istega dne zvečer je bil Predavec aretiran in odveden v zapore kraljevskega sodnega stola. Ta aretacija je nujna posledica kazenske preiskave za dejanja prevare, ker je Predavec kot upravnik Glavne seljaške zadruge koncem meseca decembra 1928, ko je bila ta zadruga prezadolžena, izvedel fingirano (navidezno) združitev s Seliačko banko. Na podlagi lažnega imovinskega stanja je dal vpisati v knjige Glavne seljačke zadruge izmišljene upnike in dolžnike. Dal je tudi odstraniti, odnosno uničiti trgovske knjige te zadruge, da bi s tcm pvikril stanje blae.j.jne. — Uprp.vitoM konkurzns mp.ro lirT.a('A"? seljačke banke dr. Radoševič je glede krivde Predavca izjavil to-le: Predavec, ki. je bil glavni voditelj Hrvatske seljačke banke, pravi sedaj, da je vstopil v banko, ko je bila že pasivna. Iz te propadle banke pa si je dal nakazati .tekom let na račun posojil znesek 832.100 Din. Tega svojega dolga pa nl osigural z vknjižbo. Banka je docela proti svojim pravilom financirala tudl neko fino gosposko trgovino v Zagrebu, ki prodaja samo svilo in druga luksuzne predmete. V to trgovino je vtaknila banka 580.000 Din. Neki trgovini v Beogradu je bil prav tako protJ pravilom dovoljen kredit v znesku 188.771 Din. Ta trgovina je sedaj v konkurzu in je ta denar popolnoma izgubljen. Uradna uie pii sodiščih v Mariboiu. Počenši s 15. decembrom 1929 se uvedejo pri okrožnem in okrajnern sodišču v Mariboru naslednje uradne ure. Ob delavnikih izvzemši sobote od 8. do pol 12. ure in od pol 15. do 18, ure. Ob sobotah od 8. do 14. ure. Ob nedeljah in praznikih delajo samo dežurni uradniki od 9. do 1. ure. Vložišče je odprto ob delavnikih izvzemši sobote od 8. do 12. ure in od pol 15. do pol 16. ure; ob sobotah od 8. do 13. ure; ob nedeljah in praznikih pa od 9. do 11. ure. Prijet vlomilec. V Bistrici pri Marlboru je bilo vlomljeno v tamošnjo trgovino in izmaknjinih v gotovini 4835 Din. Vlom je izvršil Ivan Hude na ta le način: Vzel je sosedovo lestvo in po tej splezal na podstrešje. Od tam je vlomil v vežo in v trgovino. Blagajna je bila zaprta, zato jo je razbil in pobral iz nje ves denar v omenjenem znesku. Vlom je bil javljen orožnikom, ki so šli hitro na delo ter izvršili pri omenjenem delavcu, na katerega je takoj padel sum, preiskavo, ki je ostala brezuspešna. Orožniki pa so zvedeli, da se je peljal Hude s kolesom v Maribor, zato so ga šli čakat na glavno cesto. V Loznici, ko se je baš pripeljal, so ga aretirali. Ivan Hude je priznal svoj čin. Pri sebi je imel še 2659 Din. Orožniki so mu denar odvzeli, njega pa uklcnjenega odvedli v Maribor v jetnišnico. Kolo, na katerem se je pripeljal so mu zapelnili. Živa baklja. Iz Dolnje Lendave v Prekmurju je došlo 11. decembra poročilo, da se je tamkaj sama sežgala v duševni zmedenosti vdova Ermengi. Obleko si je polila z neko tekočino iu se nato zaprla v stranišče. Tukaj si je užgala obleko in gorela takoj v plamenih. Dim iz stranišča so zapazili sosedje in opozorili nanj domače. Ko s<8 siloma udrli v stranišče, je bila nesrečna že živa baklja. Pomagali so jej, kolikor se je dalo, a kljub pomoči je izdahnila radi prehudih opeklin. Smrt In pogreb vzornega orlovskega mladeniča. V torek, dne 10. decembra smo spremili na celjsko okoliško pokopališče vzornega orlovskega mladeniča Lojzeta Muleja iz Babnega pri Celju. Nad 12 let je zvesto služil orlovski ideji ter si s svojim prikupnim obnašanjem in vzorno orlovsko disciplino navezal srca vse orlovske družine. — Pred sedmimi tedni ga je napadla bolezen — vnetje trebu.šne mrene — v soboto, dno 7. decembra, na preddan praznika Rrezraadežne, je z globoko poboSnostjo in vdanostio Dreiel svete zakramente in na god Najčistejše J8 splavala njegova orlovska duša v brezkončne dalje sreče in blaženosti. Ko je njegovo zemeljsko oko že izgubilo zmisel za svojo okolico ter je njegov duh že zapuščal mlado, komaj 20 letno telo, se je še vcdno in vedno povračal med svoje orlovske brate, v telovadnico in na sestanke. Čeprav mlad, je vendar že s srcem zajel vso svojo okolico, kar j« nazorno pokazal njegov pogreb. Ob 3. uri popoldne se je pred hišo žalosti na Babnem zbrala velika množica njegovih prijateljev. Z orlovsko besedo se je poslovil od njega v imenu celjske Orlovske podzveze in družine brat dr. Alojzij Voršič, pevski zbor orglarske gole, pomnožen z nekaterimi drugimi pevci, pa je zapel ganljivo žalostinko. Nato se je razvil dolg sprevod, v katerem so korakali 4 duhovniki (celjski mestni kaplan g. Granfola, gimnaz. katehet g. Kovačič, lazarist g. Al. Mav ter eden izmed gg. kapucinov), dalje dve orlovski zastavi in več bratov v kroju. Na pokopališču je po končanih. tnolitvah zopet zapel pevski zbor. S tugo v srcu, ki je v teh dneh večja kot kedaj, se je razšla orlovska družina od groba brata, ki mu je življenje tako lepo okrasila baš orlovska vzgoja. Ne veste ne nie ne dneva ... V soboto, dne 14. decembra ob 8. uri zjutraj je bil v Vojniku pri Celju pogreb po umrli Mariji Rauter. Med drugirai se je udeležil pogreba tudi tukajšnji upokojeni orožnik Adolf Dedič in na čelu Bprevoda nosil križ z vencem. Ko se je eprevod pomikal mimo gostilne Stante, se je Dedič naenkrat zgrudil s kritem vred. Pogrebcl so takoj položili krsto na tla in mu priskočili na pomoč, da bi ga dvignilL G. dekan Toman, ki je vodil pogreb, mu je dal v sili sveto Ddvezo, eden izmed gg. kaplanov pa je takoj tekel po sveto poslednje olje. Med tem so rajnega DediČa prenesli v gostilno Stante in hitro poklicali domačega zdravnika dr. Mikuša. Toda bilo je vse zaman. G. kaplan Ocvirk mu je hitro podelil sveto poslednje olje, nakar je g. Dedič izdihnil. Zadela ga je srčna kap. Sprevod se je nato pomikal dalje proti cerkvi. Ta nagla smrt med pogrebom. je naredila tako na navzoče kot na tržane silen vtis. Pokojni Dedič je bil mirne narave in povsod priljubIjen. Bil je odločno krščanski mož, član Apostolstva in je pogosto prejemal svete zakramente. Zapušča ženo jn tri otroke. Dosegel je starost 60 let. Naj mu bo Bog milostljiv sodnik! Emetskih kuharskih bukvic nimamo več na razpolago. — Tiskarna sv. Cirila. Trikrat zlata gostija. Višek zakonskega življenja je doživel te dni zakonski par na Madžarskem. Mož in žena Bta živela skupaj 147 let v najbolj srečnem zakonu in bi bila skoraj lahko obhajala tretjo zlato poroko. Oba starca sta umrla istega dne. Jubilant je dosegel starost 172 let, njegova žena 164. Njun 116 let stari sin je jokal ob njunem grobu. Molk vzrok za razporoko. Angležinja je zahtcvala te dni ločitev zakona, ker ni spregovoril njen mož ccli dve leti feiti ene besede. Na razpravi je izpove- dala, da je ni nikdar poklical po imenu, nikoli je ni peljal v družbo, obnašal se jo v hiši kakor bi bil gluhonem. Ako je prišel k obedu domov, je scdel molče k mizi in ni odgovoril, ako mu je želela žena dober tek. Zvečer je šel spat, zjulraj je ustal in se podal na delo. Zakor?., ki je bil prepleten z vodnim molkom, ni bil nič kaj vesolega. Sodniki so dali ženi psav in so.pristali na ločitev. Odkod js prlrosnal k naai puraja? — Najbolj priljubljena jed za božične praznike je puran, oni ptič, kateremu pripisujejo v življenju tako inalo razuma, zato se pa veseli tem večje pohvale, ako se kadi pečen na mizi. Malo onih, ki hvalijo puranovo pečenko, zna, odkod je perutnina, ki nam daje tako okusno meso. Mi živimo danes v dobi, ko se pišejo in objavljajo življenjepisi. Opisuje se vse in zakaj bi se ne spomnili za letošnji Božič zgodovine purana. Prvotna domovina purana je južni del Severne Amerike. Starejši pisatelj, ki je rad dobro jedel, je zapisal te-le besede: »Čokolada, puran in ananas (vrtni sad) so tri reči, za koje je dolžan človek dobrega teka zahvalo odkritelju Amerike.« V Italijo je priromal puran leta 1516 kot dragoceno darilo nekega škofa papežu Leonu X. Dolgo časa je ostala pečenka redkost, še le leta 1570 je puran zabeležen v kuharski knjigi papeževega kuharja Bartolomeja Scappi. V Španiji se je ptič kmalu udomačil in se razširil po ceii Evropi. Danes ga gojijo po vseh državah in ravno Jugoslavija je ona pokrajina, ki izvaža purane v velikih množinah na Angleško. Zvonik iz almniuija. V najbolj mirnem mestu Združenih držav v Pittsburgu je stolp protestantovske cerkve iz aluminija. Aluminijasti vrh stolpa je 27 metrov visok in postavljen na 60 metrov visoki betonski podstavek. Teža aluminija, ki je v stolpu, znaša 3300 kg. Cerkev molčanja. V Čikagu je cerkev, kjer ni nikdar slišati človeškega glasu. Celo pridiga se vrši molče. Verniki ne pojcjo nobenih pesmi, molitve opravljajo po tihem. To je anglikanska cerkev, ki je posvečena vsem angelom in določena za gluhoneme. Cerkvena občina gluhonemih obstoji v Čikagi že 52 let in je bila dolgo brez duhovnika. Sedaj imajo svečenika, kateri do 150 zbranim oznanja blagovest z rokami. Deset ttolarjev za vsako besedo. Kandidat za predsednika Združenih držav pri zadnjih volitvah Smith je napisal za amerikanski list članke, v katerih obravnava svoje lastno življenje. Uprava lista mu je izplačala za napisano 80 tisoč dolarjev. Članki obsegajo 8000 besed in je bilo izplačanih za vsako besedo 10 dolarjev. Železnica, ki vozi samo ob deževnem vremenn. Ena najbolj čudnih železnic na celem svetu je takozvana proga Kashequa, ki vodi po daljnih krajih severoameriške Pennsylvanije in veže obe mesti: Smethport in Backus. Železnica je, kar se tiče denarnih sredstev, v velikih škripcih. Lastnik je neki Kane. Ako se na progi kaj pripeti, mora plačati in povrniti lastnik iz lastnega žepa. Pred leti so povzročile iskre iz lokomotiv toiiko gozdnih požarov, da je sklenil Kane, to-le: Njegovi vlaki smejo voziti v poletnem času le ob deževnih dnevih. Tega sklepa se Kane tudi drži in meščani zgoraj omenjenih mest morajo čakati na dež, ako se hočejo kam peljati z železnico. Kljub temu pa obratuje ta železnica tudi v deževju s takim primanjkljajem, da bo prišla kmalu na boben. Gsirc^eli oirok psdedcval 200 sniliJonov Din. Vdova obersta na Švedskera je zapustila štiriletnemu dečku siroti, katerega je posinovila, 200 milijonov Din. Potcmci dessrtekiev Aleksaadra Ve« Illrega. Že dolgo so si belili glave učenjaki s plemenom Marias v Indiji. Živi v sredini džungle in se zelo razlikuje na zunaj in po načinu življenja od di-ugih indijskih jaarodo?. La^? imajo ti ljudje bolj svetle, njihova postava je večja in močnejša, njih obleka in nakit se razlikujeta od sosedov. Ne poznajo zakonske zveze, med deco, ki ja mcd Indijci v navadi. Tudi njihova bivališča kažejo, da so potomci mestjanov. Vsa ta opazovanja so vzbudila v ruskem učenjaku dr. Jaroslavu trditcv, da izliaja pleme Marias od dezerterjcv (ubežnikov) Aleksandra Velikega. Ko je uničil Aleksander, macedonski kralj (356—323 pred Kristusom) perzijsko kraijestvo, je hitel vedno naprej proti Vzhodu skozi pokrajine da* našnjega Afganistana in Belučistana v cudovito deželo ob reki Indus. Prodiral jc vedno dalje in dalje. Njegovim vojakom se je dozdevalo, da svet nima konca in da jih bo odvedel njihov kralj tako daieč, da ne bodo videli nikdar več svoje domovine. Najprej so vojskovodjo svarili, naj jih ne pelje dalje in konečno so se uprli nadaljnemu prodiranju. Na ladjah se je peljal Aleksander z delom zvesto vojske po reki Indus do njenega iztoka v morje, medtem ko so drugi oddelki nadaljevali pot peš cb obeh bregovih. Radi prejšnjega upora je ostalo zelo mnogo Aleksandrovih vojakov v Indiji, ker so znali, da njihov kralj zna sicer pozabiti, a ne odpustiti. Ker se je vojskovodja peljal po rcki, je gotovo trpel strogi red med vojaštvom na suhem in je lahko verjeti, da so se nekateri oddelki trajno nasclili ob Indusu in niso tvegali dolgega — dolgega povratka v domovino. Iz potomcev teh Aleksandrovih dezerterjev je nastalo pleme Marias. Marsikaj med njimi spominja še danes na makedonske in egipčanske običaje.. — Vojska Aleksandra Velikega je obstojala po večini iz Egipčanov. Amerika gradi največje potniško letalo. Amerika gradi potniško letalo za 260 oseb, ki bo široko 87 m in kojega hitrost bo znašala 250 km na uro. Severni polet zrakoplova »Zeppellna«. Veliko se je že pisalo, da bo izvršil zrakoplov »Zeppelin« na spomlad raziskovalne vožnje preko severnega tečaja. Predno se bo pa lotil zrakoplo^v te nevarne vožnje, bo preplul pot i* izhodišča v Friedrichshafnu ob Bodenskem jezeru do Moskve in nazaj. Prl tej vožnjl bodo natančno prouCili vr»- menske prilike na Ruskem, ki so enake z onimi krog severnega tečaja. Severnotečajno ekspedicijo zrakoplova bo vodil celemn svetu znani raziskovalec severa — Fritjof Nansen. Lov hijen v Algiru v AirikL V pokrajini, ki se razprostira na severozapadu od Konstantina in Mige proti morju, se je ohranil poseben običaj, čigar izvir sega v poganske čase. Je to lov hijen, ki ga priredijo domačini vsako leto na določen pomladanski praznik. Čirn ta dan nastopi, se zbere30 mladeniči v skupine ter gredo poiskat brloge hijen. Ko skrivaliSče iztaknejo in se prepričajo, da je hijena res notri, sleče najsrčnejši obleko, v sami srajci vzame nato prižgano bakljo ter sjs polagoma plazi v brlog. Vhod (rov) j«e običajno znatno dolg in zelo ozek, iUkopan v zemljo. Prvemu sledijo nato š$ ostali fantje in se plazijo drug za cbugirn po teh tesnih prostorih. Sleharni pa drži v roki plamtečo bakljo ilj. je brez orožja. Čim hijena v brlogu utre luč in čuje prihaiati lovce, se potfcgne v najskrajnejši kot, se upre ob Bteno ter mirno čaka svoje preganjalc<i. Prvi izmed predrznežev se pribiiaa k zveri in ji porine bakljo pod nos in 30 z izredno svetlobo nekako preslepi. Nato se pomičejo lovci po rovu nazaj, dižeč neprestano bakljo hijeni pred ofjni in žival sledi luči. Naposled pridljjo na konec rova. Eden izirted dražbft pripravi zanjko in čim liijena plan(j iz rova ter za hip obstane pod upliv&rn solnčne svetlobe, ii vrže zanjko na vfiit, a oster nož ji prestreže spopad, ki bi se neizogibno vnel med hijeno in lovcem. Pisatelj označenih vrstic dodsŁja: Lovil sem samo enkrat na navedsn način, a v drugič tega ne bi storil JOolma ob Jordanu v Palesiini je na divjih živalih bogatejša kakor si jo oMčajno predstavljamo. Prepelice je p.ajti povsod, kjerkoli se nahaja setev. Dfvji golobi, izrecno številni na Liban<inu, priletijo k Jordanu čez Genezare§ko jezero ter oživljajo pogozdene in duplinaste ravani, katere se razproBtirajo proti Samariji in Galileji. TukaJ \is videti čaplje, žerjave in sloke. Izmed rGparic so zastopani orli in jastrebi. Vrane je videti poedine. Ptic pevk pa §« malo, le palestinskih slavcev je mnog<x V zimakem času je opažati ptSce sŁlivke, med njimi celo kukavico, katera se tu fn tam oglaša. Ta čas se pojarvljajo tudi gazele v dokaj vellkcm Itevilu. Ta žival je zelo vitkega telesa 1% jo pridno lovijo. Beduini in okoličajjl! jih gonijo žive vjete na prodaj v E&estp. Divfi marjasci se držijo v travU&tih legan ob reki Jordan v dokaj bfojnih tolpah. V južni Palestini na j&ribovitih črtah proti Mrtvemu morju se je zaredil sinajski kozorog. Obifežja reke pa so si izvolili šakali za fevoja kritja. Kar pa je apnenčastega Bkalovja, tega pa so se polastili netopirji in znatna vrsta raznih glodalcev, ined njimi štiri vr8te zajcev. Od krvoločnih mačk je najti samo leoparda in Jeva, a še te bolj redko. Dalje proti puščavi živi ris, ježevec in §e druge v vzhodne kraje spadajoče živali. Setev In žetev nikoll ne prekine. — Bedimo pri topli peči. Zunaj brije bur- ja — sneženi meteži plešejo po ravninah. In v teh pustih dnevih nam stopajo v spomin oni lepi, solnčni in prijctni poletni dnevi, ki so tudi ta čas zeleni in cvetoči..In prišli smo do zanimivega zaključka: setev in žetev nikoli ne prekine na svetu. Meseca prosinca, ko pri nas prasketa ogenj v peči, imajo žetev v Avstraliji, Novi Zelandiji in v Argentiniji; svečana in sušca v Vzhodni Indiji in v Gornjem Egiptu; v mesecu travnu na egiptovskih pobrežjih, na otoku Cipru, v Siriji, Mali Aziji, Perziji, Mehiki in na Kubi; velikega travna v Algiru, srednji Aziji, srednji Kini, na Japonskem, Texasu in v Floridi; rožnika v Turčiji, na Reki, Italiji, Španiji, na Portugalskem, južni Franciji, Kaliforniji, Oregonu ter v južnem delu ZdruženlK držav, tudi v mestih Lonisiana, Missisippi, Alabama, Georgija, Carolina, Tei* nessee, Virginija, Kentucki, Kansag, Arkansas, Utah, Kolorado in Missouiij mes. srpana v podonavskih ozcm\}iti, v Jugostaviji, Ogrski, Nemčiji, Šviclj Franciji, južni Angliji, potem v mestih: Nebraska, Minnesotta, Xisconsin, Java,5 Illinois, Indiana, Michigan, Ohio, Ne\V* yorit, Nova Anglija in gornJa Kanada; velikega srpana v Belgiji, Holandijij Angtijjj na Danskem, Poljskem, i ozemljih okrog zaliva HudsoA^skega, v doljni Kanadi, Kolumbiji in Maritobi; kimovca in vinotoka na Škotskem, Švedskem, Norveškem in v severni Rusiji; listopada v Peru ln Južni Afriki, a grudna v Blrnu.