kronika časopis za slovensko krajevno zgodovino 30 1982 191 DOLIHENOV TEMPELJ, ZGRAJEN V PRETORIJU LATOBICORUM LETA 196 JARO ŠAŠEL Pri obnovitvenih delih južnega pročelja tistega trakta trebanjskega župnišča, ki je bil dozidan šele nekaj po 16. stoletju, so 1975 odkrili kvader iz apnenca, ki je na desni od- lomljen in po robovih poškodovan (mere: 56 X 75 cm x vidnih 22 cm). Kamen je ostal v steni, na mestu, kjer so ga odkrili.' Kaže, da gre za preklado, ki ima naslednji napis:^ [I(ovi)] o(ptimo) m(aximo) Dolicheno pr[o sal(ute) imp(eratoris) Caes(ariis)] [L.] Septimi Severi Pii P[ertinaeis Au- g(U9ti)] Arabici Adibenic li et M. Aureli Anto- nini] Caes(aris) imp(eratoris destinati [..... ..........] templum de suo feoit sua[que pec(unia) exornavit] v prevodu: Jupitru najboljšemu, največjemu, Dolihen- skemu je za blagor imperatorja Cezarja Luci- ja Septimija Severa Pija Pertinaksa Avgusta, Arabskega, Adiabenskega, in Marka Avrelija Antonina Cezarja-prestolonaslednika [osebno ime in funkcija neznanega posvetitelja] zgra- dil tempelj na lastne stroške in ga z lastnim [denarjem okrasil?]. Za zgodovino rimskega Trebnja (Praetori- um Latobicorum v rimskih časih) in za os- vetlitev novega spomenika samega lahko raz- beremo iz napisa, če mu sledimo od besede do besede, naslednje. Jupiter, ki mu je napis posvečen, je bil po- glavar rimskega panteona, zavetnik imperija in državno boštvo. Z ženo Junono in z bogi- njo Minervo (trias Capitolina — Kapitolska trojica, tako imenovana zaradi tega, ker je bilo centralno svetišče teh boštev v Rimu na Kapitolu), so si »državno« — zavetne funkcije delili tako, da je bila Minerva zavetnica obrti in dohodkov (praznik: pomladno enakonočje), Junona družine (praznik: 1. marec), Jupiter gospodar vesolja (praznik: na lunine mlaje, Ide). Častili so jih od meja do meja imperija, od Britanije do Evfrata in od Sahare do Do- nave, predvsem vsi uradni predstavniki ob- lasti in vojske (najvišji in najnižji), pa tudi zasebniki so pri njih iskali zavetja v raznih zadevah ter jim z dovoljenjem svečeništva postavljali žrtvenike. Kultni ubredi (za Jupi- tra) so terjali, da je bil njihov tempelj izho- dišče za vse slovesne in najpomembnejše dr- žavne dogodke (novoletna zasedanja novo iz- voljene administracije, zaprisega konzulov, triumfi). Ker je bil Rim v etničnih, religijsldh in jezikovnih vprašanjih toleranten — kot bi dejali danes — oziroma, ker uradna ideolo- gija v tem ni videla problemov, če je šlo za lojalne državljane, je rimska religija v teku razširjanja politično-teritorialne oblasti ab- sorbirala vrsito tujih boštev. Rimljani so pri- hajali v kontakt z ilirskim religioznim gle- danjem in čutenjem, s keltskim, s punskim, z raznimi vzhodnjaškimi mističnimi in dru- gačnimi skupinami, ali pa z germanskimi. Vplive vseh teh religij so sprejemali. Tudi tendenca »barbarov« samih je bila — potem ko so bila rešena aktualna politična in orga- nizacijska vprašanja — svoja in samosvoja vodilna boštva priličiti rimskim. Pogosto, a ne vselej, se je to kazalo na tak način, kot ga vidimo na zgornjem napisu, na katerem je klasičnemu boštvu dodano ime idejno podob- nega »domačega« boga, ki je torej izenačen z rimskim. Dolichenus je sirsko boštvo, upo- dabljano stoje na biku, simbolu moči, rasti in življenja. Častili so ga z obredi-misteriji. Dolihe je mesto v pokrajini Kommagene (severna Sirija) ob srednjem Evfraltu. Dežela je bogata železne rude in po legendi se je tam nekje začela metalurgija. V prazgodovini je bila metalurgija sprva skrivnostno znanje, ki so ga posvečeni kovači in mojstri ljubosumno ohranjali iz roda v rod in si skušali obrt mo- nopolno zagotoviti. Ob koncu 2. tisočletja pa si je počasi utirala pot na Balkan in drugam. Vselej pod varstvom svojega zavetnega bo- štva-Dolihena, ki so ga po rimski okupaciji izenačili z Jupitrom. Njegov kult se je v 2. in 3. stoletju po n. št. razširil po imperiju. Njegovi propagatorji so našli posebno odmev- nost v srcih na vzhodu rekrutiranega in po evropskih garnizijah razmeščenega vojaš- tva. V teku časa je izgubil izvirno prvobitnost, to je zavetništvo zgolj metalurgije in rudar- stva; njegov kult se je posplošil v deželni kult in njegovo ime je postalo simbol za razseljene Sirce in tudi za vojake, ki so bili rekrutirani v Siriji. Ta kult so nosili iz garnizije v gar- nizijo, od velike do male, in ga častili — po- tem ko so bili iz vojske že odpuščeni — tudi po svojih novih stalnih bivališčih. Mimogre- de ga je v vrsto svojih bogov sprejel tudi marsikak drug prebivalec rimskega imperija. Praetorium Latobicorum je imel manjšo garnizijo, ki je opravljala varnostno in kon- trolno .službo na svojem sektorju vzhodne ma- 192 KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO 30 1982 Rimski napis, ki govori o Dolihenovem templju v Trebnjem na Dolenjskem gistrale imperija, to je, na predhodnici »ori- ent-express« linije, se pravi, na cesti Medio- lanum (Milano) — Byzantium (poznejši Cari- grad). Beseda praetorium izraža v tem prime- ru utrjeno in zastraženo nočišče za državne funkcionarje. Beseda Latobicorum pa preci- zira, kje je ta postaja ležala, namreč na pro- storu manjšega keltskega plemena, po imenu Latobici, ki so živeli po današnji severni Do- lenjiski, predvsem, tako vsaj kaže, med Višnjo goro in Krškim.' Raziskovanja, slučajne najdbe in napisi so skupaj z drugimi podatki, ki jih imamo,* po- kazali, da ima naselje za predhodnika keltsko vas ali mestece, ki je bilo od vladarja Avgus- ta najprej preoblikovano v rimsko podežel- sko srenjo s poštnim nočiščem—postajo. Rim- ske državne ceste so bile za lažje potovanje popotnikov — seveda zgolj uradnih, državnih in vojaških — razdeljene na enakomerno razporejene, dnevni vlečni zmogljivosti to- vorne živine primerne in zanjo preračunane postaje z nočišči (okoli 22 km vsaksebi). Vmes so bile izmene, na krajših razdaljah, tam, kjer je bilo treba menjati utrjeno vprežno živino (povprečno po 10 km vsaksebi). Vojaška straža v mestu je dokumentirana šele od 2. stoletja dalje. Obstajala je nedvom- no že prej, in bila podrejena legijskim enotam, ki so imele glavni stan ali v Karnuntu (danes Deutsch-Altenburg pri Petronellu ob Donavi) ali v Vindoboni (danes Dunaj). Točka je bila hkrati strateško važna, ker se je od nje cepila pot ob Mirni na Celejo, druga na Novo mesto, oziroma proti zahodu na Emono (Ljubljano), in proti vzhodu na Neviodunum (Drnovo pri Krškem). Tako je na tem križišču naravno vzniknilo hkrati tudi manjše podeželsko tr- žišče. Ker pa je glavna arterija Mediolanum- Byzantium spadala med najvažnejše v impe- riju, ker je povezovala dva polotoka, ki sta bila za zgodovino starega veka najpomemb- nejša, si ni težko predstavljati, da je moral biti — razen pozimi, ko je transport miroval — promeit dokaj živahen, in je mestece že zato potrebovalo organizirano vojaško-varstveno službo. Razumljivo je, da se je zbiralo v takem kraju — enako kot v vseh podobnih mestih — dokaj heterogeno prebivalstvo, zelo pestro tudi po religiji. Vsekakor kažejo na to žrtve- niki, med katerimi so številni posvečeni od drugod izvirajočim boštvom, kot so na primer Jupiter Heliopolitanus (to je iz mesta Heli- opolis-Baalbek), Mithras (perzijski oriental- ski bog zvestobe, dobrote in luči; praznik: 25. december),^ ali zgoraj obravnavani Doliche- nus. Tempelj, o katerem govori napis, je v čast Jupitra Dolihena postavil neznan človek, naj- brž kak oficir — del napisa, kjer je bilo na- vedeno ime graditelja in njegova funkcija, je odbit — za blagor cesarja Septimija Severa in njegovega sina. Septimius Severus (193—211), senator in general iz mesta Lepcis Magna v Tripolitaniji je bil prvi rimski cesar, ki ga je imenovala vojska, ne senat. Vojaški prevrat, pri katerem je prišel na čelo imperija, je bil izveden 9. aprila 193 v Karnuntu, kjer je stolo- val kot cesarski namestnik za provinco Pano- nijo. Enotno ga je podprla panonska armada in z njo se je napotil na triumfalni pohod v Rim, da bi si zagotovil priznanje najvišjega legislativnega telesa, to je senata. Načrt je v KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO 30 1982 193 celoti uspel in že maja istega leta je postal ce- sar. V celotnem imperiju pa niso bile vse ar- madne enote zadovoljne z njim. Zahodna (predvsem britanska) je proglasila za cesarja D. Klodija Albina (193—197), vzhodna (pred- vsem sirska) pa C. Pescenija Nigra (193—194). V laviranju in v boju za nadoblast se je Septimij Sever izkazal mojstra. Pomiril je za- hodnega protikandidata z obljubo, da bo nje- gov naslednik na prestolu, in ga z njegovim soglasjem nemudoma imenoval za Cezarja (s tem nazivom je bilo izraženo, da je prestolo- naslednik). Proti vzhodnemu pa je sam hi- poma odkorakal tako z vsemi razpoložljivimi enotami kot z najsposobnejšimi legijskimi ko- mandanti in ga premagal poleti 195. Bližala se je zima in ob vrnitvi iz Mezopotamije (toč- neje, iz pokrajine Adiabene na perzijski me- ji, in iz Arabije, kjer je moral zadušiti uporna gibanja nekaterih plemen) je hitel prek Ma- le Azije, da bi prišel do donavske trdnjave Viminacium (danes Kostolac pri Požarevcu) pred zimo. Tam je hotel prezimiti z delom armade, ker je bilo pozimi gibanje onemogo- čeno zaradi snega in zamrzlih rek — tudi Do- nave. Hkrati se je v Viminaciju želel posve- tovati z bratom, ki naj bi prišel iz province Dakije, kjer je bil cesarski namestnik. Do se- stanka je dejansko prišlo. Na njem so imeno- vali osemletnega Severovega sina Karakalo za Cezarja, to je prestolonaslednika, ter odvzeli ta naziv Klodiju Albinu, kot je bilo na tihem že prej načrtovano. To je pomenilo novo voj- no. Treba je bilo odsitraniti drugega tekmeca. Poveljstvo je prevzel Septimij Sever sam. Zgodaj spomladi 196 je zapustil Viminacij z armado, od katere se je ločil v Poetovioni (Ptuju). Vojska je nadaljevala pohod v Gali- jo, sam pa je odhitel najprej v Rim, da bi re- šil najnujnejše politične zadeve. iZgovorna priča o teh dogodkih je ara v Poetovioni, ki jo je postavil gardni tribun, morda C. Fulvius Plautianus (njegovo ime je odklesano), ko Je bil ob tej priložnosti poslan v korpus ad op- primendam factionem Gallicanam (zatreLi zaroto v Galiji), kot je bila vojna s Klodijem Albinom uradno imenovana. Medtem ko je vladar urejal v Rimu svoje zadeve tako, da je odstranil tudi tihe nasprot- nike in dal »legalizirati«, kar je bilo sklenjeno v Viminaciju, ga je sin Karakala čakal v Pa- noniji, kaže, da prav v Poetovioni pod var- stvom armadnega poveljnika in prijatelja Lu- cija Fabija Cilona, cesarskega namestnika v provinci Panoniji. Brž ko je v Rimu utrdil svoj položaj, je Septimij Sever odhitel sam v Galijo in tam bliskovito zmagal. Senat mu je poslal nasproti slovesno delegacijo z voščili, in v Lugdunu (danes Lyon) so opravili trium- falne slovesnosti. Ves ta čas, to je nekako od pomladi 196 do sredine leta 197 je bil prestolonaslednik Ka- rakala (Caesar imperator destinatus kot pravi naš napis) v Panoniji in prav v ta čas moramo datirati gornji napis iz Trebnjega. Kak oficir ali višji uradnik, ki se je hotel prikupiti in po- laskati novi oblasti, je izkoristil priložnost, da e templjem prijetno preseneti vladarja in si- na, ki sta morala potovati skozi Trebnje. Ko se je Sever vrnil triumfalno iz Galije v Pa- nonijo, je namreč z družino zopet odhitel v Rim. Tam je uredil in pripravil nekatere ad- ministrativne in vojne reforme, se nato — zo- pet z družino — vkrcal v Brundiziju ter od- plul na Bližnji Vzhod, kjer je vzniknila nova vojna. To pot s Perzijo. In zakaj se je s priprošnjo za zdravje obeh vladarjev naš dedikant obrnil prav na Jupitra Dolihenskega? Odgovor je pri roki. Znano je, da je Severova žena in Karakalova mati Ju- lija Domna (t 217) — in njen vpliv na moža in sina ni bil majhen — po rodu in rojstvu iz- virala natanko iz Sirije, iz mesta Emesa, ki je bilo južni sosed mesta Dolihe. Na dlani je, da pri posvetitvi ne gre za »čisti slučaj«. Novi 'trebanjskij napis odpira torej reže, skozi katere lahko v kratkem preblisku za- zremo živa dogajanja v letih 193/196 po n. št. Ta so vnesla nov življenjski val v centralni Balkan, ki je bil — kot ves imperij — na pri- četku gospodarsko političnega poloma. Do prave krize je bilo še daleč, ta je izbruhnila z vso silo šele proti sredini 3. stoletja Ln le do neke meje jo je šele proti koncu 3. stoletja ob- vladal Dioklecijan (284—305). OPOMBE 1. Nanj me je opozoril in mi dovolil obdelavo prijatedj Drago Komelj. — 2. Kar je v oglatem oklepaju, manjka, kar v okroglem, so razvezane običajne okrajšave. — 3. Prim, k njiim Peiter Pe- tru, Hišaiste žare Latobikov (Situla 11,1971). — 4. Na primer, Anton v. Premerstein in Sdmon Ru- tat, Röraiische Strassen und Befestigungen in Krain (Wien 1899) 23. Balduin Saria, v: Paulyä Realencycliopädie der classischen Altertumswis- senschaft XXII/2 (1954) 1638, ter v: V. HoffiUer in B. Saria, Antike Inschriften aus Jugoslavien (Zagreb 1938) št. 230 si. — 5. Prim. Ivaj Curk, Oh- ranjeni mitreji na Slovenskem (Kulturni in na- ravni spomeniki Slovenije 31, 1972). — 6. CIL 3.4037 = 10868 = ILS 3029. H. Aigner v: SchUd von SIteier 14 (1979—81) 113.