Naš čas, 30. 11. 2017, barve: CM K, stran 1
V petek (2/8°C) bo deževno, v soboto (0/5 °C) in nedeljo (-4/2 °C) pretežno oblačno.
Četrtek, 14. decembra 2017
številka 49 | leto 64
www.nascas.si
naročnina 03 898 17 50
cena 1,80 €
TAKO mislim
Močan veter je podrl tudi letos res lepo praznično drevo na Titovem trgu. Po tem, ko so ga v torek dopoldne skrajšali in ponovno namestili v
zato pripravljeno odprtino, so poskrbeli tudi za praznično okrasitev na njej.
Padlo je tudi praznično drevo
Bojana Špegel
Velenje, Šoštanj - Veter je v ponedeljek zvečer in v noči na torek povzročil kar nekaj škode tudi v občinah Velenje in Šoštanj. V centru Velenja, na Titovem trgu, je padlo
tudi prelepo praznično drevo. Zlomilo se je pri dnu debla, ki je bilo očitno predebelo za »luknjo«, ki je za ta namen postavljena na trgu. Že pri postavljanju so imeli kar nekaj težav, da so deblo spravili vanjo, zato so ga pri dnu precej »ošilili«. Kljub dežju so novoletno
drevo že v torek dopoldne postavili nazaj. Sedaj je približno 2 metra manjše, na njem pa so popravili tudi okrasitev in lučke, ki so se poškodovale pri padcu drevesa.
Nadaljevanje na 3. strani
-VO
iu-l ■in
=o
■u-t ii*"> ;o
Od trepljanja po ramenih se ne da živeti
Milena Krstič - Planine
Veter, kije ruval drevesa, odkrival strehe, zapiral ceste... Povo-denj. Tako se je začel teden, poplavni val pa naj bi trajal še vse do konca tega tedna.
Ob poslušanju poročil s terena, gledanju fotografij in žive slike si lahko mrmral le: »Ubogi ljudje, ubogi ljudje...« Kot že velikokrat pred tem so se kot nepogrešljiv temelj civilne zaščite vsake lokalne skupnosti in celotne države spet pokazali in izkazali gasilci. Prostovoljni in poklicni. Kapo dol. Nepogrešljiv člen v intervencijah so. Hodili so po strehah, upravljali delovne stroje, reševali premoženje in ljudi.
In to samo nekaj dni po tistem, ko so rekli, da jim je dovolj vladne arogance in izigravanja, trepljanja po ramenih in podeljevanja odlikovanj. Da se od tega ne da živeti. Da imajo tudi oni družine, da si tudi oni zaslužijo dostojno plačilo za svoje delo. Nesebično gredo na pomoč, čeprav ne vedo, kaj jih tam čaka. Požar, prometna nesreča, naravna ujma ... Napovedali so opozorilno stavko, ki bo trajala od 10. do 12. januarja. Zahtevi gasilcev, ki so že oktobra pred vladno palačo pripravili protest, se s predlogom vlade razlikujeta za borih 150.000 evrov na letni ravni. Ali drugače: za dve delovni mesti terjajo za tri plačne razrede več, za ostala delovna mesta pa za dva plačna razreda več.
Med stavko bodo opravljali intervencije, v katerih bo treba reševati življenja in premoženje ljudi. Na to se lahko zanesemo. Ljudje jim zaupamo. Vemo, da bo tako. Kot vemo tudi, da bi morali zaslužiti več. Da si zaslužijo več.
Na začetku tega tedna je to uvidela tudi narava. Stopila na njihovo stran. Opozorila. Bodo to opazili tudi tam, kjer imajo v rokah škarje in platno?
Pomagajmo prizadetim
Hudo neurje z močnim vetrom, deževjem in poplavami, ki je v teh dneh v več predelih Slovenije povzročila veliko materialno škodo, je mnogim posameznikom in družinam povzročilo veliko stisko, ki je brez pomoči ne bodo zmogli razrešiti. Rdeči križ Slovenije je zato danes odprl račun, kjer zbiramo prostovoljne finančne prispevke za prizadete družine in posameznike. Posamezni darovalci in pravne osebe lahko prostovoljne prispevke za akcijo „UJMA 2017", nakažejo na: Rdeči križ Slovenije, Mirje 19, 1000 Ljubljana, TRR: SI56 0310 0111 1122 296, sklic: 00 96875, BIC banke: SKBASI2X, Koda namena: CHAR.
Mobilni operaterji Telekom Slovenije, Izimobil, A1, Telemach in T2
bodo v prihodnjih dneh omogočili, da boste lahko pomagali tudi z donacijo SMS na številko 1919. Pošljite ključno besedo UJMA za donacijo 1€ ali UJMA5 za donacijo 5€.
Slovesnost ob dnevu samostojnosti in enotnosti
Mestna občina Velenje bo pripravila osrednjo slovesnost v počastitev Dneva samostojnosti in enotnosti v četrtek, 21. decembra, ob 18. uri v Domu kulture. Kulturni program bodo pripravili učenci in učitelji Osnovne šole Mihe Pintarja Toleda, slavnostni govornik pa bo podžupan Srečko Korošec.
Po slovesnosti vabijo na druženje mod zvezdno nebo, na pravljično promenado, kjer bo za prijetno razpoloženje skrbel Adi Smolar.
a mz
■
■
2
(r.
Novi parkirni abonmaji že naprodaj
Ob koncu leta se iztekajo tudi letni parkirni abonmaji v občini Velenje. Komunalno podjetje Velenje, ki od 1. januarja letos upravlja z modrimi conami, ima na svoji spletni strani objavljene vloge za pridobitev letnih parkirnih abonmajev in parkirnih kart. Uporabniki lahko vso potrebno dokumentacijo glede parkiranja še vedno urejajo na sedežu Mestne občine Velenje v pisarni Modre cone. Abonmaje za leto 2018 bo možno zamenjati v mesecu januarju (v prvem in drugem tednu januarja za cono A in cono B, v tretjem tednu januarja za cono C in v četrtem tednu januarja za cono D). Za abonmaje in dovolilnice za garažno hišo Gorica, ki se glasijo na registrsko številko avtomobila, ni treba pošiljati vlog, saj bodo uslužbenci nove dokumente pripravili na podlagi lanskih podatkov.
Ostale parkirne karte (letne in mesečne) veljajo do izteka veljavnosti posamezne karte, nove pa je možno kupiti že od 18. decembra dalje v pisarni Modre cone. Naročilnice, ki jih izdajajo podjetja za nakup parkirnih kart, se morajo glasiti na Komunalno podjetje Velenje.
Na decembrski seji tudi o občinski blagajni
Mislinja, 14. decembra - Danes ob 18. uri se bodo na zadnji seji letos sešli mislinjski svetniki in svetnice. Dnevni red bo obsežen; med drugim se bodo seznanili s poslovnim načrtom Komunalnega podjetja Slovenj Gradec in obravnavali predlog občinskega prostorskega načrta, ki so ga pripravljali kar nekaj let. Glavna točka dnevnega reda pa bo obravnava dopolnjenega odloka o proračunu občine za leto 2018. Obravnavali bodo tudi letni program športa za prihodnje leto.
a bš
Priljubljena srečanja starejših
Šoštanj - Krajevne organizacije Rdečega križa, v katerih delujejo številni prizadevni prostovoljci, so dejavne v vseh krajevnih skupnostih občine Šoštanj. Lani je ta ponovno začela delovati tudi v krajevni skupnosti Šoštanj.
Med aktivnostmi, ki jih izvajajo, je tudi med občani zelo priljubljeno srečanje starejših. Letno se ga po posameznih krajevnih skupnostih udeleži več kot 700 občank in občanov. Občina Šoštanj na srečanjih sofinancira pogostitev.
a mkp
Občinske ceste
Šmartno ob Paki - V veliki večini občin, izjema ni niti občina Šmartno ob Paki, poteka precej občinskih kategoriziranih cest po zemljiščih v zasebni lasti.
Na šmarški občinski upravi pravijo, da sta glavna razloga predvsem dva, in sicer da so se ceste zaradi vse večjega prometa počasi širile ter da so zaradi potreb uporabnikov marsikje prestavljene za nekaj metrov stran od občinskih parcel. Za odkup oziroma zamenjavo se lokalna skupnost odloči največkrat na pobudo občanov ali ob vlaganjih v občinsko cestno infrastrukturo. Kot so še povedali, v primerih, ko podajo pobudo občani zato, da se uredi dejansko stanje, prevzame občina stroške odmere in priprave dokumentacije za prenos lastništva ter plača morebiten odkup po trenutno uveljavljeni ceni (1 evro za kvadratni meter). Kadar pa gre za večje naložbe in večje posege na zasebnih zemljiščih, občina prevzame celotne stroške vključno z odkupom na osnovi cenitve.
V zadnjih letih so tako zemljiškoknjižno uredili precej zemljišč. Glavni strošek predstavljajo odmere in za ta namen občina nameni na leto blizu 10.000 evrov. Trenutno je v pripravi sistemska rešitev v okviru državnega predpisa, zato večjih aktivnosti do sprejema tega na Občini Šmartno ob Paki ne predvidevajo.
a tp
Nakup prireditvenega šotora
Šmartno ob Paki - Razpisi za pridobitev nepovratnega denarja za manjše občine so vse redkejši, zato se Občina Šmartno ob Paki prijavlja praktično na vse, za kar izpolnjuje pogoje. Med drugim je skupaj z občinami iz Dolenjske in občino Rečica ob Savinji prijavila operacijo Festival domačih okusov in tradicije ter prejšnji teden od Agencije RS za kmetijske trge in razvoj podeželja prejela pozitiven odgovor. Ta omogoča lokalni skupnosti nakup večjega prireditvenega šotora, ki si ga je doslej za večje prireditve, predvsem Martinovo veselo soboto, izposojala.
Nakup bo predvidoma izvedla spomladi prihodnje leto.
a tp
Sprejem za vrhunsko plezalko Janjo Garnbret - V šport je potrebno vlagati
Tatjana Podgoršek
Velenje, 11. decembra - Župan Mestne občine Velenje Bojan Kontič je sprejel vrhunsko plezalko v športnem plezanju, zmagovalko skupnega seštevka pokala v težavnosti in kombinaciji Janjo Garnbret. Odlična dijakinja 4. letnika Športnega oddelka velenjske gimnazije je v dobro končani sezoni stala na stopničkah kar 12-krat (od tega devetkrat na najvišji), v olimpijski kombinaciji (težavnost, balvani in hitrost) pa zbrala rekordnih 1135 točk.
> Bojan Kontič: Navdaja me zadovoljstvo, ker v mladih športnikih tukajšnjega okolja prepoznavam veliko energije in zvrhano mero pripravljenosti doseči zastavljene cilje.
Bojan Kontič ji je na sprejemu čestital za uspehe in izrazil zadovoljstvo, ker na najboljši način promovira Velenje in Šaleško dolino. »Ponosni smo nanjo in njene uspehe tudi zato, ker z njimi potrjuje naše stališče, da je potrebno za šport namenjati dovolj denarja, skrbeti za športno infrastrukturo in s tem omogo-
čiti klubom normalne pogoje za delovanje.« To včasih ni enostavno, sploh ni bilo med gospodarsko krizo. Kljub temu je lokalna skupnost zagotavljala dodaten denar in športnike za njihove uspehe tudi nagradila. Po mne-
šiti mlade za tovrstne izzive. Želim si še več tako dobrih rezultatov, kot jih beleži Janja Garnbret. Na tej poti bomo vztrajali. Temu bodo sledila sproščena srečanja in sprejemi, na katerih pravzaprav poizvedujemo, kaj bomo
sicer celo bolj naporni kot sama tekmovanja, a so ji v veselje, ne v breme. Zadovoljna je, ker jo okolje tudi na ta način spremlja, jo za uspehe nagrajuje in ji stoji ob strani. Minulo sezono je ocenila za zelo dobro, v njej je napredo-
Zmagovalko skupnega seštevka svetovnega pokala v težavnosti in kombinaciji Janjo Garnbret je z njenim trenerjem in starši sprejel tudi velenjski župan Bojan Kontič z ekipo.
nju Kontiča so uspehi športnikov pomembni tudi za promocijo samega športa in s tem zdravega načina življenja. Mladi se ozirajo za športniki, ki so uspešni v določenem športu. Če vidijo, da je pot do uspehov mogoča, se lažje odločijo za športne izzive. »Menim, da nam v mestni občini Velenje v veliki meri uspeva navdu-
lahko skupaj v prihodnje še naredili.« Bojan Kontič je še dejal, da ga navdaja zadovoljstvo, ker v mladih športnikih tukajšnjega okolja prepoznava veliko energije in zvrhano mero pripravljenosti doseči zastavljene cilje.
Janja Garnbret pa nam je dejala, da je v zadnjem času doživela kar precej sprejemov, ki so
vala, predvsem pa uživala. Tudi v prihodnji, za katero je treninge začela prav v teh dneh, bo dala vse od sebe. Bo naporna? »Bo -tudi zato, ker je pred mano matura, a mislim, da bo šlo,« je še dodala še vedno tudi aktualna svetovna prvakinja Janja Garnbret.
Savinjsko-šaleška naveza
Prvi obračuni letošnjega (ne)uspešnega dela
Igre z mejo - Delavec več? - Od vrtca do šole - Trije dobri možje - Toplo-hladno
Če nekateri rečejo, da bodo začeli od začetka, jim pade na pamet črka A. Tudi mi lahko začnemo s to črko, čeprav nekateri pravijo, da to ni pametno. Mislim, če v zvezi s prvo črko začnemo z arbitražo. Ta nekatere, predvsem na drugi strani meje, spravlja »ob pamet«. A tudi pri nas nekateri pravijo, da ni pametno, da za vsako ceno vztrajamo pri odločitvi arbitražnega sodišča. Slišati je, da je na tem področju najbolj dejaven prvak opozicije, ki se je celo odpravil na obisk prvega moža bratske stranke v južni sosedi, ki pa je obenem predsednik njihove vlade. Ki seveda najbolj nasprotuje uveljavitvi tega sporazuma. Svoje ob tem prilivata še naš premier in seveda zunanji minister. Ob tem pa nihče natančno ne ve, kaj se bo ob koncu leta iz tega skuhalo. Potezo prvaka opozicije nekateri seveda povezujejo z bližnjimi parlamentarnimi volitvami, na katerih opozicija načrtuje vnovičen prevzem oblasti. Kako bo res, se seveda še ne ve, kot tudi ne, koliko novih strank se bo ob starih potegovalo za oblast in koliko novih političnih obrazov bo. Je pa Slovenija vnovič zasvetila na svetovnem nebu. Na denarnem, nekateri bi rekli virtualnem nebu, oziroma svetu kriptovalut. Zaradi velike tatvine bitcoinov. So pa pri nas tudi taki, ki menijo, da se je naš slovenski svet postavil na glavo. Veliko let smo tarnali, kako naj zaposlimo množico brezposelnih, in država je dajala podporo tujcem za naložbe z novimi delovnimi mesti -zdaj pa pri nas delavcev že primanjkuje.
Ponekod po naših občinah pa so že začeli delati obračune letošnjega dela. In opravil, s katerimi so se največ ukvarjali. V celjski občini je največji pečat letos dajala onesnažena zemljina okoli vrtcev. Najbolj »na udaru« je bila tista okoli vrtca na Hudinji. Kar precej truda in tudi denarja je bilo treba, da so pred kratkim lahko končno tudi starši pritrdili, da je zemljina varna za otroke. Pri reševanju te problematike so bile precej na preizkušnji razne ustanove, ki se ukvarjajo s to dejavnostjo. Ponovno je bilo slišati, da bo treba spremeniti ali dopolniti tudi zakonodajo. »Urejenost enega vrtca pa še ne prinese pomladi,« pravijo starši otrok in upajo, da bo občina kmalu izpolnila zaveze, da bo odstranila zemljino na vseh igriščih celjskih vrtcev. Za zdravo življenje vseh na celjskem območju pa
taki posegi seveda niso dovolj. Potrebna je okoljska sanacija celotne celjske kotline. Glede tega pa občina na rešitev opozarja državo.
V občini Rogatec pa se je dolgo časa letošnjega leta vlekla razprava na malo višji ravni, kot je bila celjska vrtičkarska. Kar močni so bili spori med starši otrok in ravnateljem ter nekaterimi telesi in posamezniki na osnovni šoli. Tudi v zvezi s tem zadeva še ni povsem rešena, na nekaterih delih se bo menda prenesla še na sodišče. Seveda je prijetneje poročati o uspehih. In takih ne manjka v občini Podčetrtek. Ta občina, ki je še posebej uspešna na turističnem področju, je tudi letos prejela veliko priznanj za urejenost kraja. O več takih smo že poročali, nazadnje so pred kratkim prejeli še priznanje v »tekmovanju« Eko dežele. Podčetrtek je bil po kakovosti življenja najboljši v kategoriji manjših občin. Ob takih uspehih je tudi v prazničnem času prijetno prižigati praznično razsvetljavo. Tudi v Rogaški Slatini, ki se tudi ponaša »z velikimi koraki« v turizmu ter pri naložbah na različnih drugih področjih. Tu so na Evropski ploščadi razsvetljavo prižgali »trije dobri možje«: domačemu županu Kidriču sta »pomagala« sosedMisja (ta dva bosta še kako sodelovala tudi pri ponovni oživitvi Vonarske-ga jezera) ter minister Zdravko Počivalšek. Tudi konjiška občina je močno vpeta v turizem, zadnji čas še posebej v sodelovanju z okoliškimi občinami. Pa vendar nekateri opozarjajo, da je bilo tu dogajanje tudi nekako toplo-hladno. Mnoge občane je v prvem polletju močno pogrelo zaprtje njihovega kopališča. Zdaj v hladnem času so na njem uredili drsališče, in ko naj bi bili že pripravljeni vsaj osnovni načrti za nov bazen, nekateri še kar ne morejo pozabiti na zaplete ob zaprtju. Spori med posamezniki in komunalnim podjetjem so prišli celo do informacijske pooblaščenke. Pa še to: v občini Žalec od svetovno znane fontane piva v načrtovanju novih turističnih atrakcij še naprej pogledujejo visoko. Ne le da bi na vrhu Hmezadove stolpnice uredili razgledni stolp, če bo tehnično izvedljivo, z vrha celo tobogan. Če jim je uspela fontana, zakaj jim ne bi še to!	a k
NAŠ ČAS izdaja: časopisna-založniška in RTV družba, d. o. o. Velenje.
Izhaja ob četrtkih. Cena posameznega izvoda je 1,80 € (9,5 % DDV 0,15 €, cena izvoda brez DDV 1,65 €). Pri plačilu letne naročnine 16 %, polletne 12 %, četrtletne 8 % in mesečne 6 % popusta.
Uredništvo: Boris Zakošek (direktor in v. d. odgovorni urednik), Milena Krstič Planine (pomočnica urednika), Tatjana Podgoršek, Bojana Špegel (novinarji), Mira Zakošek (urednica radia), Janja Košuta Špegel (tehnična urednica), Tomaž Geršak (oblikovalec). Marketing: Nina Jug (vodja marketinga), Jure Beričnik, Bernarda Matko.
Sedež uredništva in uprave: 3320 Velenje, Kidričeva 2a, p. p. 202,
telefon (03) 898 17 50, telefax (03) 897 46 43.
TRR - Nova LB, Velenje: 02426-0020133854
E-mail: press@nascas.si
Oblikovanje in graf. priprava: Naš čas, d. o. o.
Tisk: Tiskarna SET, d. d.
Nenaročenih fotografij in rokopisov ne vračamo!
Po zakonu o DDV je "Naš čas" uvrščen med proizvode informativnega značaja za katere se plačuje davek po 9,5% znižani stopnji. Letno izide 52 številk.
14. 12. 2017, barve: CM K, stran 3
AKTUALNO	3
Nas cas,
14. decembra 2017

Padlo je tudi praznično drevo
Šaleška in Zgornja Savinjska dolina se nista izognili težavam, ki jih je v noči iz ponedeljka na torek povzročalo vreme - Padla drevesa, odkrite strehe, naraščajoče reke in požar
Nadaljevanje s 1. strani Tudi gasilci iz Šaleške doline so imeli v torek zjutraj kar nekaj dela z odstranjevanjem posledic nočnega vetra. Člani PGD Velenje so v torek malo po 5. uri zjutraj odstranili strešno pločevino, ki je ležala na Tomšičevi cesti, saj je razkrilo bližnjo streho. V Šem-bricu so malo po 5. uri zjutraj začeli odstranjevati podrta drevesa na cesti, ki vodi proti Cirkovcam. Cesto so s pomočjo podjetja PUP tudi zaprli za promet, saj je bila nevarnost prevelika. Podrto drevo je oviralo tudi promet na eni od krajevnih cest na Paškem Koz-
jaku. Drevo so gasilci PGD Velenje hitro odstranili in tako sprostili promet. Škalski gasilci so malo po 6. uri zjutraj začeli odstranjevati drevo, ki je padlo na cesto Plešivec-Graška Gora. V občini Šoštanj so malo po šesti uri zjutraj na pomoč v Bele Vode odhiteli gasilci PGD Šoštanj. Veter je namreč razkril streho na hlevu v Belih Vodah, ki so jo kljub močnemu vetru uspeli dopoldne vsaj zaščititi. Gasilci PGD Gaberke pa so malo po 6. uri zjutraj odstranili več dreves, ki jih je veter podrl v Plešivcu. Gasilci so pomagali odstraniti tudi drevo, ki je
padlo na cesto Velenje-Slovenj Gradec, da so omogočili prehod reševalnemu vozilu, ki je bilo na poti v bolnišnico. Že od ponedeljka zvečer pa je bila zaprta tudi državna cesta Šoštanj-Črna na Koroškem, predvsem zaradi težav s padlimi drevesi na koroški strani.
V Zgornji Savinjski dolini hudo že v ponedeljek
Veter je veliko več težav kot v Šaleški dolini povzročil na območju Zgornje Savinjske doline, kjer so se težave začele že v ponedeljek popoldne. Veter je lomil drevje in razkrival številne
strehe v Lučah, Radmirju, Gornjem Gradu, Okonini, Bočni in v Zadrečki dolini. Tamkajšnji gasilci so pomagali sanirati največjo škodo, na terenu jih je bilo v ponedeljek popoldne in ponoči kar 121 z 18 gasilskimi vozili. Pri
prekrivanju ene od streh v Novi Štifti se je žal poškodoval eden od gasilcev, k sreči pa poškodbe niso hude. Velik del doline je bil ponoči tudi brez električne energije. Poleg tega so gasilci vso noč pomagali odstranjevati drevesa, ki so padla na ceste, da so do jutra zagotovili njihovo prevoznost. To so čez dan poskušali zagotoviti tudi do več osamljenih kmetij, ki so bile zaradi podrtega drevja odrezane od sve-
ta. Kot nam je povedal poveljnik Gasilske zveze Zgornje Savinjske doline Slavko Bric, so se člani kar 7 gasilskih društev v ponedeljek popoldne spopadli tudi z velikim požarom na stanovanjskem objektu v Dol Suhi. Čez dan so naraščale tudi reke, ki so v večini hudourniške, bali pa so se tudi plazov, saj so bila tla ob močnem torkovem deževju zelo razmočena.
Šaleški gasilci na pomoč v Zgornjo Savinjsko dolino
Ker v Šaleški dolini posledice močnega vetra niso bile tako hude kot v Zgornji Savinjski dolini, so tamkajšnjim gasilcem pomoč ponudili gasilci iz Šaleške doline. V torek malo čez poldne so se na intervencijo odpeljali z 8 gasilskimi vozili.
Pri prekrivanju streh in odstranjevanju padlega drevja je pomagalo 53 gasilcev iz več šaleških prostovoljnih gasilskih društev. V torek je bilo tam na terenu 202 gasilcev z 38 gasilskimi vozili, delo pa nadaljevali tudi včeraj, ko niso več potrebovali pomoči šaleških kolegov.
V Šaleku bo mogoče graditi
Velenjski svetniki so na zadnji seji potrdili več prostorskih aktov in tako omogočili gradnjo v Šaleku in centralnih mestnih predelih, v Plešivcu, Cirkovcah, Paki in Bevčah pa so s sprejetimi spremembami omogočili izgradnjo kolesarskih poti
Mira Zakošek
Mag. Branka Gradišnik vodja Urada za urejanje prostora Mestne občine Velenje, je predstavila načrtovane prostorske posege v Šaleku. V odloku je načrtovana novogradnja štirih stanovanjskih hiš na mestu, kjer je stalo gospodarsko poslopje. Preko reke Pake je načrtovan most za motorni promet s pešpotjo (prvotno je bil most predviden le za pešce). S preusmeritvijo motornega prometa na most se razbremenjuje ozek prehod od mekda-nje gostilne Lipa (Šalek 14) do stanovanjskega objekta Šalek 15. Most omogoča napajanje predvidenih stanovanjskih hiš ter že omenjene hiše Šalek 15, kjer sta dopustni novogradnji ob porušitvi starih objektov ter dovoz naprej preko tunela na zemljišča Lemplovih in kmetije Urh, kjer je predvidena nova stanovanjska soseska.
Večji poseg predstavlja možnost ureditve parkirišča, katerega večji del bo namenjen obiskoval-
cem starega Šaleka, gradu, cerkve, turističnim in gasilskim prireditvam oziroma v širšo javno korist.
Ostale spremembe in dopolnitve odloka omogočajo posamezne novogradnje po porušitvi dotrajanih objektov, spremembe namembnosti, dozidave, posege v strešne konstrukcije, postavljanje nadstrešnic, novogradnje in posodobitve infrastrukturnih objektov in naprav, predvidenih pa je tudi nekaj legalizacij.
S prostorskimi spremembami omogočajo izgradnjo kolesarskih poti
Svetniki so na pobudo Urada za urejanje prostora dopolnili prostorske akte za območja Ple-šivca, Cirkovc, Pake in Bevč in tako omogočili izgradnjo državnih, regionalnih in občinskih kolesarskih povezav s pripadajočo infrastrukturo. Gradnja kolesarskih povezav je sicer že opredeljena v dosedanjem prostorskem aktu, a so zdaj podrobno oprede-
lili območja urejanja in morfološke enote. Ta dokument so glede na to, da nanj ni bilo nobenih pripomb, iz osnutka prekvalificirali v predlog in ga tudi potrdili.
Nova telovadnica pri OŠ Gustava Šiliha
Spremembe, ki bodo omogočale izgradnjo kolesarskih poti in njihovo navezavo na obstoječo infrastrukturo, so svetniki sprejeli tudi za centralne predele mesta Velenje. V tem odloku pa so opredelili tudi gradnjo nove telovadnice k osnovni šoli Gustava Šiliha ter prenovo zunanjih pripadajočih površin. Obstoječa telovadnica je prostorsko in strukturno neustrezna in ne izpolnjuje niti osnovnih sodobnih standardov za izvajanje telesne vzgoje v osnovnih šolah. Prav tako pa so prostorsko opredelili tudi možnosti celovite rekonstrukcije dela obstoječega objekta Kidričeva cesta 9a v Velenju (sedanji gostinski lokal) in dozidave tega objekta s pripadajočo zunanjo ureditvijo zaradi ureditve prosto-
rov Večgeneracijskega centra Velenje - Planet generacij v prenovljenem in dozidanem objektu. Pri tem je predvidena tudi celovita prenova zunanjih pripadajočih površin objekta, vključno s prenovo obstoječih parkovnih površin na zahodni strani obstoječega objekta.
Poleg tega so v tem dokumentu upoštevali tudi nekatere pobude občanov, predvsem glede možnosti dozidav, prezidav in rekonstrukcij obstoječih objektov ter možnosti gradnje enostavnih in nezahtevnih objektov ob obstoječih objektih. Predlagani odlok omogoča tudi obnovo, rekonstrukcijo, dozidave in nadzidave obstoječega objekta Zdravstvenega doma Velenje zaradi širitve prostorov in dejavnosti obstoječega objekta ter določa pogoje za oplesk fasad objektov. Tudi ta dokument so iz osnutka prekvalificirali v predlog in tako že velja.
Zdravstvena oskrba zagotovljena vsem
Področje ginekologije in pediatrije v Zdravstvenem domu Velenje za zdaj rešujejo z začasnimi ukrepi - Prihodnje leto bo drugače
Milena Krstič - Planine
Velenje - Ni še tako dolgo, ko so se v Zdravstvenem domu Velenje občanke in občani soočali s kadrovskimi težavami pomanjkanja zdravnikov. Oboje je bilo posebej pereče v ginekologiji in pediatriji.
V Zdravstvenem domu pravijo, da je za obe področji dobro poskrbljeno z začasnimi, prehodnimi ukrepi. Z njimi dostopnost do zdravstvenih storitev omogočajo vsem, ki jih potrebujejo.
»V ginekologiji imamo podpisane pogodbe s petimi ginekologinjami specializantkami, tremi iz slovenjgraške bolnišnice in dvema iz celjske, tako da je trenutno za to področje dobro poskrbljeno. Tri od njih pri nas že delajo. Specializirale bodo naslednje leto. Lahko se zgodi, da bo katera od njih pri nas ostala za polni delovni čas, lahko pa tudi, da bodo ostale vse tri z deljenim delovnim časom. Tako bi ostale v stiku s sekundarnim nivojem, istočasno pa delale na primar-
nem,« pravi direktor Zdravstvenega doma Velenje mag. Janko Šteharnik. »Tako bi tudi tesneje povezali zdravstveni dom in bolnišnico.«
Ginekologinje specializantke novih pacientk ne vpisujejo, vpisi bodo spet možni, ko bodo v Zdravstvenem domu redno zaposlili še eno ginekologinjo. Kaj pa do takrat? »Samo v procesu nosečnosti ženska nujno potrebuje svojo ginekologinjo. Zanje v našem zdravstvenem domu poskrbi redno zaposlena gine-
kologinja. Sicer pa, kot sem že rekel, bomo to področje uredili dolgoročno, morda tako, da bo posebnost v Sloveniji. V dogovorih s Splošno bolnišnico Slovenj Gradec smo že zelo blizu, tako da prav dolgo ne bo treba več čakati.«
Pravi še, da se tudi v pediatriji situacija umirja. »Na začetku junija dobimo že drugo pediatrinjo iz programa, vrne pa se tudi pe-diatrinja, ki je na porodniškem dopustu.«
Stanovanja deli posebna komisija
Suzana Kavaš (SDS) je postavila svetniško vprašanje, in sicer kako bi dobila štiričlanska družina neprofitno stanovanje, ki ga nujno potrebuje. Ob tem je izrekla precej pikrih na račun tega, da ta družina nikakor ne more priti do župana, da bi mu predstavila svoj problem.
Župan Bojan Kontič ji je odgovoril, da imajo v občinski upravi zelo jasno razmejene odgovornosti in pristojnosti in da on ne razdeljuje stanovanj (niti služb - tudi takšnih občanov je veliko, ki skušajo »priti« do njega). Za to imajo posebne komisije, ki najprej objavijo razpis za stanovanja, nato oblikujejo prednostno listo in na tej osnovi stanovanja tudi razdeljujejo. To je jasno opredeljeno tudi v zakonodaji.
V tem mandatnem obdobju so razrešili že 667 stanovanjskih vpra-šaanj, zadnji razpis je bil objavljen leta 2015, z njega je 60 odstotkov stanovanjskih vprašanj že rešenih.	mz
Presejalni center za zgodnje odkrivanje raka
Slovenj Gradec, 12. decembra - V Splošni bolnišnici Slovenj Gradec so ob prisotnosti ministrice za zdravje Milojke Kolar Celarc slovesno odprli presejalni center za zgodnje odkrivanje raka dojk programa Dora. Na preglede bodo vabili skoraj 19.000 žensk med 50. in 69. letom starosti iz koroških in savinjsko-šaleških občin, ki spadajo pod okrilje ZZZS Ravne na Koroškem. To je 11. tovrstni center v Sloveniji, do konca leta bodo podobnega odprli še v celjski bolnišnici, s čimer bo Slovenija v celoti pokrita z izvajanjem programa Dora. Ženske bodo na pregled vabljene na dve leti, v slovenjgraški bolnišnici pa so za ta program dodatno usposobili tri radiološke inženirje.
■ mz
Za zdaj združitve bolnišnic ne bo
Slovenj Gradec, 12. decembra - Napovedane združitve nekaterih bolnišnic med njimi Topolšice s Celjem vsaj v tem mandatu vlade, očitno ne bo. Ministrica za zdravje Milojka Kolar Celarc, ki se je v slovenjgraški bolnišnici udeležila svečane otvoritve presejalnega centra za zgodnje odkrivanje raka dojk programa Dora, je povedala, da ne bo na silo vztrajala pri povezovanju oz. združevanju bolnišnic. Kot je dejala, bo prepustila vodstvom bolnišnic, da sami vidijo in prepoznajo pomembne sinergijske učinke pri združevanju poslovodnih funkcij. Odločno nasprotovanje mnogih, je očitno le imelo učinek.
mz
Sestanek s predsedniki odborov
Šmartno ob Paki - Prejšnji teden je uprava Občine Šmartno ob Paki pripravila delovni sestanek s predsedniki odborov vaških skupnosti (VS) v lokalni skupnosti. Osrednji temi sestanka sta bili pregled opravljenega dela in načrti za leto 2018.
Ob tej priložnosti jim je šmarški župan Janko Kopušar predstavil proračuna za prihodnje leto predvsem v zvezi z vlaganji, ki jih je občina predvidela v posameznih vaških skupnostih za prihodnje leto. Ko je potrebe in želje svojih okolij predstavilo še vseh 10 predsednikov VS, so skupaj ugotavljali, da je večina pričakovanih naložb že vključena v občinski proračun. Prav tako so pri pregledu letošnjih aktivnosti menili, da so uresničene skoraj vse tiste, ki so si jih zadali skupaj. S tem ni povsem soglašala le predsednica VS Šmartno ob Paki Romana Marovt, ki še vedno pričakuje postavitev radarja za meritev hitrosti vozil v središču kraja.	a tp
Naš čas, 14. 12. 2017, barve: CM K, stran 4
4
GOSPODARSTVO

14. decembra 2017
Rekorden odkup, rekordna predelava mleka
V mlekarni Celeia iz Arje vasi zadovoljni s prihodki, manj z dobičkom - Krepko presegli odkup 100 milijonov litrov mleka - Spomladi prihodnje leto začetek izgradnje nove sirarne
Tatjana Podgoršek
»Histerija v zvezi z maslom se je krepko polegla, njegova cena pa je na evropskem trgu strmoglavila in padla na raven januarja letos. Je pa res, da je potrošnja tega stranskega produkta pri predelavi mleka v zadnjem času na domačem trgu večja in po skoraj dveh desetletjih pri nas rentabilna,« odgovarja direktor mlekarne Celeia iz Arje vasi Marjan Jakob na vprašanje, ali je na trgih še prisoten preplah zaradi pomanjkanja masla.
Vlaganja v potrošnike se obrestujejo
Jakob je še dejal, da so večje prodaje masla veseli, a s še večjim zadovoljstvom zaznavajo povečano prodajo ostalih svojih izdelkov. Konkurenca na prodajnih policah je zelo velika, pravi, podatki o prodaji pa kažejo na krepitev blagovne znamke Zelena dolina. »Potrošniki vse bolj prepoznavajo naše izdelke in odločitve o izdelkih brez GSO, o sledljivosti, predvsem pa vztrajanje pri predelavi izključno slovenskega mleka nagrajujejo. Majhni, a dolgoročni koraki so se nam - kot največji domači mlekarni v lasti Slovencev -obrestovali. Rezultat vlaganj v
potrošnike in njihovo zaupanje se nam kaže tako, da proizvodnja že kar poka po šivih. Ne glede na to bomo priložnosti izkoristili in malo prej, kot smo
Marjan Jakob: »Naša največja priložnost so novi izdelki. Teh ne bo manjkalo tudi v letu 2018.«
predvideli, prišli do tega, da bomo vse odkupljeno mleko tudi sami predelali.«
Pomembna kakovost in novosti
Letos beležijo rekorden odkup mleka, krepko čez 100 milijonov litrov, rekordna je tudi predelava mleka. Že konec prejšnjega meseca so izpolnili proizvodne
cilje pri fermentiranih izdelkih, decembrska proizvodnja obeta rekorde. Pravzaprav na vseh segmentih krepko presegajo indekse 100, le pri prodaji viškov so pod omenjenim indeksom in v prihodnje si želijo, da bi bil ta še nižji. Je večja prodaja rezultat kakovosti izdelkov ali številnih novosti v programu? »Obojega« odgovarja Jakob. Novosti v programu je bilo letos veliko, pojasnjuje, jeseni so na prodajnih policah presenetili z njimi praktično vsak mesec. Najbolj opazna novost so bili izdelki iz programa Sadna dežela s tremi okusi, presenetila jih je prodaja marscaponeja, katerega edini proizvajalec v Sloveniji so. Sledijo z novostmi željam potrošnikov ali zgolj ekonomiji? »Obema. Želimo ponuditi trgu čim več izdelkov z višjo dodano vrednostjo in razveseliti potrošnike, ki novosti od nas pričakujejo. Teh je bilo letos več, kot smo načrtovali, naša mlada ekipa se hitro odziva.«
Za blizu 5 milijonov evrov več prihodkov
Leto 2017 bo uspešno tudi poslovno, tako kažejo številke. Prihodkov naj bi ustvarili za blizu 60 milijonov evrov ali za približno 5 milijonov več kot lani. Manj zadovoljni - tako Jakob
- bodo z dobičkom, ker ta ne bo rasel s takim indeksom kot ostali kazalci poslovanja. Za razvoj in vlaganja bodo tudi letos v povprečju namenili približno 2 milijona lastnih evrov. »Zaključujemo plan za prihodnje leto, ki nam bo dal nov zagon, še malo več dela. Dobili smo namreč kar nekaj priložnosti in jih bomo zagrabili z obema rokama.« Na vprašanje, katere bodo največje, Jakob odgovarja, da novi kakovostni produkti. Kateri, pa še ne izda, pove pa, da bodo novosti začeli izvajati že januarja prihodnje leto in da bodo najbrž izvedli malo inventuro ter izdelke, ki so se »izpeli«, nadomestili z novimi.
Leto 2018 začetek izgradnje nove sirarne
Poleg novih izdelkov bo leto 2018 zaznamoval še začetek izgradnje nove sirarne, ki jo bodo zgradili v dveh etapah, pa butič-na proizvodnja ekološkega sene-nega sira. Zelo veliko dela jih čaka pri prenovi blagovne znamke Zelena dolina in začetek priprav na 90 let organiziranega odkupa oziroma zbiranja mleka v celjski regiji.
City center vodilni na Celjskem
Veseli december v znamenju Lectove ulice, prazničnih doživetij in obdarovanja otrok iz rejniških družin - Številna praznična presenečenja
Mira Zakošek
Za celjski City center velja, da iz leta v leto izboljšuje poslovne rezultate, s takšnimi trendi se lahko pohvalijo tudi letos. V prvih desetih mesecih so zabeležili 2,6-odstotno rast prometa, kar pomeni, da bodo poslovno leto glede na ugodne kazalce poslovanja predvidoma zaključili s povečanim obsegom prometa na letni ravni.
»Uspešni rezultati so odraz naše strategije upravljanja, ki sledi svetovnim trendom, tako v ponudbi priznanih blagovnih znamk in prodajnih rešitvah kot številnih dogodkih za različne ciljne skupine. Aktualna gospodarska rast od nas še dodatno terja zagotavljanje kakovostne in celovite nakupovalne izkušnje za naše zveste in vse bolj zahtevne kupce, učinkovito poslovanje in nenehno vlaganje v center in kadre,« pravi menedžerka centra Darja Lesjak.
Praznični december je v znamenju Lectove ulice, na kateri potekajo številni dogodki, med drugim tudi glasbeni nastopi otrok. Tu je tudi božično-novoletni sejem, ki bo potekal vse do konca leta. Prvega dobrega moža Miklavža so pričakali številni otroci, Božiček jih bo razveselil v četrtek, 21. decembra, že zdaj pa lahko otroci pišejo pisma Božičku in jih oddajo v nabiralnik želja. Vsa zbrana pisma bodo nato skupaj poslali na daljno Finsko.
Tudi letos bodo obdarili otroke iz rejniških družin
Tradicionalna Citycentrova dobrodelna akcija obdarovanja otrok iz rejniških družin poteka v sodelovanju z osmimi Centri za socialno delo: Celje, Laško, Mozirje, Slovenske Konjice,
Šentjur, Šmarje pri Jelšah, Velenje in Žalec. Letos bodo v Citycentru Celje že deveto leto zapored obdarili 170 otrok iz rejniških družin iz širše celjske regije. Otroške praznične želje so letos poleg obiskovalcev in zaposlenih pomagali uresničiti ambasadorji. Otroci, ki so narisali risbice s svojimi željami, so stari od 5 do 10 let. Risbice so predstavljene v Citycen-tru Celje na posebni novoletni jelki želja, na kateri si obiskovalci lahko ogledajo novoletne
»Pomemben del Citycentrovega poslanstva je sinergija med našim nakupovalnim središčem in mestom. Veseli me, da z Mestno občino Celje in Zavodom Celeia Celje uspešno sodelujemo že vrsto let. Ena od skupnih točk je tudi obdaritev otrok v predprazničnem času. Ponosni smo, da vsako leto za Miklavža obdarimo kar 3.000 otrok - polovico v mestu in prav toliko pri nas v centru. Letos bomo tudi sofinancirali prav poseben, praznični vla-
želje najmlajših in po svoj izbiri in zmožnostih izberejo risbico, za katero bodo prinesli darilo. Nena Horvat, vodja marketinga, pravi: »Mlajše in starejše otroke iz rejniških družin, ki niso narisali svojih želja, pa kot vsako leto obdarimo s pomočjo humanitarnega sklada Citycentrovo srce, in sicer z darilnimi boni Desetak. S ponosom lahko povem, da smo od leta 2009, odkar traja ta akcija, obdarili več kot 1400 otrok, ki živijo v rejniških družinah na Celjskem.«
Snežana Delakorda, Darja Lesjak, Nina Hrovat
kec, ki bo imel postojanko tudi pred Citycentrom. Tako bomo še bolj povezani z mestnim jedrom in ostalo okolico,« je o uspešnem sodelovanju z mestom povedala Darja Lesjak. Pravljični vlakec bo vozil od 21. do 30. decembra med 16. in 20. uro. Vlakec se bo ustavil tudi v Citycentru in nadaljeval krožno vožnjo do centra mesta in po samem centru Celja.
GOSPODARSKE novice

V Gorenju božičnica v enaki bruto višini kot lani
Velenje, 7. decembra - V skladu z dogovori, a z nekaj dnevno zamudo, so v Gorenju potekali pogovori skupine za socialni dialog z vodstvom podjetja o višini božičnice. Medtem se je pred upravno stavbo zbrala skupina zaposlenih in zahtevala informacijo o poteku pogovorov, in se je kasneje, ko je to dobila, tudi razšla.
Po besedah predsednika sindikata SKEI Žana Zebe so se partnerji uskladili, da bo božičnica izplačana, sicer v enaki bruto višini kot lani, 600 evrov, kar pa zaradi spremenjene zakonodaje pomeni za okoli 100 evrov višji neto znesek kot lani. Izplačana mora biti do 18. decembra.
Sobodajalci, poskrbite za evidence
FURS je pridobil podatke o dohodkih, doseženih z oddajanjem nepremičnin v turistični najem, zato bo Finančna uprava RS v začetku leta 2018 izvajala poostrene aktivnosti nadzora pri fizičnih osebah, fizičnih osebah z dejavnostjo in pri pravnih osebah, ki so dosegale dohodke z oddajanjem nepremičnin v turistični najem (tudi preko spletnih portalov Booking, Airbnb itd.).
Veliki apetiti po višjih plačah
Domače apetite po dvigu plač, ki so jih predvsem zdravniki, po neodgovorni vladni politiki pognali v nebo, bi sedaj radi pometli pod preprogo, a ne gre. Očitno je, da sindikati čutijo predvolilno stisko vlade in skušajo zaposlenim izboriti čim več še pred volitvami. Če bo po njih spet sledil potop zaradi proračunskega primanjkljaja, pa je večini v tem trenutku tako in tako nepomembno, saj je pri nas odgovornost za vse nepremišljenosti povsem zamegljena in je takšna, ki prinaša kakšno korist večini delavcev, še najmanj sporna.
Evropa nas znova opozarja
Finančni ministri držav v območju evra so v Bruslju obravnavali ocene osnutkov proračunskih načrtov evrskih članic. Države s tveganji neskladnosti z evropskimi proračunskimi pravili, med katerimi je tudi Slovenija, so pozvali k pravočasni preučitvi dodatnih ukrepov za odpravo teh tveganj.
Unior v Detroitu
Zreški Unior bo v naslednjih mesecih v ameriškem Detroitu ustanovil hčerinsko družbo. Kdaj točno bo ustanovljena, je odvisno od postopkov registracije, zaživela pa naj bi že prihodnje leto. Za ta korak so se v Uniorju odločili zaradi povečanega poslovanja na severnoameriškem trgu, kjer so naročila prerasla okvire predstavništva.
Slovenija napreduje tudi po zbiranju odpadkov
Lani je Slovenija reciklirala skoraj 58 odstotkov komunalnih odpadkov, ugotavlja državni statistični urad. To je 35 odstotnih točk več kot leta 2010. V Sloveniji je sicer lani nastalo skoraj 5,5 milijona ton odpadkov, največ komunalnih odpadkov pa je nastalo v obalno--kraški regiji. Prav na tem področju, torej pri zmanjšanju količine vseh odpadkov, pa nas čaka še veliko dela.
Pametni telefoni vse bolj izpodrivajo druge telefone
Pametni telefoni v vsakdanji uporabi vse bolj izpodrivajo druge telefone. V prvem četrtletju letos je v Sloveniji od 97 odstotkov državljanov, starih od 16 do 74 let, ki so imeli mobilni telefon, pametnega uporabljalo kar 73 odstotkov. Mobilni telefon s samo osnovnimi funkcijami (klicanje ali pošiljanje sporočil SMS) je medtem uporabljalo 24 odstotkov državljanov.
Ogromno potujemo z letali
Lani je bilo v letalskem prometu v svetu prepeljanih 3,8 milijarde potnikov, do leta 2040 pa naj bi se to število povečalo na 10 milijard. V Sloveniji je število potnikov doseglo 1,5 milijona, kar je bilo 43 odstotkov več kot pred desetletjem.
Največ potnikov je potovalo na linijah z Nemčijo (16,6 odstotka), sledile so linije v Združeno kraljestvo (13,4 odstotka) in Turčijo (7,9 odstotka).
Hitrejše železniške povezave
Slovenske železnice so v nedeljo uvedle nov vozni red, ki prinaša novosti v notranjem in mednarodnem potniškem prometu.
Kot so sporočili, bodo potniki hitreje potovali med Ormožem, Ptujem in Mariborom, boljše bodo povezave med Novo Gorico, Jesenicami in Ljubljano, z vlaki se bodo lahko odpravili tudi na smučanje v Avstrijo. Do Šaleške doline pa ostajajo te povezave še naprej skromne.
amz
■
■
Naš čas, 14. 12. 2017, barve: CM K, stran 5
14. decembra 2017
"'WAS
GOSPODARSTVO
5
HTZ samo se navzgor
Tako pravi direktorica mag. Suzana Koželjnik - Postati želijo poslovno najbolj uspešno invalidsko podjetje s konkurenčnimi cenami in kakovostnimi proizvodi
Milena Krstič - Planine
Velenje - Družba HTZ šteje danes 778 zaposlenih, od tega jih je dobra polovica - 399 (51,3 odstotka) - invalidov. V njej se zaposlujejo delovni invalidi iz Premogovnika, ki so v osnovnem proizvodnem procesu postali nezmožni za opravljanje težkih del v jami, in invalidi s trga dela. Družba je od vsega začetka močno vpeta v poslovni proces ustanovitelja Premogovnika Velenje (PV), ki z nakupi izdelkov
telji,« pravi direktorica mag. Suzana Koželjnik. S tem pa tudi za naprej pričakujejo (in načrtujejo) stabilno in pozitivno poslovanje.
Po finančnem in poslovnem prestrukturiranju je prišel čas za razvojni načrt. Cilje imajo začrtane do leta 2021. »Zajemajo prenovo procesov, obvladovanje tveganj, dogovore s socialnimi
>
Ne zaposlujejo samo invalidov iz Skupine premogovnika Velenje, ampak tudi s trga dela.
in storitev ostaja njihov najpomembnejši partner.
Poslovanje so lani po reprogramiranju finančnih obveznosti, dezinvestiranju, stroškovni in procesni optimizaciji normalizirali in poslovno leto zaključili pozitivno. »Letos pomembno poglavje zapiramo še na dveh področjih, sistemizaciji delovnih mest ter reorganizaciji in optimizaciji procesov nabave in upravljanja z dobavi-
partnerji, vzpostavljanje novih programov in izboljšanje konkurenčnosti v vseh pogledih.« Ključni pa bodo vzdrževanje statusa invalidskega podjetja, konkurenčno izvajanje storitev za proces pridobivanja premoga, rast eksternih prihodkov, zagotavljanje varnih in humanih pogojev ob minimalni bolniški odso-
Mag. Suzana Koželjnik: »V prihodnjih letih načrtujemo stabilno in pozitivno poslovanje.«
Zapirajo pomembno poglavje pri kadrih
Na kadrovskem področju od 1. januarja 2018 zapirajo pomembno poglavje, projekt sistemizacije in reorganizacije. Delovna mesta so po metodologiji ovrednotili, združili in optimizirali ter zmanjšali število nivojev vodenja.
V projektu so sodelovali z reprezentativnim sindikatom (SPESS) in Svetom delavcem. Nove pogodbe so v podpis ponudili vsem zaposlenim.
Nadzorni svet Komunalnega podjetja Velenje, d. o. o.
Na podlagi 23. in 24. člena Statuta Komunalnega podjetja Velenje, d. o. o., z dne 25. 8.
2016, Nadzorni svet Komunalnega podjetja Velenje, d. o. o., objavlja
JAVNI RAZPIS ZA IMENOVANJE DIREKTORJA KOMUNALNEGA PODJETJA VELENJE, d. o. o. (m/ž)
Za direktorja je lahko imenovan kandidat(-ka), ki poleg z zakonom določenih pogojev izpolnjuje še naslednje pogoje:
•	da je državljan(-ka) Republike Slovenije,
•	da ima najmanj univerzitetno izobrazbo ali specializacijo po visokošolskem strokovnem programu ali magisterij stroke po bolonjskem študijskem programu,
•	da ima vsaj pet let ustreznih delovnih izkušenj na vodilnih delovnih mestih. K prijavi mora kandidat(-ka) priložiti naslednja dokazila:
•	življenjepis,
•	program oz. vizijo razvoja javnega podjetja za 4-letno mandatno obdobje,
•	dokazilo o državljanstvu RS,
•	overjeno fotokopijo diplome,
•	dokazilo o delovnih izkušnjah na vodilnih delovnih mestih,
•	potrdilo o nekaznovanosti (izda ga ministrstvo za pravosodje),
•	izjavo v skladu z drugim odstavkom 255. člena Zakona o gospodarskih družbah (Ur. l. RS, št. 42/2006, 60/2006 - popr., 26/2007 - ZSDU-B, 33/2007 - ZSReg-B, 67/2007 -ZTFI, 10/2008, 68/2008, 42/2009, 33/2011, 91/2011, 100/2011 - skl. US, 32/2012, 57/2012, 44/2013 - odl. US, 82/2013, 55/2015, 15/2017), da:
•	ni član drugega organa vodenja ali nadzora te družbe;
•	ni bil pravnomočno obsojen zaradi kaznivega dejanja zoper gospodarstvo, zoper delovno razmerje in socialno varnost, zoper pravni promet, zoper premoženje, zoper okolje, prostor in naravne dobrine oz. da je v primeru obsodbe minilo pet let od pravnomočnosti sodbe in dve leti od prestane kazni zapora;
•	mu ni bil izrečen varnostni ukrep prepovedi opravljanja poklica, dokler traja prepoved;
•	ni bil kot član organa vodenja ali nadzora družbe, nad katerim je bil začet stečajni postopek, pravnomočno obsojen na plačilo odškodnine upnikom v skladu z določbami zakona, ki ureja finančno poslovanje podjetij, o odškodninski odgovornosti, in sicer še dve leti po pravnomočnosti sodbe.
Direktor bo imenovan za mandatno dobo štirih (4) let, s polnim delovnim časom.
Upoštevane bodo popolne prijave z zahtevanimi dokazili o izpolnjevanju pogojev in programom oz. vizijo razvoja javnega podjetja (vse v slovenskem jeziku), ki bodo prispele najkasneje do 15. 1. 2018, do 12. ure, na naslov: Nadzorni svet Komunalnega podjetja Velenje, d. o. o., Koroška eesta 37/b, 3320 Velenje, v zaprti ovojnici s pripisom »NE ODPIRAJ -Javni razpis za imenovanje direktorja Komunalnega podjetja Velenje, d. o. o.«. Prijavljeni kandidati(-tke) bodo o izbiri obveščeni najkasneje v roku 45 dni po preteku roka za prijave na razpis.
Nadzorni svet Komunalnega podjetja Velenje, d. o. o.
Strojni remont HTZ predstavlja pomemben člen v procesu pridobivanja premoga.
tnosti ter ekološko in energetsko izvajanje procesov.
V osnovno dejavnost, v kateri organizacijske enote delujejo izključno za proces pridobivanja premoga, sodijo remont in vzdrževanje (strojni, elektro, servis reševalne opreme), logistika (predelava pepela, dispečing, ravnanje z jeklenim ločnim pod-porjem in uporabljenimi materiali, glavno skladišče), oskrba in urejanje transportnih naprav in splošne storitve, kot so varovanje, pralnica, kopalnice, storitve in vzdrževanje, komunalno vzdrževanje (te niso vezane samo na osnovno dejavnost, ampak tudi
>
Ostajajo
pomemben
člen v podpori
osnovnemu
procesu
Premogovnika.
na eksterni trg). Med pomembno eksterno dejavnost pa sodijo izdelki in storitve (lakirnica, studio HTZ, proizvodnja zaščitnih sredstev, AquaVallis).
Vsaka od teh je za delovanje družbe zelo pomembna.
»Dejavnosti se v zadnjih letih
niso ožile, so se pa spreminjale. Tako smo denimo ukinili nerentabilno gradbeno dejavnost, začeli pa nove, med katerimi sta čiščenje prostorov za Skupino PV ter ravnanje z uporabljenimi, sekundarnimi materiali.
Ves čas iščemo možnosti, kje bi lahko zaposlovali invalide in na katerih delovnih mestih bi lahko delali. Razvoj družbe tudi za obdobje 2017-2021 predvideva določene spremembe s ciljem, da postanemo poslovno najbolj uspešno invalidsko podjetje pri nas, s konkurenčnimi cenami in kakovostnimi proizvodi.« a
Gorenje sklicalo
■	v v*
skupserno
Velenje, 6. decembra - Gorenje je na zahtevo delničarjev Home Products Europe, Raiffeisenbank Austria, Splitska banka in Unicredit Bank Hungary za 9. januar sklicalo skupščino. Na njej bodo odločali o morebitnem odpoklicu Marka Voljča in Uroša Slavinca ter na njuno mesto predlagali Philipa Alexandra Sluiterja in Roberta Lična.
Predlagatelji menijo, da je treba nadzorni svet družbe okrepiti z novimi člani, ki imajo vrhunsko znanje in izkušnje v industriji gospodinjskih aparatov in v financah, kar bo pripomoglo k boljšemu poslovanju, razvoju in stabilnosti družbe, izhaja iz danes objavljenega sklica na spletni strani Ljubljanske borze.
a mz
Ustavitev gradnje
Šmartno ob Paki - V občini Šmartno ob Paki je odprtih več večjih gradbišč na državnih in lokalnih cestah. Zimske razmere ne dopuščajo vseh vrst gradnje, zato bodo izvajalci del (družba VOC Celje s podizvajalci) gradbišča v prihodnjih dneh do prihoda toplejših dni zaprli. V Rečici ob Paki naj bi še ta teden dela pri posodobitvi mostu čez reko Pako zaključili z betoniranjem plošče na mostu. Za
letos so predvideli še izgradnjo robnega venca ter ograje na gorvodni strani mostu, kar bo omogočilo uporabo hodnika za pešce. Promet v obe smeri naj bi sprostili pred prazniki. V Gavcah so dela zaradi vremenskih razmer že ustavili. Nadaljevali jih bodo predvidoma marca - najprej na železniški progi, nato predvidena električna dela, na koncu pa bodo izvedli še asfaltiranje tega območja.
Prav tako so zaradi nizkih temperatur že predstavili na naslednje leto asfaltiranje ceste med Gorenjem in Lokovico, za zdaj pa še potekajo sanacijska dela na manjšem plazu ob omenjeni cesti.
. tp
Register dejanskih lastnikov
Ajpes je zagnal aplikacijo za vpis podatkov v register dejanskih lastnikov. Pravne osebe bodo te morale vnesti do 19. januarja, ko bodo podatki o dejanskih lastnikih, razen podatkov o datumu rojstva, davčni številki in državljanstvu, javni. Vsi podatki bodo dostopni nadzornikom in organom pregona kaznivih dejanj. Vzpostavitev registra temelji na zakonu o preprečevanju pranja denarja in financiranja terorizma, ki je začel veljati sredi lanskega novembra. Po navedbah ministrstva za finance bo pripomogel k zagotavljanju transparen-tnosti lastniških struktur poslovnih subjektov in s tem onemogočanju zlorab.
Naj vas novo leto zapelje v svet kreativnosti, svežine, priložnosti in izzivov.
Ob tej priložnosti se vam želimo zahvaliti za energijo, ki jo prinašate v startup skupnost SAŠA regije in vas vabimo na zaključni dogodek,
ki bo v petek, 15. 12. 2017, ob 17. uri v Podjetniškem centru Standard.
■
Naš čas, 30. 11. 2017, barve: CM K, stran 6
6
PREGLED TEDNA

14. decembra 2017
OD SREDE do torka
Mojca Štruc
Žabja perspektiva
Sreda, 6. decembra
Doma je najbolj odmevala vest, da so hekerji izvedli napad na slovensko družbo NiceHash, ki se ukvarja z rudarjenjem s krip-tovalutami, in izpraznili račune okoli pol milijona uporabnikom ter tako ukradli za približno 56 milijonov evrov kriptovalut. V NiceHashu so vdor potrdili. Direktor družbe je uporabnikom zagotovil, da so vse večje menjalnice že obvestili o ukradenih bit-coinih, vendar bo potreben čas, da zadevo rešijo, zato še ne more povedati, kako in ali bodo ti vrnjeni.
Ruski predsednik Vladimir Putin je sporočil, da se bo na predsedniških volitvah marca prihodnje leto potegoval za nov šestletni mandat.
Potem ko je ameriški predsednik Donald Trump sporočil, da ZDA priznavajo Jeruzalem za glavno mesto Izraela, so se vrstili protesti na zasedenih palestinskih ozemljih.
Na Dunaju sta se sešla ruski in ameriški zunanji minister Sergej Lavrov in Rex Tillerson. Ugotavljala sta, da se ne strinjata o mandatu opazovalne misije Združenih narodov v Ukrajini.
V Bruslju se je na shodu v podporo odstavljenemu katalonskemu voditelju Carlesu Puigdemon-tu zbralo okoli 45 tisoč ljudi.
Petek,
8. decembra
Koalicija je razpravljala o uveljavitvi arbitražne razsodbe o slo-vensko-hrvaški meji in sklenila, da je pri uresničevanju odločbe
Za osebnost leta 2017 so pri reviji Time izbrali tiste, ki so dvignile glas proti spolnim zlorabam in nadlegovanju.
Revija Time je za osebnost leta 2017 izbrala družbeno gibanje oseb, ki so dvignile glas proti spolnim zlorabam in nadlegovanju.
Ameriški predsednik Donald Trump je dejal, da je čas, da ZDA priznajo Jeruzalem za glavno mesto Izraela, in ukazal preselitev veleposlaništva ZDA iz Tel Aviva v Jeruzalem.
Četrtek, 7. decembra
Vlada je potrdila strategijo razvoja Slovenije 2030, novega krovnega razvojnega okvira države. Kot so dejali, je osrednji cilj strategije zagotoviti kakovost življenja za vse.
V stranki DeSUS so vložili zakonodajni predlog, ki bi pokojnine vrnil na raven pred obdobjem krize. Preostali del koalicije je bil ob ravnanju DeSUS-a nejevoljen.
Minister za javno upravo Boris Koprivnikar je dejal, da je napoved stavk nekaj mesecev pred volitvami nekonstruktivna, saj pogajanja potekajo, masa za plače pa se povečuje.
Nemški socialdemokrati so na kongresu stranke z veliko večino podprli začetek pogovorov o možnosti oblikovanja t. i. velike koalicije.
izjemno pomembno, da vsi akterji delujejo enotno in usklajeno. Izvedeli smo, da zunanje ministrstvo pripravlja tožbo proti Hrvaški.
Evropska komisarka za konkurenco Margrethe Vestager je poudarila, da je bilo v stikih s slovensko vlado o prodaji NLB doseženega veliko, a zavezo o prodaji 75-odstotnega državnega deleža minus eno delnico bo treba spoštovati.
Po Trumpovem sporočilu, da ZDA priznavajo Jeruzalem za prestolnico Izraela, so potekali številni protesti.
Evropska komisarka je sporočila, da bo treba zaveze o prodaji NLB spoštovati.
V napadu na oporišče mirovnih sil na vzhodu Konga je bilo ubitih najmanj 14 pripadnikov mirovnih sil Združenih narodov.
Recep Tayyip Erdogan se je vpisal v zgodovino. Po 65 letih je postal prvi predsednik Turčije, ki je obiskal Grčijo.
Zaradi obtožb o spolnem nadlegovanju žensk in neprimernem obnašanju sta svoja odstopa podala ameriški demokratski zvezni senator Al Franken in republikanski kongresnik Trent Franks.
Sobota, 9. decembra
Izvedeli smo, da se je ustavila gradnja islamskega kulturnega centra v Ljubljani. Po oceni muftija Nedžada Grabusa je za dokončanje potrebnih še 13 milijonov evrov.
Iraški premier je razglasil konec triletne vojne proti skrajni džihadistični skupini Islamska država v Iraku.
Po Kaliforniji so pustošili grozljivi gozdni požari.
1	
	v
so zaradi dežja naraščale reke in poplavljale.
V državnem zboru je premier Miro Cerar odgovarjal na vprašanja opozicije o prodaji NLB, uresničitvi ustavne odločbe o financiranju šolstva ter številu zaposlenih v državni in javni upravi.
Gasilci so sporočili, da bo njihova stavka potekala od 10. do 13. januarja, če do tedaj vlada ne bo prisluhnila zahtevam.
S snegom smo se ukvarjali pri nas in tudi drugod po Evropi.
Nemčija se je spopadala s snežnimi nevihtami in ledenim dežjem, ki so povzročili prometni kaos na cestah v večjem delu države.
Po dveh smrtnih žrtvah protestov v Gazi proti Trumpovemu priznanju Jeruzalema za glavno mesto Izraela so izraelske sile v napadih na palestinsko gibanje Hamas ubile še dva človeka.
Severnokorejski mediji so poročali, da je pomočnik generalnega sekretarja Združenih narodovo za politične zadeve Jeffrey Feltman, ki je obiskal njihovo državo, izrazil pripravljenost za zmanjšanje napetosti na Korejskem polotoku.
Nedelja, 10. decembra
Pretresla nas je vest, da je za posledicami srčne kapi umrl igralec Jernej Šugman.
Za vedno se je poslovil Jernej Šugman.
V središču ukrajinske prestolnice Kijev je več tisoč ljudi zahtevalo izpustitev nekdanjega gru-zijskega predsednika Mihaila Sa-kašvilija, ki ga je dva dni pred tem aretirala ukrajinska policija.
O težavah v prometu zaradi snega so poročali iz več delov države, pa tudi iz Nemčije in Velike Britanije. V Dusseldorfu so morali celo začasno zapreti letališče, v Frankfurtu pa so odpovedali številne polete.
Še naprej so se po muslimanskih državah vrstili protesti zaradi odločitve Donalda Trumpa, da prizna Jeruzalem za izraelsko prestolnico.
Zunanji ministri Arabske lige so na izrednem zasedanju v Kairu sprejeli skupno izjavo, v kateri so ZDA pozvali, naj prekli-čejo odločitev o priznanju Jeruzalema za glavno mesto Izraela.
85-letnica, ki je preživela jedrski napad na Hirošimo, in vodja organizacije Ican, ki je prejela Nobelovo nagrado za mir, sta ZDA in Severno Korejo pozvali k pogajanjem za izogibanje jedrski vojni.
Ponedeljek, 11. decembra
Ob otoplitvi nam je težave povzročal močan veter. Poleg tega
Če vlada ne bo prisluhnila njihovim zahtevam, gasilci za čas od 10. do 13. januarja napovedujejo stavko.
Ruski predsednik Vladimir Putin je na srečanju s sirskim kolegom Bašarjem al Asadom napovedal, da bo Rusija vrnila večji del vojske, ki je v Siriji, v domovino.
Na obisku v Bruslju je bil izraelski premier Benjamin Netanjahu. Dejal je, da verjame, da bo Evropska unija sledila ZDA in priznala Jeruzalem za glavno mesto Izraela.
Venezuelski predsednik Nicolas Maduro je napovedal, da na predsedniških volitvah, ki bodo leta 2018, ne bodo smele kandidirati tri največje in najvplivnejše opozicijske stranke.
Torek, 12. decembra
Zadela nas je vremenska ujma, v kateri je pustošil veter. Odkril je številne strehe, podrl mnogo dreves in povzročil veliko gmotno škodo. Ujma je terjala tudi smrtno žrtev, saj je na Prevaljah v podivjano reko Mežo padel moški. V večer smo se podali s strahom pred napovedanimi obsežnimi poplavami.
Močan veter je povzročil ogromno škode.
Težave z vremenom so imeli tudi v drugih delih Evropi: v Veliki Britaniji, na Nizozemskem, v Nemčiji, Italiji, Avstriji in na Hrvaškem.
Novoizvoljeni državni svet je na ustanovni seji za svojega predsednika izvolil Alojza Kovšco.
V največjem avstrijskem centru za distribucijo zemeljskega plina v kraju Baumgarten an der March vzhodno od Dunaja je odjeknila močna eksplozija, v kateri je en človek umrl, 21 ljudi pa je ranjenih.
Rusija je začel z umikom svojih vojakov iz Sirije. V Rusijo so se tako vrnili prvi pripadniki ruske vojske, ki so se bojevali v Siriji na strani sirskega predsednika Bašarja al Asada.
Tjaša Zajc
Blockchain: tudi interneta sprva nismo razumeli
Ko je v devetdesetih letih nastal internet, ga je le redko kdo razumel, kaj šele napovedal razsežnosti družbenih sprememb, ki jih je ta prinesel. Nekaj takega poznavalci danes pripisujejo tehnologiji blockchain, na kateri temelji tudi bitcoin, prva kriptovaluta, katere vrednost je prejšnji teden pobezljala.
Drugega jan uarja letos je bitcoin stal 1.000 dolarjev, do sredine julija se je vrednost podvojila. Prejšnji teden je bilo spremljanje rasti kot spremljanje napetega akcijskega filma: s cene 11.000 dolarjev v ponedeljek je vrednost narasla na 17.000 dolarjev v petek. Ni malo ljudi, ki v kriptovalutah vidijo možnost hitrega zaslužka. Predvsem zato, ker je živahno dogajanje na borzah kriptovalut prehitelo resno vzpostavitev zakonodaje in regulacije. Do letos je bilo malo razmisleka o tem, zakaj bi bila regulacija sploh smiselna, ker se ni zdelo, da bi bile kriptovalute nekaj, kar širše vpliva na družbo. Letos je drugače. Bitcoin obstaja že od leta 2008, počasi so se mu pridruževale nove valute, zadnje leto pa kar dežujejo - novembra jih je bilo že več kot 1.300. Razlog je v tem, da je tehnologija blockchain, ki je osnova bitcoina, prinesla nov način zbiranja denarja za podjetniške ideje - t. i. ICO - prve ponudbe žetonov. Gre za množično zbiranje sredstev, pri katerem podjetje predstavi svojo idejo, izda svojo žetone, vlagatelji pa jih nato kupijo s kriptovalutami. Gre podobno kot za proces prve prodaje delnic po prihodu podjetja na borzo, s to razliko, da delničarji ne dobijo deleža podjetja. Žetoni so naložba - potrditev zaupanja v idejo podjetja v upanju, da bo ta uspela in prinesla rast vrednosti žetonov. Koliko ljudi verjame v ta model, pove podatek, da je bilo zgolj letos do oktobra s pomočjo ICOv zbranih več kot dve milijardi dolarjev sredstev.
VSloveniji se bolj kot drugje na svetu zdi, da je vlaganje v kriptovalute nova zlata mrzlica. Googlova analitika kaže, da je Slovenija tretja država na svetu po pogostosti iskanja informacij s ključno besedo bitcoin. Slovenska Blockchain Skupnost - Bitco-in.si ima v skupini na Facebooku več kot 6.500 članov, mesečno je v Sloveniji od jeseni naprej organizirana vsaj ena izobraževalna konferenca o kriptovalutah. Kar nekaj slovenskih projektov je zbralo več milijonov dolarjev sredstev prek ICO, sedaj so ustanovljeni tudi kriptoskladi, ki vlagateljem obljubljajo donose brez truda: v poplavi vseh projektov, ki iščejo sredstva s pomočjo izdaje žetonov, je nemalo prevar, kar nepoznavalec težko prepozna. S tehnološkega vidika blockchain prinaša večjo transparentnost transakcij v različnih industrijah. In v tem tiči njegova privlačnost. Če bi vsi projekti ICO uspeli, bi to radikalno vplivalo na družbo in poslovanje. Tako, kot je to povzročil internet. Tehnologija temelji na decentralizaciji - sistemu kopij transakcij na več mestih (računalnikih), kar odstranjuje nevarnost izgube podatkov zaradi njihove hrambe na eni sami kritični ranljivi točki, ki bi lahko bila uničena ali manipulirana. Zaupanje in nadzor sta razpršena, ker so podatki v blockhainu decentralizirani na več mestih. V praktičnem smislu to prinese sledljivost. Za predstavo: slovenski startup OriginTrail (ki je trenutno v fazi zbiranja sredstev s pomočjo ICO in katerega soustanovitelj prihaja prav iz Velenja) s svojo rešitvijo vzpostavlja sledljivost izvora hrane, kar prinaša večjo varnost hrane in zaupanje v proizvajalce. Če bi farmacevtska industrija pri proizvodnji zdravil uporabljala blockchain, bi bilo enostavno prepoznati, ali so zdravila originalna ali ponarejena, kar je ena večjih težav, ki je farmacija še ni uspela rešiti. Potencialov je ogromno.
Če je bila še pred pol leta verjetnost za uspešno izvedbo ICO zbiranja sredstev izjemno visoka, se okno, ko bi to bila enostavna obogatitev, zapira. Regulatorji že napovedujejo, da če kriptovalute pretopite v tradicionalni denar, bo to obravnavano kot premoženje neznanega izvora, ki je visoko obdavčeno. Situacija se umirja. Danes je s precejšnjo gotovostjo mogoče trditi, da blockchain tehnologija ni muha enodnevnica. Kdaj bo razširjena do mere nove normalnosti, je težje vprašanje. Brez skrbi, če vas tehnologija bega. V resnici je tako nova, da je skoraj nihče še povsem ne razume.
berite tudi
I "»¿ČAS online |
■
www.nascas.si
Naš čas, 7. 12. 2017, barve: CM K, stran 13
7. decembra 2017

MED VAMI
S	7
Letos več upravičencev do paketov hrane
Območno združenje RK Velenje razdelilo blizu 85 ton hrane in pralnega praška - Od šestih delitev polovico prispevale lokalne skupnosti
Tatjana Podgoršek
Prostovoljci Območnega združenja RK Velenje v teh dneh še zadnjič v tem letu delijo pakete hrane in pralnega praška upravičencem iz občin Velenje, Šoštanj in Šmartno ob Paki. »Statistični kazalci kažejo rast gospodarstva, v sociali pa ti kar padajo in padajo,« pravi ob tem Jože Kožar, predsednik območnega združenja.
Šest delitev, blizu 85 ton pomoči
Kot je pojasnil, imajo na seznamu 725 družin, v katerih živi 1.525 občanov, kar je za približno 10 odstotkov več v primerja-
vi z letom 2016. Stisko so jim poskušali omiliti z dodelitvijo blizu 85 ton hrane in pralnega praška ali »vsak upravičenec je prejel po približno120 kilogramov življenjskih potrebščin. Po vlogah sodeč prihodnje leto ne kaže na bistveno zmanjšanje njihovega števila. Glavnina dosedanjih prejemnikov bo ostala, priliv novih, predvsem priseljencev z večjimi družinami, pa je precejšen.« Sicer pa med upravičenci prevladujejo upokojenci, matere samohranilke, tudi zaposleni s prenizkimi dohodki.
Upravičencem so pakete delili šestkrat, od tega je za tri delitve zagotovil hrano in pralni prašek evropski rezervni sklad, nekaj so je pridobili od Fundacije invalid-
skih in humanitarnih organizacij, iz dobrodelne prireditve Lepo je deliti, ki jo organizira RK Slovenije, za tri delitve pa so denar zagotovile občine Velenje, Šoštanj in Šmartno ob Paki. Če te ne bi imele takšnega razumevanja za socialno ogrožene občane, bi bilo število pomoči skorajda prepolo-vljeno, pojasnjuje Kožar. »Ob tem pa moram opozoriti na težavo, ki je vse bolj v ospredju. Primanjkuje nam prostovoljcev. Sedanji so starejši in težko prenašajo pakete, mlajših prostovoljcev pa ni. Hrano, ki jo dobimo, je praktično treba trikrat preložiti.«
Ob zapisanem je velenjsko območno združenje 10 starostnikom in 25 otrokom iz Šaleške
Jože Kožar: »Število prejemnikov paketov hrane in pralnega praška je bilo letos za približno 10 odstotkov večje v primerjavi z lanskim letom.«
doline omogočila letovanje na morju, 140 šolarjev pa je oskrbelo s šolskimi potrebščinami v vrednosti po 50 evrov.
Zanimanje za rabljena oblačila in obutev
Poleg hrane in pralnega praška so razdelili še blizu 4 tone rabljenih oblačil in obutve, kar je približno polovico materiala, ki ga dobijo. Preostala količina oblek in obutve je namreč neuporabna. Tudi za to obliko pomoči je bilo zanimanje večje v primerjavi z lani, zato so pri tem uvedli manjšo omejitev, »da ljudje ne prihajajo prepogosto. V skladišču se lahko oglasijo sedaj vsaka dva meseca. Bi pa ob tej priložnosti občane še seznanil, da rdeči zabojniki z oznako tekstilko niso naši. Naš zabojnik, v katerega lahko občani oddajo oprano in za nošenje še primerno oblačilo, je le pri skladišču naše organizacije na Prešernovi cesti, za Kmetijsko zadrugo Šaleška dolina.«
Merila so takšna, kot jih ima center
Za prihodnje leto naj bi bilo za socialno ogrožene občane iz občin Velenje, Šoštanj in Šmartno ob Paki iz evropskega rezervnega
sklada na voljo približno toliko hrane in pralnega praška kot letos, z omenjenimi lokalnimi skupnostmi so se znova dogovorili za tri delitve, na približno enaki ravni ostajajo količine tudi pri ostalih virih. Na kakšen nov vir pomoči za socialno šibke občane ne morejo računati. Si pa želijo, da bi bila letina jabolk boljša od letošnje, saj je zaradi naravnih nesreč izpadlo dodatnih 10 do 15 ton hrane. Nameravajo morda spremeniti merila, na osnovi katerih preverjajo upravičenost do pomoči? Ne. Ostala bodo takšna, kot so letošnja, in so enaka tistim, ki jih imajo na velenjskem centru za socialno delo. Priznam pa, da se jih ne držimo kot pijanec plota takrat, ko nekdo mimo vsega potrka na vrata. Vemo, da je v hudih težavah, in po posvetu s prostovoljci na terenu, ki ljudi poznajo, ukrepamo. Težje pa je takšno preverjanje v samem mestu, kjer se ljudje med sabo ne poznajo tako dobro,« je še povedal Jože Kožar.
■
Spomladi gradbeno dovoljenje, jeseni lopata
Izgradnja prizidka k zdravstveni postaji v Nazarjah po načrtih -Prve selitve konec leta 2019
Tatjana Podgoršek
»Na zunaj se nič ne dogaja, navznoter je pa kar pestro,« je dejala direktorica javnega zavoda Zgornjesavinjski zdravstveni dom Nazarje Darja Es o aktivnosti za izgradnjo prizidka k tamkajšnji zdravstveni postaji.
Po zagotovilih sogovornice tečejo aktivnosti po načrtih. Zavodu, ki vodi projekt, bo v veliko pomoč nedavno ustanovljeni gradbeni odbor, v katerega so občine kot ustanoviteljice javnega zavoda imenovale tudi predstavnike gradbene stroke. Prav tako so na sejah občinskih svetov svetniki razpravljali o soglasju k zadolževanju občin za namen naložbe. » Storili smo še korak naprej, in sicer imamo pripravljeno razpisno dokumentacijo za investicijsko dokumentacijo in se približujemo oddaji vloge za pridobitev gradbe-
nega dovoljenja. Največja neznanka so v tem trenutku viri financiranja. Naložba je vredna nekaj več kot 4 milijone evrov, občine
pa iščejo najboljše možne poti za najem dolgoročnega kredita pod ugodnejšimi pogoji.« Delež občin bo pri naložbi odvisen od usta-
Darja Es: »Po več letih naprezanj so župani prepoznali potrebe občanov doline po zagotavljanju zdravstvene oskrbe, za kar se jim
zahvaljujem.«
novitvenega deleža javnega zavoda. Največjega (24,1-odstotnega) ima Občina Mozirje, manj kot 20-odstotnega pa Občine Ljubno, Gornji Grad, Nazarje, Rečica ob Savinji, delež Občine Luče znaša dobrih 10 odstotkov, na repu pa je Občina Solčava s 3,5-odsto-tnim deležem.
Projekt predvideva izgradnjo prostorov za potrebe urgentne službe (ti so bili povod za naložbo) in obnovo starega dela zdravstvene postaje v Nazarjah. Razmere oziroma pridobitev dodatnih dejavnosti so pokazale na potrebo po vsebinski spremembi projekta. Ta pa ne bo dovoljevala fazne izgradnje, kot so prvotno predvideli. »Pokazale so se namreč težave pri zagotavljanju prostorov za delovanje pedi-atrov, za izvajanje dejavnosti fizi-oterapije, zdravstvenovzgojnega centra, potrebni so večji prostori za dejavnost laboratorija, medicine dela. Dosedanji prostori zdravstvene postaje bodo skoraj v ce-
Če bi stvari tekle gladko, bi bilo preveč enostavno
V Lučah kljub nasprotovanju sosede do novega športnega objekta? - Glavnino denarja bo zagotovila občina
Tatjana Podgoršek
V občini Luče so za prihodnje leto predvideli izgradnjo novega športnega objekta. Obstoječo telovadnico nameravajo podreti, na njenem mestu pa zgraditi novo, po površini trikrat večjo od obstoječe. Pri tem se srečujejo s težavami.
»Pri nas se vedno kaj najde. Če bi stekle stvari gladko, bi bilo preveč enostavno,« pravi Klav-dij Strmčnik, direktor uprave Občine Luče, in dodaja: »Najprej so bile denarne težave, sedaj, ko smo po večletnem varčevanju za ta namen finančno konstrukcijo projekta nekako zaprli, pa rešujemo težave s pridobitvijo grad-
benega dovoljenja in umestitvijo objekta v prostor. Njegovi umestitvi namreč nasprotuje ena od sosed, zato ker bo ta osenčil njeno zemljišče na južni strani, ki je predvideno kot stavbno. V preteklosti smo s projektanti že preverjali, ali je zaradi tega vpliva možna prepoved izgradnje objekta, a so nam vsi zatrdili, da to ni mogoče.«
Za rešitev slabe volje, kot težavo imenuje sogovornik, so izdelali več možnosti. Ena od teh je bil odkup obeh hiš (stare in novejše) od sosede. Naročili so oceno vrednosti nepremičnin, a je lastnica želela več od njune tržne vrednosti ter predložila svoj predlog, s katerim pa niso
soglašali občinski svetniki. Bil je nerealen - tako sogovornik, saj je zahtevala skoraj toliko denarja, kot ga je za sofinanciranje naložbe namenilo ministrstvo za šolstvo in šport (več kot 440 tisoč evrov). Soglašali pa so, da ji lokalna skupnost za hiši plača 50 odstotkov več od ocenjene vrednosti, kar pa zanjo ni bilo sprejemljivo.
Kako bodo ukrepali sedaj? Vlogo za pridobitev gradbenega dovoljenja so vložili, postopek se nadaljuje. Soseda bo kot stranka v postopku vanj vključena, kljub temu si bodo še naprej prizadevali poiskati za obe strani sprejemljivo rešitev. »Naj pa ob tem povem, da za nesoglasje ni
loti spremenili namembnost.«
Gradbeno dovoljenje z vsemi potrebnimi postopki pričakujejo spomladi prihodnje leto, prvo lopato naj bi zasadili jeseni, konec leta 2019 pa izvedli že prve selitve. Po zagotovilih Darje Es je Zgornjesavinjski zdravstveni dom pristojen za potrebe po ambulan-
tni dejavnosti za blizu 6000 občanov, pediatrične ambulante za 1500 otrok, dejavnost laboratorija, medicina dela pa potrebe celotne doline. »Pomen prizidka je zelo velik,« je še dejala Darja Es.
»krivo« le osenčenje zemljišča zaradi novega športnega objekta, ampak jo moti hrup, ki prihaja z bližnjega športnega igrišča, čeprav smo zgradili protihrupno ograjo, žoge, ki letijo čez žičnato ograjo, ki smo jo zaradi tega že povišali. Mimogrede - z novim športnim objektom bi veliko od tega rešili.«
Klavdij Strmčnik upa, da se bodo vsemu navkljub prihodnje leto lotili izvedbe največje naložbe v tem mandatu. Po ocenah projektantov znaša njena neto vrednost blizu 2 milijona evrov. Poleg že omenjene vsote ministrstva za šolstvo in šport upajo še na 300 do 400 tisoč evrov od eko sklada za energijsko varčno gradnjo, preostanek bo v proračunu zagotovila lokalna skupnost, ki je za ta namen varčevala več let.
NAKUP KART, DOVOLILNIC IN ABONMAJEV ZA MODRE CONE IN GARAŽNE HIŠE V MESTNI OBČINI VELENJE ZA LETO 2018
Občanke in občani, uporabniki modrih con in garažnih hiš, lahko vso potrebno dokumentacijo glede parkiranja še vedno urejajo na sedežu Mestne občine Velenje (Titov trg 1, kletni prostori, pisarna Modre cone). Zainteresirani lahko dodatne informacije pridobijo tudi po telefonu na številki 03 896 18 72. Na spletni strani Komunalnega podjetja Velenje, www.kp-velenje.si (Uporabniški center, Vloge in obrazci, Modre cone), so objavljene vloge za pridobitev letnih parkirnih abonmajev in parkirnih kart. Vloge lahko zainteresirani dvignejo tudi v pisarni Modre cone.
Abonmaje za leto 2018 bo možno zamenjati v mesecu janu-^^	arju (v prvem in drugem tednu
I f M	januarja za cono A in cono B, v
^^	tretjem tednu januarja za cono
C in v četrtem tednu januarja za cono D).
Abonmaji in dovolilnice za garažno hišo Gorica, ki se glasijo na registrsko številko avtomobila, bodo veljali do zamenjave oziroma najkasneje do 31. januarja 2018. Tem uporabnikom ni treba pošiljati vlog, saj bodo uslužbenci nove dokumente pripravili na podlagi lanskih podatkov.
Ostale parkirne karte (letne in mesečne) bodo veljale do izteka veljavnosti posamezne karte, zato si nove lahko kupite že od 18. decembra 2017 dalje v pisarni Modre cone.
Naročilnice, ki jih izdajajo podjetja za nakup parkirnih kart, se morajo glasiti na Komunalno podjetje Velenje, ki od 1. januarja 2017 upravlja z modrimi conami.
Komunalno podjetje Velenje, d. o. o. Koroška cesta 37/b | 3320 Velenje
Komunalno
podjetje
Velenje
■
■
Naš čas, 30. 11. 2017, barve: CM K, stran 8
8
IZOBRAŽEVANJE
»»^AS
14. decembra 2017
Včasih se vprašam, ali je vredno toliko truda
Srečanje z Božo Polak, predsednico Turističnega društva Šmartno ob Paki
Tatjana Podgoršek
Na prižigu prve svečke na ad-ventnem vencu, s čimer v občini Šmartno ob Paki zaznamujejo prihajajoče praznike, so članice tamkajšnjega turističnega društva ponudile obiskovalcem pecivo, ki so ga spekle same. »To pritiče dogodku. 17. decembra bomo v društvu pripravili srečanje za zaslužne člane društva in za tiste, ki so nam pomagali pri izvedbi aktivnosti. Saj bi lahko naročili catering, ampak to ni tisto. Raje stopimo skupaj, vsaka nekaj pripravi in tako je druženje še lepše,« je dejala Boža Polak, predsednica omenjenega društva ob pohvalah nekaterih obiskovalcev.
Sem človek, ki se zaveda ...
Dogodkov, s katerimi društvo poskrbi za pestrost dogajanja v lokalni skupnosti, je kar nekaj, društvo pa zagotovo med najpri-zadevnejšimi tudi v širšem okolju. Po njegovi zaslugi je občina Šmartno ob Paki v turizmu vse bolj prepoznavna. Drži, kar pravijo, da je društvo takšno, kot je predsednik ali predsednica? Njenemu pogledu iznad očal in zadržanemu nasmehu na obrazu je sledilo pojasnilo: »Se trudim, da bi bilo društvo uspešno. Sem človek, ki se zaveda, kakšno odgovornost sprejmeš s prevzemom funkcije, in tudi tega, da se stva-
ri ne lotevaš, če nameravaš delati polovičarsko.« Pravi, da ima srečo, ker ima okoli sebe marljive člane upravnega odbora in tudi nekatere druge v društvu, ki ji pomagajo pri vodenju, izvedbi številnih idej s področja kulina-rike, starih šeg in navad, turistič-
že izpeljalo, Boža pa je najbolj ponosna na ... »Na vsakega, saj je v vsakega vloženega veliko truda, volje, prostega časa. Je naporno in včasih se sprašujem: ali je vredno toliko truda, sploh kadar ljudje na prireditev ne pridejo.«
Od kod njej ljubezen do turiz-
nih produktov ... Vse, doda, seveda ne zrastejo na njenem zelj-niku. Velikokrat res kaj namigne, nato pa se ideje tudi pri ostalih rojevajo ena za drugo. Tiste »ta najbolj realne in izvedljive« udejanjijo v obliki delavnic, drugih oblik izobraževanja in prireditev. Kar nekaj projektov je društvo
Boža Polak
ma? Rada potuje, »ubrala« je že kar nekaj sveta, a se še raje vrača domov, kjer pravi, »prav tako ne manjka naravnih danosti in drugih lepot, ki bi jih morali izkoristiti.« Včasih rečem, da smo na prepihu, ker ležimo na stičišču treh dolin. To našo prednost še vedno premalo izkoriščamo,« je ugota-
vljala in razmišljanja podkrepila še z ustrezno mimiko na obrazu.
Po poklicu je obramboslov-ka (namestnica vodje izpostave Uprave za obrambo Celje), kar se ji, menijo nekateri, pri vodenju društva tudi pozna. Krajšemu razmisleku je sledilo pojasnilo: »Sem ena redkih predsednic društva in ženske se moramo povsod bolj dokazovati kot moški. Pri obrambi so nas učili tudi napada in včasih ga je treba uporabiti.« To znanje je potrebovala bolj v prvem mandatu vodenja društva, ko je morala preskočiti marsikatero poleno, se braniti in dokazovati.
Izziv zeliščarstvo, naravna kozmetika
Prosti čas? Večji del ga namenja aktivnostim v društvu, saj dejavnosti potekajo celo leto, preostanek pa nameni za dela pri hiši, na vrtu. Kakšno urico pozimi izkoristi za dobro knjigo, kvačkanje, klekljanje, hišni muci, ki jo kar pogreša. To zimo in pomlad prihodnje leto tudi teh ne bo. Društvo je namreč uspešno kandidiralo na razpisu Lasa s projektom Integralni turistični proizvod zeliščarske dediščine, zato jo čaka še skupaj z dvema članicama zeliščarske sekcije pri društvu usposabljanje za pridobitev certifikata zeliščar. Sicer pa bo pri Polakovih ta in naslednje mesece dišalo poleg hrane tudi po pecivu. Tega v teh dneh med drugim peče za Karitas, ki ga nato razdeli socialno ogroženim, pa destilaciji sivke in drugih rastlin. Dišalo bo tudi po naravni kozmetiki, ki je v zadnjem času zanjo velik izziv. Kaj pa turizem? »Z novostmi bomo poskrbeli za utrip življenja v okolju, pred nami pa je volilni občni zbor. Bomo videli,« je sklenila pogovor Boža Polak.	a
Rdeča nit dejavnosti druženje
V Klubu študentov šmarške fare v lanskem študijskem letu uresničili glavnino načrtovanih nalog - Zojo Lešnik na predsedniškem mestu zamenjala Ana Miklavžina
Tatjana Podgoršek
Šmartno ob Paki, 9. decembra
- V galeriji Dile Hiše mladih v Šmartnem ob Paki so se zbrali na rednem občnem zboru člani Kluba študentov šmarške fare. Klub šteje blizu 100 članov, občini zbor pa je bil komajda sklepčen.
Dosedanja predsednica kluba Zoja Lešnik je razlog za skromno udeležbo pripisala temu, da študentov tovrstne oblike druženja ne zanimajo. Drugače pa je za druge aktivnosti, ki jih izpeljejo ob vikendih. V lanskem študijskem letu so predvideli več aktivnosti, a so za nekatere izbrali neprimerne datume ali pa so prišle »vmes« druge stvari. »Lahko pa rečem, da smo glavnino nalog izvedli v zadovoljstvo mnogih. Imeli smo se lepo, se veliko naučili
Zojo Lešnik (prva z leve) je na predsedniškem mestu zamenjala Ana
Miklavžina
in se večinoma družili enkrat na mesec.« Med drugim so organizirali rekreacijo v domači telovadnici, poker turnir, brucovanje, večer družabnih iger, potopisno predavanje, v sodelovanju z jav-
nim zavodom Mladinski center Šmartno ob Paki rock koncert. Na naše vprašanje, čemu pripisuje beg možganov iz domačega okolja in kaj bi mladi pričakovali od lokalne skupnosti, je Zoja Le-
Pedagoški programi Vile Mayer
Šoštanj - Stalne zbirke kulturne dediščine v Vili Mayer - kiparska zbirka akademskega kiparja Ivana Napotnika, izbor likovnih del Napotnikove galerije, hortikulturna zbirka vrtnarskega
mojstra Alojza Kojca in del zasebne domoznanske zbirke zbiratelja Zvoneta A. Čebula - nudijo dobre vsebine za izvedbo raznovrstnih pedagoških programov, ki potekajo v njej. Zanima-
nje letos raste. Vzpostavljeno je odlično sodelovanje z osnovno šolo Karla Destovnika - Kajuha, sodelujejo z Vrtcema Šoštanj in Velenje ter nekaterimi bližnjimi osnovnimi in srednjimi šolami.
a mkp
šnik odgovorila: »Mladi odhajajo zato, ker v domačem okolju ni delovnih mest in glede na napovedi jih v predvidenem času ne moremo pričakovati. Od lokalne skupnosti ne pričakujemo veliko, saj vemo, da ta sama težko poskrbi za odpravo omenjenega razloga. Kljub temu bi bilo dobro ugotoviti, kaj pa lahko, da bi potem s skupnimi močmi to tudi uredili.«
V nadaljevanju občnega zbora so izvedli volitve novih članov v organe kluba. Za novo predsednico so izvolili Ano Miklavžina. Ta je pri predstavitvi programa za študijsko leto 2017/2018 dejala, da tudi v prihodnje ostaja rdeča nit delovanja druženje študentov na različnih dogodkih. Ohranili bodo tiste, ki so se v preteklih letih pokazali za dobre, manj zanimive pa zamenjali z novimi, ki bodo pritegnili mlade. »Potrebno bo poskrbeti, da se bodo študenti tega okolja še v večjem številu udeleževali pripravljenih dogodkov, kar pomeni še boljše obveščanje, več propagande.« Med drugim bodo ohranili sodelovanje z Zvezo ŠKIS, Šaleškim študentskim klubom ter društvi v lokalni skupnosti.
Po občnem zboru so izvedli še brucovanje.	a
Šest krajinskih arhitektk
Razgaljena in nadzorovana, pa še svinjsko pleče za 'povrh'
Saša Piano
Že sama sebi sem dolgočasna, ker vedno znova in znova govorim ene in iste reči... pa ne samo jaz, tudi drugi. Zato bom kar nadaljevala razmišljanja kolegice v prejšnji kolumni Odnos do mestnih pljuč>. Saj že vrabci na strehah čivkajo. Seveda bi bilo bolje, če bi vrabci čepeli in čivkali na drevesih in v grmovju. Pa je tam še dovolj prostora zanje?
Ko se jeseni številne drevesne in grmovne vrste razgalijo in se pokažejo brez obleke, ki včasih celo kaj vsaj malo zakrije, se mi rosijo oči. Ko spet zapoje motorna žaga, me stiska še pri srcu . Zakaj? Letošnje poletje sem skoraj vsak dan hodila mimo močno čez pločnik razraslih grtnovnic, da sem se morala vsakič umakniti na kolesarsko stezo. Zalotila sem se, jaz, zaprisežena nasprotnica prevelikega obrezovanja, da sem se malo jezila, priznam, in razmišljala, kaj storiti. Ko sem ponovno šla po isti poti, me je bilo sram. Četudi nisem nikomur nič rekla, so bile grmovnice obrezane. A ne zgolj toliko, kot bi bilo treba, temveč povsem razgaljeno in ponižujoče. Tako se mi je morda razjasnilo nekaj tistega zakaj. Človek je očitno na nek čuden način praktično bitje. Zakaj bi zapletal, če lahko poenostavi. Namesto da bi drevnino, torej drevje in grmovnice, obrezoval pogosteje in manj, jo raje obreže redkeje in močneje. Da se vidi! Poseben primer takšne sprevržene praktičnosti je naslednji: podjetje iz sosednje države, ki posluje z biomaso, se je ponudilo, da zastonj obreže drevesa na šolskem dvorišču; delo so opravili temeljito, za šolo enkrat za vselej, zase pa so pridobili veliko biomase. A vzrok za nemilostno razgaljanje dreves in grmovnic ne tiči zgolj v praktičnosti in varčnosti, pač pa v egocentrični potrebi po nadzoru. Večina ljudi želi obvladati rastline, obvladati drevesa, obvladati naravo. Izključiti vse nepredvidljivo. Toda drevesa, grma... rastline ne moremo obravnavati kot stavbo ali katerikoli drug predmet, ki ima točno določeno dimenzijo in točno določeno podobo. Rastline ne morejo biti točno takšne, kot sijih zamisli Človek. Ker so tudi živa bitja. Ker rastejo, se
Razgaljena, nadzorovana in nespoštovana (foto Neda Janežič
in Saša Piano).
razvijajo in spreminjajo in seveda tudi umirajo. Poglejte okoli sebe, koliko dreves ima vidne posledice te človekove želje po nadzoru! Obrezane spodnje veje smrek, ker želi pod njimi kositi ali ker se boji, kaj bi lahko ubogo drevo skrivalo pod svojimi do tal segajočimi vejami. Obglavljena drevesa, ker so prevelika, preširoka, ker veje segajo ven iz zamišljenega koridorja. Kakšna je predstava večine ljudi o velikosti dreves? Zanimivo, večina nariše drevesa nižja od objektov. Pa je le malo dreves, če odmislimo nizkoraslo sadno drevje, nižjih od 5 metrov; tudi pod 10 metrov jih je malo. Številna pa so višja, mnogo višja. Ko to pišem, sedim v tretjem nadstropju in skozi okno gledam v drevesa, ki so vsa višja od mojega gledišča, kije slabih 12 metrov od tal: metasekvoja, <navadna> smreka, vrba žalujka, rdeči bor, breze, pajesen, macesen ... Samo upam lahko, da jih ne bo nihče obglavil ali celo 'zamenjal', saj je večina novo posajenih dreves v mestu takih, da jih skozi svoje okno ne bi videla; to so drevesne vrste, ki jih je človek vzgojil kot nizkorasle, s pravilno geometrijsko obliko krošnje in se zdi, da zato tudi obvladljiva. Drevesa pa tudi grmovnice v mestu niso šopki in niso namenjeni (samo) okrasu. Šopek razveseliti nekoga ali okrasi prostor, in ko opravi to svoje poslanstvo, ga največkrat zavržemo. Drevo pa opravlja mnogo več funkcij, kijih v nasprotju s šopkom, starejše, kot je, bolje opravlja. Proizvaja več kisika, daje večjo senco ... je tudi 'večji okras', kot npr. letošnja novoletna smreka na Titovem trgu. Si predstavljate, kakšna praznina je nastala na mestu, kjer je rasla? Obhodite jo in izračunajte njen obseg.
Leta 1983 smo bili na 14-dnevni študijski ekskurziji v Nemčiji. Kaj nas je prevzelo? Urejenost zelenih površin, ravnanje z drevnino. Letos je bila v Nemčiji mlajša kolegica - in kaj jo je prevzelo? Urejenost zelenih površin, odnos do dreves. Kako pa je pri nas? Namesto da bi bili v teh letih vzpostavili dober sistem urejanja zelenih površin, smo samo nazadovali. Tudi v Velenju. In ko se mi solzijo oči in me boli srce, se spet vprašam, si ti odgovorna za to? Sem. Vsi smo. Zato spet spet ponavljam že povedano. Saj - kot je na 25-letnici Društva krajinskih arhitektov Slovenije 20. oktobra 2017, na prvi mednarodni dan krajine, rekel dr. Aleksander Šiftar: ko izginejo drevesa, izginejo tudi ljudje.
■
Naš čas, 14. 12. 2017, barve: CM K, stran 19
14. decembra 2017

KULTURA
9
Biografija mora biti berljiva
Zgodovinarka, prevajalka, lektorica, predavateljica za tujce dr. Aleksandra Gačic svoje znanstvenoraziskovalno delo usmerja v raziskovanje znanih Slovencev, pisanje biografij in diplomatsko zgodovino
Milena Krstič - Planine
Aleksandra Gačic je nekdanja Velenjčanka, ki zadnja tri leta živi sicer v Laškem, a je s Šaleško dolino še vedno v tesnih stikih. Tukaj smo jo tudi srečali. Z doktorico sodobne zgodovine smo poklepetali pred nedavnim v Šoštanju, kjer je Šaleškemu muzejskemu in zgodovinskemu društvu predstavila politično biografijo dr. Bogumila Vošnjaka, politika in diplomata.
Nekdanja Velenjčanka torej? »Še pred dobrimi tremi leti sem tukaj živela. Potem sva se s partnerjem odločila, da se preseliva v Laško, da bo tudi njemu služba bliže. V Velenje pa se vedno rada in velikokrat vračam. Tukaj živita mama in oče, o Velenjča-nih pišem.«
Od leta 2011 je samozaposlena kot lektorica, prevajalka in predavateljica slovenščine za tujce na ljudskih univerzah v Velenju, Celju in Žalcu. »Upam pa, da
bom nekoč zaposlena tudi kot zgodovinarka,« pravi.
Vse, s čimer se danes ukvarja, ima začetke v času študija, ko je v Društvu za kulturo Gorenje spoznavala literaturo. »S Stanislavo Pangeršič sem veliko delala in objavljala članke o predstavitvah knjig.«
Diplomirala je iz zgodovine in slovenščine, magistrirala iz zgodovine in doktorirala iz sodobne zgodovine. Znanstvenoraziskovalno delo pa danes usmerja v raziskovanje znanih Slovencev, pisanje biografij ter diplomatsko zgodovino. »Pisanje biografi' je bila moja želja že od nekdaj. To je nekaj posebnega. Pred dr. Bo-gumilom Vošnjakom sem raziskovala jugoslovanskega diplomata pri OZN dr. Jožeta Brileja - Boljka in znamenitega Velenj-čana Karla Verstovška, velikega borca za prepoznavnost slovenskega naroda in njegovih pravic v času habsburške dinastije.«
Bogumil Vošnjak pa ni ne Ve-lenjčan in ne Šoštanjčan, je pa
polbrat znamenitega šoštanjske-ga župana dr. Frana Mayerja in
s Šaleško dolino povezan tako, da se je med drugim zavzemal za pravice tukajšnjih rudarjev.
Ima morda v mislih še kakšno osebnost iz tega okolja, ki bi ji
želela spisati biografijo? »Veliko razmišljam o tem. Karla Oštirja morda? Žal pa to, da o njem ni veliko gradiva, predstavlja veliko težavo. Morda dr. Frana Mayerja? Ob stoletnici njegovega rojstva lani sem o njem pripravila predavanje. Svoje biografije še nima. Mogoče obnova biografije Mihaela Vošnjaka iz leta 1920? Prihodnje leto bo minilo sto let od njegove smrti.« Izzivov ji gotovo ne bo zmanjkalo.
Razložila je tudi, kako se pisanja biografij loti. »Najprej izbrskam, kaj je o kakšni osebnosti že napisanega. To si preberem najprej. Nujno je treba vzeti v ro-
>
ke Slovenski biografski leksikon, preveriti, če je karkoli napisano v njem, potem pa raziskovati, kdo je že kaj napisal o tej osebnosti ... Potem pa se lotim arhivov, iskanja tistih drobcev, ki nam bodo nakazali življenjsko pot osebe, ki jo raziskujemo. Arhivi so ti sti, ki nam dajo pre-potrebno gradivo.«
Ne morem si kaj, da je ne vprašam, če se da s tem, da je sa-mozaposlena, in delom, ki ji je ljubo, živeti? Preden na to vprašanje odgovori, globoko zajame zrak, počasi izdihne in izstreli: »Da se, vendar to od tebe terja tudi po 14 ur dela dnevno. Veliko je odrekanja. Tudi družinsko življenje trpi. A če ni druge izbire, se potrudiš, delaš,« pravi mamica triletnemu sinčku.
Komu pa so namenjene biografije, ki jih piše in jih bo še pisala. Strokovni, laični javnosti? »Obe-
ma. Sama se trudim napisati biografijo tako, da bo berljiva, da jo bo lahko prebral kdorkoli, jo bral kot roman.«
Čeprav ima prostega časa ob sa-mozaposlitvi malo, se tega trudi napolniti s tistim, kar jo ob družini in delu najbolj veseli. »Zelo rada ustvarjam in zelo rada kuham. Če mi čas dopušča, gotovo počnem kaj od tega dvojega. Žal zadnjih nekaj let nimam časa za ustvarjanje mozaikov,« pravi in s tem nakaže, da je v njej tudi veliko umetniške žilice.
Trije krasijo njen dom. Ogromen mozaik ji polepša dan, ko zjutraj stopi v kopalnico, dva krasita steni v kuhinji in ji pomagata vrteti kuhalnico. Ko jih pogleda, pomisli na Toskano. Vanjo se je zaljubila, ko jo je videla prvič.
Mika jo, da bi napisala biografijo priljubljenega šoštanjskega župana dr. Frana Mayerja.
Dr. Aleksandra Gačic je (tudi) Šaleškemu muzejskemu in zgodovinskemu društvu predstavila politika in diplomata dr. Bogomila Vošnjaka, sorodnika šoštanjskega župana Frana Mayerja.
Za doktorsko disertacijo Dr. Bogumil Vošnjak - politik in diplomat, je prejela 3. nagrado na XIII. nagradnem natečaju Urada Vlade Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu.
Izpostavljen je predvsem v Jugoslovanskem odboru z začetka prejšnjega stoletja, ko je kot aktivni član opozarjal svet na Slovence in ostale južne Slovane, ki naj bi se čim prej osvobodili habsburškega jarma ter se združili v enotno in od tuje oblasti osvobojeno državo.
■
Galerijska umetniška promenada
Deset lokalnih umetnikov je v Galeriji Velenje ponudilo svoja likovna dela na prodajni razstavi, ki so jo podaljšali do 20. decembra
Velenje, 7.-20. decembra - Pretekli konec tedna so v Galeriji Velenje odprli manjšo razstavo umetniških izdelkov različnih lokalnih avtorjev, tako pa naredili prvi korak k obujanju nekdaj ustaljene prakse prodajnih razstav, ki so umetnikom dajale priložnost, da se predstavijo občinstvu in ponudijo svoja dela, hkrati pa
Zupanc, Denis Senegačnik in Uroš Potočnik) ponudili dela manjšega formata s prazničnemu času primerno tematiko ter tudi uporabno vrednostjo. Tako niso manjkali slikarski in kiparski izdelki v različnih tehnikah, vizitke za pošiljanje dobrih želja, koledarji, mila in umetniški izdelki iz tekstila.
Obiskovalci Galerijske umetniške promenade so se lahko seznanili tako z umetniškimi deli najrazličnejših oblik kot z njihovimi avtorji.
ljudi privabljale ljudi k ogledu galerijskega programa. Tokrat so zaradi prostorskih omejitev, saj je v galeriji hkrati odprta še razstava slikarke Majde Kurnik, povabili manjše število ustvarjalcev, izbor del pa je kljub temu pester. Ker je bila prodajna razstava umeščena v praznični čas, so avtorji iz lokalnega in tudi širšega okolja (Sonja Hrastnik Jančič, Nadja Osojnik, Urška Stropnik Šonc, Urška Špeh, Suzana Švent, Klavdija Zupanc, Nataša Tajnik Stupar, Klemen
Vodji projekta Nina Cvirn in Uršula Skornšek, ki sta širši javnosti želeli približati dela lokalnih umetnikov, vzbuditi zanimanje zanje in jih nagovoriti k nakupu cenovno dostopnih, a kakovostnih umetniških del, sta z izidom zadovoljni in upata, da se bo s podobnimi projekti naklonjenost občinstva tako galeriji kot umetnikom še okrepila.
• tf
Tramvaj poželenje trese odrske deske
Velenjski gledališčniki na oder postavili nekaj resnejšega - Dokazali, da so odlični tudi v dramski klasiki - Igrali bodo tudi na silvestrovo
Bojana Špegel
Velenje, 8. decembra - Člani Kulturnega društva Gledališče Velenje so v razprodani mali dvorani velenjskega doma kulture že dvakrat zaigrali kultno predstavo Tramvaj poželenje.
V petek zvečer so jo predpremierno predstavili sorodnikom in prijateljem, sinoči pa je bila na istem odru še uradna premiera, s katero so začeli letošnjo gledališko sezono. Predstava je tiste, ki so si jo že ogledali, zagotovo presenetila. Gre za zelo drugačno delo, kot ga na oder po navadi postavljajo ljubiteljski gledališčni-ki. Nastala je po kultnem delu ameriškega dramatika Tennesseeja Williamsa, ki sodi med najpomembnejše predstavnike prve velike generacije ameriške dramatike 20. stoletja.
Velenjski gledališčniki so k sodelovanju povabili režiserja Dejana Spasica, s katerim so ustvarili lansko predstavo Učinek kobilice. Ta je bila zelo uspešna, odigrali so jo že dvanajstkrat, kot pravi predsednik društva Matej Mraz, pa jo bodo še. Režiser nam je na vaji pred prvo predstavo povedal, da je bil vesel, ker so ga ponovno povabili k sodelovanju. »Lani smo res dobro sodelovali, intenzivno smo delali, publika pa nam je pri ponovitvah nakazala, da smo opravili dobro delo. Letos so si gledališčniki sami zaželeli, da bi odigrali kaj bolj resnega, poglobljenega, delo, v katerem osebe niso samo tipizirane na bolj komičen način, ampak so polnokrv-ni karakterji. Mislim, da je bil to povod, da smo izbrali prav Tramvaj poželenje.« V izvirni izvedbi bi bila predstava dolga tri ure. Ker sedanje občinstvo ni več tako potrpežljivo, da bi gledalo tako dolge predstave, so besedilo skrajšali. A še vedno je predstava dolga dobri dve uri, vmes pa je odmor. »Nivo govorice smo prilagodili prostoru, v katerem je igrana. S spoznavanjem teksta pride do tega, da je ta aktualiziran, ker ga delamo mi in ne ljudje iz sredine 20. stoletja.« Režiser pri-
zna, da predstava ni lahka in tudi nastajanje velenjske izvedbe ni bilo tško. Trdo so delali, kar je jasno vsem, ki so predstavo že videli. Kako jo vidi režiser? »V predstavi gre za neka osnovna človeška čustva, strasti, poželenje, ljubezen ... Predstava je brezčasna ravno zato, ker govori o osnovnih človeških odnosih in potrebah. S pomočjo ljubezni si marsikdo zaželi, da bi vsaj včasih lahko zbežal pred nesmiselno-
skuša prepričati, da ga zapusti. Ker ga ljubi, o tem niti ne razmišlja. Postopoma se razkrije Blanchina temačna preteklost. Prihodnost si želi ustvariti z Mithcem -upodablja ga Matej Mraz, ki pozitivno preseneti tudi v resni vlogi samca, ki živi z mamo - a si ta premisli. Kriva je njena umazana preteklost. Blanch potem živi v namišljenem prepričanju, da jo snubi teksaški bogataš. Vmes se zgodi še mar-
stjo življenja. Sporočilo predstave pa je, da je narava pametnejša od nas, življenje je večje od nas, naši nagoni pa so velikokrat močnejši od nas.«
Razburljivo, brutalno, skrivnostno
Predstavo so z namenom postavili na oder male dvorane, kjer bodo tudi vse ponovitve. Spretno so vanjo vključili tudi preddverje in dvorano samo. Če na hitro obnovimo vsebino drame, je v njej glavni lik razočarana in čustveno labilna Desire Blanche, ki jo odigra odlična Petra Hri-bernik, ki pripotuje k sestri Stelli, to pa upodobi prepričljiva Zoja Lešnik. Stellin mož Stanley, ki ga igra Nejc Škorjanc, je veseljak, hazarder, rad tudi popiva. Ko napade in pretepe svojo ženo, jo Blanche
sikaj, potem pa Stanley posili Blanche. Odpeljejo jo v psihiatrično bolnišnico ... Skratka, tramvaj poželenje se spremeni v tramvaj življenje, v katerem spoznamo osebne izkušnje osamljenosti in izobčenosti, soočanje s psihološko in fiziološko odvisnostjo in brutalnostjo. V predstavi igrajo skoraj vsi trenutno aktivni člani Gledališča Velenje, poleg že omenjenih so svoje vloge odlično odigrali tudi Vanja Blagus, Miha Šilc, Ante Kovačevič, Ana Vita Leban, Karli Čretnik, Ana Rotovnik in Zdravko Čas. Kostume je zasnovala in izdelala Juma Valenčak, za luči in zvok je poskrbel Davorin Štorgelj. Pri tehniki sta pomagala še Amadej Šuperger in Rok Kugonič. Na Tramvaj poželenje lahko ponovno stopite na silvestrovo, predstavo pa bodo ponovili še 5. januarja.	■
Naš čas, 30. 11. 2017, barve: CM K, stran 10
10
KULTURA

14. decembra 2017
Z glasbo novemu letu naproti
Pihalni orkester Premogovnika Velenje že skoraj 100 let piše uspešno zgodbo - Zadnje leto in pol jih pri tem uspešno vodi dirigent Anton Verzelak
Bojana Špegel
Velenje, 9. decembra - Pihalni orkester Premogovnika Velenje (POPV) letos izvaja že 12. abonmajsko sezono. Gre za abonma, ki je še vedno edinstven v slovenskem merilu, poslušalci in poslušalke pa so ga odlično sprejeli. Drugi koncert v letošnji sezoni je bil »njihov«, saj so člani skoraj 100-članskega orkestra tudi letos pripravili bogat novoletni koncert. Velika dvorana velenjske glasbene šole je bila polna poslušalcev, ki so vedeli, da jih bodo glasbeniki popeljali na nepozabno glasbeno popotovanje. Pod vodstvom dirigenta Antona Verzelaka je orkester, ki navdušuje že skoraj deset desetletij, tudi tokrat presenetil z odličnim zvokom, pa tudi izborom glasbenega programa, ki je bil raznolik. Skozenj so obiskovalci koncerta začutili, kako neomajno moč ima glasbena ustvarjalnost. Odlična sta bila tudi oba solista, pozavnist Jure Hrovat, dijak 2. letnika Umetniške gimnazije v Velenju, in vsestranska glasbenica, na tokratnem koncertu Sanja Mlinar Marin, ki se je orkestru kot solistka pridružila pri treh žanrsko različnih skladbah. V program so umestili zelo različne skladbe, od klasike do filmske glasbe in zimzelenih melodij.
»Vodenje orkestra je zame velik izziv«
Čeprav je dirigent Anton Ver-zelak dirigentsko palico POPV prevzel lani spomladi, je orkester dobro poznal že prej, saj je njihov član že 23 let. Pravi, da se je prav v tem orkestru veliko naučil, v njem je dobil prve orkestralne izkušnje. Z glasbo je bilo zaznamovano že njegovo otroštvo; v velenjski glasbeni šoli se je najprej pet let učil tolkala, potem pa baritonsko tubo in pozavno. Tudi srednjo glasbeno šolo je končal v Velenju, na Ljubljanski akademiji za glasbo pa je diplomiral iz obeh instrumentov. Osvojil je veliko priznanj in plaket na tekmovanjih doma in v tujini, orkestrske izkušnje si je nabiral v več orkestrih. Igral je v Slovenski filharmoniji, RTV orkestru, tudi v beograjski filhar-
moniji. Že med študijem je uspešno opravil avdicijo v Orkestru Slovenske policije, kjer so ga po diplomi redno zaposlili. Danes je njihov član že 15 let.
Ko je prevzel vodenje POPV, je vedel, kaj ga čaka. »Vseeno pa me pri vodenju orkestra še kaj preseneti. Zame je to velik izziv, ki ga
delujejo. Pred večjimi koncerti so vaje tudi vsak dan, vmes pa vsaj dvakrat tedensko. Dirigent pravi, da se orkester rad spoprime s težjimi skladbami, a tudi koračnice so del njihove zgodbe. »Z njimi se najlažje približamo ljudem na promenadnih koncertih, na ulici. To je del tradicije, ki jo skrbno ne-
gujemo,« še izvemo. Kot tudi, da že pripravljajo program za aprilski koncert v Velenju, zadnji v letošnjem abonmaju pihalnih orkestrov. »Spomladanskega koncerta se zelo veselim, saj bo to koncert solistov. Predstavili bomo večinoma glasbenike, ki so glasbeno šolo obiskovali v Velenju, večina od njih pa je sedaj že končala glasbene akademije doma in po svetu. Ker so odlični, smo lahko izbrali tudi odlične skladbe.« Ob tem dirigent poudari, da je ključ uspeha pri delu v orkestru tudi v tem, da znaš povezati mlade člane in starejše, bolj izkušene člane. Njemu to lepo uspeva.
Odličen nastop mlade glasbenice
Ula A. Gams, učenka 4. razreda klavirja iz razreda Monike Veho-vec, se je v preteklem tednu ude-
Pihalni orkester Premogovnika Velenje se je na novoletnem koncertu predstavil v polni zasedbi z zelo
glasbeno raznolikim programom, v katerem so imeli tudi dva solista.
opravljam z velikim veseljem in upam, da ga bom še dolgo. Že po slabem letu vodenja orkestra smo se maja letos podali na državno tekmovanje slovenskih godb v Lendavo. Postali smo zmagovalci koncertne težavnostne kategorije, prejeli smo zlato plaketo s posebno pohvalo. To je bila zame potrditev, da delamo dobro. Ko sem prevzel POPV sem bil namreč še začetnik v dirigentskih vodah. Seveda sem se dodatno izobraževal na seminarju za dirigente. Tega uspeha pa ne bi dosegli, če moji godbeniki ne bi bili tako pridni,« nam pove Toni, kot ga kličejo člani orkestra. Želijo si, da se bodo tudi v prihodnje udeleževali velikih tekmovanj, tudi v tujini. To je sicer povezano s precejšnjimi finančnimi stroški, a je srečanje z odličnimi tujimi godbami še dodaten izziv. »Srce godbe so člani in članice, ki so se vsi izobraževali prav na velenjski glasbeni šoli. Brez nje naša godba ne bi bila tako uspešna,« še poudari Verzelak. Orkester tudi vadi v glasbeni šoli, s katero odlično so-
Slike, besede, ples, melodije; kultura v radost naj misli ovije.
Srečno 2018!

Festival Velenje
ležila IV. mednarodnega tekmovanja klasične glasbe "Kaunas sono-rum" v Litvi. Šlo je za veliko tekmovanje, saj je na njem nastopilo 605 mladih glasbenikov iz kar 24 držav. Tekmovanje je bilo razdeljeno na posamezne instrumente in kategorije. Tako je v pianistič-nem delu sodelovalo 132 tekmovalcev. Ula A. Gams je nastopila v petek, 1. decembra 2017, kjer je kot najmlajša tekmovalka odprla tekmovanje v B kategoriji. Igrala je na novem Steinwayu v dvorani Glasbene gimnazije v Kaunasu, drugem največjem mestu v Litvi. Svoj program je izvedla muzikal-no, tehnično in stilno odlično ter zgledno zastopala barve Slovenije in promovirala Glasbeno šolo Frana Koruna Koželjskega Velenje. Izvedla je tudi delo slovenskega skladatelja. V njeni kategoriji se je nato preko celega dne zvrstilo še 39 pianistov (po večini iz Rusije, Poljske, Belorusije in drugih držav). Komisija je njeno igro nagradila z 2. lavreatom - diplomo.
r
v s
29. 12. 2017,
ob 17.00, Dom kulture
Velenje

ALTERNATOR
Vzemi ali pusti
Aleš Ojsteršek
Začnimo danes na koncu, v letu 2060. Šaleška dolina uživa v dosežkih svojega gospodarstva, to pa obeležuje prvo petletko zaključka prehoda od premogovništva, podobno tudi gospodarstva Slovenije in EU ne temeljijo več na fosilnih gorivih, saj je primat prevzela čista energija. Uspeh lokalne ekonomije je toliko večji, ker je dolgotrajni proces opuščanja tradicije omogočil mehko preobrazbo in je opuščanje stotin delovnih mest v premogovništvu in energetiki bilo uspešno nadomeščenih v novih panogah. Posel cveti in Šaleška dolina ostaja konkurenčen prostor visokega bivalnega standarda. Pogled nazaj bi pokazal na razumevanje potreb soočenja z nujo preobrazbe prehoda na čistejšo energijo, ki so jo izkazale generacije prednikov, ki so delovale v času okoli 2015-2020, ključnem obdobju, ko je bilo trebapolitične zaveze udejanjati v praksi ...
Danes, v decembru 2017, ko na vrata že trkajo prvi naslednji kandidati za čestitke, ko se rojevajo naslednji zmagovalci volitev, novi župani in predsedniki vlad, je prav, da aktualiziramo nekaj tem, pomembnih za užitke in čaščenja iz prvega odstavka. Pomembno vlogo pri vsem bodo zavzeli tudi prvaki civilno-družbenih gibanj, sindikatov, vendar danes ostanimo pri prvih. Tudi spodbud, danih v teh dneh, je s strani politike toliko, da ne gre zamuditi priložnosti.
Ta teden je namreč Evropska komisija vzpostavila platformo za premogovniške regije v prehodu. V 41 regijah iz 12 držav članic se aktivno pridobiva premog, kar zagotavlja zaposlitev približno 185.000 državljanom. Dejavnosti platforme bodo najprej osredotočene na premogovniške regije, v prihodnosti pa naj bi se razširile na ogljično intenzivne regije. Platforma je zasnovana tako, da bo pospešila prehod na čisto energijo, pri čemer bo več pozornosti namenjene socialni pravičnosti, strukturni preobrazbi, novim spretnostim in financiranju realnega sektorja. Na podlagi zahtev Slovaške, Poljske in Grčije so bile v drugi polovici leta 2017 ustanovljene ekipe teh pilotnih držav članic, ki naj bi pomagale regijam Trenčin, Šlezija in Zahodna Makedonija glede na njihove specifične potrebe. Te ekipe bodo pridobljene izkušnje izmenjale prek platforme za premogovniške regije v tranziciji.
Pomembno je tudi branje mnenja Evropskega ekonomsko-so-cialnega odbora, ki je spisal tekst pod naslovom Prispevek domačih virov premoga in lignita k energetski varnosti EU (in ga preimenoval v Domači premog v energetskem prehodu EU). Celovito mišljeno mnenje poudarja eno od načel, in sicer da bi prehod regij moral temeljiti na treh stebrih - 1. političnem, civilnem in socialnem dialogu; 2. gospodarskih, socialnih in okoljskih naložbah ter 3. naložbah v izobraževanje, usposabljanje, raziskave in razvoj, inovacije in kulturo.
Ne gre spregledati, da je v teh dneh v javni obravnavi objavljen predlog Energetskega koncepta Slovenije in ne gre spregledati na začetku tega tedna izrečen klic francoskega predsednika Macrona, gostitelja udeležencem drugega podnebnega srečanja v Parizu: „Izgubljamo boj proti globalnemu segrevanju in podnebnim spremembam!" in „Vsi moramo ukrepati, saj bomo vsi nosili odgovornost."
Šaleška dolina je v teh tednu okoljsko naslovljena tolikokrat, da bi bilo neumestno ali pa neodgovorno pristajati na fokuse izven teh okvirjev, zgolj na obvezne dnevne teme, ki so jih kandidati za čestitke tako ali tako dolžni pripraviti za prihajajoče dneve golažev. Kompetenten kandidat za čestitke Šalečank in Šalečanov bi moral izkazati poznavanje konceptov, ki omogočajo rabo ponujenih že razvitih orodij za prehode regij in ki razume delovanje razvoja s pomočjo strategij pametnih specializacij, tudi teh, ki jih je vzpostavila Slovenija. Zdaj in danes se vzpostavljajo zavezništva ter se oblikujejo in financirajo razvojne skupine; danes je na mizi položeno tisto, kar potrebuje Šaleška dolina 2060.
efe a
Družinska novoletna predstava
Tisoč evrov za nove knjige
Šoštanj - Občina Šoštanj je knjižnici Osnovne šole Karla Destovnika - Ka-juha ob petdesetletnici Kajuhove bralne značke za knjižno gradivo podarila tisoč evrov. Na šoli redno dopolnjujejo knjižno gradivo, da imajo učenci na voljo čim več kakovostnih knjig. Kar osemdeset odstotkov otrok na šoli uspešno opravi Kajuhovo bralno značko. a
Darila Občine Šoštanj so bili veseli.
■
■
■
Petek,
1	1	
	1	•
		#
		6 EUR
Vstopnica za		
predstavo je		
lahko lepo		
praznično darilo.		
Naš čas, 14. 12. 2017, barve: CM K, stran 11
14. decembra 2017

107,8 MHz
11
Radijski in časopisni MOZAIK
Srečali smo se z našimi sodelavci
Medija Naš čas, Radio Velenje in naše druge edicije, še zlasti Almanah, soustvarjajo naši številni zunanji sodelavci, ki jih zelo cenimo in se jim ob koncu leta tudi zahvalimo za njihovo sodelovanje. Včasih jo družno kam »mahnemo«, a smo si zadnja
leta ogledali večino predbožičnih prestolnic, zato smo se letos odločili za srečanje ob zgodnji večerji. In bilo je kar prav, saj smo si imeli toliko povedati, da so ure minevale kot minute in se kar nismo in nismo mogli posloviti. Seveda smo snovali tudi
naše prihodnje skupno sodelovanje. Hvala še enkrat vsem tistim, ki skupaj z nami soustvarjate naše medije, tistim, ki ste prišli na srečanje, pa seveda tudi tistim, ki vam čas to ni dopuščal. Vsem SREČNO v novem letu!	a
GLASBENE novice
Evrovizijski zmagovalec Salvador Sobral dobil novo srce
Pevec Salvador Sobral, zmagovalec letošnje Evrovizije, je po več mesecih čakanja prestal presaditev srca. Operacija je bila uspešna, kirurgi iz lizbonske bolnišnice Santa Cruz pa so sporo-
ka Zorjan, Nuška Drašček, Orter, Proper in Tanja Ribič. Šestnajst pesmi je med 108 prijavami izbrala štiričlanska strokovna komisija, ki so jo sestavljali glasbenica Maja Keuc, glasbenica in profesorica kitare Eva Hren, glasbeni urednik na Valu 202 Jernej Vene ter glasbenik, kitarist in avtor glasbe Tadej Košir. Iz predizbora se bo v finale uvrstilo osem pesmi, štiri po izboru gledalcev in poslušalcev ter
mljavi zagrebške filharmonije in v družbi več glasbenih prijateljev, kot sta Gibonni in Tedi Spalato. Koncerta OLIVERovih 70 sta za zdaj odpovedana do konca glasbenikovega zdravljenja.
čili, da je 27-letni glasbenik v dobrem stanju. Zdaj je za Sobrala na vrsti dolgo okrevanje, vendar ga po besedah zdravnikov nato čaka popolnoma normalno življenje. Priljubljeni pevec je dolgo trpel za kronično srčno boleznijo, konec septembra pa je bil zaradi poslabšanja stanja hospi-taliziran. Od svojih oboževalcev se je poslovil nekaj tednov pred tem na čustvenem koncertu v Estorilu, kjer je v objemu svoje sestre Luise, ki je zanj napisala zmagovito evrovizijsko pesem Amar Pelos Dois, tudi zajokal.
Znanih je 16 nastopajočih na Emi 2018
Znanih je 16 imen, ki se bodo na Emi 2018 potegovala za evro-vizijski nastop na Portugalskem. Na predizboru bodo nastopili: Anabel, BQL, Gregor Ravnik, Ina Shai, Indigo, KiNG FOO, Lara Kadis, Lea Sirk, ManuElla, Marina Martensson, MILA, Ni-
štiri po izboru žirije, ki bo štela sedem članov. Največja novost letošnjega razpisa je bilo pravilo, da morajo avtorji oziroma izvajalci prijaviti pesem, ki je napisana za izvedbo v slovenskem jeziku.
Oliver Dragojevic odpovedal splitska koncerta
Eden najbolj znanih hrvaških glasbenikov Oliver Dragojevic je bil zaradi zdravstvenih razlogov prisiljen odpovedati koncerta, ki sta bila napovedana kot njegovo rojstnodnevo praznovanje 15. in 16. decembra v splitski areni Spaladium. Priljubljeni glasbenik je 7. decembra praznoval 70. rojstni dan. Praznovanje, ki se je začelo z marčevskim koncertom v Zagrebu, je nameraval nadaljevati na dveh splitskih koncertih, na katerih naj bi nastopil ob spre-
Umrl francoski kralj rock'n'rolla Johnny Hallyday
Po boju z rakom na pljučih je 6. decembra v 75. letu starosti umrl francoski rock'n'roll glasbenik Johnny Hallyday, znan tudi kot francoski Elvis Presley. Glasbenik je črno diagnozo razkril javnosti marca in takrat napovedal umik z odrov zaradi zdravlje-
su Presleyju, v poznih 50. letih minulega stoletja posegel v tradicijo francoskih šansonov. Znan je bil tudi po uporniški pričeski in usnjenih oblačilih v slogu Jamesa Deana. V svoji karieri je prodal sto milijonov albumov ter izvedel petdeset turnej, znan pa je bil tudi po burnem zasebnem življenju in zlorabi drog.
Oto Pestner najavlja 50-letnico nastopov na glasbenih odrih
Oto Pestner v prihajajočem letu praznuje častitljivo 50-letnico nastopov na glasbenih odrih. Prvič je nastopil na oddaji Veseli
nja. Nazadnje je bil poleti skupaj z drugimi francoskimi roc-kerji na turneji Old Scoundrels. Čeprav Hallydayja v tujini nikoli niso jemali resno, je s svojo rock'n'roll glasbo, za katero je navdih našel predvsem pri Elvi-
tobogan in takoj pritegnil pozornost. Kmalu zatem je pri založbi Jugoton leta 1968 izšla prva mala plošča z naslovom Najrajši sem pri očku. Še pred svojim častitljivim jubilejem pa Oto predstavlja posebno, avtorsko dovršeno in z dueti obogateno dvojno ploščo z naslovom Moji metulji, že 39. v vrsti Pestnerjevih samostojnih albumov. Pesmi, ki so nastajale več let, so v večini njegovo avtorsko delo - od glasbe, besedil pa vse do produkcije in priredb skladb. Na dvojni plošči je tudi več duetov. Otu so se v pesmih pridružili Omar Naber, El-da Viler, Manuella, Samuel Lucas in Matej Hribernik.
PESEM TEDNA na Radiu Velenje
Izbor poteka vsako soboto ob 9.35. Zmagovalno skladbo pa lahko slišite v programu Radia Velenje dvakrat dnevno: po poročilih ob 9.30 in po poročilih ob 14.30.
1.	MEJAŠI feat. LANA JURČEVIČ - Duplo slade
2.	BRIGITA ŠULER IN MATJAŽ OGRAJENŠEK - Zaljubljena
3.	PENTATONIX - White Christmas
Hrvaška pevka Lana Jurčevic in tamburaški bend Mejaši so združili moči in posneli pesem z naslovom Duplo slade. Avtor glasbe je Denis Dumančic, besedilo je napisal znani tekstopisec Faruk Buljubašic Fayo, aranžma pa je delo Branimirja Mihaljevica. Za skladbo so posneli tudi videospot, v katerem izstopa zapeljiva Lana.
LESTVICA domače glasbe
Vsako nedeljo ob 17.30 na Radiu Velenje in vsak četrtek v tedniku Naš čas
1.	Ansambel Pogum - Novoletne želje
2.	Fantje z vseh vetrov - Padajo sneženke bele
3.	Igor in Zlati zvoki - Ko bo božič spet
4.	Fantje izpod Lisce - Padal bo sneg
5.	Mama Manka in Novi spomini - Sneg je
6.	Ognjeni muzikanti - Kaj naj ti kupim za božič
7.	Ansambel Naveza - Skrivnost božične noči
8.	Ansambel Nebo - Rad bi praznoval s teboj
9.	Ansambel PikaSi - Božični večer
10.	Ansambel Zupan - Trije dobri možje
www.radiovelenje.com
zelo NA KRATKO
PANKRTI
Pankrti so koncert, s katerim so se oktobra predstavili v Stožicah ob 40. obletnici ustanovitve, izdali še na plošči Pankrti Stožice 2017 - Gospodje, jest vam ne verjamem. Na njej so zbrali 21 skladb, med njimi je tudi znana Pretty Vacant s članom Sex Pistols Glenom Matlockom.
ŠANK ROCK
Bliža se 29. december, ko bo skupina Šank Rock na velikem koncertu v velenjski Rdeči dvorani zaznamovala 35-letnico svojega delovanja. Poleg njih bodo na božično--novoletnem žuru nastopili še Peter Lovšin & Španski borci, Mary Rose ter zmagovalci natečaja Volkswagen Rocks: Prelude, Monsun in Radio Jam.
ŽAN SERČIČ
Eden od vidnejših predstavnikov mlajše generacije slovenskih pop ustvarjalcev Žan Serčič po letu dni snemanja svojega prvega studijskega
albuma predstavlja kar dva singla. To sta skladbi Najina zgodba in duet z Evo Boto Ne misli le nase. Pesmi sta žanrsko podobni, v obeh pa je čutiti pridih glasbe iz 50. in 60. let.
UROŠ PERIC
Uroš Peric se na novem albumu s simfoničnim orkestrom, mladinskim zborom in Big Bandom RTV Slovenija Have a Merry Perry Christmas predstavlja s petnajstimi božičnimi napevi in popevkami. Kot prva singla v radijski eter pošilja zimzeleno Jingle Bells in avtorsko balado Darling I believe in.
METALSTEEL
Metal zasedba Metalsteel iz Medvod je izdala že sedmi album Beyond The Stars. Zasedba, ki deluje že 16 let, v svojem izrazu združuje surovo agresijo z melodičnimi aranžmaji, heavy metal s progresivnimi elementi. Za eno od skladb, The End Of The World, so posneli tudi videospot.
Naš čas, 30. 11. 2017, barve: CM K, stran 12
»»^AS
Arpad Šalamon je v Galeriji Velenje eden tistih, ki počne vse. Zabija žeblje, kaj popravi in se pogosto druži tudi z otroki. Na Ta veseli dan kulture se je našemil v povodnega moža. Pridno je sedel na stolu, čisto negibno, da so ga lahko obiskovalci upodobili na platnih. Je bil pa ta povodni mož sumljivo podoben Francetu Prešernu, kajne? Zagotovo ne slučajno.
k k Karli in Lojzka Stropnik sta rr na Konovem pravi legen di. Odkar imajo svojo krajevno skupnost, jo vodi Karli, Lojzka pa mu pomaga pri družabnih dogodkih in tudi pri delu v krajevni organizaciji Rdečega križa. Čeprav jima ni bilo lahko, stav soboto premagala vse stopnice do Praznične kamre na Velenjskem gradu, kjer je svojo prvo samostojno razstavo odpirala njuna vnukinja Katarina Aman. »Tudi brez lifta je šlo, pomagal je ponos,« sta komentirala.
ZANIMIVOSTI

Na seznamu svetovne kulturne dediščine tudi slovenski kurenti in italijanska pica
Minuli teden nas je razveselila vest, da je Unesco na seznam svetovne kulturne dediščine vpisal tudi slovenske kurente. Poleg njih pa so se na seznamu znašli tudi nizozemski mlini na veter in
Instagram je dokazal, da jo mož vara
Navajenost na redno uporabo digitalne tehnologije brez pomisleka nas lahko konkretno prizadene. To je na svoji koži ugotovil tudi Rus Nazar Grinko, čigar žena Julija je nekega dne brskala med fotografijami na Instagra-mu in tam našla posnetek, na katerem je bila napol gola ženska. Kot je povedala, je nekaj časa strmela v fotografijo, ob tem pa
so se začele pojavljati razpoke, zaradi česar so se ga pristojni namenili restavrirati. Pri dvigovanju kipa na restavratorsko mizo so ugotovili, da je nekaj v njem. Pregledali so zadnji del kipa ter ugotovili, da je kipova zadnjica pravzaprav votla, v njej pa so našli dve porumeneli pismi z letnico 1777. Podpisani sta z imenom Joaquin Minguez - gre za teda-
avtorja pisem, kopije dali tja, kjer so jih našli - v zadnjico Jezusovega kipa.
Čokolada zmanjšuje tveganje za srčno kap in druge srčno-žilne bolezni
Dobra novica za vse sladkosnede: nove študije dokazujejo, da lahko sladkanje z rebrom čokolade petkrat na teden zmanjša tveganje za srčno kap in druge srčno-žilne bolezni, kot je koronarna bolezen arterij pri tistih, ki jih mučijo odvečni kilogrami. Ugotovitve ene od študij razkrivajo, da je pri ljudeh s prekomer-
Slovenski najstnik zmagovalec mednarodne olimpijade v astronomiji in astrofiziki
Danes 17-letni Aleksej Jurca iz Ljubljane je že pri petih letih starosti sprogramiral svojo prvo igračo, v osnovni šoli preskočil dva razreda, v prostem času pa posluša predavanja ameriških univerz. Pred kratkim se je udeležil mednarodne olimpijade v astronomiji in fiziki, ki je potekala na Tajskem, in tam v konkurenci preko 200 mladih genijev iz 45 različnih držav postal abso-
pica iz Neaplja. Italija je kandidaturo priprave znamenitih pic utemeljila z argumentom, da gre za del italijanske kulturne in ga-stronomske tradicije. Pravila za pripravo prave neapeljske pice so stroga in jasna - najpomembnejše je testo, ki ga razvajajo na tanko, ga najpogosteje obložijo zgolj s paradižnikom San Marza-no, mocarelo in baziliko (margerita) ali pa s paradižnikovo omako, origanom in česnom (marinara), nato pa na hitro spečejo v razgreti peči na drva. Prava neapeljska pica ima določene tudi dimenzije - njen premer ne sme biti večji od 35 centimetrov. Če je pripravljena, kot je zamišljeno, lahko torej v tej kulturni dediščini konkretno uživamo prav vsi.
ugotovila, da gleda lastno spalnico. Okno v ozadju je bilo njeno, police in stvari na njih prav tako, pa razgled skozi okno je bil enak, kot ga je imela Julija v spalnici. Kljub nespornim dokazom je Nazar afero zanikal. Dejal je, da je povabil nekaj prijateljev na obisk, ko je ni bilo doma, ter da je ena od prijateljic pač posnela fotografijo. Julija mu ni verjela in je od moža zahtevala ločitev. Kmalu je s podrobnejšim brskanjem po Instagramu ugotovila, da to ni bila prva afera, ki si jo je privoščil njen mož.
V zadnjici Jezusovega kipa našli pismi
Na kipu Jezusa na križu iz cerkve St. Agueda v severni Španiji
njega kaplana iz katedrale Burgo de Osma. V pismih je Mingu-ez natančno popisoval dnevna ekonomsko-kulturna dogajanja v regiji in pisal o boleznih, ki so takrat pestile prebivalstvo regij v severni Španiji. Poleg tega je nekaj besed namenil tudi širšemu dogajanju in tako zapisal, da je na prestolu kralj Carlos III. in da je dvor v Madridu, omenil pa je celo zloglasno špansko inkvizicijo, ki je delovala v obdobju od 1478 do 1834. Zgodovinarji niso povsem prepričani, s kakšnim namenom je kaplan pisal pisma, menijo pa, da jih je zasnoval kot časovno kapsulo za prihodnje generacije. Najdena pisma so bila poslana na nadškofijo v Burgo-su, kjer bodo hranjena, restavra-torji pa so, da bi upoštevali željo
nim indeksom telesne mase, ki ne jedo te sladice, tveganje za srčna obolenja in srčno kap večje kot pri tistih, ki si jo v zmerni količini privoščijo petkrat na teden. Zasluga za to gre antioksi-dantom, ki so prisotni v kakavu in pomagajo uravnavati holesterol v telesu, zagotavljajo boljši pretok krvi, nižajo krvni tlak in blažijo tveganje za krvne strdke. Torej pozor: pozitivni učinki so opazni le pri debelejših, veljajo pa le ob uživanja temne čokolade z vsaj 70 odstotki kakava.
lutni zmagovalec. Skupno je dosegel največ točk v teoriji, praksi in analizi podatkov. Kot je dejal, je sicer računal na zlato priznanje, zmaga pa ga je presenetila. Njegova želja je magistrski študij v tujini, nato pa načrtuje vrnitev in delo v Sloveniji.
decembra 2017
frkanje
» Levo & desno «
Mir in razburjenje
Božič prinaša mir in po-mirjenje, božičnica prinaša marsikje nejevoljo in razburjenje.
Čas se izteka
Pohitite! Nedelj, ko bi še lahko šli v trgovine, menda ni več veliko. Če se spet ne bo kdo premislil.
Pozor!
Vtem času je treba upoštevati, da je tudi nakupovalna mrzlica lahko zelo nevarna bolezen!
Predsednika
Naš predsednik vlade pravi, da ne gre k premierskemu kolegu Plenkoviču v Zagreb, dokler tam ne bo »na mizi« pogovorov tudi implementacija arbitražnega sporazuma. Predsednik SDS je šel k strankarskemu kolegu Plenkoviču v Zagreb tudi brez tega. Ne vem, če so rezultati enaki.
Lažje in težje
V	tem pravljičnem času (nadrejeni) starši darujejo otrokom veliko igrač. Žal pa so mnogi odrasli pogosto igračke v rokah nadrejenih.
Igrica
V	Šaleški dolini se »priljubljena« igrica imenuje Delam - ne delam. Vendar se nekateri z njo nikakor ne bi radi igračkali.
Najenostavneje
Nekateri gredo po liniji najmanjšega odpora. Namesto da bi neustrezne prehode čez železnico uredili, jih enostavno ukinejo.
Enakopravnost
Vprašanje, ali so ženske pri nas enakopravne, je odveč. Še več kot to so, saj jim moški dovolijo, da podpirajo tri vogale hiše.
Vonjave
V	naši dolini vonj po premogu vse manj diši. Dobesedno in v prenesenem pomenu besede.
Utrujenost
Čeprav delavci tarnajo nad plačami, se »plače« upokojencem dvigujejo še počasneje. Pa ni čudno, da je med upokojenci vse več revščine. A mnogi zaradi slabosti niso sposobni iti niti pred parlament.
Naš čas, 14. 12. 2017, barve: CM K, stran 13
REPORTAŽA	IB
prineslo ... sedmico na lotu?
14. decembra 2017
"»HlAS
Kaj pa, če bi novo leto
Ni kaj, decembra je v zraku veliko želja in obljub. Sanjamo o lepi postavi in si obljubimo, da bomo v prihodnjem letu več telovadili in manj jedli. Sanjamo o boljšem zdravju in si obljubimo, da bomo zanj ustrezno skrbeli. Sanjamo o večji finančni gotovosti in si obljubimo, da bomo še bolj pridno delali.
Število vplačil za igre na srečo je v največji meri odvisno od višine skladov za glavne dobitke. Je pa
redno opazen tudi rahel porast števila vplačil v decembru.
Toda roko na srce, obljube znajo biti precej naporne in zahtevajo veliko potrpežljivosti ter vztrajnosti. Marsikoga njihovo izpolnjevanje upeha že sredi januarja. Želje pa ostajajo. Zato jih ni malo, ki si nekje globoko v sebi želijo, da bi jim novo leto prineslo tudi kaj izjemnega, neobičajnega. Kaj takšnega z velikim učinkom za malo napora. Morda sedmico na lotu.
Loto je pri nas še vedno najpopularnejša med igrami na srečo. »Po podatkih zadnje tržne raziskave sodeluje v lotu okrog 800 tisoč Slovencev, starejših od 18 let,« pravi Mateja Slamnik Kos iz Loterije Slovenije. Pojasnjuje, da je v skladu za sedmico najmanj 250 tisoč evrov in največ 5 milijonov evrov. Skratka, kar prijeten znesek za izpolnjevanje novoletnih želja. Če mu prištejemo še morebitne uspehe pri igrah eurojackpot, klasičnih srečkah, spletnih igrah, dnevni igri 3 x 3 in igri tikitaka, ki jih pri Loteriji Slovenije prepoznavajo kot ostale priljubljene igre, je možnost uresničitve naših sanj še bližje.
A bodimo neposredni. Verjetnost, da boste pri lotu zadeli sedmico, je 1:15 000 000.
In četudi se vam posreči, celoten znesek ne bo vaš. Pri vsakem dobitku 300 evrov ali več se namreč 15-odstotni delež dobitka nameni občini, v kateri ima dobitnik prijavljeno stalno prebivališče.
»V proračun Mestne občine Velenje smo do konca novembra v tem letu prejeli prihodek iz dav-
ka od dobitka z iger na srečo v višini 29.246 evrov,« je pojasnila Amra Kadrič iz Urada za javne finance in splošne zadeve Mestne občine Velenje.
Pri Loteriji Slovenije ob tem dodajajo, da po izplačilu deleža občini dobitnik prejme celotno razliko, »ki je potem tudi ni treba prijaviti v napoved za odmero
dohodnine.« No, pa je že malo bolj obetavno.
Dejstvo je, da smo v Sloveniji doslej z igrami na srečo dobili 54 milijonarjev, od tega jih je 52 v igri loto, dva pa iz igre eurojackpot. Kar jim je skupno, je to, da se ne želijo javno izpostavljati in izjemno cenijo dejstvo, da je njihova zasebnost skrbno va-
rovana. »Do vseh zgodb o dobitnikih, ki se pojavljajo v medijih, so prišli novinarji sami. Loterija namreč objavi le kraj vplačila dobitnega listka, ki pa ni nujno enak stalnemu prebivališču dobitnika. Je pa res, da se tudi veliko županov posameznih občin rado pohvali, da so prejeli 15-od-stotni davek od dobitka pri igrah na srečo in je to potem povod za iskanje srečnih dobitnikov,« pravi Mateja Slamnikar Kos. Kot še pripoveduje, dobitniki na srečo reagirajo različno - nekateri so prestrašeni, nekateri negotovi, vendar pa vsi zadovoljni. »Na splošno lahko rečem, da jih večina želi čim prej opraviti formalnost pri prevzemu dobitka -in oditi. Kot da šele v trenutku, ko izročijo potrdilo o vplačilu in prodajalka še enkrat preveri, ali gre res za dobitek, verjamejo, da so res rojeni pod srečno zvezdo,« ugotavlja sogovornica iz Loterije Slovenije.
Njeni ugotovitvi pritrjujejo mnogi psihologi, ki ugotavljajo, da so dobitniki v glavnem preprosti ljudje, ki trdo delajo za vsakdanji kruh. Kot še dodajajo, takšne ljudi nenadno denarno izobilje zmede in prestraši. V tem duhu je tudi mogoče razumeti statistike, ki pravijo, da ima povprečni dobitnik po petih letih manj denarja, kot ga je dobil, po desetih letih pa da ima 90 % srečnežev manj premoženja, kot so ga imeli pred dobitkom. »Po-
znamo le zgodbe, ki se pojavljajo v medijih,« odgovarja Mateja Slamnik Kos.
Da, te so večinoma slabe. Toda ne smemo biti tako črnogledi. Če ima nekdo srečo, da zadene visok dobitek, vendarle ima tudi možnost, da si z njim zagotovi varno finančno stanje za daljše časovno obdobje. Če zna. Ker pa največkrat sami ne znamo, je visok dobitek odlična priložnost za finančne svetovalce. Če najdete dobrega, bo lahko poskrbel, da bo denar bogatil ter plemeni-til na varen in transparenten način. Tako naj bi si loto srečnež zagotovil vnaprej določeno mesečno rento, s katero bi udobno preživljal preostanek svojih dni, brez kakršnih koli skrbi o finančnih težavah ali celo bankrotu. Toda, če ne najdete dobrega ...
Pri Loteriji Slovenija pravijo, da so družba z izjemnim poslanstvom. »Skrbimo namreč za to, da so loterijske igre v Sloveniji zabavne in varne, da jim udeleženci in splošna javnost zaupajo ter da so vir financiranja invalidskih, humanitarnih in športnih organizacij,« pravi Slamnik Kosova.
Če svojega dobička torej ne boste znali dobro unovčiti ali pa morda sploh ne boste zadeli, se lahko v duhu ene rednih novoletnih želja (namreč: da bi delali dobro) tolažite vsaj s tem, da ste pomagali pri dobrodelnosti.
a Mojca Štruc
Razpeta med dvema celinama spoštuje in sprejema drugačnost
Z mlado Velenjčanko, ki ima večino družine v Avstraliji, kjer je kot otrok živela tudi sama, smo klepetali o kulturnem šoku
Bojana Špegel
Velenje, 27. novembra - 21-letna Ve-lenjčanka Charnée Bijon Bonno je lepo in zanimivo dekle. Že barva njene kože izdaja, da so njene korenine pestre. Tega se zaveda, a je ne moti. Prejšnji teden je v velenjski mestni knjižnici predvsem velenjskim dijakom predavala o kulturnem šoku, ko se je kot šestletna deklica z družino preselila iz rodne Avstralije v Velenje. Z njo smo se v knjižnici dobili, kako simbolično, na mednarodni dan strpnosti. In zato smo se pogovarjali tudi o tej temi.
Najprej mi razkrije svoje korenine. »Rojena sem v Melbournu, moje korenine pa so res raznolike. Oče je z otoka Mauricius, zato imam dve francoski imeni. Mama Romana je Slovenka, prihaja iz Škal. Spoznala sta se v Avstraliji.« Tam je Charnée Bijon, preden so se preselili v Velenje, eno leto obiskovala zasebno katoliško šolo. Pokaže mi fotografijo, na kateri prav nič ne izstopa, saj so vsi otroci oblečeni enako, v uniforme. Tudi njeni bujni kodri in temnejša koža niso bili nič posebnega. Veliko njenih sošolcev je prav tako prihajalo iz etnično mešanih družin. »Selitev v Slovenijo mi ni predstavljala velike težave. Zato, ker sem imela zelo ljubečo družino. In zato, ker sem bila otrok, slovenski vrstniki so me lepo sprejeli. Bila sem sproščena, do mene so bili vsi prijazni. Kulturni šok sem doživela predvsem zaradi starejših. Ker imam drugačno barvo kože, so to sprejemali zelo različno. S tem pa se takrat nisem obremenjeva-
la.« Slovenske šole so bolj sproščene kot v deželi kengurujev. Vesela je bila, ker ji tu ni bilo treba nositi uniforme in ker so pravila oblačenja in tudi ličenja manj stroga. Devet let je obiskovala tudi velenjsko glasbeno šolo, v kateri je igrala klarinet. Bila je aktivna v mladinskem pihalnem orkestru, ukvarjala seje z različnimi športi. V Avstraliji bi bilo verjetno drugače. Vsa leta pa je vez med obema svetovoma obstajala tudi preko jezika. »Mama seje z mano od rojstva pogovarjala v slovenskem jeziku, zato nisem imela večjih težav pri komunikaciji. Ko smo prišli sem, pa seje z mano začela pogovarjati v angleščini, jaz pa sem ji odgovaijala v slovenščini. In tako je še danes. Z očetom Jean Armandom pa se vedno pogovarjam angleško, čeprav sedaj govori slovensko. Ko smo prišli, ni znal niti besede.« Še vedno se dobro spomni življenja v Avstraliji, pa čeprav jo je, odkar živi v Sloveniji, obiskala le dvakrat. Stroški so (pre)veliki. »To je čisto drugačen svet. Najbolj všeč mi je, da tam živijo ljudje iz vsega sveta, različnih kultur in ver. So temni, svetli, mešani. Ni pomembno, kakšen si, vsi se med seboj zelo spoštujejo. So tudi veliko bolj prijazni. Vsak je ponosen na kulturo naroda, iz katere izhaja. To se mi zdi tudi prav.« Življenje pa ima svoje prednosti tako v Avstraliji kot Sloveniji, prizna. »Od nas pa je odvisno, ali se bomo fokusirali na negativne ali pozitivne stvari. Moram pa reči, da je Slovenija odlična dežela za otroke in mlade. Šolski in zdravstveni sistem sta zelo dobra, zato mi ni žal, da sem odra-
Charnee Bijon Bonno in njen fant Mohamed sta različnih ver in barve kože, a ju to ne moti. »Ljudi moramo spodbujati k temu, da so dobri, da spoštujejo različnost,« pravita oba.
ščala tukaj.« Po srednji gastronomsko turistični šoli je začela študirati na celjski Fakulteti za komercialne in poslovne vede, kjer končuje tretji letnik. »Študij je odličen, predavatelji so prilagodljivi, za njih nismo le številke. Najbolj blizu sta mi turizem in velnes. Verjetno tudi zato, ker me zanimajo različne kulture, dežele in ljudje.« To ji je potrdil lanski šestte-denski obisk sorodnikov v Avstraliji, kamor se je pred kratkim preselila tudi njena starejša sestra z družino. »Tam imam sedaj tudi nečaka, Nežo in Aljaža, pet tet in veliko sestričev. Tudi sestrin mož, Slovenec, se je odlično navadil. Imajo dobre službe, dobro življenje. Priznam, tudi mene vleče nazaj. Ko bom začela
delati, bi rada kariero ustvarila v Avstraliji, ker je več možnosti.« Pri tem jo podpirajo tudi starši, saj si želijo, da je srečna. Sami pa bok do ostali v Slo-l veniji. Življenje je Char-là née Bijon K naučilo H strpnosti, H sprejema-■ nja drugačnosti in spoštovanja soljudi. S svojimi predavanji želi mlade spodbuditi, da so ponosni na svojo kulturo in da tistim, ki prihajajo iz tujine, ponudijo roko. »Naj pristopijo in pomagajo. Za osebo, ki doživi kulturni šok, je to zelo naporno. Zato je prijaznost zelo pomembna.« Pri tem poudari, da se ji zdi fantastično, da nismo enaki. »Če si v srcu dober človek, ni važno, katere narodnosti si, kakšno kulturo in vero imaš. Moj fant Mohamed je musliman, jaz pa sem katoličanka. Spoštujeva se in se imava rada, to pa je vse, kar je pomembno.« Fant jo je spremljal tudi ob najinem pogovoru, v vsem, kar počne, jo podpira. Predsodki pa med mladimi niso več tako močni kot pri starejših, ugotovimo skupaj. Kar je dober znak. A bitka še ni dobljena.

Kapele, križi, jaslice ...
Praznične dogodke te dni ustvarjajo tudi velenjski muzealci
V	Hiši mladih - Mladinskem centru Šmartno ob Paki bodo danes, v četrtek, 14. decembra, ob 17. uri odprli razstavo Kapele, križi in druga sakralna znamenja občine Šmartno ob Paki. Razstava o sakralnih znamenjih občine Šmartno ob Paki pripoveduje zgodbe o dogodkih iz preteklosti, ki so botrovali nastankom znamenj.
V	petek ob 18. uri bodo v Praznični kamri na velenjskem gradu pripravili praznično druženje, na katerem se bo predstavila vokalna skupina Vox Corde. V vokalni izvedbi bodo ob zvoku kitare zazvenele raznolike skladbe, od slovenskih popevk in ljudskih pesmi do najlepših tujih prazničnih pesmi. Uro kasneje, torej v petek, ob 19. uri, bodo v Galeriji Fbunker v podhodu pri Vili Bianca odprli fotografsko razstavo. Tokrat se bo predstavila foto-grafinja Mira Turnšek.
Praznično pa bo tudi v soboto, ko bodo ob 16. uri na Velenjskem gradu odprli tradicionalno razstavo Jaslice. Tokrat bo postavljena v grajski kapelici. Odprtje razstave bo s koncertom dopolnil Ženski pevski zbor Društva upokojencev Velenje, ki deluje pod vodstvom Manje Gošnik Vovk. Ob 17. uri bodo v letos preurejeni in posvečeni kapeli pripravili tudi mašo. Nedelja pa bo tudi ta teden namenjena pravljicam. Ob 10. uri jih bo pripovedovala babica Jelka Sever Časl, ki bo pripovedovala dolinsko bajko in pravljico, družinsko delavnico pa bo pripravila Enea Bronja Gajšek.
Naš čas, 30. 11. 2017, barve: CM K, stran 14
14	REPORTAŽA	14. decembra 2017
Moč je dobila iz želje po mirnem življenju
Ob dnevih boja proti nasilju nad ženskami smo se pogovarjali z mamo dveh deklic, ki je po 13 letih ustrahovanja in trpinčenja s pomočjo mariborskega kriznega centra in slovenjegraške Varne hiše zaživela svobodno in pomirjeno
E

v
>
»Jaz sem živ dokaz, da pri nas sistem za pomoč žrtvam nasilja deluje.«
*V i
i *
t
/ i/ , - , v v t Ml r ■ & w
■Ai »Ji1
"i
i ,
i i art
i

Ko je spoznala partnerja, se je s sinom, ki ga je ta sprejel, preselila iz Bosne v Slovenijo. A odnos ni bil, kakršnega si je želela. Pogosto je bil pijan, ni prihajal iz službe in v službo hodil neprespan, za kar je bila kriva ona, imel je druge ženske, njo pa zmerjal. Mislila je, da bo minilo. »Ko se nasilje začne dogajati, ga velikokrat spregledamo in si mislimo, da so tudi drugi odnosi taki, da bo nekoč bolje, dokler ne ugotovimo, da je z leti vedno huje.« Rodila
>»Ne da je treba zaradi otrok ostati skupaj, čeprav je partner nasilen. Zaradi otrok je treba ustaviti to in oditi stran.«
je dve deklici in vztrajala, dokler zaradi psihičnega pritiska ni doživela živčnega zloma. »Opažala sem spremembe na sebi in svojem počutju; ko sem začela jemati zdravila proti depresiji, pa sem vedela, da tako ne bom mogla vzgajati otrok.« Začel jo je pretepati. »Razme-tal je celo hišo, ker mu ni bilo všeč kosilo, medtem ko sta deklici to gledali in jokali. Ni mi dovolil, da bi poklicala policijo.
Ko sem ušla iz hiše, je sosedom zagrozil, da mi ne smejo posoditi telefona.« Ko ji je uspelo poklicati policijo in je ta prispela na dom, so jo po pogovoru pustili samo z njim, češ da bodo ukrepali, če se bo to še kdaj zgodilo. Ampak je rešitev začela iskati sama. Zaradi skrbi, da s plačo za polovični delovni čas ne bo mogla preskrbeti otrok, je omahovala pri selitvi, dokler od sodelavke ni izvedela, da obstaja krizni center za žrtve nasilja.
»Ne gremo več domov«
Medtem ko je upala, da bo našla rešitev, in ves čas delala, da bi čim več prispevala v družinsko blagajno, saj njegove plače nikoli ni videla, je minilo leto. Zaslužila je za najemnino, a ker on ni plačeval položnic, so se nenehno selili. Nekega dne jo je obiskal sin, ki se je, ko je dopolnil 18 let, vrnil v Bosno k starim staršem, saj »ni mogel več gledati, kaj počne z mano, in se je bal, da bo storil kaj groznega.« Njen partner ga ni maral in ga je zmerjal, češ da samo poseda po hiši, je in nič ne dela, čeprav je bil le na obisku. »Nikoli ne bom pozabila, kako je tepel otroka, ker je pojedel kos mesa iz hladilnika. Kako so punčke jo-
»Nikomur ni treba trpeti. Tu smo, da živimo.«
kale, kako jih je bilo strah ...« Takrat se je odločila, da bo to končala, čeprav ji je prigovarjal, da morata zaradi deklic ostati skupaj, da bo bolje. »Sama sem dolgo upala na to, a ko je dvignil roko na otroka, sem vedela, da se slepim in bo prej ali slej začel maltretirati tudi njiju.« Čutila je, da tako ne sme biti, in želela si je živeti. »Najprej sem pri sebi razčistila, kaj hočem. Zase in za otroke sem si želela le najboljše. Zato sem se odločila za ta korak.« Iskala je streho
nad glavo in ena od sodelavk ji je dala številko kriznega centra. »Poklicala sem in se dogovorila, da se v petek po pouku dobimo v bližini šole, da nas odpeljejo v nastanitev. Če nočeš, nihče ne izve, kaj načrtuješ. Odideš lahko, ne da bi se morala soočiti z njim, tudi če ničesar nimaš, ker ti vse priskrbijo. Šele ko smo z deklicama sedle v avto, sem jima rekla: 'Ne gremo več domov, gremo na varno'. Izklopile smo telefone in nobena se ni vprašala, kako bo ati.«
Začeti znova
Odločno odsvetuje obračanje k partnerju in vzdrževanje stikov. »Treba je odrezati in začeti znova ter zaupati v
pomoč.« Nima besed, s katerimi bi opisala, kako so delavke v kriznem centru sprejele in ji povrnile samozavest in občutek vrednosti. »Vsaki ženski v stiski priporočam, naj se odloči in gre. Potrebuje samo voljo in določnost, vse ostalo se bo uredilo. Večina žensk vztraja v nasilnem odnosu, ker se ne more ekonomsko osamosvojiti. V kriznem centru pa imaš streho nad glavo in hrano tako zase kot za otroke. Predvsem pa podporo in pomoč pri tem, da se postaviš na svoje noge.« Ostala je dva tedna, dokler se ni preselila v Slovenj Gradec v Varno hišo in takoj začela iskati službo in nove poti do samostojnega življenja. Ni pomišljala, da bi se vrnila domov. »Občutek, ko se ti ni več treba bati prepirov in pretepov, je nepopisen.« Že naslednji mesec je dobila službo v Gorenju, kjer so jo sodelavci toplo sprejeli in ji pomagali priskrbeti potrebščine za bivanje. Po ločitvi si je poiskala stanovanje v Velenju. »To je naša škatlica. Tu
>»Če imaš voljo, boš dobila tudi pomoč. Ampak moraš skrbeti zase in svoje življenje ter verjeti vase.«
imamo tak mir in toliko veselja, da nobena ni pomislila, da bi se vrnile k očetu, čeprav ga deklici redno obiskujeta. Ko mi je starejša hči rekla: Mami, prav si se odločila, mi je dala veliko poguma za življenje in ponosa, da sem zmogla vse to. In vsaki ženski privoščim, da ji to uspe. Ni enostavno, ampak z željo in trudom je mogoče.«
a Tina Felicijan
Gradijo most med dvema kulturama
Kosovske Albanke, ki živijo v Šaleški dolini, povabile na tradicionalni kosovski zajtrk -Druženje in učenje slovenščine jim veliko pomeni
Velenje, 8. decembra - Skupina Kosovarja, ki pomaga pri socialni vključenosti albansko govorečih žensk, že nekaj časa deluje v prostorih velenjskega gasilskega doma. V skupini je 15 žensk, ki so v Slovenijo prišle s Kosova. 14 jih z družinami živi v Velenju, ena v Šoštanju. Nekatere tu živijo že več kot deset let, druge le nekaj mesecev. Prav vsem pa druženje v skupini veliko pomeni. V petek so, da bi se predstavile javnosti, spekle številne tradicionalne kosovske dobrote in nas povabile na druženje, ob katerem ni manjkala dobra črna kava brez kapljice mleka. Z njo se namreč v njihovi prvi domovini vedno začne jutro.
Zajtrk so pripravile v sejni sobi prenovljenega prizidka gasilskega doma, kjer se že štiri tedne dobivajo tudi med tednom. Do konca projekta, ki ga izvaja Ljudska univerza Celje, pa je še 10 tednov. Helena Dimnik, predstavnica univerze, ki projekt izvaja, nam je povedala, da so kar s težavo pridobili ženske, da so začele sodelovati v skupini. Sedaj pa redno prihajajo na srečanja in se v skupini dobro počutijo. K temu je dodala: »Skupina je nastala v okviru projekta Socialna aktivacija albansko govorečih žensk. Gre za projekt, ki ga podpira Evropski socialni sklad, financira pa tudi ministrstvo za delo. Projekt je zasnovan regijsko, sedaj poteka v Velenju, potem bo še v Celju. Opazili smo
namreč, da je v zadnjih letih med tujci, ki prihajajo živet k nam, veliko albansko govorečih. Odločili smo se, da bomo pomagali predvsem ženskam, saj so malo »ujete«, ker jih je večina doma. Želeli smo jim omogočiti nekaj več, da začutijo, zakaj je dobro, da se naučijo slovenščine in pridobijo sa-mopodobo.« Projekt je naravnan predvsem v učenje slovenščine, pri čemer je tudi druženje zelo pomembno. Zato je že nekaj tednov z njimi medkulturna medi-atorka, ki jim je pomagala tudi v pogovoru z nami. A prav vse so že znale osnovne besede. Ene so
jih izgovarjale bolj, druge manj samozavestno, videlo pa seje, da se med sabo počutijo domače. In zakaj so se odločile prav za povabilo na njihov zajtrk.
Pridobivajo tudi samozavest
»V okolju, kjer živijo, so albansko govoreče ženske še vedno tabu. Ljudje jih ne poznajo, na ta način pa jih poskušamo predstaviti,« nam je povedala medkulturna mediatorka Vera Hali-ti. Je Albanka, ki v Sloveniji ži-
vi že 24 let.
Zadnjih 10 let je sodna tolmačka, pred dvema letoma pa je postala še medkulturna mediatorka. »Delujem hkrati kot prevajalka in poznavalka obeh kultur, albanske in slovenske, kot most med njima. Pri vključevanju v družbo je za albansko govoreče ženske največja ovira jezik, malo pa tudi razlike v kulturi. Na začetku, ko smo jih povabili v program, so bile zadržane. Sedaj je
to preteklost. Program jih je povezal, saj se vse niso poznale med sabo. Je tudi velik izziv, ker se morajo pogovarjati slovensko, saj je z nami sovoditeljica, ki govori le slovensko. » Izvemo, da so se udeleženke zelo odprle in rade prihajajo na druženja. »Napredujemo počasi. Udeleženke so zelo vesele in hvaležne. Sedaj razmišljajo, da bi, ko se program konča, morda ustanovile svoje društvo, da bi se družile tudi v prihodnje,« še doda Vera.
Imelijeta Ahmetaj v Velenju ži-
vi že 14 let, nam je povedala. »Tu sem srečna, tudi moji trije otroci so tukaj srečni. Lahko rečem, da smo tudi zato srečna družina. Doma nekako združujemo slovensko in albansko kulturo. Otroci tu hodijo v šolo, imajo prijatelje, prav je, da poznajo obe kulturi. Druženje v skupini Kosovarja tudi meni veliko pomeni. Rada pomagam sorojakinjam, ki se šele privajajo življenja v Sloveniji.« Povedala nam je, da so si delo pri pripravi zajtrka razdelile, prav vsaka od njih je doma pripravila nekaj dobrot, med katerimi je prevladovalo pecivo, razne pite, drobni ocvrtki, podobni našim krofom .
a Bojana Špegel
Rekli so ) Velenjski
podžupan Peter Dermol:
»Pozitivno me je presenetilo, kaj vse so pripravile za zajtrk, odlična turška kava pa je bila pika na i. Vesel sem, da je vzdušje tukaj prijetno, sproščeno, saj se na MO Velenje zelo trudimo, da se med nami dobro počutijo tudi tisti, ki v naše okolje prihajajo od drugod. Včasih se mi zdi, da je takih dogodkov celo premalo. Če se bodo med nami dobro počutili, bodo zagotovo prispevali k temu, da bo življenje v Velenju še lepše. Tujci pa se tako lažje in lepše integrirajo v našo družbo.
Naš čas, 14. 12. 2017, barve: CM K, stran 15
UTRIP	15
14. decembra 2017


BISERI
maturantskega plesa
Sedmi izbor biserov maturantskega plesa
Dijaki zaključnih letnikov Šolskega centra Velenje, ki jih je letos 364, se že pripravljajo na ples, ki si ga bodo zapomnili za vse življenje. Maturantski ples je vedno dogodek, ki se ga veselijo tako maturanti in maturantke kot njihovi starši. Že nekaj časa obiskujejo plesne vaje, v Rdeči dvorani pa bodo na »svojem« maturantskem plesu zaplesali v petek, 23., in soboto, 24. marca. Prvi večer bo zaplesalo 262 dijakov Šole za storitvene dejavnosti, Elektro in računalniške šole, Strojne šole in Šole za rudarstvo in varstvo okolja, drugi večer pa 102 dijaka Gimnazije Velenje. Tudi letos bo Naš čas v sodelovanju s Šolskim centrom Velenje in modnima kreatorkama Petro Meh in Jeleno Stevančevic pripravil izbor Biserov maturantskega plesa. Letošnji bo nosil
pravljično številko sedem.
Akcija bo tekla podobno kot prejšnja leta. Vse do maturantskih plesov bomo v posebni rubriki objavljali nasvete, ki jih bosta pripravljali Petra in Jelena. Komisija, sestavljena iz predstavnikov organizatorjev izbora, bo tudi letos obiskala oba večera te gala prireditve. Izbrala in fotografirala bo tiste maturante in maturantke, ki se ji bodo zdeli najbolj zanimivi. Pri tem cena njihove toalete ne igra nobene vloge, komisiji padejo v oči drznost, originalnost in mladosten videz. Potem bo komisija izbrala 18 kandidatov za naziv »Biser maturantskega plesa 2018«, ki ga bosta prejela fant in dekle. Objavili jih bomo v Našem času, kdo bo zmagovalec, pa boste tudi letos odločili bralci in bralke Našega časa.
Kot pika na i ob zaključku šolanja
S pomočjo Mateje Klemenčič,
ravnateljice Šole za storitvene dejavnosti, ki akcijo koordinira na ŠCV, smo ob začetku preverili, če napetost in pričakovanje med dijaki zaključnih letnikov že kaj narašča. Poglejmo, kakšen je tri mesece pred dogodkom utrip med njenimi dijaki.
Jure Šilc, dijak Šole za storitvene dejavnosti, smer ekonomski tehnik: »O maturantskem plesu razmišljam, da. Predvsem pa redno obiskujem plesne vaje, saj želim nastopiti na plesu tudi kot dober plesalec. Do sedaj sem se naučil plesov četvor-ka, angleški valček, tango. Rad hodim na vaje, saj nadgrajujem osnove, ki so mi ostale od valete. O svojem videzu še nisem veliko razmišljal, zato bom spremljal nasvete v Našem času. Najbolj se veselim, da bom ta večer s svojo družino in bomo s sošolci poskrbeli za dobro voljo in nepozaben večer.«
Tina Knez, 4. letnik programa
ekonomski tehnik: »Svojega maturantskega plesa se že zelo veselim in nestrpno pričakujem, da bo napočil ta svečani dan, ki je zelo pomemben za vse nas, maturante. Vsako soboto dopoldan se učimo novih plesnih gibov s svojimi soplesalci, pri čemer se zelo zabavamo. Sama pa se poleg plesnih vaj na maturantski ples že pripravljam tudi z iskanjem maturantske obleke, načrtovanjem pričeske in celo-
P^k pri čem mi je ¿^fc v veliko po-■ moč internet
* ^ veliko zanimivih idej. Pričakujem tudi nasvete v lokalnem časopisu Naš Čas, saj so vedno aktualni. Ta svečani večer bom preživela v družbi svojih najdražjih in upam, da bo večer potekal tako, kot sem si ga zamislila. Želim si, da bo vsem ostal v enem lepših spominov.«
Tanja Friškovec, 4. letnik programa ekonomski tehnik: »Komaj čakam, da bo napočil ta dan, ki je prav poseben za vsakega maturanta, prav tako tu-
di družino. Na plesnih vajah imam odličnega soplesalca, s katerim se dobro ujameva. Hitro osvajava nove plesne korake. Obleko, čevlje, pričesko ter make up imam že zamišljene, zato kadar le imam čas, brskam po spletu in trgovinah, da pregledam čim več ponudb ter se približam moji zamisli. Ker se izobražujem za ekonomistko, pri svoji izbiri uporabljam znanje, ki sem ga pridobila med izobraževanjem in si skušam stroške zmanjšati z dobro presojo. Verjamem, da bo to še en od lepših večerov v mojem življenju. Zelo pa sem vesela, da bom imela ob sebi svoje družinske člane, ki me spodbujajo in podpirajo pri mojih odločitvah.«
Ana Marija Primik, 2. letnik programa gastronomija: "Maturantski ples je nekaj, kar mora po mojem mnenju doživeti vsak dijak ob zaključku svojega šolanja. Priprave za maturantski ples že potekajo, vsako soboto pod vodstvom plesne šole De-vžej pridno vadimo korake za
ta gala dogodek. Kot verjetno vsaka dijakinja se tudi jaz zelo veselim in komaj čakam na večer, ko se bom v čudoviti obleki zavrtela v rokah svojega soplesalca.«
Aida Babajič, 4. letnik programa gastronomija in turizem: »Na šoli se imam super, dnevno napredujem v znanju iz turizma, vodenja in poznavanja naravne in kulturne dediščine Slovenije. Tako jaz kot moji sošolci se veselimo zaključnih dogodkov našega šolanja, med katerimi bo zagotovo najlepši prav maturantski ples. Zame je kot pika na i v srednješolskem izobraževanju. Vsi v oddelku se že spogledujemo s ponudbo »svečanega« videza, poleg tega se zavedamo, da bomo pripomogli k nepozabnemu večeru z uglajeno plesno predstavo. Potrudili se bomo, da bomo v vseh pogledih presenetili starše, sorodnike, učitelje in prijatelje.«
Pokazali dobro znanje angleščine
Učenci OŠ Gustava Šiliha dosegajo uspehe na mnogih področjih, med katerimi je tudi angleški jezik. V zadnjih letih so v 8. ali/in 9. razredu redni prejemniki srebrnih in zlatih priznanj z državnih tekmovanj. Letos pa so izjemen uspeh dosegli kar trije osmošolci.
Tara Rus je osvojila srebrno priznanje, Enej Hudobreznik je s 13. mestom prejel zlato priznanje, Jošt Frankovič pa je s 5. mestom v državi prav tako prejemnik zlatega priznanja v znanju angleškega jezika. Vsi trije vedo, da izjemni uspehi nikoli ne pridejo sami po sebi.
Na tekmovanje in letošnjo temo se je bilo potrebno namreč posebej pripraviti, vsekakor pa so srebrna in zlata priznanja tudi posledica njihove večletne vedoželjnosti in marljivosti pri učenju angleščine.
■ Metka Fendre, mentorica
Enej Hudobreznik, Jošt Frankovič, Tara Rus in mentorica
Metka Fendre
Razstava Narodne noše in običaji
Velenje, 15. decembra - Jutri ob 17.30 bodo v razstavišču Vile Bianca odprli razstavo likovnih del, ki so nastala na 11. Likovni koloniji, ki sta jo pripravila Kulturno društvo Medimurje in JSKD Velenje. Tokrat so ljubiteljski umetniki iz obeh strani meje ustvarjali na temo narodnih noš in običajev.
a bš
71	. ;
' i _
Športno društvo Premogovnik Velenje je na zasneženo in mrzlo nedeljo (bilo je pod lediščem) 10. decembra izvedlo že 13. šta-fetni tek sv. Barbare, ki se ga je v petih tekmovalnih kategorijah udeležilo 53 ekip. Vsaka ekipa je štela 4 člane, med njimi pa je
Kisika
Ko je napočila pomlad, smo se otroci razveselili kislic, ki so rasle domala na vsakem travniku. Žvečili smo mlade liste, ne da bi vedeli, kako je kislica vsestransko zdravilna rastlina, ki lajša tegobe in celo ozdravlja bolne. Dvakrat, včasih celo trikrat, če otavič dobro zraste, ne more ubežati ostri kosi. Kljub temu v koreninah nabere dovolj hrane, da drugo leto spet zaživi. Današnji mestni otroci so za kislico prikrajšani.
Nekega poletnega dne sem med okupacijo kislico grizel sredi položnega Zefinega travnika, kije segal v Stari vasi od Novinškove domačije navzdol do Cviklove vile pri železniških zapornicah. Velik travnik je dobil ime po Novinškovi stari mami Jožefi. Pozimi smo se na njem sankali, a smo morali biti pozorni, da nismo spodaj treščili v hišo, ker je bil iztek prekratek. Dandanes stojijo na Zefinem travniku in naokoli stanovanjski bloki, v njih bivajo ljudje z vseh vetrov.
Tišino tistega dne je prekinila parna lokomoti-
bila vsaj ena ženska. Vsak tekač je pretekel 3.250 m.
Zmagovalne ekipe v petih kategorijah so TS Živko 1, KSV Team, Mladinca&Veterana, Pa-naceo team in Koroška ekipa. Absolutni zmagovalec pa ekipa KSV Team, pred AK Velenje 1
in TS Živko1. Priznanja tekačem sta podelila predsednik Športnega društva Skupine Premogovnik Velenje Robert Lah in gonilna sila tradicionalnega teka Stane Meža.
va. Pripeljala je iz šaleške smeri in obstala tam, kjer je prečkala progo ozka cesta. Vodila je od trga mimo Hanzekovega mlina, Mlinškove hiše, kužnega znamenja in dandanes med stolpiči na Tomšičevi skrite Fišarjeve kapele k Šmarski cerkvi. Iz edinega tovornega vagona so nemški vojaki začeli prenašati svoje mrtve, ki so padli v spopadu s partizani nekje pri Hudi luknji. Polagali so jih na lojtrski voz in odpeljali na trg na mrtvaški oder. Dogodek se je odvijal na samem, mene, otroka, ki sem sedel v visoki travi kakih trideset metrov vstran, so vojaki opazili, a jih moja prisotnost očitno ni motila. Zagotovo so globoko pretreseni razmišljali, kaj jim je usoda namenila v tuji deželi.
Čez dva dni so padle pokopali na majhni ravnici za velenjsko cerkvijo. Šolarji smo morali prisostvovati pogrebu, na katerem so povedali, da so vojaki umrli v junaškem boju z banditi. Kasneje so mrtvece odkopali in krste odpeljali v njihov domači kraj.
Kadar po dolgih desetletjih hodim po travnikih in utrgam kislico, se pogosto spomnim na tisto z Zefinega brega.
a Bojan Glavač

Naš čas, 30. 11. 2017, barve: CM K, stran 16
16
NAGRADNA KRIŽANKA
»»^AS
14. decembra 2017
Nagradna križanka Habit, d. o. o., agencija za nepremičnine
habit
Habit, d.o.o.,
Koroška cesta 48, 3320 Velenje
03 777 0350 | www.habit.si
Kot upravljalec objektov skrbimo za obratovanje in vzdrževanje stanovanjskih in poslovnih objektov, v skladu z veljavno zakonodajo in dobrimi poslovnimi običaji.
E upravnik vam omogoča dostop do podatkov o upravljanju z vašo nepremičnino.
Pomagamo, svetujemo in posredujemo pri najemu, oddaji, nakupu in prodaji vseh vrst nepremičnin. Imamo izkušnje na področju posredovanja nepremičnin in nudimo maksimalno odgovornost, znanje in izkušnje. Posel strokovno izpeljemo od začetka do konca, od podpisa pogodbe do primopre-
daje nepremičnine. Smo imetniki licenc IBN in GZS za posredovanje pri prometu z nepremičninami. Vsi, ki kupujete, prodajate, najemate stanovanje, hišo ali poslovni prostor, ste vabljeni v prostore agencije na Šaleški cesti,skupaj bomo poiskali najboljšo rešitev za vas!
Naše želje so, da bi vse dobre misli in želje v novem letu resničnost postale. Hvala za zaupanje!
Rešitve, opremljene z vašim naslovom, pošljite najkasneje do 22. decembra na naslov: Naš čas, Kidričeva 2 a, 3320 Velenje, s pripisom nagradna križanka »Habit«. Izžrebali bomo tri nagrade (kosilo za 3, 2 in 1 osebo).
Naš čas, 30. 11. 2017, barve: CM K, stran 17
14. decembra 2017	^ClS	ŠPORT	17
Na Slovaškem točka, v Celju nov poraz
Rokometaši Gorenja so prejšnji teden odigrali dve tekmi v ligi Seha
Prejšnji četrtek so v 9. krogu z večkratnim prvakom Slovaške Tatranom igrali neodločeno 27 : 27. Njihov začetek v Prešovu je bil zelo slab. Po petnajstih minutah so zaostajali za štiri zadetke (4 : 8), pa vendar so imeli po prvem polčasu tri gole prednosti (14 : 11). Zadnje minute tega izenačenega dvoboja pa so bile dokaj razburljive. Slovaki so dvanajst minut pred koncem v drugem polčasu prvič povedli (20 : 19). Dobre tri minute pred koncem so bili Velenjča-ni blizu polnega izkupička ob vodstvu s 26 : 24. Na koncu pa so skorajda ostali brez njega. Po tem njihovem zadnjem vodstvu z dvema zadetkoma razlike sta sodnika dobre tri minute pred koncem izključila Roberta Markotica. Nato je Tatran izkoristil napake Gorenja in z delnim rezultatom 3 : 0 slabe pol minute pred koncem povedel s 27 : 26. Šest sekund pred koncem je Blaž Kleč po podaji Roka Ovnička, kljub temu da sta ga ovirala dva igralca, požrtvovalno in spretno s svojim osmim golom vendarle priboril Gorenju zasluženo točko za dvig samozavesti pred gostovanjem v celjskem Zlatorogu, ki pa ga v nedeljo ni bilo.
Prvaki podaljšali rekord nepremagljivosti
Rokometaši Celja Pivovarne Laško so tudi v drugem derbiju lige Seha v letošnji sezoni premagali Velenjčane.
Gostje so najbrž pred savinjsko-šale-škim in slovenskim derbijem 10. kroga regionalne lige najbrž verjeli, upali, da je vsake dobre ali slabe stvari enkrat konec in da bodo končno prekinili štiriletno nepremagljivost Celjanov. V nedeljo pa so v celjskem Zlatorogu zno-
va razočarali. Njihov nekdanji trener Branko Tamše je bil s svojimi fanti znova boljši od njih. V uvodni tekmi lige je bilo v Velenju 25 : 22 (12 : 12) za naše aktualne prvake, tokrat 31 : 27 (16 : 12). Nazadnje so jih premagali pred dobrimi štirimi leti (4. decembra 2013), ko so v Zlatorogu slavili s 30 : 29.
Kako želeli so si zmage, se kaže tudi v tem, da velenjski trener Željko Babic na tekmi prejšnji četrtek v Prešovu s tamkajšnjim Tatranom ni uvrstil v zasedbo izkušenih Matjaža Brumna, Alema To-skica in Žarka Pajovica, da bi jih odpočil. Kapetan Niko Medved pa je zaradi bolečin v rami leve roke izvajal le najstrožje kazni. V nedeljo so prvi trije igrali večji del tekme, kapetan pa le pred koncem prvega polčasa, vendar v tem času ni dobil nobene uporabne žoge na krilo.
Začetek tekme je bil za igralce Gorenja vendarle spodbuden. V 4. minuti so po dvakratnem vodstvu domačih za zadetek prvič, a tudi zadnjič povedli (3 : 2.). Do 16. minute, ko je bil rezultat zadnjič izenačen (9 : 9). Nato pa njihova igra ni bila več na ravni - kot je med drugim dejal po tekmi trener Babic, na kateri so sposobni igrati. Za hitre domače igralce so bili (pre)počasni, v obrambi premalo agresivni. Skoraj vso tekmo so po vsakem doseženem golu tudi sami dobili gol, pa še kakšnega povrhu. Poleg tega se tudi ni obnesla taktika menjave vratarja z igralcem. Nanjo so se domači dobro pripravili in dosegli
kar šest takšnih lahkih golov - z metom čez skoraj celo igrišče. Enega tudi vratar Urban Lesjak. Zalo slab dan sta povrhu imeli tudi vratarja Klemen Ferlin in Rok Zaponšek, ki sta skupaj zbrala samo pet obramb. V primerjavi z njima je bil domači vratar Lesjak pravi junak z desetimi.
Celjani so si tako rekoč neulovljivo prednost priigrali v drugi četrtini tekme, ko so po delnem izidu 4 : 0 povedli s 13 : 9, prednost štirih golov pa so imeli tudi ob polčasu. Prvih petnajst minut v nadaljevanju so imeli sploh popolno
premoč. Po novem delnem nizu s 4 : 0 so v 45. minuti povedli s 27 : 19 (+8), kar je bila njihova najvišja prednost to nedeljsko popoldne.
Domači so po visokem vodstvu zaigrali bolj sproščeno, gostje pa so se prebudili in do konca prednost prepolovili.
Kot je dejal Nejc Cehte, ki se je devet minut pred koncem težko sprijaznil z rdečim kartonom, bodo pač čakali novo priložnost, da prekinejo celjsko pre-
vlado. Ta pa bo? »Naslednja tekma.« In gotovo mislim na končnico lige za prvaka državnega prvenstva, kateremu se bodo prvaki in podprvaki priključili po končanem rednem delu. Z morebitno osvojitvijo državnega naslova bi gotovo 'rešili' sezono. Za prekinitev celjskega uroka pa bodo morali biti še veliko bolje pripravljeni, kot so bili v nedeljo.
Kdo jih bo prepričal!?
Trener Željko Babic je - podobno kot nekateri trenerji pred njim v minulih štirih letih - moral ugotoviti: »Bili so bolj-
ši. Ni dobro, da smo izgubili, a po drugi strani nismo bili niti blizu ravni, na kateri smo sposobni igrati. Mislim, da je najpomembnejši dejavnik našega poraza to, da imajo igralci preveč spoštovanja do celjskega kluba. To je bilo vidno tudi po tem, da niso bili osredotočeni na igro. Delali so napake pri osnovnih stvareh, kot je menjava po igri z igralcem več v napadu. Dokler bodo prepričani, da Celjanov ne morejo premaga-
ti, do tedaj jih tudi ne bodo. To je moje sporočilo njim, obenem pa tudi meni, da najdem način, da to spremenim. Seveda pa takšne tekme ne moreš dobiti tudi brez dobre obrambe, ki pa je danes nismo prikazali. Upam, da bomo te stvari čim prej popravili."
Bili smo neprepoznavni
Niko Medved, kapetan Gorenja Velenja: "Glede na večino dosedanjih tekem smo bili v prvem polčasu neprepoznavni. Kljub dogovoru, da preprečimo hitre celjske nasprotne napade in prebijanje obrambe po sredini, se nam je zgodilo ravno to. Tudi igra v napadu ni bila na ravni, ki jo potrebuješ, da premagaš Celjane. V drugem polčasu smo imeli nekaj svetlih minut, a je bila razlika že previsoka."
Branko Tamše, trener Celja: »Tekma je bila zelo dinamična. Bilo je veliko ritma, lepih in dobrih akcij, zadetkov, nekaj dobrih obramb. Za obojimi je od začetka sezone do danes naporna pot, oboji imamo od začetka veliko težav s poškodbami. Ni enostavno. Obe ekipi sta zelo izpraznjeni, fizično kot psihično. Kljub vsemu je bil to derbi gledalcem za dušo. Mi smo se znali osredotočiti na igro, na svojo obrambo. Znali smo kaznovati vsako njihovo napako oziroma nepazljivost. Večji del tekme smo bili zelo učinkoviti v napadu. Gostje so rekli, da so začeli igrati dvanajst minut pred koncem. Ekipa Celja pa je takrat nehala igrati in čakala konec tekme, kar mi vsekakor ni všeč. Kljub temu je bila naša prednost zadostna, a ne vem, zakaj takšna reakcija. Vseeno čestitam fantom. Vsi so bili zelo dobri, zbrani, borbeni in hrabri. Upam in želim, da bo v nadaljevanju tekmovanja čim manj poškodb. Enako želim tudi ekipi Gorenja. Pred nami je še veliko težkih bitk, tako v Evropi kot domačem pokalu in prvenstvu in vsak igralec nam bo potreben.«	a S. Vovk
Skoki, nordijska kombinacija
Sneg odnesel 19. krog
V Rudarju nadvse zadovoljni z doseženim
Nogometaši v prvi ligi so teden dni prej, kot je bilo predvideno, končali letošnji del prvenstva. Ker je prejšnji konec tedna sneg prekril tudi nogometne zelenice, je vodstvo tekmovanja zadnji (19.) jesenski krog preložilo na spomladanski del. Prvenstvo bodo nadaljevali z 20. krogom. Če bodo vremenske razmere dovoljevale, bo na sporedu 24. februarja. Najbolj zadovoljni so s prikaznim gotovo v Mariboru. Aktualni prvak je letošnje leto končal kot vodilno moštvo s tremi točkami porednosti pred Olim-pijo, pa čeprav je imel zelo zahtevne evropske nastope. Jesenski prvak je Maribor, ki je v 18. krogu izkoristil poraz Olimpije v Domžalah.
Miljan Škrbič, nogometaš Krškega, 11 zadetkov (dva po izvajanju najstrožje kazni), 2. Matej Podplatnik 10 (5), Joh Mary Uzuegbunam Honi (Rudar) 9, 4. Marcos Magno Morales Tavares (Maribor) 8 ...
Mariborčani in Ljubljančani so bili razred zase. Prvi so letošnji del ob trinajstih zmagah in z neodločenim rezultatom končali s samo enim porazom, drugi z dvema (dvanajst zmag, dva neodločena rezultata), tretje Dom-
žale pa že s štirimi. Nadvse zadovoljni pa so tudi v velenjskem Rudarju. Priigrali so si devet zmag, dvakrat igrali neodločeno, sedemkrat pa izgubili. Da bodo prezimili na visokem četrtem mestu, najbrž tudi največji optimisti niso pričakovali glede na to, da so moštvo pred sezono zelo spremenili in pomladili z neizkušenimi igralci. Nekateri so šele pri njih začeli nabirati prvoligaške izkušnje. Poleg tega jih pestijo tudi finančne težave in niti povsem ne vedo, kako bodo preživeli do konca sezone. »Fantje so v položaju, v kakršnem so, vedno dajali vse od sebe in so se na vsaki tekmi zelo trudili za dober rezultat. Res pa je, da vedno niso imeli svojega dne. Četrto mesto je fantastičen uspeh. Skratka, za nami je zelo dobra jesenska sezona,« je zadovoljen trener Marijan Pušnik.
Vrstni red: 1. Maribor 43 (32 : 11), 2. Olimpija 40 (30 : 8), 3. Domžale 31 (33 : 16), 4. Rudar 29 (23 : 17), 5. Celje 24 (22 : 24), 6. Gorica 23 (21 : 26), 7. Krško 19 (24 : 34), 8. Aluminij (tekma manj) 16 (19 : 27), 9. Triglav 14 (16 : 32), 10. Ankaran -Hrvatini (tekma manj) 8 (15 : 40 ).	a vos
Športnica leta med invalidi Anja Drev
Ljubljana - Nagradi za športnika leta 2017 med invalidi je 6. decembra na slavnostni prireditvi v Ljubljani Zveza za šport invalidov Slovenije - paraolimpij-ski komite (ZŠIS-POK) podelila alpski smučarki Anji Drev in teniškemu igralcu Marinu Keglu.
Anja Drev je priznanje prejela za tretji mesti v smuku in superkombinaciji na svetovnem prvenstvu gluhih v Innerkremsu. Zanjo je letošnje priznanje že drugo, najboljša športnica je bila že leta 2015.
"Ta nagrada mi seveda veliko pomeni, vsaka ima določen čar. Gremo pa že naprej, to je motivacija tudi za olimpijske igre 2019. Res je od takrat minilo že nekaj časa, a imam še vedno lepe spomine, predvsem na proge za hitre discipline, ki so mi bile res všeč," je nagrado pospremila Drevova, ki že gleda na naslednje veliko tekmovanje, zimske olimpijske igre gluhih leta 2019. a
Deskanje
Deskarji začeli povprečno
Copper Mountain v ZDA je te dni gostil preizkušnje svetovnega pokala za de-skarje in deskarke prostega sloga. Naše barve so tokrat manj opazno zastopali Eva Kralj, ki je v snežnem žlebu osvojila 35. mesto, Tit Štan-te, ki je bil prav tako v snežnem žlebu 39., in Tim Kevin Ravnjak, ki je v skokih osvojil 54. mesto.	a
Prejeli pokale za poletno sezono
Prejšnji četrtek, 7. decembra, so v kulturnem domu Vir pri Domžalah podelili priznanja za Pokal Cockta v smučarskih skokih in nordijski kombinaciji za poletno sezono 2017. V njej so bili zelo uspešni tudi mladi tekmovalci SSK Velenje. V smučarskih skokih je bil med mladinci do 20 let Aljaž Osterc prvi, Jerneja Brecl pa je bila druga med mladinkami do 18 let.
V	nordijski kombinaciji je bil Vid Vrhovnik med člani 3., med mladinci do 20 let pa je prvo mesto delil z Gašperjem Breclom. Med mladinci do 18 let je bil prvi Rok Jelen, Ožbej Jelen pa drugi.
V	nordijski kombinaciji so fantje skupno osvojili 3. mesto, med vsemi klubi je SSK Velenje skupno v Pokalu Cockta v smučarskih skokih in nordijski kombinaciji osvojil 3. mesto, v absolutni razvrstitvi klubov v smučarskih skokih in nordijski kombinaciji pa je SSK Velenje osvojil 4. mesto.	a
TAKO so igrali
Liga Seha Gazprom, 9. krog
Tatran Prešov - Gorenje Velenje 27:27 (11:14)
Gorenje Velenje: Ferlin 7 obramb, Zaponšek, Cehte 2, Medved 5 (5), Haseljic, D. Tajnik, Ovniček 2, Grebene 2, Grobelnik, Drobež, Potočnik 1, Golčar 1, Markotic' 1, Verdinek 5, Kleč 8, J. Tajnik. Trener: Željko Babic'.
Sedemmetrovke: Tatran 3 (3), Gorenje 8 (5); izključitve: Tatran 6 minut, Gorenje 12.
Drugi rezultati: 9. kroga: Celje Pivovarna Laško - Metalurg 34: 25 (15:12), Dinamo Pančevo - Nexe 25:25 (12:9), Vardar - Vojvodina 37:22 (17:13), Meškov Brest - Zagreb 24:23 (11:9).
10. krog
Celje - Gorenje 31:27 (16:12) Celje Pivovarna Laško: Lesjak 1 (10 obramb), Panjtar (1 obramba), Vujovic' 1,
Jurečič, Malus 6, Razgor 3 (3), Suhole-žnik, Marguč 2, Grošelj 3, Kodrin 3, Makuc, Anic' 1, Dušebajev 1, Mačkovšek 4, Mlakar, Bečiri 6.
Trener: Branko Tamše. Gorenje Velenje: Ferlin (2 obrambi), Zaponšek (3 obrambe), Cehte 2, Medved, Haseljic', Ovniček, Grebene 1, Toskic' 6, Potočnik 3, Golčar, Markotic' 2, Verdinek 4, Kleč 2, Tajnik, Brumen 6 (1), Pejovic' 1. Trener: Zeljko Babic'. Sedemmetrovke: Celje PL 3 (3), Gorenje 1 (1). Izključitve: Celje PL 10 minut, Gorenje 10.
Rdeči karton: Cehte (51. - 3. rumeni). Vrstni red: 1. Vardar 10 tekem - 30 točk, 1. Meškov Brest 9 - 21, 3. Celje PL 10 - 20, 4. Zagreb 10 - 19, 5. Tatran Prešov 10 -16, 6. Gorenje 9 - 11, 7. Metalurg 10 - 9, 8. Dinamo Pančevo 10 - 7, 9. Nexe 10 - 6, 10. Vojvodina 10 - 3. Drugi rezultati: Nexe - Zagreb 29:30 (13:12), Vardar - Metalurg 31:24 (12:14),
Meškov - Tatran 32:26 (14:15), Dinamo -Vojvodina 22:20 (9:12). 11. krog (včeraj, 13. 12.): Gorenje - Var-dar; preložena tekma 8. kroga: Gorenje - Meškov (20. 12., 18.00).
Liga NLB, 13. krog
Krka - Herz Šmartno 35:25 (17:12), Do-bova - Trimo Trebnje 23:26 (12:14), Jeruzalem Ormož - LL Grosist Slovan 23:20 (8:11), Maribor Branik - Riko Ribnica 24:28 (10:16), Urbanscape Loka - Koper 2013 20:20 (9:10),
Vrstni red: 1. Riko Ribnica 21 točk, 2. Koper 2013 13 - 19, 3. Urbanscape Loka 13 - 17, 4. Jeruzalem Ormož 15, 5. Krka 14, 6. Trimo Trebnje 13, 7. Maribor Branik 13, 8. Dobova 8, 9. LL Grosist Slovan 6, 10. Herz Šmartno 4.
Naš čas, 30. 11. 2017, barve: CM K, stran 18
18
modroBELA kronika
»»Was
14. decembra 2017
Pokanja je k sreči vse manj
Se pa še vedno najdejo junaki - Na silvestrovo ljudje policiste zasujejo s klici, a takrat so dokazi že v zraku ali popokani
Milena Krstič - Planine
Velenje - December je tukaj. Običajno ga zaznamujejo številne kršitve v uporabi pirotehničnih izdelkov. Najbolj moteči so tisti, katerih glavni učinek je pok (petarde). Nepremišljena, nepravilna in objestna uporaba piro-
>
Globe se gibljejo od 400 do 1.200 evrov.
tehničnih izdelkov lahko povzroči telesne poškodbe, moti živali in onesnažuje okolje.
David Brumec, pomočnik komandirja Policijske postaje Velenje, pravi, da pa je k sreči pokanja vsako leto manj. »Ljudje se vse bolj zavedajo tega, da to za nikogar ni dobro, pa tudi tega, da je to strošek, s katerim imaš morda za nekaj trenutkov veselje, stane pa precej.«
Ob tem opozarja, da je uporaba pirotehničnih izdelkov, katerih glavni učinek je pok, dovoljena le v času od 26. decembra do 1. januarja. »Pri tem je treba
upoštevati, da teh izdelkov ni dovoljeno uporabljati v strnjenih stanovanjskih naseljih, v zgradbah, zaprtih prostorih, bližini bolnišnic, prevoznih sredstvih in na površinah, kjer potekajo javni shodi in javne prireditve.«
Prodajo pirotehničnih izdelkov opredeljujejo predpisi, prodajalci morajo imeti za to dovoljenje. Prodajo nadzirajo tako inšpektorji kot policija.
»Najbolj nevarni so predmeti, ki jih ljudje izdelujejo sami. Ti so povzročili že več hudih nesreč,« pravi Brumec.
V preventivno delo na tem p o dr o čju se polici j a vklju čuje na različne n a č i - I
ne. »Ni nam prioriteta to, da bi kršitelje zgolj kaznovali. V prvi vrsti nam gre za varnost ljudi, predvsem otrok. Največkrat se ti poškodujejo, posledice nepremišljenosti pa nosijo vse življenje.«
Včasih pa najbolj »prepriča« kazen. Za kršitve so predvidene globe od 400 do 1.200 evrov. »Globe se na eni strani nanašajo na pokanje, prenašanje in nabavljanje pirotehničnih izdelkov. Če policija zaloti koga s temi predmeti, jih zaseže in izda odločbo o prekršku. Kadar ima up or a -ba
pirotehničnih izdelkov večje posledice ali huje ogroža varnost ljudi in premoženje, je to kaznivo dejanje. V takih primerih sledi kazenska ovadba.«
Kadar je pokanje neznosno, ljudje s klici zasujejo policijske postaje. »Policisti smo dolžni ukrepati, je pa res, da je največ klicev običajno okoli polnoči, na silvestrovo. Takrat pa se ne mo-
>
Velenjski policisti so lani zasegli 68 kosov petard.
remo odzvati na vse klice, ker je teh preveč. Poleg tega pa tisti, ki so imeli petarde, rakete ... opolnoči te že spustili v zrak ali na tla, 'spokajo', kar so imeli, policija ostane brez dokazov, ljudje sami pa nočejo nastopati kot priče ali očividci in je dokazovanje teh prekrškov zelo oteženo.«
K sreči v Velenju zadnji dve leti niso zabeležili nobene poškodbe s pirotehniko. Naj tako ostane!
David Brumec: »Najbolj nevarni so predmeti, kijih ljudje izdelajo sami.«
Skupaj z gasilci pomagajmo Rednakovim
Ognjeni zublji so jim vzeli vse -Bo prihajajočemu otroku dano zaživeti v novi hiši?
POLICIJSKA kronika
Alkohol nima kaj iskati v prometu
Velenje, 6. decembra - Alkohol nima kaj iskati v prometu! Na cestah pušča grozljive posledice. Pa vendar si tega nekateri ne dajo dopovedati. K sreči se s kakšnim takim 'junakom' še pravi čas srečajo policisti.
Velenjski so v sredo v Topolšici zasegli osebno vozilo vozniku, ki je vozil brez vozniškega dovoljenja, pod vplivom alkohola, na vozilu pa je imel nameščene še registrske tablice, ki so pripadale drugemu vozilu; v Velenju pa so okoli pol ene ure zjutraj zaradi vožnje pod vplivom alkohola pridržali 25-letnega voznika osebnega vozila.
Vozilo so v četrtek zasegli tudi voznici, ki je vozila brez veljavnega vozniškega dovoljenja.
Vlomilec poškodoval vrata
Mozirja, 6. decembra - V Mozirju je v sredo vlomilec skušal priti v stanovanjsko hišo v Mozirju, a ga je pregnal lastnik, ki ga je prebudil ropot. Vlomilec je lastniku povzročil škodo s poškodovanjem balkonskih vrat.
Neprilagojena hitrost
Velenje, 9. decembra - V soboto je zaradi neprilagojene hitrosti prišlo do prometne nesreče na cesti proti Arji vasi. V vozilu so bile štiri osebe, ena se je v nesreči lažje poškodovala.
Enaindvajset jih je vozilo pijanih
Celje, Velenje, 9. decembra - V noči iz sobote na nedeljo so policisti na območju v pristojnosti celotne Policijske uprave Celje izvajali poostren nadzor cestnega prometa. V nadzoru je bilo z alkotesti preizkušenih 542 voznikov, 21 jih je vozilo pijanih.
Iz POLICISTOVE beležke
Zaspala na hodniku
Velenje, 7. decembra - V četrtek je Ve-lenjčanka obvestila policiste, da na hodniku v stanovanjskem bloku na Vojkovi spi ženska. Zbudili so jo policisti in ji spanje zaračunali.
Vpitje in razgrajanje
Šoštanj, Velenje, 7. decembra - V četrtek je bilo precej glasno. V Šoštanju na Trgu bratov Mravljakov je soseda vpila na sosedo, vpitje pa podkrepila z metlo, s katero jo je napadla. Prislužila si je plačilni nalog. Zvečer je na Kajuhovi cesti v Šoštanju vpil in razgrajal možakar. Tudi temu so napisali plačilni nalog. S plačilnim nalogom so istega dne opremili tudi Velenjčana, ki je vinjen vpil in razgrajal v stanovanju na Prešernovi v Velenju. O višini primerne kazni zanj bo odločal pre-krškovni organ, podobno kot še za enega Velenjčana, ki se je v petek, 8. decembra,
ponoči, vrnil domov pijan in razgrajal. V nedeljo, 10. decembra, pa je doma na Šercerjevi razgrajal in vpil na mamo sin. Policisti so se z obema pogovorili, glede na ugotovljene okoliščine pa odločili, da ne bodo nikogar kaznovali.
Zakaj razpadajo oblačila?
Šoštanj, 8. decembra - Precej nenavaden klic so iz Florjana policisti prejeli v petek. Kra-janka jim je povedala, da ji v omari razpadajo oblačila in da je prepričana, da za to niso krivi molji. Policisti so seveda morali k njej. Videli so lahko le, da oblačila dejansko razpadajo, razloga, zakaj, pa tudi oni niso ugotovili.
Vlom v klet
Šoštanj, 8. decembra - Na Kajuhovi cesti v Šoštanju je neznanec vlomil v klet. Ker pa se lastnik še ni opredelil o tem, kaj mu je vlomilec ukradel, gmotne škode ne morejo oceniti.
Ne povzročajte nepotrebnih zastojev!
Nekateri ob nesrečah ustavijo, da bi se slikali
Velenje, 8. decembra - V petek je v Vinski Gori prišlo do prometne nesreče, v kateri so bila udeležena tri vozila. Ena oseba se je v njej lažje telesno poškodovala.
Zaradi odpravljanja posledic prometne nesreče je nastala precejšnja gneča. Odpravili so jo s fizičnim usmerjanjem prometa. Policisti ob podobnih primerih voznike pozivajo, da ostanejo zbrani in pozorni na njihove znake in s svojo nepazljivostjo in radovednostjo ne povzročajo dodatnih zastojev in kolon. Najdejo se celo taki, ki se, ko se peljejo mimo posledic prometne nesreče, skorajda ustavijo, da bi se ob njej fotografirali. Gotovo se boste strinjali, da je to skrajno nedopustno in tudi moralno neprimerno.
Bolje osvetljeni prehodi za pešce
Velenje, 6. decembra - V Mestni občini Velenje so v letošnjem letu naročili in delno že izvedli projekt, v katerem so ocenili nevarnosti na prehodih za pešce. Hkrati so pripravili ukrepe za izboljšanje varnosti na njih. Za izvedbo projekta so namenili 80 tisoč evrov, prihodnje leto pa bodo še okoli 40 tisoč evrov. Projekt je pripravilo velenjsko podjetje ADESCO. Osvetljenost so izboljšali na prehodih za pešce na Šaleški cesti, kjer so dodatno osvetlili deset prehodov, na Tomšičevi cesti kar enajst prehodov, štiri na Cesti Františka Foita, en prehod na Celjski cesti in tri prehode v Šaleku. Tam so namestili tudi svetlobni bič nad prehodom ceste Velenje-Slovenj Gradec. Prihodnje leto bodo dodatno osvetlili še prehode za pešce na Cesti talcev, Prešernovi in Kidričevi cesti.
Kako Lokalca speljati do Šoštanja?
Šoštanj - Z namenom zmanjšanja prometne gneče, izboljšanja zraka ter večje in lažje dostopnosti tudi v Šoštanju razmišljajo o uvedbi frekventnega javnega avtobusnega prevoza, takšnega, kot ga v Velenju že poznajo po imenu Lokalc. Ta bi poleg ostalega obe mesti močneje povezal in zmanjšal potrebo po ogromnih parkirnih površinah znotraj mesta. V Šoštanju že proučujejo možnosti, kako Lokalca nadgraditi v enoten sistem, ki bi poleg Velenja zajel tudi Šoštanj in morda Topolšico.
a mkp
V soboto, 2. decembra, je v Paki pri Velenju požar popolnoma uničil stanovanjsko hišo Emila Rednaka in njegove partnerke Kristine, s katero v teh dneh pričakujeta otroka. Grozeča podoba pogorišča nikogar ni pustila ravnodušnega. Da bi njuno stisko vsaj delno omilili, so se članice in člani PGD Šalek odločili, da nesrečni družini priskočijo na pomoč. Tako so darovali že nekaj sredstev, sedaj pa začenjajo tudi širšo humanitarno akcijo.
Kot pravijo, si je težko predstavljati stisko soseda, prijatelja in tudi
iz PGD Šalek, PGD Velenje, PGD Škale in PGD Vinska Gora je stanovanjski objekt pogorel do tal. Gasilci smo uspeli obvarovati samo drvarnico in sosednje objekte. Od stanovanjskega dela pa je žal ostalo samo pogorišče,« pravi Marko Govek, namestnik poveljnika PGD Šalek.
»Članice in člani PGD Šalek smo zaradi te tako boleče zgodbe organizirali humanitarno akcijo, s katero zbiramo denarna sredstva, ki bodo namenjena za obnovo njihove stanovanjske. Gotovo je veliko posameznikov in organizacij, ki razumete
neznanca, ki mu nesreča v nekaj minutah uniči vse, za kar si je prizadeval dolga leta. Prostovoljni gasilci
pa to občutijo velikokrat in to jih spodbuja, da poleg pomoči na intervencijah poskušajo pomagati še kako drugače.
»Družina Emila Rednaka iz Pake pri Velenju, ki ji je uničujoč požar dobesedno pogoltnil stanovanjsko hišo, v kateri so se pripravljali na praznike in predvsem na prihod novega družinskega člana, se sedaj srečuje z izjemno stisko. Kljub hitri intervenciji 48 gasilcev
Podatki za nakazilo: PGD ŠALEK Šalek 24 3320 Velenje (TR) IBAN: 02426-0013131521 Sklic: 00 REDNAK
to neizmerno stisko in zmorete pomagati. Vse ljudi in organizacije dobre volje zato vabimo, da nakažejo vsaj droben prispevek na transakcijski račun PGD Šalek. Sredstva bomo zbirali do konca leta 2017.
Predlagamo, da namesto pirotehničnih sredstev, zaradi katerih imamo gasilci velikokrat uničene praznike, raje darujete za pomoč pogorelim Rednakom,« še pravijo gasilci in v svojem imenu in imenu Rednakov računajo tudi na vašo pomoč.
■
■
■
■
Naš čas, 14. 12. 2017, barve: CM K, stran 19
14. decembra 2017

UTRIP
19
Stres
v uniformi Adila Huselje
Njegov knjižni prvenec bodo jutri predstavili v Knjižnici Velenje

Ne*
HOROSKOP
Milena Krstič - Planine
Adil Huselja, pravnik in sociolog, je po osnovnem poklicu (in duši) policist. Zadnjih sedem let je zelo aktiven v Sindikatu policistov Slovenije, kjer se med drugim posveča zagotavljanju njihove psihosocialne zaščite.
»Zastavili smo ciljno usmerjene aktivnosti. Smo eden redkih sindikatov, ki na tem področju dela sistemsko in načrtno. Zavedamo se, da je pravna pomoč, pomoč institucij, ko se pojavijo življenjske okoliščine, ki kličejo po njej, premalo. Takrat je potrebna psihosocialna opora, takrat človek ob sebi potrebuje človeka, sploh policisti, katerih delo je težko, zahtevno, obremenjujoče.«
Bralci Našega časa Huseljo poznajo po kolumni Varnostno ogledalo. Marsikdo ga pozna po delavnicah, s katerimi, kot pravi, skuša izboljšati in polepšati svet.
»Ko to rečem, se marsikdo nasmehne. A če pomagaš človeku, da reši težavo, ga spraviš v smeh, dobro voljo, mu pomagaš, da zleze iz vrtinca težav, in na-kažeš pot, po kateri bo šlo v življenju lažje naprej, je svet zanj gotovo lepši.«
Veliko se posveča stresu. V zadnji kolumni v Našem času se je decembrskemu. Čeprav ta mesec velja za najbolj veselega (tudi norega) v letu, se ga mnogi, zlasti v poklicih z uniformo, pa tudi drugi), bojijo že vnaprej. V njem se poleg gneče v sodobnih nakupovalnih katedralah poveča število dogodkov in prireditev. Zaradi prazničnega vzdušja je popit tudi kakšen kozarček (pre) več. Časovni pritisk, gneča na cestah, službene obveznosti, ki jih je treba postoriti do konca leta, ustvarjajo obilico stresa, z njim pa nervozo, razdražljivost. Vse to pa v decembru najbolj občutijo ljudje v uniformah, pa naj si
gre za policiste, trgovce, gostince, gasilce, zdravstveno osebje ...
Ima kakšen nasvet, ki bi se ga bilo dobro držati v tem mesecu? »Ohranite preudarnost, strpnost, potrpežljivost. Ne postavljajte si prevelikih želja. Ne zahtevajte preveč niti od drugih niti od sebe. Ko greste kupovat darila, bodite pripravljeni na gnečo, v prometu in na parkiriščih mirno počakajte kakšno minuto. Ohranite notranjo mirnost. Ta vam bo omogočila zadovoljstvo in uživanje v decembrskih lučeh. Brez nje nam bo vse tisto, kar je zunaj, odveč. Če bomo mirni, bomo mirnost lahko zaznali tudi pri drugih in čutili dobronamer-nost želja v stiskih rok.«
S stresom je povezan tudi njegov knjižni prvenec Stres v uniformi, ki je v teh dneh izšel v založbi Chiara, jutri (v petek, 15. decembra, ob 19.19) pa ga bo avtor predstavil v Knjižnici Velenje.
Knjigo oziroma priročnik so na pot s spremno besedo pospremili Lilijana Prah, psihologinja in doktorica znanosti medicinskih ved Znanstveno raziskovalnega centra SAZU, Janko Gor-šek, nekdanji generalni direktor slovenske policije in policijski ataše v Sarajevu, in Mirela Cone, ženska leta po izboru revije Zarja.
Knjiga je, pravi avtor, primerna za širok krog bralcev. Praktično za vse, ki želijo več izvedeti o stresu in vsem, kar ga spremlja, in dobiti dodaten vpogled in osvetlitev svojega položaja. »Namenjena je vsem tistim, ki svoje življenje doživljajo stresno, ki čutijo, da jih ritem življenja, obveznosti in pričakovanja obremenjujejo. Glavna pozornost pa je usmerjena na stres v uniformi.«
Golte pod debelo snežno odejo
Minulo soboto in nedeljo so na Golteh uradno odprli novo zimsko smučarsko sezono - Po idilični smuki sneg odnesla nenadna otoplitev
Ob ne najboljših vremenskih razmerah zaradi obilice snega, ki je padel s petka na soboto, ter ostrega severozahodnega vetra je bil program aktivnosti okrnjen, vendar pa so gostitelji (za enotno karto za oba vikend dneva) ponudili dovolj, da je bilo v hotelu in na smučiščih vendar praznično. Snega je dovolj, je povedala predstavnica družbe Golte za stike z javnostjo Kristina Suhadolnik, na sezono smo optimalno pripravljeni tudi vsi zaposleni. »Od nedelje dalje bomo obratovali z vsemi napravami, ponujamo odlično kulinariko z novim glavnim kuharjem Tomažem Pečnikom, odprte pa so tudi gostinske enote pri Treh plo-tih in Mozirska koča. Zavedamo se, da imamo do družbe veliko odgovornost, zato v okviru možnosti na Golteh ponujamo najboljše za dostopno ceno, kar je vsekakor cilj našega vodstva in pomlajane ekipe sodelavcev,« je povedala za Naš čas. Na smučišču smo srečali tudi znanega Ve-lenjčana Davida De Costa, ki je na Gol-
teh treniral skupino smučarskih učiteljev. »Na Golteh je pravočasno vrglo dovolj snega, ki bo nudil odlično smučarsko podlago, hkrati pa je vzdušje v tako lepem okolju izjemno. Ob ostrem vetru so se brezkompromisno spopadli s strminami in novozapadlo snežno odejo, saj od naših učiteljev smučanja pričakujemo vrhunsko znanje ter fizično kondi-cijo. Ja, uživamo tu na belih strminah. Se vidimo!« Na smučišču smo srečali tudi direktorja Luko Pauliča, ki je prav tako zadovoljen menil, da je letošnja zgodnja zima zares dobrodošla, da se bo lahko smučarska sezona podaljšala in tako omogočila novi ekipi upra-vljalcev doseganje dobrih poslovnih načrtov.
Bilo je lepo, očitno prelepo, da bi trajalo. Odjuga je na hitro odnesla trud, a nova pošiljka snega daje upanje, da se bo napovedana prijazna sezona smučarskih užitkov nadaljevala že te dni.
■ Jože Miklavc
Žal se je zima spet poigrala in po prelepi snežni idili prinesla odjugo, topel veter je od ponedeljka do torka dobesedno odpihnil zaloge snega v dolini in tudi na Golteh. Na srečo je že
prišla nova pošiljka snega.
T
Oven od 21. 3. do 21. 4.
Žal vam ne bo uspelo izpeljati bogatega, dolgo načrtovanega družinskega dogodka. Pa ne zaradi vas, ampak zaradi čudnega spleta okoliščin, v katerem bo pomembno vlogo igral vaš sorodnik. Sedaj boste končno spoznali, daje bolje organizacijo vzeti v svoje roke, sicer se stvari nikamor ne premaknejo. Boste pa zato našli več časa zase in svoje telo. Razvajali ga boste, kot že dolgo ne, kar vam bo godilo. Boljše počutje in bolj svež videz vam bosta dala novo samozavest, ki ste jo res potrebovali. Čaka vas še nekaj zabav; med njimi bodo tudi takšne, ki vas bodo spravile v res dobro voljo. Pazite pa na zdravje, saj ne bo prav trdno. Prehlad ni izključen.
C8
Bik od 22. 4. do 20. 5.
Čaka vas nekaj razburljivih dni. Mnoge stvari se bodo odvijale z neverjetno naglico. Ponudila se vam bo odlična priložnost, da veliko prostega časa preživite z znanci, ki bodo kmalu postali vaši prijatelji. Nekdo od njih pa bo morda že kmalu še več kot le to. To ste tudi potrebovali, saj že nekaj časa zelo trpite, ker se nič v vašem življenju ne odvija, tako kot ste želeli. Slabo obdobje je za vami, pred vami pa povsem novo, polno razburljivih doživetij. Zdravje bo solidno, pazite le, da vam imunski sistem ne oslabi. Čas viroz in gripe šele prihaja, zato sezite po vitaminih. Pa na topla oblačila ne pozabite. Denar? Ostanite varčni.
Dvojčka od 21.5. do 21.6.
Ena od vaših novoletnih zaobljub bo verjetno ta, da si boste privoščili več razvajanja in časa, ki ga boste posvetili izključno svojemu dobremu počutju. Zadnji dnevi pred novim letom bodo zelo naporni, zato bi bil res skrajni čas, da se te zaobljube tudi držite. Naslednji dnevi bodo kot nalašč za obisk kakšnega maserja, plavanja vtopii termalni vodi ali le sproščujočega klepeta s prijatelji, ki jih že nekaj časa zanemarjate. Ravno v tem času boste spoznali marsikaj odločilnega tudi za prihodnost, o kateri sicer ne razmišljate veliko, saj veste, da lahko še tako načrtujete, pa življenje vedno kaj obrne po svoje. Letos se bo obrnilo v vašo korist.
Rak od 22.6. do 22.7.
Poraba denarja vas zadnje čase precej skrbi, saj se dobro zavedate, da lahko kaj hitro zapadete pretiranemu plačevanju s kreditnimi karticami. Ker se zavedate tudi, da imate še nekaj dolga in da vam denar ne bo padel z neba, se letos izogibate celo prednovoietnih nakupov. Čeprav čisto mimo njih ne boste mogli iti, ostanite trdni in se držite zaobljube, ki ste jo dali sami sebi. Če iščete priložnosti za boljši ali pa dodatni zaslužek, jih iščite predvsem na področjih, ki so povezana z vašimi znanji in hobiji. Ne nasedajte obljubam o hitrem zaslužku na področju tveganih naložb. Ljubezen? Iskre bodo tlele, za kaj več pa bo potreben tudi pogum.
Lev od 23.7. do 23.8.
V času prehoda iz starega v novo leto boste verjetno vsaj nekaj dni prosti. Na to že komaj čakate, saj ste utrujeni predvsem zaradi odnosov v službi, ki so iz tedna v teden slabši. Želeli si boste zbistriti glavo in se znebiti težkih misli. Najbolje vam bo to uspevalo, če se boste družili z otroki. Tu in tam vam bo ugajala tudi družba prijateljev, ki se ne bodo želeli pogovarjati o poslih, ampak o povsem vsakdanjih stvareh. V teh dneh boste uživali predvsem ob pogledu na nekaj lepega. Segate po prepovedanem sadežu? To je odvisno predvsem od vas. Med željo in resničnostjo je prav na področju ljubezni pogosto velik razkorak. Pri vas je nastopil pred kratkim.

Deviea od 24. 8. do 23. 9.
Preostanek meseca in leta vam bo čisto všeč, sploh, ker boste uživali v lučkah mestne razsvetljave in zimskih dneh, ki so vam v tem času blizu. Pogosteje, kot sicer boste hodili tudi na prireditve. Utrujenost, ki ste jo čutili v začetku tedna, bo minila v nekaj dneh. Dobili boste dokaz, daje bila predvsem posledica napetosti in stresa. Energije boste zagotovo spet imeli dovolj, zato pa boste težave čutili drugje. Ugotovili boste, kako zelo ste se odtujili od družine. Ni dovolj, če se tu in tam s sorodniki pogovarjate po telefonu ali preko družbenih omrežij. Prav v naslednjih dneh je pravi čas, da jih obiščete tudi v živo. Zdravje bo solidno, časa pa boste imeli več kot po navadi, zato nič ne prelagajte na jutri.
Tehtnica od 24.9. do 23.10.
Naleteli boste na manjšo težavo, ki bo povezana z nekom iz vaše družine. Sicer bo težava večja zanj kot za vas, pa vseeno ne boste mogli ostati ravnodušni. Odločili se boste, da boste pomagali. Razmislite pa, ali je varno, da se zaradi tega zadolžite. Morda bo dovolj že, če pomagate s tistim, kar imate. Sploh, kervam na poslovnem področju že nekaj časa ne kaže dobro. Pa ne po vaši krivdi - vi boste le reševali, kar se bo rešiti dalo. Sicer pa se lahko že veselite konca tega tedna. Obeta se vam nekaj lepega, nekaj, kar ne bo kar tako potonilo v pozabo. Decembrska druženja s prijatelji bodo letos prav posebna.
Škorpijon od 24.10. do 22.11.
Še malo, pa boste tudi vi za letos odložili delo in skrbi. Priznajte, da tokrat res komaj čakate. Imate namreč kup idej, kaj vse boste še naredili letos in s čim boste začeli leto 2018. Srečni boste tudi zato, ker se boste telesno počutili vsak dan bolje. Tudi zato, kerste se vzeli v roke in sami naredili več za dobro počutje, kčemurpa pomaga tudi več gibanja na svežem zraku. Da se to splača, že dobro veste, v naslednjih dneh pa boste še bolj aktivni, ker vam bo to dopuščal tudi čas. Nekdo čaka, da boste izpolnili eno od lanskih zaobljub. Če jo boste, jo dajte tako, da ga ne boste preveč prizadeli. Lani so bile stvari povsem drugačne.
Strelec od 23.11. do 21.12.
Prve dni naslednjega tedna se bo na vas zgrnila kopica dogodkov, ki jim sami ne boste kos. Sploh, ker si boste želeli več pomoči tistih, ki bodo po svoje krivi za te dogodke. Žal je ne boste dobili. Nikar ne jemljite zadeve preveč neresno. Kot kaže, se vam zna, če ne boste previdni, sesuti še ena življenjska želja, ki pa ni življenjskega pomena. Je pač bila le lepa želja. Boste pa že v nekaj dneh prejeli zelo dobro novico, povezana s prihodnostjo, ki vas bo močno razveselila. Tudi zaradi nje se vam bo od srca odvalil velik kamen. Ljubezen boste še naprej iskali, čeprav jo imate pred nosom. Morda jo »najdete« še letos.
S
Kozorog od 22. 12. do 20. 1.
S partnerjem boste v naslednjih dneh po dolgem času veliko časa preživeli skupaj. Če bo na začetku to še težko, ker se že nekaj časa ne razumeta tako kot nekoč, bo v nekaj dneh položaj že povsem drugačen. Kriza bo mimo, spet bosta našla snov za pogovore in skupne točke, ki vaju bodo povezovale še nekaj tednov. In te tokrat ne bodo povezane z delom, kar je velik napredek. Kljub temu vam bodo oči in misli marsikdaj pobegnile drugam, sajsi pri tem sploh neznate pomagati. Adočesaveč ne bo prišlo, preveč ceniteto, karimatetre-nutno doma. Poslovno sevam obeta zelo natrpan teden. Zmogli boste vse, saj boste v delu tokrat uživali.
Vodnar od 21.1. do 19.2.
Ne bo se vam lahko odločiti, a vendarle se čas izteka. Tudi, če boste vedeli, da je odločitev prava, vas bo stala veliko živcev in tudi denarja. Vseeno boste vsaj še do torka čisto preveč zaskrbljeni. Skrbi ne boste zadržali zase, ampak boste s problemi obremenjevali tudi vaše domače. Saj so že vajeni, a čisto vseeno jim še vedno ni, saj jih skrbi za vaše zdravje. Taki boste tudi zato, ker se zadnje čase ne počutite najbolje. Utrujenost in brezvoljnost pa ne bosta minila karčez noč intudi breztruda ne. Zelja potem, da bivam nekdo pokazal, ali mu res kaj pomenite, bo na prvem mestu. Ne bo vam večtreba dolgo čakati. Presenečenje bo popolno. Prijetno tudi.
Ribi od 20.2. do 20.3.
Nekaj napornih dni je pred vami. Ne da bi sami tako hoteli, boste veliko razmišljali o svojem življenju. Morda tudi zato, ker boste na veliki prelomnici. Če vam bo nekaj dni še ugajalo, da boste ob tuhtanju iskali samoto, boste kmalu začeli ugotavljati, da pogrešate družbo. Predvsem pa dober klepet, ki vas je vedno sprostil. Pokličite koga od tistih, ki jim to obljubljate že celo leto. Čeprav med prazniki ne boste veliko prosti, boste imeli dovolj časa za kratke obiske. Lahko pa jih pripravite tudi pri vas doma, kar vam bo še najbolj ugajalo. Sploh, ker boste raztreseni kot že dolgo ne. Tudi na cesti. Strah vas bo poslovnega sestanka. Ne bojte se, izšlo se bo po vaših željah.
■
Četrtek, 14. decembra
Naš čas, 30. 11. 2017, barve: CM K, stran 20
TV SPORED

14. decembra 2017
Petek, 15. decembra
Sobota, 16. decembra
Nedelja, 17. decembra
Ponedeljek, 18. decembra
Torek, 19. decembra
Sreda, 20. decembra
TV SLO T TV SLO T TV SLO T TV SLO T TV SLO T TV SLO T TV SLO T
06.00 Kultura, odmevi 07.00 Dobro jutro, poročila 11.15 Vem!, kviz 11.45 Turbulenca, izob. odd. 12.25 Čudovita Japonska, jap. nan. 13.00 Prvi dnevnik, šport, vreme 13.30 Kim Džong Un - zadnji rdeči
princ, fran. dok. odd. 14.30 Slovenci v Italiji 15.00 Moj gost/Moja gostja, odd. TV Lendava
15.50 Prava ideja: Andrej Mercina, arhitekt
16.30 Po Sloveniji, odd. TV Maribor 17.00 Poročila ob petih, šport, vreme 17.30 Ugriznimo znanost, odd. o
znanosti 17.55 Novice 18.00 Eko utrinki 18.05 Zu, ris. 18.20 Vem!, kviz 18.55 Vreme
19.00 Dnevnik, slovenska kronika, šport, vreme
20.00 Tarča, Globus, Točka preloma 21.55 Vreme
22.00 Odmevi, kultura, šport, vreme 22.50 Osmi dan
23.30 Maksimilijan in Marija - igra moči
in ljubezni, nad. 00.25 Ugriznimo znanost, odd. o znanosti
00.50 Dnevnik Slovencev v Italiji 01.25 Po Sloveniji, odd. TV Maribor 01.50 Dnevnik, slovenska kronika, šport,
vreme 02.45 Info-kanal
TV SLO T
06.30 Otroški kanal
07.00 Penelopa, ris.
07.05 Živalski čira čara, ris.
07.10 Pujsek Bibi, ris.
07.15 Vipo, ris.
07.25 Božičkov vajenček, ris.
07.40 Čarli in Lola, ris.
07.50 Simfonorije, ris.
07.55 Zlatko Zakladko: Kuzmin mlin na
Lahinji 08.20 Na lepše
09.05 Na poti z Vladom Poredošem,
dok. odd. 09.50 Alpe-Donava-Jadran 10.30 Kino Fokus 11.00 Dobro jutro 12.25 Deskanje na snegu: paralelni veleslalom, pren. iz Carezze 14.10 Biatlon: sprint (Ž), pren. iz Le
Grand Bornanda 15.35 Neuspeh ne pride v poštev, dok.
odd. o prof. dr. Igorju D. Gregoriču 16.00 Koda, izob. odd. 16.55 Plavanje - evropsko prvenstvo v kratkih bazenih, pren. iz Kobenhavna 19.35 Nagelj,jap. nad. 20.00 Japonska z Joanno Lumley, dok. ser.
20.50 Ambienti
21.30 Arthur Newman, am. film
23.15 Slovenska jazz scena: Ob
70-letnici bobnarja Ratka Divjaka: Ratko Divjak in Big band RTV Slovenija 00.10 Glasbeni spoti 01.20 Deskanje na snegu: paralelni veleslalom, posn. iz Carezze 02.30 Zabavni kanal, glasbeni spoti
pop
6.00
7.00
7.01 7.15 7.20 7.25 7.50 8.15 8.30 9.25 9.55 10.55 11.10 12.10 12.25 13.25 13.55 14.30 15.30
24UR, pon. OTO čira čara Robocar Poli, ris. Oddbods, ris. Gospodična Žuža, ris. prijateljice, ris.
BevbI TV prodaja
Resnične ljubezni, 1. sez., 70. del
TV p
Padli angel, 1. sez., 35. del TV prodaja
Gospodarica zlata, 1. sez., 59. del TV prodaja
Gorski zdravnik, 10. sez., 14. del Ana kuha Polona ga žge Padli angel, 1. sez., 36. del Gospodarica zlata, 1. sez., 60. del 16.30 24URpopoldne 16.55 Resnične ljubezni, 1. sez., 71. del Gorski zdravnik, 10. sez., 15. del 24UR vreme 24UR
Reka ljubezni, 1. sez., 68. del Kmetija 24UR zvečer
Vem, kdo si, 1. sez., 4. del Laurine skrivnosti, 1. sez., 14. del Nikita, 3. sez., 22. del 24UR zvečer, pon. Zvoki noči
17.55 18.55 18.58 20.00 21.00 22.00 22.35 0.15 1.10 2.00 2.35
©
08.25	Lestvica zabavnih in narodnozab.
08.55	Vabimo k ogledu
09.00	Dobro jutro, informativna oddaja
10.00	Napovedujemo
10.05	Županja z vami, mag. Romana Lesjak, županja Občine Črna na Koroškem
11.10	Pop corn, Bohem, Urban 3Some
12.10	Kuhinjica, izobraževalna oddaja
12.35	Lestvica zabavnih in narodnozab.
13.00	Videostrani, obvestila
15.30	Lestvica zabavnih in narodnozab.
15.55	Dobro jutro, ponovitev
16.55	2530. VTV magazin
17.20	Kultura, informativna oddaja
17.25	Videostrani, obvestila
17.55	Napovedujemo
18.00	Mojca in medvedek Jaka, Obeski
za smrečico
18.40	Regionalne novice
18.45	Kuhinjica, izobraževalna oddaja
19.05	Videospot dneva
19.10	Videostrani, obvestila
19.55	Napovedujemo
20.00	Naj viža: Jodlar Lojz s prijatelji
21.15	Regionalne novice
21.20	Jesen življenja
21.50	Iz oddaje Dobro jutro
22.50	Kmetijski razgledi
23.20	Lestvica zabavnih in narodnozab.
23.45	Videostrani, obvestila
06.05	Kultura, odmevi
07.00	Dobro jutro, poročila
11.15	Vem!, kviz
12.00	Ugriznimo znanost, odd. o znanosti
12.25	Čudovita Japonska, jap. nan.
13.00	Prvi dnevnik, šport, vreme
13.30	Tarča, Globus, Točka preloma
15.20	Mostovi, odd. TV Lendava
16.05	Duhovni utrip
16.25	Profil
17.00	Poročila ob petih, šport, vreme
17.30	Slovenski magazin
17.55	Novice
18.00	Infodrom, tednik za mlade
18.15	Pujsa Pepa, ris.
18.20	Taksi, kviz z Jožetom
18.55	Vreme
19.00	Dnevnik, slovenska kronika, šport, vreme
20.00	Prifarska desetka, jubilejni koncert Prifarskih muzikantov s
21.25 Na lepše 21.55 Vreme
22.00 Odmevi, kultura, šport, vreme 23.10 Key Largo, am. film 00.55 Profil
01.30 Dnevnik Slovencev v Italiji 01.55 Dnevnik, slovenska kronika, šport,
vreme 02.50 Info-kanal
TV SLO T
06.30 Otroški kanal 07.00 Penelopa, ris. 07.05 Živalski čira čara, ris. 07.10 Pujsek Bibi, ris. 07.15 Vipo, ris. 07.25 Božičkov vajenček, ris. 07.40 Čarli in Lola, ris. 07.50 Simfonorije, ris. 07.55 Bine
08.30 Prisluhnimo tišini, izob. odd. 09.10 O živalih in ljudeh, izob. odd. TV
Maribor 09.45 Alpski magazin 10.25 Smučanje prostega sloga: smučarski kros, pren. iz Montafona 12.10 Alpsko smučanje:
superveleslalom (M), pren. iz Val Gardene
14.10 Biatlon: sprint (M), pren. iz Le
Grand Bornanda 15.40 Deskanje na snegu: paralelni veleslalom, posn. iz Cortine d'Ampezzo. 17.20 Rokomet (Ž): polfinale, pren. iz
Hamburga 19.05 Plavanje - evropsko prvenstvo v kratkih bazenih, posn. iz Kobenhavna 20.20 Rokomet (Ž): polfinale, pren. iz
Hamburga 22.05 »Ni Hamburg, ampak bo!« -
Zgodba o slovenskem oknu v svet, dok.
23.05 Polnočni klub 00.25 Kdo bi vedel, zabavni kviz 01.55 Glasbeni spoti 03.05 Smučanje prostega sloga: smučarski kros, posn. iz Montafona 04.55 Glasbeni spoti
pop
6.00
7.00
7.01 7.15 7.20 7.25 7.50 8.15 8.30 9.25 9.55 10.55 11.10 12.10 12.25 13.25 13.55 14.30 15.30 16.30 16.55 17.55 18.55 18.58 20.00 21.00 22.05 22.40 22.45
0.30
3.00 3.50 4.25
24UR, pon. OTO čira čara Robocar Poli, ris. Oddbods, ris. Gospodična Žuža, ris. prijateljice, ris.
Bevbfade, ris. TV prodaja
Resnične ljubezni, 1. sez., 71. del TV prodaja
Padli angel, 1. sez., 36. del TV prodaja
Gospodarica zlata, 1. sez., 60. del
Gorski zdjravnik, 10. sez., 15. del
Ana kuha
Polona ga žge
Padli angel, 1. sez., 37. del
Gospodarica zlata, 1. sez., 61. del
24UR popoldne
Resnične ljubezni, 1. sez., 72. del Gorski zdravnik, 10. sez., 16. del 24UR vreme 24UR
Reka ljubezni, 1. sez., 69. del Kmetija 24UR zvečer Eurojackpot
Božična zaobljuba (Mistletoe Promise), kanadski film Moje ime je Sam (I Am Sam), ameriški film Nikita, 4. sez., 1. del 24UR zvečer, pon. Zvoki noči
©
08.25	Lestvica zabavnih in narodnozab.
08.55	Vabimo k ogledu
09.00	Dobro jutro, informativna oddaja
10.00	Napovedujemo
10.05	Naj viža: Jodlar Lojz s prijatelji
11.20	Kuhinjica, izobraževalna oddaja
11.45	Videospot dneva
11.50	Lestvica zabavnih in narodnozab.
12.50	Videostrani, obvestila
15.30	Lestvica zabavnih in narodnozab.
15.55	Dobro jutro, ponovitev
16.55	2531. VTV magazin
17.20	Kultura, informativna oddaja
17.25	Videostrani, obvestila
17.55	Napovedujemo
18.00	Miš maš
18.40	Regionalne novice 2
18.45	Kuhinjica, izobraževalna oddaja
19.10	Videospot dneva
19.15	Videostrani, obvestila
19.55	Napovedujemo
20.00	Popotniške razglednice,
Nacionalni parki ZDA
21.00	Regionalne novice 3
21.05	Koncert skupine AVE: V soju luči -
2. del, posnetek iz Velenja
22.00	Iz oddaje Dobro jutro
23.00	Mesto smo ljudje - Laško
praznuje, dokumentarni film
00.10	Lestvica zabavnih in narodnozab.
00.30	Videostrani, obvestila
06.00 07.00 07.05 07.25 07.50 08.15 08.35 08.50 09.15
09.55 10.10
10.45 11.40 12.40 13.00 13.25
13.50 14.15 15.05
16.00 17.00 17.20
17.45 18.00 18.30 18.40 18.55 19.00 20.00
Kultura, odmevi Bukvožerček Biba se giba, ris. Kljukec s strehe, ris. Studio kriškraš: Dan Ribič Pepe: Kdo ima daljinca Govoreči Tom in prijatelji, ris. Firbcologi
Male sive celice:_OŠ Dravlje, Ljubljana in I. OŠ Rogaška Slatina, kviz
Infodrom, tednik za mlade Osvežilna fronta, odd. za mladostnike
Šamanka Branka, dok. portret
Tednik
NaGlas!
Prvi dnevnik, šport, vreme O živalih in ljudeh, izob. odd. TV Maribor
Na vrtu, izob. odd. TV Maribor Ambienti
Empatija, ti in jaz, francoska dok.
Od blizu, pog. odd. z Vesno Milek Poročila ob petih, šport, vreme Meja je samo nebo, dok. oddaja o prof. dr. Igorju D. Gregoriču Taksi, kviz z Jožetom Sladko življenje z Rachel Allen Ozare
Kalimero, ris. Vreme
Dnevnik, utrip, šport, vreme Prifarska desetka, jubilejni koncert Prifarskih muzikantov s
Živ žav
Telebajski, lutkovna nan. Minka, ris. Penelopa, ris. Pujsek Bibi, ris. Dinko pod krinko, ris. Primer za prijatelje, ris. Niko, ris.
Vrtni palček Primož, ris. Lili in Čarni zaliv, ris. Leonardo, ris. Kalimero, ris. Zmajči zmaj, ris. Božičkov vajenček, ris. Tabaluga, ris.
Govoreči Tom in prijatelji, ris. Džamila in Aladin, nan. Sledi: Zdenka Serajnik, dok. odd. TV Maribor Ozare
Obzorja duha: Hvaležnost Ljudje in zemlja, izob. odd. TV Maribor
Prvi dnevnik, šport, vreme Prifarska desetka, jubilejni koncert Prifarskih muzikantov s
21.50	Prevara (III.), am. nad.
22.50	Poročila, šport, vreme
23.20	Na Divji zahod, film
00.50	Dnevnik Slovencev v Italiji
01.15	Dnevnik, utrip, šport, vreme
02.10	Info-kanal
TV SLO T
06.00 10 domačih
06.30 Na lepše
07.00 Najboljše jutro
08.20 Sladkanje z Rachel Allen
09.00 Čudovita Japonska, jap. nan.
09.55 Čarokuhinja pri atu
10.25 Alpsko smučanje: smuk (Ž), pren.
iz Val d'Isera 12.10 Alpsko smučanje: smuk (M), pren.
iz Val Gardene 13.25 Biatlon: zasledovalna tekma (Ž),
posn. iz Le Grand Bornanda 14.00 Nordijsko smučanje: smučarski skoki (Ž), ekipna tekma, posn. iz Hinterzartna 14.40 Biatlon: zasledovalna tekma (M),
pren. iz Le Grand Bornanda 15.55 Nordijsko smučanje: smučarski skoki (M), pren. iz Engelberga 17.55 FIFA svetovno klubsko prvenstvo,
finale, pren. iz Abu Dabja 20.05 Evrovizijski mladi plesalci,
zaključni večer, pren. iz Prage 21.40 Deskanje na snegu - svetovni pokal: paralelni slalom, posn. iz Cortine d'Ampezzo 22.10 Plavanje - evropsko prvenstvo v kratkih bazenih, posn. iz Kobenhavna 22.50 Popšop 23.30 Nocoj v Palladiumu 00.30 Glasbeni spoti 01.40 Alpsko smučanje: smuk (Ž), posn.
iz Val d'Isera 02.30 Alpsko smučanje: smuk (M), posn.
iz Val Gardene 03.25 Zabavni kanal, glasbeni spoti
07.00 07.00 07.20 07.25 07.30 07.40 07.50 07.55 08.00 08.10 08.20 08.30 08.45 08.55 09.20 09.55 10.05 10.45
11.20 11.25 12.00
13.00 13.25
14.50 Ko se vrne sreča, am. film 16.45 Kino Fokus
17.00 Poročila ob petih, šport, vreme 17.20 Kaj ti je, deklica ali Blazno resno o
Desi Muck, dok. film 18.40 Zmajči zmaj, ris. 18.55 Vreme
19.00 Dnevnik, zrcalo tedna, šport, vreme
20.00 Modna hiša Velvet, španska nad. 21.25 Intervju 22.10 Poročila, šport, vreme 22.40 Saša Vuga: Čuječi opominjevalec,
portretni film 23.45 Za lahko noč: Deva Premal, Miten
in Manose, posn. koncerta 01.00 Dnevnik Slovencev v Italiji 01.25 Dnevnik, zrcalo tedna, šport,
vreme 02.20 Info-kanal
TV SLO T
06.00 Duhovni utrip
06.15 Koda, izob. odd.
06.55 Meja je samo nebo, dok. odd. o
prof. dr. Igorju D. Gregoriču 07.20 Glasbena matineja: Citrar Georg Glasl
07.55 Čudovita Japonska, jap. nan. 08.40 Ambienti
09.25 Alpsko smučanje: veleslalom (M),
1.	vožnja, pren. iz Alta Badie 10.25 Alpsko smučanje: _
superveleslalom (Ž), pren. iz Val d'Isera
11.40 Biatlon: skupinski start (Ž), pren.
iz Le Grand Bornanda 12.25 Alpsko smučanje: veleslalom (M),
2.	vožnja, pren. iz Alta Badie 13.55 Nordijsko smučanje: smučarski
skoki (M), pren. iztngelberga 15.55 Nordijsko smučanje: smučarski skoki (Ž), vključitev v pren. iz Hinterzartna 17.00 Plavanje - evropsko prvenstvo v kratkih bazenih, pren. iz Kobenhavna 19.20 Biatlon: skupinski start (M), posn.
iz Le Grand Bornanda 20.05 Žrebanje Lota 20.20 Rokomet (Ž): finale, pren. iz
Hamburga 22.15 Goljufija, dan. nad. 23.25 Nordijsko smučanje: smučarski skoki (M), posn. iz Engelberga 01.15 Glasbeni spoti, zabavni kanal
pop pop
ann l/iiid nnnmiitm,
6.00	24UR, ponovitev
7.00	OTO čira čara
7.01	Tika taka, ris.
7.10	Pixi in čarobni zid, ris.
7.25	Sabrina, ris.
7.50	Grizzy in glodavčki, ris.
7.55	Maša in medved, ris.
8.05	Grizzy in glodavčki, ris.
8.10	Skrivnostni ranč, ris.
8.35	Peter Pan, ris.
9.00	Grizzy in glodavčki, ris.
9.05	Pod košem, ris.
9.30	Grizzy in glodavčki, ris.
9.40	Gorazdova slaščičarna
10.10	TV prodaja
10.25	Vzgoja psov, 1. sez.
11.20	Shark, 1. sez., 9. del
12.15	TV prodaja
12.30	Shark, 1. sez., 10. del
13.30	Znan obraz ima svoj glas
16.15	Božična zaobljuba, kanadski film
17.55	Preverjeno, ponovitev
18.55	24UR vreme
18.58	24UR
20.00	Dan najlepših sanj
21.30	Lomilki src, ameriški film
23.55	Vesel božič, ameriški film
1.35	Zvoki noči
6.00	24UR, ponovitev
7.00	OTO čira čara
7.01	Tika taka, ris.
7.10	Pixi in čarobni zid, ris.
7.25	Sabrina, ris.
7.50	Grizzy in glodavčki, ris.
7.55	Maša in medved, ris.
8.05	Grizzy in glodavčki, ris.
8.10	Skrivnostni ranč, ris.
8.35	Peter Pan, ris.
9.00	Maša in medved, ris.
9.05	Grizzy in glodavčki, ris.
9.15	Pod košem, ris.
9.40	Grizzy in glodavčki, ris.
9.50	Vzgoja psov, 1. sez.
10.45	TV prodaja
11.00	Shark, 1. sez., 11. del
11.55	TV prodaja
12.10	Shark, 1. sez., 12. del
13.05	Ženska džungla, 2. sez., 6. del
14.00	Lomilki src, ameriški film
16.25	Dan najlepših sanj
17.55	Štartaj, Slovenija!
18.55	24URvreme
18.58	24UR
20.00	Znan obraz ima svoj glas
23.00	Štartaj, Slovenija!
0.00	Železničar, avstralski film
2.15	Zvoki noči
©
©
08.25	Lestvica zabavnih in narodnozab.
08.55	Vabimo k ogledu
09.00	Miš maš
09.40	Ustvarjalne iskrice (222)
10.00	Napovedujemo
10.05	Mesto smo ljudje - Laško
praznuje, dokumentarni film
11.15	Popotniške razglednice,
Nacionalni parki ZDA
12.15	Lestvica zabavnih in narodnozab.
12.40	Videostrani, obvestila
15.30	Lestvica zabavnih in narodnozab.
15.55	Naj viža: Jodlar Lojz s prijatelji
17.10	Videostrani, obvestila
17.55	Napovedujemo
18.00	Mojca in medvedek Jaka, Obeski
za smrečico
18.40	Videospot dneva
18.45	Videostrani, obvestila
19.55	Vabimo k ogledu
20.00	2532. VTV magazin
20.25	Kultura, informativna oddaja
20.30	Iz glasbenega arhiva VTV
22.00	Jutranji pogovori
23.30	Lestvica zabavnih in narodnozab.
23.55	Videostrani, obvestila
08.55 09.00 09.40 10.00 10.05
Kultura, informativna oddaja Pogledi svetniške skupine SD na dogajanje v MO Velenje 10.35 2532. VTV magazin 11.00 Kultura, informativna oddaja 11.05 Župan z vami, Ivan Suhoveršnik,
župan Občine Mozirje 12.05 Iz glasbenega arhiva VTV 13.30 Kuhinjica, izobraževalna oddaja 14.20 Županja z vami, ma_g. Romana Lesjak, županja Občine Črna na Koroškem
15.20 Lestvica zabavnih in narodnozab. 15.45 Videostrani, obvestila 17.25 Lestvica zabavnih in narodnozab. 17.55 Napovedujemo 18.00 Ustvarjalne iskrice (221) 18.20 Korenčkov palček, gledališka
predstava 18.40 Videostrani, obvestila 19.55 Vabimo k ogledu 20.00 Naj viža: Jodlar Lojz s prijatelji 21.15 Napovedujemo 21.20 Pop corn, Urban 3Some 22.20 Jutranji pogovori 23.50 Lestvica zabavnih in narodnozab. 00.15 Videostrani, obvestila
05.55 Utrip, zrcalo tedna 07.00 Dobro jutro, poročila 10.20 Sladko življenje z Rachel Allen 10.45 10 domačih 11.30 Aplavzi! - Jadranka Juras 12.05 NaGlas!
12.25 Čudovita Japonska, jap. nan. 13.00 Prvi dnevnik, šport, vreme 13.30 Panoptikum: Sodobni zakon za RTV
14.25 Osmi dan 15.00 Dober dan, Koroška 15.35 Firbcologi
16.00 Z glasbo in s plesom: Cellofest Ljubljana, otvoritveni koncert 16.25 Profil
17.00 Poročila ob petih, šport, vreme 17.30 Videospot, odd. za mladostnike 17.55 Novice
18.00 Young Village Folk: Matti iz
Kokemakija - Sladki grah prinaša pomemben dohodek mladim finskim kmetom 18.10 Lili in Čarni zaliv, ris. 18.20 Vem!, kviz 18.55 Vreme
19.00 Dnevnik, slovenska kronika, šport,
vreme 20.00 Tednik 21.00 Studio city 21.55 Vreme
22.00 Odmevi, kultura, šport, vreme 22.50 Umetnost igre 23.30 Glasbeni večer: Festival Imago Sloveniae 2013: Vokalna akademija Ljubljana, posn. iz Šentjakobske cerkve 00.55 Profil
01.30 Dnevnik Slovencev v Italiji 01.55 Dnevnik, slovenska kronika, šport,
vreme 02.50 Info-kanal
TV SLO T
06.30 Otroški kanal 07.00 Penelopa, ris. 07.05 Živalski čira čara, ris. 07.10 Pujsek Bibi, ris. 07.15 Vipo, ris. 07.25 Božičkov vajenček, ris. 07.40 Čarli in Lola, ris. 07.50 Simfonorije, ris. 07.55 Sprehodi v naravo: Lepotne lilije 08.10 Drsalec, kratki dok. f. 08.45 Na poti z dr. Nado Praprotnik, dok. odd.
09.30 Houston, imamo problem!,
igrano-dok. film 11.10 Dobro jutro 13.55 Ljudje in zemlja, izob. odd. TV
Maribor 15.05 Polnočni klub 16.30 Sladkanje z Rachel Allen 17.20 Hišica v preriji, am. nad. 18.25 Alpsko smučanje: paralelni
veleslalom (M), pren. iz Alta Badie 20.05 Čez planke: Šrilanka 21.05 Petrovi prijatelji, brit.-am. f. 22.50 Časnik, hrvaška nad. 23.50 Pod svetlim soncem, češki dok. f. 01.50 Glasbeni spoti 02.50 Alpsko smučanje: paralelni
veleslalom (M), posn. iz Alta Badie 04.20 Zabavni kanal, glasbeni spoti
pop
6.00	24UR, ponovitev
7.00	OTO čira čara
7.01	Robocar Poli, ris. 7.15	Oddbods, ris.
7.20	Gospodična Žuža, ris.
7.25	Lego prijateljice, ris.
7.45	Beyblade (Beyblade Burst),
risanka
8.10	TV prodaja
8.25	Resnične ljubezni, 1. sez., 72. del
9.20	TV prodaja
9.50	Padli angel, 1. sezona, 37. del
10.50	TV prodaja
11.05	Gospodarica zlata, 1. sez., 61. del
12.05	TV prodaja
12.20	Gorski zdravnik, 10. sez., 16. del
13.25	Ana kuha
13.55	Polona ga žge
14.30	Gozdarska hiša Falkenau, 21. sez., 2. del
15.30	Padli angel, 1. sez., 38. del
16.30	24UR popoldne
16.55	Resnične ljubezni, 1. sez., 73. del
17.55	Gospodarica zlata, 1. sez., 62. del
18.55	24UR vreme
18.58	24UR
20.00	Reka ljubezni, 1. sez., 70. del
21.00	Kmetija
22.00	24UR zvečer
22.35	Vem, kdo si, 1. sez., 5. del
0.10	Laurine skrivnosti, 1. sez., 15. del
1.05	Nikita, 4. sez., 2. del
2.00	24UR zvečer, ponovitev
2.35	Zvoki noči
PONOVITEV ODDAJ TEDENSKEGA SPOREDA 08.25 Lestvica zabavnih in narodnozab. Vabimo k ogledu Miš maš
2531. VTV magazin
©
08.25	Lestvica zabavnih in narodnozab.
08.55	Napovedujemo
09.00	Dobro jutro, informativna oddaja
10.00	Napovedujemo
10.05	2532. VTV magazin
10.25	Kultura, informativna oddaja
10.30	Kuhinjica, Izobraževalna oddaja
11.25	Lestvica zabavnih in narodnozab.
11.55	Videostrani, obvestila
15.30	Lestvica zabavnih in narodnozab.
15.55	Dobro jutro, ponovitev
16.55	Pop corn, Urban 3Some
17.55	Napovedujemo
18.00	Kmetijski razgledi
18.35	Regionalne novice
18.40	Kuhinjica, izobraževalna oddaja
19.05	Videospot dneva
19.10	Videostrani, obvestila
19.55	Vabimo k ogledu
20.00	Zupan z vami, Darko Menih,
župan Občine Šoštanj
21.00	Regionalne novice
21.05	Iz glasbenega arhiva VTV
22.35	Iz oddaje Dobro jutro
23.35	Lestvica zabavnih in narodnozab.
23.55	Videostrani, obvestila
05.45 Kultura, odmevi
07.00 Dobro jutro, poročila
11.15 Aplavzi! - Darja Švajger
11.45 Obzorja duha: Hvaležnost
12.25 Čudovita Japonska, jap. nan.
13.00 Prvi dnevnik, šport, vreme
13.50 Studio city
14.45 Kino Fokus
15.00 Kanape, odd. TV Lendava
15.35 Studio kriškraš: Dan
15.55 Ribič Pepe: Kdo ima daljinca
16.30 Po Sloveniji
17.00 Poročila ob petih, šport, vreme
17.25 Koda, izob. odd.
17.55 Novice
18.05 Piknik s torto, ris.
18.10 Niko, ris.
18.20 Vem!, kviz
18.55 Vreme
19.00 Dnevnik, slovenska kronika, šport, vreme
20.05 Ita Rina: Filmska zvezda, ki je zavrnila Hollywood, dok. film 21.25 Ita Rina: Od mita do muzeja
slovenskih filmskih igralcev, dok. feljton 21.55 Vreme
22.00 Odmevi, kultura, šport, vreme 22.50 Spomini: prof. Alenka Glazer, dok. odd.
00.45 Dnevnik Slovencev v Italiji 01.20 Po Sloveniji
01.45 Dnevnik, slovenska kronika, šport,
vreme 02.40 Info-kanal
05.45 Kultura, odmevi 07.00 Dobro jutro, poročila 11.15 Vem!, kviz 11.45 Umetnost igre 12.25 Čokoladne sanje, slov. nad. 13.00 Prvi dnevnik, šport, vreme 13.35 Intervju: Peter Jančič 14.35 Duhovni utrip: Jubilej celjske
Mohorjeve družbe 15.00 Mostovi, odd. TV Lendava 15.35 Male sive celice:0Š Dravlje,
Ljubljana in I. OŠ Rogaška Slatina, kviz
16.30 Po Sloveniji
17.00 Poročila ob petih, šport, vreme
17.25 Turbulenca, izob. odd.
17.55 Novice
18.05 Dinotačke, ris.
18.20 Vem!, kviz
18.55 Vreme
19.00 Dnevnik, slovenska kronika, šport, vreme
20.05 Film tedna: Vse najboljše, hrv. f. 21.55 Vreme
22.00 Odmevi, kultura, šport, vreme 22.50 Sveto in svet 23.50 Turbulenca, izob. odd. 00.35 Dnevnik Slovencev v Italiji 01.00 Po Sloveniji
01.35 Dnevnik, slovenska kronika, šport,
vreme 02.30 Info-kanal
02.40 inro-Kanai
TVSLOr TVSLOT
06.30 Otroški Kanal
06.30	Otroški kanal
07.00	Penelopa, ris.
07.05	Živalski čira čara, ris.
07.10	Pujsek Bibi, ris.
07.15	Vipo, ris.
07.25	Božičkov vajenček, ris.
07.40	Čarli in Lola, ris.
07.50	Simfonorije, ris.
07.55	Bukvožerček
08.00	Martina in ptičje strašilo: Kultura
08.10	Na poti s Hermanom
Gvardjančičem, dok. odd.
09.00	Ljudje podeželja: Partnerji z
naravo, dok. ser.
09.25	Hišica v preriji, am. nad.
10.25	Alpsko smučanje: veleslalom (Ž),
1.	vožnja, pren. iz Courchevela 11.40	Dobro jutro
13.25	Alpsko smučanje: veleslalom (Ž),
2.	vožnja, pren. iz Courchevela 14.55	Dober dan
16.00	Novi sosedje, dok. odd.
16.45	Čarokuhinja pri atu
17.00	Hišica v preriji, am. nad.
18.00	Halo TV
19.00	Iz popotne torbe, odd. za otroke
19.20	Nagelj, jap. nad.
20.00	Rojstvo samovozečega
avtomobila, brit. dok. odd.
21.00	Prava ideja
21.35	Divje jagode, švedski film
23.15	Nocoj v Palladiumu
00.10	Glasbeni spoti
01.20	Alpsko smučanje: veleslalom (Ž),
1.	vožnja, posn. iz Courchevela, 01.55	Alpsko smučanje: veleslalom (Ž),
2.	vožnja, posn. iz Courchevela 02.40	Zabavni kanal, glasbeni spoti
pop
6.00	24UR, ponovitev
7.00	OTO čira čara
7.01	Robocar Poli, ris. 7.15	Oddbods, ris.
7.20	Gospodična Žuža, ris.
7.25	Lego vilini, ris.
7.50	Beyblade, ris.
8.15	TV prodaja
8.30	Gozdarska hiša Falkenau, 21. sez.,
2.	del 9.25	TV prodaja
9.55	Padli angel, 1. sez., 38. del
10.55	TV prodaja
11.10	Resnične ljubezni, 1. sez., 73. del
12.10	TV prodaja
12.25	Gospodarica zlata, 1. sez., 62. del
13.25	Ana kuha
13.55	Polona ga žge
14.30	Gozdarska hiša Falkenau, 21. sez.,
3.	del
15.30	Padli angel, 1. sez., 39. del
16.30	24UR popoldne
16.55	Resnične ljubezni, 1. sez., 74. del
17.55	Gospodarica zlata, 1. sez., 63. del
18.55	24UR vreme
18.58	24UR
20.00	Reka ljubezni, 1. sez., 71. del
21.00	Kmetija
22.00	Preverjeno
23.00	24UR zvečer
23.35	Vem, kdo si, 1. sez., 6. del
1.10	Laurine skrivnosti, 1. sez., 16. del
2.05	Nikita, 4. sez., 3. del
2.55	24UR zvečer, ponovitev
3.30	Zvoki noči
08.25 08.55 09.00 10.00 10.05
11.05 11.30 11.55 15.30 15.55 16.55 17.55 18.00 18.40 18.45 19.10 19.55 20.00 20.20 20.30 21.00
21.30
22.20 23.20 23.45
Lestvica zabavnih in narodnozab. Napovedujemo
Dobro jutro, informativna oddaja
Napovedujemo
Zupan z vami, Darko Menih,
župan Občine Šoštanj
Kuhinjica, Izobraževalna oddaja
Lestvica zabavnih in narodnozab.
Videostrani, obvestila
Lestvica zabavnih in narodnozab.
Dobro jutro, ponovitev
Videostrani, obvestila
Napovedujemo
Čas za nas, tabornike!
Videospot dneva
Kuhinjica, izobraževalna oddaja
Videostrani, obvestila
Vabimo k ogledu
2533. VTV magazin
Kultura, informativna oddaja
Dotiki gora, Kozjek nad Socko
Jesen življenja, Hiša generacij
Laško
Koncert skupine AVE: V soju luči -2. del, posnetek iz Velenja Iz oddaje Dobro jutro Lestvica zabavnih in narodnozab. Videostrani, obvestila
06.30	Otroški kanal
07.00	Penelopa, ris.
07.05	Živalski čira čara, ris.
07.10	Pujsek Bibi, ris.
07.15	Vipo, ris.
07.25	Božičkov vajenček, ris.
07.40	Čarli in Lola, ris.
07.50	Simfonorije, ris.
07.55	Studio Kriškraš: Dinozavrova stopinja
08.25	Kanape, odd. TV Lendava
08.55	Na poti z Radom Kočevarjem, dok. odd.
09.40	10 domačih
10.25	Hišica v preriji, am. nad.
11.15	Halo TV
12.05	Dobro jutro
14.25	Dober dan
15.25	Kaj ti je, deklica ali Blazno resno o
Desi Muck, dok. f.
16.50	Hišica v preriji, am. nad.
17.55	Alpsko smučanje: paralelni slalom
(Ž), pren. iz Courchevela
19.30	Nagelj, jap. nad.
19.50	Žrebanje Lota
20.05	Na utrip srca: Pavarotti - dueti, koncert Pavarottija s prijatelji
21.20	Od blizu, pog. odd. z Vesno Milek
22.20	Večna ljubimca, nem.-ang. f.
00.30	Glasbeni spoti
01.40	Alpsko smučanje: paralelni slalom
(Ž), posn. iz Courchevela
02.55	Zabavni kanal, glasbeni spoti
pop
6.00	24UR, ponovitev
7.00	OTO čira čara
7.01	Robocar Poli, ris. 7.15	Oddbods, ris.
7.20	Gospodična Žuža, ris.
7.25	Lego vilini, ris.
7.50	Beyblade, ris.
8.15	TV prodaja
8.30	Gozdarska hiša Falkenau, 21. sez.,
3.	del 9.25	TV prodaja
9.55	Padli angel, 1. sez., 39. del
10.55	TV prodaja
11.10	Resnične ljubezni, 1. sez., 74. del
12.10	TV prodaja
12.25	Gospodarica zlata, 1. sez., 63. del
13.30	13.25 Ana kuha
13.55	Polona ga žge
14.30	Gozdarska hiša Falkenau, 21. sez.,
4.	del
15.30	Padli angel, 1. sez., 40. del
16.30	24UR popoldne
16.55	Resnične ljubezni, 1. sez., 75. del
17.55	Gospodarica zlata, 1. sez., 64. del
18.55	24UR vreme
18.58	24UR
20.00	Reka ljubezni, 1. sez., 72. del
21.00	Kmetija
22.00	24UR zvečer
22.35	Vem, kdo si, 1. sez., 7. del
0.05	Laurine skrivnosti, 1. sez., 17. del
1.00	Nikita, 4. sez., 4. del
1.55	24UR zvečer, ponovitev
2.30	Zvoki noči
08.25 08.55 09.00 10.00 10.05 10.25 10.30
11.00 11.25 11.50 15.30 15.55 16.55
17.55 18.00 18.20
18.30 18.35 19.00 19.05 19.55 20.00
21.00 21.05 22.05 23.05 23.30
Lestvica zabavnih in narodnozab. Napovedujemo
Dobro jutro, informativna oddaja Napovedujemo 2533. VTV magazin Kultura, informativna oddaja Jesen življenja, Hiša generacij Laško
Kuhinjica, izobraževalna oddaja Lestvica zabavnih in narodnozab. Videostrani, obvestila Lestvica zabavnih in narodnozab. Dobro jutro, ponovitev Zupan z vami, Darko Menih, župan Občine Šoštanj Napovedujemo Ustvarjalne iskrice (223) Kreativne glave (7), Pop up voščilnica Regionalne novice Kuhinjica, izobraževalna oddaja Videospot dneva Videostrani, obvestila Napovedujemo
Zupan z vami, Bojan Kontič, župan MO Velenje Regionalne novice Pop corn,
Iz oddaje Dobro jutro Lestvica zabavnih in narodnozab. Videostrani, obvestila
Naš čas, 14. 12. 2017, barve: CM K, stran 19
14. decembra 2017

PRIREDITVE
21
KNJIŽNI kotiček

BERIČNIK, Jure: Kako smo služili tovarišu Titu
od - Odrasli / 821-312.6 Biografski romani
Avtor je v JLA odšel v začetku februarja 1985, in sicer najprej, v Sarajevo. To je bilo le leto dni po sarajevski zimski olimpijadi in mesto ga je v hipu očaralo, po eni strani s svojo izjemno urejenostjo, kar je bilo tudi posledica olimpijskih iger, po drugi strani pa s svojim zgodovinskim šarmom in znamenito Baščaršijo. Skoraj sedem mesecev je preživel v šoli za rezervne oficirje intendantske službe. Obuka oziroma usposabljanje je bilo dokaj zahtevno, saj so
mivo delo, ki nam približa, razloži ter na novo predstavi naša čutila in čutenje. Daphne in Charles Maurer nas v »Svetu novorojenčka« spomnita na naslednjo misel: Njegov svet mu diši precej podobno, kot naš svet diši nam, vendar vonjev ne dojema samo skozi nos. Sliši, vidi, in tudi otipa jih. Njegov svet je vrtinec jedkih vonjav - pa tudi rezkih zvokov, grenko dišečih zvokov, sladko dišečih podob in trpko dišečih dotikov na koži. Če bi lahko obiskali svet novorojenčka, bi pomislili, da smo v halucinogeni parfumeriji.
LENNON, John: Pomisli
ml - Mladina / C-Sz Slikanice zaboji
Tudi v Sloveniji je 21. septembra, ob svetovnem dnevu miru, izšla slikanica Johna Lennona z naslovom Pomisli. Vsebina je prevedena pesem Lennonove Imagine, ki je dobro poznana po vsem svetu. Tekstu so dodane tople ilustracije, ki jih je ustvaril Jean Jullien. Nastala je v sodelovanju z
morali v tem času osvojiti podobno znanje, kot so ga v štirih letih gojenci na vojaški akademiji. Razmere so bile kot v kakšnem dobrem internatu. Vojaška hrana je bila odlična, saj so jo pripravljale civilne kuharice. Služenje je nadaljeval v Banjaluki in delno v Vinkovcih.
Zabavno in humorno napisani spomini, ob prebiranju katerih se v mislih povrnemo dobrih 30 let nazaj. Saj, kot pravi sam avtor, ko si star šele dvajset let, si precej bolj zapomniš zabavne in prijetne reči, kot pa tiste zoprne. Vsaj tako je bilo pri meni. Ko sem odšel v JLA, sem se pri sebi odločil, da bom vso to zadevo vzel kot neko novo življenjsko izkušnjo, v bistvu kot nekakšno dogodivščino. Moram pa povedati, da mi v vojski resnično ni bilo pretežko, na hipe je bilo pravzaprav nadvse zabavno ...
E. O. Chirovici: Knjiga zrcal
od - Odrasli / 821-312.4 Kriminalni romani
Pred petindvajsetimi leti se je zgodil umor. Na božični večer so razvpitega profesorja psihologije Wiederja našli mrtvega na njegovem domu. Nikoli niso našli morilca. Po vseh teh letih pa ameriški literarni agent Peter Katz prejme zanimivo pismo. V njem mu neznani Richard Flynn sporoča, da je razvozlal misterij profesorjevega umora. Kot dokaz mu pošlje prve strani svojih spominov na študijska leta. Takrat je bil celo eden od osumljencev. Zapiski se končajo, še preden Richard razkrije identiteto morilca.
Drugi del romana pripoveduje novinar John Keller, ki ga literarni novinar pošlje v iskanje preostanka zapisanih spominov. Pri tem se nam odstira ozadje zgodbe ter odnosi med vsemi vpletenimi. Tretji del je pripoved upokojenega kriminalista Roya Freemana, ki obnovi preiskavo primera, ki mu visi nad glavo vsa ta leta. Na svoj način, neodvisno od zapisane zgodbe spominov, odkrije pravega morilca. Roman, ki je sicer uvrščen med kriminalke, je dober psihološki oris človeških spominov, ki z leti bledijo. Prav tako imamo vsi vpleteni na iste dogodke popolnoma različne spomine ...
Kar je za nekoga resnica, je za drugega laž.
ACKERMAN, Diane: O naravi čutnega
od - Odrasli / 159.9 Psihologija
Voh, tip, okus, sluh in vid. Čutila, preko katerih prepoznavamo svet okoli nas in so nam čisto sama po sebi umevna. V tem delu jih spoznamo še z drugih vidikov. Avtorica nam pripoveduje, kako so čutila dojemali v različnih kulturah in zgodovinskih obdobjih. Primerja tudi delovanje organov čutenja pri človeku in živalih. Iz knjige veje veliko avtoričino poznavanje zahodne književnosti ter mitologij. Zani-
organizacijo Amnesty International. Knjiga nagovarja ljudi, da se pridružijo golobu, ki na poti okoli sveta seje seme prijateljstva in miru med pticami. Pri tem se ne ozira na velikost, barvo ali obliko ptic, ki jih sreča. Vse so mu enako ljube. In prav vse si želijo istih stvari - prijateljstva, sreče, ljubezni ...
Knjiga je samo na prvi pogled namenjena (le) otrokom. K povezovanju kliče vse ljudi, ki jo slišijo.
Ko se mi boš pridružil, svet bo eno, nihče sam.
PALACIO, R. J.: Julianova zgodba
ml - Mladina / M Leposlovne knjige od 13. leta
Julianova zgodba je nadaljevanje velike uspešnice romana Čudo. Pravzaprav je vzporedna zgodba, tokrat zapisana s strani Juliana, Auggijevega sošolca. Fanta sta se spoznala v osnovni šoli v petem razredu, ko sta postala sošolca. Takrat pride v Julianov razred novi sošolec, August Pullman, na kratko Auggie. Fant ima hudo deformacijo obraza in se je do sedaj šolal doma. Julian je do novega sošolca izjemno neprijazen in nesramen. V omarici mu pušča listke z žaljivimi sporočili, venomer ima nesramne pripombe. Kaj ga vodi v takšno ravnanje? Njegovo obnašanje ga privede celo do kazni s strani vodstva šole. Sledi dvotedenska izključitev. Na ta ukrep se Julianovi starši burno odzovejo. Julian odide na daljše počitnice k stari mami v Francijo, kjer se mu končno odprejo oči. Bo lahko še pokrpal svoje zmote? »Ampak dobra stvar pri življenju, Julian,« je nadaljevala, »je to, da svoje napake včasih lahko popravimo. Da se iz njih kaj naučimo. Da se izboljšamo. Ena napaka te še ne določi, Julian. Me razumeš? Samo naslednjič moraš ravnati bolje.«
a Stanka Ledinek
CITY CENTER Celje
•	Četrtek, 14.12. Biotržnica
•	Petek, 15.12. od 14.00 dalje Kmečka tržnica
•	Nedelja, 17.12. od 11.00 do 12.00, Pravljične urice - Božično darilo za jelenčka Rudija
•	Božično novoletni sejem v Lecto-vi deželi - do 31.12.2017
•	Vsak dan v tednu Praznujte rojstni dan, pokličite 425 12 54 ali se oglasite na Info točki Ci-tycentra.
kdaj • kje • kaj
VELENJE
Četrtek, 14. december
11.00 Društvo NOVUS, stavba Farmin Treningi starševstva: Kdaj in kako pohvaliti otroka? 13.00 Knjižnica Velenje, štud. čitalnica Ustvarjalno druženje za odrasle 13.30 Knjižnica Velenje, mladinska soba Branje je potovanje, bralni krožek za otroke in starše 17.00 Kulturni dom
Prihod dedka Mraza in koncert pevke Andreje Zupančič 17.00 OŠ Gorica
Novoletni koncert pevskih zborov, bazar in srečanje z dedkom Mrazom 17.00 Ljudska univerza Velenje Meditacija z zdravljenjem 19.00 Glasbena šola Velenje, velika dvorana
Zaključna prireditev 5. revije pihalcev Glasbene šole Velenje -fOKS
19.19 Knjižnica Velenje, študijska čitalnica
Potovanje v Altaj "Ruski Tibet" 19.30 Glasbena šola Velenje, Orgelska dv. Božično-novoletni koncert harmonikarskega aktiva Glasbene šole Velenje
Petek, 15. december
8.00 Parkirišče za pošto
Kramarski sejem 14.00 Društvo NOVUS, stavba Farmin Izdelovanje voščilnic, ustvarjalna delavnica 18.00 Velenjski grad
Praznično prepevanje na Velenjskem gradu: Skpina Vox Corde 20.00 eMCe plac
Predvajanje dokumentarnega filma Železne Stopinje
Sobota, 16. december
7.00 Ploščad Centra Nova in Cankarjeva
Mestna tržnica Velenje 8.00 Cankarjeva ul. in Velenjska promenada
Praznični sejem drobnih daril in dobrot 8.00 Parkirišče za pošto
Kramarski sejem 9.00 Knjižnica Velenje, preddverje Klic iz omare, 8. sejem igrač in 5. dobrodelni bazar rabljene opreme za živali
10.30 Dom kulture Velenje, velika dvor. Pika praznuje rojstni dan, Sobotne otroške predstave v Čarobnem decembru
11.00 Muzej premogovništva Slovenije Predstavitev novih knjig iz zbirke Sončnice 2017 založbe Hiša Poezije
12.00 Muzej premogovništva Slovenije, jamski del
Odprtje razstave Poetične proge 16.00 Velenjski grad
Odprtje razstave Jaslice 17.00 Velenjski grad
Praznična maša v grajski kapeli 17.00 Velenjska promenada
Odprtje Čarobne promenade: Čarobna zimska krogla, nastop Plesnega studia N in koncert Andreja Šifrerja
Nedelja, 17. december
10.00 Velenjski grad
Pravljični nedeljski dopoldnevi "Babica pripoveduje", pripoveduje Jelka Sever Časl 17.00 Velenjska promenada
Čarobna promenada: V deželi škratov (17.00), Konovski harmonikarji in septet KUD Lipa Konovo (18.00) ter vokalna skupina Cvetke (19.00)
Ponedeljek, 18. december
11.00 Knjižnica Velenje, mladinska soba Branje je žur, reading is cool; 10 let bralnega krožka in 20 let knjige o Harryu Potterju 13.30 Društvo NOVUS, stavba Farmin
Kartanje za razvedrilo 17.00 Velenjska promenada, pred sodiščem
Čarobna promenada: Osnovne šole se predstavijo (17.00) ter koncert skupine Smooth Band (19.00)
Torek, 19. december
8.00 Sejna dvorana MO Velenje 25. seja Sveta MO Velenje 17.00 Velenjska promenada
Čarobna promenada: Osnovne šole se predstavijo (17.00), Čarobni Harry Potter (18.00) in koncert Pihalnega orkestra Premogovnika Velenje (19.00) 17.00 KAC, Efenkova 61b, Velenje
Priprava praznične vegetarijanske večerje 17.00 Galerija Velenje
Okrasimo malo drugače, kreativno ustvarjanje za odrasle in mlade 17.00 Knjižnica Velenje, pravljična soba
Ura pravljic v angleškem jeziku 17.00 Vila Rožle
Torkova peta: "Praznično ustvarjanje" 18.00 Velenjski grad
Odprtje razstave: Pisano slovo od leta 2017
18.00 Glasbena šola Velenje, vel. dvorana Božično-novoletni koncert Glasbene šole Velenje
Sreda, 20. december
10.30 Društvo NOVUS, stavba Farmin Spodbujanje zdravega življenjskega sloga: kaj je limfna drenaža?
JOZICNC
NOVOLETNI KONCËRT.
NEDELJA, 17.12.2017 OB 16.00 ŠPORTNA DVORANA OŠ KDK ŠOŠTANJ
PIHALNI ORKESTER ZARJA, OKTET ZARJA - dirigent miran šumečnik MePZ SVOBODA ŠOŠTANJ - zborovodkinja anka jazbec DUNYA TINAUER, ROŽLE JAVORNIK • BOŠTJAN DERMOL
PRODAJA VSTOPNIC: KAVA BAR WALTER (ZRAVEN BANKE V ŠOŠTANJU) ALI URO PRED KONCERTOM V ŠPORTNI DVORANI OŠ KDK ŠOŠTANJ
17.00 Knjižnica Velenje, štud. čitalnica
Srečanje članov LIKUS 17.00 Knjižnica Velenje, pravljična soba
Predpraznična ura pravljic 17.00 Velenjska promenada
Čarobna promenada: Osnovne šole se predstavijo (17.00) in Glasbena skupina KD Medimurje (19.00) 17.00 Ljudska univerza Velenje
Kreiranje leta 2018 18.00 Velenjski grad
Praznično prepevanje na Velenjskem gradu: Mešani pevski zbor Skale 19.00 Galerija Velenje
Slovo od starega in na zdravje novemu - z Manco Dremel
ŠOŠTANJ
Četrtek, 14. december
13.00 Središče za samostojno učenje Decembrska igralnica
17.00 Mestna knjižnica Soštanj Pravljična joga
19.00 Mestna knjižnica Soštanj Odprtje razstave
Petek, 15. december
9.00 Središče za samostojno učenje Govorim slovensko - učenje slovenščine
16.00 REKS Ravne
Gledališka predstava, prihod dedka Mraza in prednovoletni žure
17.00 Tržnica Soštanj
Tržnica prazničnih dobrot z degustacijami in nastopom glasbene skupine M.J.A.V. Nedelja, 17. december
16.00 Telovadnica OS KDK Soštanj
Božično-novoletni koncert PO Zarja
Ponedeljek, 18. december
11.00 Središče za samostojno učenje V Evropi sem doma: slovenščina za priseljenske družine
18.00 Ribiški dom ob šoštanjskem jezeru Redni tedenski bridge turnir
Torek, 19. december
10.00 Središče za samostojno učenje S pomočjo branja do znanja slovenščine
17.00 Tržnica Soštanj, Pusti grad
Pravljični pohod z baklami na Pusti
Repnik v Mestni galeriji
Šoštanj - Danes, v četrtek, 14. decembra, ob 19. uri bodo v Mestni galeriji Šoštanj odprli razstavo koroškega slikarja Janeza Repnika z naslovom Prah si ... Slikar, ki je s svojo prepoznavno likovno govorico edinstven v likovnem prostoru, se posveča izključno socialni tematiki.
Mladi šoštanjski pevci del »Potujoče muzike«
Ljubljana, 16. decembra - V soboto bo v Gallusovi dvorani Cankarjevega doma ob 18. uri koncert združenih izbranih mladinskih zborov Slovenije v počastitev Svetovnega dneva zborovske glasbe, ki nosi ime Potujoča muzika. Gre za bienalno prireditev, ki poteka od leta 2011
KINO spored
v mali in veliki dvorani Hotela Paka
MEDVEDEK PADDINGTON 2
Paddington 2, sinhronizirana družinska komedija, 103 minute (VB, Francija) Režija: Paul King
Slovenski glasovi: Mirko Medved, Aleksander Golja, Tina Ogrin, Blaž Šef, Tinkara Rovšnik, Sašo Prešeren, Nadja Jarc, Rok Kosec, Jaka Vižintin Petek, 15. 12., ob 18.00 Nedelja, 17. 12., ob 16.00 - otroška matineja
OČKA PROTI FOTRU 2
Daddy's Home 2, komedija, 100 minut (ZDA) Režija: Sean Anders
Igrajo: Linda Cardellini, Mark Wahlberg, Mel Gibson, Will Ferrell, John Cena, John Lithgow, Alessandra Ambrosio,.. Nedelja, 17. 12., ob 20.45
VOJNA ZVEZD: POSLEDNJI JEDI
Star Wars: The Last Jedi, ZF akcijski spektakel, 150 minut (ZDA) Režija: Rian Johnson Igrajo: Daisy Ridley, Domhnall Gleeson, Adam Driver, Oscar Isaac, Benicio Del Toro, Mark Hamill, Carrie Fisher Petek, 15. 12., ob 20.00 Sobota, 16. 12., ob 21.15, 3D
Nedelja, 17. 12., ob 18.00, 3D Ponedeljek, 18. 12., ob 17.15
SLOVENIJA, AVSTRALIJA IN JUTRI VES SVET
Komična drama, 116 minut (Slovenija) Režija: Marko Naberšnik Igrajo: Jure Ivanušič, Minca Lorenci, Aljoša Ternovšek, Vlado Novak, Milada Kalezic, Mojca Simonic, Bojan Emersic, Tadej Tos, Simon Šerbinek, Primož Ekart, Julian Rhind--Tutt, Jernej Kuntner, Tjaša Železnik ... Petek, 15. 12., ob 18.30 - mala dvor. Sobota, 16. 12., ob 20.00 - mala dv. Nedelja, 17. 12., ob 19.00 - mala dv.
grad in zabava s Piko Fliko in Tinko Šminko
Sreda, 20. december
13.00 Središče za samostojno učenje Izboljšajmo uporabo pametnih telefonov 14.00 Središče za samostojno učenje
Računalniška pomoč 18.00 Kulturni dom Soštanj
Božično - novoletni koncert učencev glasbene šole
ŠMARTNO OB PAKI
Četrtek, 14. december
16.47 Odhod vlaka z železniške postaje Smartno ob Paki Izlet v Pravljično Celje, Društvo korak naprej
17.00 Mladinski center Šmartno ob Paki -kozolec
Odprtje razstave Kapele in križi, sakralna znamenja v občini Šmartno ob Paki, Muzej Velenje
Petek, 15. december
17.00 Kulturni dom Gorenje
Pravljične urice, KD Gorenje
Sobota, 16. december
9.00 Parkirišče pred supermarketom Mercator Kmečka tržnicai
10.00 MC Šmartno ob Paki - Hiša mladih Kulinarična delavnica za otroke »Po praznikih diši«
Ponedeljek, 18. december
19.00 Knjižnica Šmartno ob Paki Zvočna kopel z gongi
Lunine mene
18. decembra, ob 7.30, prazna iuna (miaj).
in vsako leto na enem mestu zbere boljše slovenske mladinske zbore, hkrati pa spodbuja slovenske skladatelje, da za zbore napišejo izvirne skladbe. Letos sta za to priložnost nastali skladbi Novoletni ples Tadeje Vulc in Naj živi hrup Tineta Beca, ki bosta na koncertu krstno izvedeni. Na dogodku se bo predstavilo 17 mladinskih zborov, v katerih poje približno 500 pevcev. Med njimi bo tudi mladinski pevski zbor OŠ Karla Destovnika Kajuha - Šoštanj, ki ga vodi Metka Berk.
Zarja vabi na koncert
Šoštanj - Pihalni orkester Zarja vabi v nedeljo, 17. decembra, na tradicionalni božično-novoletni koncert. Začel se bo ob 16. uri v športni dvorani osnovne šole Karla Destov-nika - Kajuha.
a bš, mkp
LISIČKA IN DRUGE ZGODBE
7 animiranih filmov brez dialoga za najmlajše obiskovalce starosti 2+, 36 minut Režija: različni evropski režiserji Sobota, 16. 12., ob 18.00 - mala dv. Nedelja, 17. 12., ob 17.00 - mala dv.
KABINET ČUDES
Družinska misteriozna drama, 117 minut (ZDA) Režija: Todd Haynes Igrajo: Millicent Simmonds, Julianne Moore, Cory Michael Smith, James Urbaniak, Damian Young, Patrick Murney Ponedeljek, 18. 12., ob 20.00 -filmsko gledlaišče
Naš čas, 30. 11. 2017, barve: CM K, stran 22
22
OBVEŠČEVALEC
»»^AS
14. decembra 2017
Nagradna križanka Pekarna Skalca
KRUH, BUREK, PECiVO PIZZA
ŠALEK VELENJE
VRSTA VINA IN TRTE IZ PRIMORSKE
ALKOHOL, <1 NASTANE 3RI VRENJU 3ROZDNEG/ SLADKORJA
NaS ČAS
OKRASEK V
ARABSKEM SLOGU
NAPAKA
PRI VODENJU ŽOGE V KOŠARKI
NITAST IZRASTEK NA GLAVI
ANTON PANOV
NaŠ ČAS
GOSTILNIČAR, KRČMAR (POG.)
ANGORSKA VOLNA
SLOVENSKI NOVINAR-ANDREJ
POGLAVAR VOLKOV IZ KNJIGE O
DŽUNGLI
TISKARSKI STROJ
K
LJUDJE ISTE BARVE KOŽE
NAJNIŽJI
PEVSKI GLAS
GRŠKI KOŠARKAŠKI
KLUB IZ SOLUNA
SLOVENSKI POLITIKINGO
VEČERNA PLESNA PRIREDITEV
SESTRA OČETA ALI MATERE
VNETJE SLUZNICE
VNETI DEL TELESA (KNJIŽ.)
JAZONOVA LADJA
IZDELOVALEC TRAKOV
EGIPČANSKI BOG SONCA
GLAVNI TRG
V STARIH GRŠK. MESTIH
LOČEN PROSTOR V
GLEDALIŠ-
, CU__
ČLOVEK Z
VELIKIMI OČMI
JUŽNOAMERIŠKA
ŽELVA, TARTUGA
R
KONJSKI TEK
etiopski plemiški naslov
volovska vprega
zdravilišče
v Črni gori
ZADNJA NOGA PRI ŽIVALI, TUDI SKREK
KESANJE, 3BŽALOVAN JE (KNJIŽ.)
K
VLADIMIR TRUHLAR
PASJA TRAKULJA
O
GARAŽA ZA
AVTOMOBILE
R
PISANA TROPSKA PAPIGA
R
PODSTAVEK, STOJALO, STATIV (STAR.)
OTOK OB ZAHODNI OBALI IRSKE
Pekarna Skalca
Lindi d.o.o.
PE Velenje Šmarška cesta 52 a, Velenje
Tel.: 0590 388 00
Možna naročila po telefonu!
Del. čas - odprto vsak dan v letu!
5.00 - 22.00
Vedno sveže! Sladko, slano in slastno!
kruh • pecivo • pizze burek • štručke rogljiči • krofi
Otvoritveno nižje cene pekovskih izdelkov!
Super ponudba -po super cenah!
Rešeno izrezano geslo pošljite najkasneje do 22. decembra 2017 na naslov: Naš čas, Kidričeva 2 a, 3320 Velenje, s pripisom »Križanka Pekarna Skalca«. Izžrebali bomo 3 nagrade (nakup v vrednosti 10 €). Nagrajenci bodo prejeli potrdila priporočeno po pošti.
Nagrajenci križanke »Osmica«, objavljene v tedniku Naš čas dne 30. novembra 2017, so: Milena Prelog, Kraigherjeva 2, 3320 Velenje; Sabina Kumer, Foito-va 6, 3320 Velenje; Marjeta Stropnik, Podgorje 6, 3320 Velenje. Nagrajenci bodo prejeli potrdilo za uveljavljanje nagrade priporočeno po pošti. Čestitamo!Rešitevgesla:OSMICAVELENJE ŠOŠTANJ
Košarica
trgovin ^ rijaznih ljudi
Prihaja čas. ko v odsevu drsijo slike leta, ki se počasi izteka, in se pred nami odpira lesk leta ki prihaja. Zato Vam želimo, vesele Božične praznike in srečno Novo leto 2018!
J" ^ Komunalno podjetje Velenje 1 ■ ■ -_ r	•	PE ENERGETIKA •	PE KOMUNALA •	POGREBNO POKOPALIŠKA DEJAVNOST •	REKLAMACIJE •	MODRE CONE
Dežurna ŠTEVILKA	QBQ BD 34 BREZPLAČNA ŠTEVILKA
v	www.kp-velenje.si
rečno
Trgovina Košarica Pesje
odpiralni čas:
pon-petek: 8-16 sobota: 8-13
nedelja in prazniki: zaprto
KONCENTRACIJE PM10
V tednu od 4. do 10. decembra koncentracije PM10, izmerjene na merilnih lokacijah v Šoštanju, Skalah, Pesju in na mobilni postaji Šoštanj, niso presegle predpisane dnevne mejne vrednosti.
MEDOBČINSKA INŠPEKCIJA, REDARSTVO IN VARSTVO OKOLJA
obdelava: AMES, d. o. o., Ljubljana
DNEVNE VREDNOSTI PM10
v dneh od 4. do 10. decembra (v mikro-g/m3) op. mejna dnevna vrednost 50 mikro-g/m3 ne sme biti presežena več kot 35-krat v koledarskem letu
RADIO VELENJE
• *
ru a
■ i !
v Zdravniški nasveti,
gosta: Matjaž i, Andrejc, diplomirani t' zdravstvenik iz
Zdravstvenega doma Velenje in Boštjan Čavničar, diplomirani zdravstvenik iz Slovenske Bistrice: Tema: prvi posredovalci
ČETRTEK, 14. decembra
I 6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije; 7.30 Poročila; 7.45 Današnji kulturni utrip; 8.00 Iz policijske beležnice; 8.30 Poročila; 8.45 Policijska kronika; 9.00 Zanimivosti; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 16.30 Poročila; 17.00 Zdravniški nasveti; 18.00 Frekvenca mladih; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje; od 24. do 5.00 SNOP.
PETEK, 15. decembra
I 6.00 Pozdrav in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije; 7.30 Poročila; 7.45 Današnji kulturni utrip; 8.00 Šport; 8.30 Poročila; 9.00 Gospodarski utrip; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 16.30 Minute za kulturo; 17.00 Glasbene novosti; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje; od 24. do 5.00 SNOP.
SOBOTA, 16. decembra
I 6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije; 7.30 Poročila; 7.45 Današnji kulturni utrip; 8.00 Polepšajmo si sobotno jutro; 8.30 Poročila; 9.00 Skriti mikrofon; 9.30 Poročila; Izbor pesmi tedna; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Minute za kulturo; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje; od 24. do 5.00 SNOP.
NEDELJA, 17. decembra
I 6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije; 8.00 Duhovna iskanja; 8.30 Poročila; 8.45 Današnji kulturni utrip; 9.00 Poglejmo v zvezde; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; Čestitke; Nedeljsko popoldne na Radiu Velenje; 16.00 Glasbene novosti; 16.30 Poročila; 17.30 Minute z domačimi ansambli; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje; od 24. do 5.00 SNOP.
PONEDELJEK, 18. decembra
I 6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije; 7.30 Poročila; 7.45 Današnji kulturni utrip; 8.30 Poročila; 8.45 Policijska kronika; 9.00 107,8 Avto moto herca; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 16.30 Poročila; 17.00 Ponedeljkov šport; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje; od 24. do 5.00 SNOP.
TOREK, 19. decembra
I 6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije; 7.30 Poročila; 7.45 Današnji kulturni utrip; 8.30 Poročila; 9.00 Vrtnarski nasveti; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 17.00 Naši kraji in ljudje; 18.00 Lestvica Radia Velenje; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje; od 24. do 5.00 SNOP.
SREDA, 20. decembra
I 6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije; 7.30 Poročila; 8.00 Težava je vaša, rešitev je naša; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 17.00 Vi in mi; 18.00 Rock šok; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje; od 24. do 5.00 SNOP.
ONESNAŽENOST ZRAKA
V tednu od 4. do 10. decembra niso povprečne dnevne koncentracije SO2, izmerjene v avtomatskih merilnih postajah na območju mestne občine Velenje, obč2ine Šoštanj in občine Šmartno ob Paki, nikjer presegale mejne 24-urne koncentracije 125 mikro--g SO2/m3 zraka.
MEDOBČINSKA INŠPEKCIJA, REDARSTVO IN VARSTVO OKOLJA
obdelava: AMES, d. o. o., Ljubljana
MAKSIMALNE URNE KONCENTRACIJE SO2
od 4. do 10. decembra (v mikro-g SO2/m3 zrak2a) mejna vrednost: 350 mikro-g SO2/m2 3 zraka
Naš čas, 14. 12. 2017, barve: CM K, stran 19
14. decembra 2017

OBVEŠČEVALEC
23
mali OGLASI
DEŽURNI telefon za pomoč alkoholikom. Gsm: 041 534 261 (AA)
SAMI brezplačno odpeljemo staro železo, kmetijske stroje, razne peči. Golijan Miladin, s. p., Velenje. Gsm: 040 465 214.
STIKI-
POZNANSTVA
ŽENITNE ponudbe za različne starosti, zahteve iz vse države. Leopold Orešnik, s. p., Dolenja vas 85, Prebold. Gsm: 031 836 378 ali 031 505 495.
NEPREMIČNINA
ENOSOBNO STANOVANJE primerno za starejšo žensko, oddam v najem. Gsm: 031 74 75 20 STANOVANJE, cca. 80 m2, na Ljub-
nem ob Savinji (Prod 5), v dvostano-vanjski hiši v pritličju, takoj vseljivo, prodam. Cena: 35.000 evrov. Gsm: 040 677 046.
PRIDELKI
JABOLČNIK, domači kis, borovni-čevec, medenovec, več vrst žganja, prodam. Gsm: 041 687 371.
RAZNO
PEČ centralno, rabljeno, litoželezno, prodam. Tel. 03 58 93 279
ŽIVALI
PRAŠIČE za nadaljnjo rejo ali za zakol, težke 80 -100 kg domače reje, prodam. Cena po dogovoru. Gsm: 040 414 360 IZLOČENE plemenske svinje in prašiče težke 70 - 80 kg, prodam. Gsm: 031 447 283
godilo se je...
od 15. 12. do 21. 12.
-	15. decembra 1914 se je v Šale-ku rodil pravnik in zborovodja dr. Anton Korun;
-	15. decembra 1964 je bilo ustanovljeno trgovsko podjetje Ve-letrg - Velenjska trgovina, ki je uradno začelo poslovati 1. januarja leta 1965; poslovanje Ve-letrga je bilo zaradi očitanega monopola v prodaji premoga že po nekaj mesecih prepovedano, podjetje je bilo ukinjeno in priključeno k takratnemu velenjskemu trgovskemu podjetju Bazen;
-	15. decembra 1992 je odstopila velenjska vlada Franja Bartolca, v začetku leta 1993 pa je novi predsednik velenjskega izvršnega sveta postal nekdanji župan Mestne občine Velenje Sreč-
ZAHVALE • OSMRTNICE • V SLOVO • V SPOMIN
Lahko oddate po elektronski pošti ali na sedežu podjetja Naš čas na Kidričevi 2 a od ponedeljka do petka med 9.00 in 12.00.
03 898 17 50 in suzana@nascas.si, epp@nascas.si Naročniki jih objavite ceneje.
ko Meh;
-	16. decembra 1968 je v Mariboru umrl Oskar Hudales, učitelj, mladinski pisatelj, publicist in prevajalec, ki je od leta 1928 do začetka druge svetovne vojne živel in poučeval na šoli v Šmartnem ob Paki;
-	17. decembra 1906 se je v Tržiču rodil direktor Tovarne usnja v Šoštanju Andrej Stegnar, ki je med drugim najbolj zaslužen za izgradnjo planinskega doma v Šentvidu nad Šoštanjem, ki se imenuje po njem;
-	17. decembra 1990 je velenjska VTV prvič poslala »živo« sliko v televizijski medijski prostor Slovenije;
-	sredi decembra leta 1972 je bil v Velenju prvi klubski festival amaterskega filma, na katerem je nagrado strokovne žirije in občinstva prejel film »Rekord« avtorja Staneta Hafnerja iz Velenja;
-	18. decembra 1939 se je rodil glasbenik Franc Delčnjak; v Škalah priredijo vsako leto v njegov spomin Memorial Fran-
Železniška postaja Velenje (Foto Arhiv Muzeja Velenje)
ca Delčnjaka; najbolj znan je po skladbi Čreda v galopu; umrl je 15. novembra 1969;
-	18. decembra 1999 je Planinska zveza Slovenije podelila najvišje priznanje zveze, svečano listino, članici Planinskega društva Velenje Anici Podlesnik;
-	decembra leta 1979 se je prvič predstavil Rudarski oktet Velenje;
-	20. decembra 1899 je bila tehnično pregledana železniška proga Velenje-Dravograd; slavnostne otvoritve ni bilo, le člani
tehniške komisije so si po končanem opravilu v gostilni Rak v Velenju naročili skupno kosilo;
-	v noči na 20. december 1997 je požar zajel ostrešje šoštanjske graščine in ga popolnoma uničil; brez strehe nad glavo je tako začasno ostalo 39 družin;
-	v torek, 21. decembra 1971, so v središču Velenja odprli novo veleblagovnico Nama, kjer je danes Knjižnica Velenje.
■ Damijan Kljajič
DEŽURSTVA
ZD VELENJE
Obveščamo vas, da je tel.: 112 rezervirana za službo nujne medicinske pomoči. Na to telefonsko številko pokličite SAMO V NUJNIH PRIMERIH, ko je zaradi bolezni ali poškodbe ogroženo življenje in je potrebno takojšnje ukrepanje ekipe za nujno medicinsko pomoč. Pogovore na tej številki snemamo. Za informacije v zvezi z reševalno službo kličite na telefonsko številko 8995-478, dežurno službo pa na 8995-445.
LEKARNA VELENJE
Lekarna Center Velenje, Vodnikova 1. Izdaja nujnih zdravil in zdravil na recepte, predpisane istega dne. Ob nedeljah in državnih praznikih je organiziran odmor za kosilo od 13.00 do 14.00, telefon 898-1880.
ZOBOZDRAVNIKI
(Dežurna zobna ambulanta ZD Velenje, Vodnikova 1, Velenje od 8. do 12. ure). 16.12. in 17.12 - Olivera Saveva dr. dent. med.
VET. POSTAJA
Šaleška Veterina, d.o.o.
Tel.: 03 8911 146, dežurni gsm 031/688-600.
Delovni čas ambulante v Velenju, Cesta talcev 35:
ponedeljek - petek od 7.30 - 18.00 sobota od 8.00 - 13.00 Delovni čas ambulante v Šoštanju, Kajuhova 13:
Začasno zaprto.
GIBANJE
prebivalstva
UE Velenje
Porok ni bilo za objavo.
SMRTI
KRAJNC MIRKO, roj. 1936, Velenje, Šercerjeva cesta 11, KOROŠEC ŠTEFANIJA, roj. 1946, Velenje, Tomšičeva cesta 10, ŽURAJ VIKTOR, roj. 1931, Šoštanj, Gaberke 19, ANTOLIČ JOŽEF, roj. 1958, Velenje, Graškogor-ska cesta 4
Z vami v najtežjih trenutkih že več kot 20 let POGREBNE STORITVE
. »USAR«
Vinska Gora 8, 3320 Velenje
041 636 939
www.usar-pogrebne-storitve.com
-	Ureditev dokumentacije -
-	Organizacija pogrebnih ¿VrainOsti
-	Prevoz in ureditev poBjnih
-	Naročilo in dostava cvetja
-	Uredimo vse potrebno za pogreb
-	Možnost plačila na več obrokov brez obresti
Na voljo smo vam
24ur/5kn
u
Komunalno
podjetje
Velenje
Profesionalno in s pieteto poskrbimo za vse potrebno ob boleči izgubi vaših najdražjih
•	Prevoz pokojnika
•	Ureditev dokumentacije
•	Po vaših željah uredimo vse potrebno za zadnje slovo
Brez dodatnih stroškov organiziramo in uredimo slovo od pokojnika pred upepelitvijo.
POGREBNO POKOPALIŠKA SLUŽBA
03 896 44 90 03 896 44 91 24 ur na dan
a i? a>
(V >
á
•Ï S S
Nenehni zdaj	
še mladega poletja,	Umrla je naša mama, babica in prababica
ki ne zori v jeseni.	
Ni »prej«, ni »naj«,	
ne »bo« lesnike štetja	
v neslišni ti premeni.	
	IVANKA NAGLIC
	rojena Mimik, 1923
	Pokopali smo jo v družinskem krogu 7. decembra 2017.
	Zahvaljujemo se Patronažni službi ZD Velenje in negovalkam CSD
	Velenje za toplo strokovno oskrbo.
	Hvaležni smo tudi vsem, ki čutijo z nami.
	Vsi njeni
Naš čas, 30. 11. 2017, barve: CM K, stran 24
V Šoštanju stopnjujejo
«a-.!
Yî
H : i -, i i \ t- i\\ 1 i
m
Danes pride Dedek Mraz
Ob 17. uri ga lahko pričakate v velenjskem kulturnem domu - V soboto zaživi še Čarobna promenada, ki bo vabila do 30. decembra
Velenje, 14. decembra - V čarobnem decembru se je zvrstilo že kar nekaj prireditev za vse generacije, do konca meseca pa jih bodo različni organizatorji pripravili več kot 130. Današnji dan težko čakajo številni otroci iz vse Šaleške doline. Mednje bo po letu dni spet prišel dobri Dedek Mraz. Sprejem mu zaradi slabe vremenske napovedi pripravljajo v kulturnem domu. Z njim bo prišla tudi otroška pevka Andreja Zupančič. Če bo vreme zelo slabo, bodo organizatorji prireditev pripravili v domu kulture Velenje. V soboto pa bo zaživela tudi Čarobna promenada.
S prihodom Dedka Mraza se bo začel sklop prireditev Veseli december, ki ga v vseh treh občinah pripravlja Medobčinska zveza prijateljev mladine Velenje. Pripravili bodo 24 prireditev, na katerih bodo predšolski otroci videli igrico, nato pa jih bo obiskal in obdaril še Dedek Mraz. Obiskali bodo številne krajevne skupnosti in vse tri domove kulture, saj z njimi otrokom in staršem pripravijo pravi praznik. Ker bodo potekale tudi po štiri prireditve na dan, so k sodelovanju povabili tri izvajalske skupine. Gledališka skupina Pravljični dotik iz Šoštanja bo igrala predstavo Čarovnica Mica, Lutkovna skupina As Vrtca Velenje predstavo Didel, didel, daja, Dedek Mraz prihaja, Kulturno društvo Ška-le pa predstavo Podganca išče moža. Letos bodo obdarili 2000 predšolskih otrok, ki bodo dobili knjigo in igračko, Dedek Mraz pa bo obiskal tudi vse vrtce in šole v dolini. Zadnjič se bo dobri mož družil z otroki na otroškem silvestrovanju, ki bo 31. decembra ob 18. uri na Titovem trgu.
Koncerti, nastopi, praznična toplina
Vse to bo tudi letos zaznamovalo druženje na Čarobni promenadi. Kot nam je povedala direktorica Festivala Velenje Barbara Pokorny, kjer koordinirajo tudi vse dogodke v okviru Čarobnega decembra, se bo letošnje druženje na promenadi pred sodiščem začelo s prazničnim sejmom, ki ga bodo
drugim se bodo predstavile šole, vrtci, društva, koncerte pa bodo pripravili tudi Adi Smolar, Čaga boysi, zasedba Panda in še marsikdo.«
Naj spomnimo, da bodo v mali dvorani domu kulture do konca leta vsako soboto dopoldne pripravljali otroške predstave, družinsko praznično predstavo pa pripravljajo v petek, 29. decembra, ob 17. uri. Gostili bodo Lut-
delno postavili tudi na Cankarjevi ulici. V soboto ga bodo odprli ob 8. uri, odprt pa bo do 20. ure. Uradno odprtje Čarobne promenade pripravljajo ob 17. uri. »Na otvoritvenem dnevu bodo čarobno zimsko vzdušje pričarali ulični umetniki v nenavadni veliki krogli in plesalci Plesnega studia N. Obiskal nas bo Dedek Mraz, prvi koncert pa bo pripravil Andrej Šifrer. Vsak dan do 30. decembra bo oder na promenadi zaživel ob 17. in 19. uri. Obljubljamo vrsto zanimivih dogodkov, med
kovno gledališče Ljubljana s predstavo Pepelka. Zadnje dni leta bodo praznično obarvali tudi v Kinu Velenje. Od 25. decembra dalje bodo za otroke in mlade začeli ciklus Filmske iskrice, za odrasle pa bodo poskrbeli s ciklusom Decembrska romantika. Do konca meseca bo tudi kar nekaj glasbenih dogodkov v velenjskih klubih, največji, koncert skupine Šank rock z gosti pa bo v Rdeči dvorani 29. decembra.
a Bojana Špegel
Krajevna skupnost Šoštanj s prireditvami Veseli december 2017 vabi na tržnico prazničnih dobrot, pohod z baklami na Pusti grad, dalmatinski večer in silvestrovanje na prostem
Milena Krstič - Planine
Šoštanj - V Šoštanju praznično razpoloženje stopnjujejo že od konca novembra. Prvi dogodek, ki so ga pripravili, je bila razstava Adventna pravljica v dvorcu Gu-tenbuchel v Ravnah, nadaljevali so s prižigom praznične razsvetljave ter zabavo s Kingstoni in Potepini na Trgu svobode, dvigom adventnih vencev nad Trg bratov Mravljakov in sprejemom Miklavža na Prešernovem trgu.
Krajevna skupnost Šoštanj je lani s Tržnico prazničnih dobrot požela veliko pohval, zato so se odločili, da jo pripravijo tudi letos. Nanjo vas vabijo že jutri, v petek, 15. decembra, od 17. do 21. ure. Ob pokušanju dobrot, nakupovanju in klepetu bo večer praznično začinila glasbena skupina M.J.A.V. s klasično slovensko in tujo zabavno glasbo.
Ko pa se bo v torek, 19. decembra, v
mesto naselil večer, se bo ob 17. uri od Tržnice proti Pustemu gradu začela viti kolona pohodnikov s prižganimi baklami. Lani je bilo pravljično in ni dvoma, da ne bo tako tudi letos. Udeležence pohoda bo na vrhu pričakal praznični pogled na mesto, ob vrnitvi pa jih bosta v svet pravljic popeljali Pika Flika in Tinka Šminka.
Na petkov večer, 22. decembra, bo po Trgu svobode odmeval dalmatinski melos, gotovo pa se bo tu in tam prepletel tudi s slovensko narodno in umetno pesmijo. Dalmatinski večer s klapo Lavan-da in skupinama Eros ter Kvartopirci se bo začel ob 19. uri.
Letošnje praznično dogajanje pa bodo v Šoštanju zaključili z velikim silvestrovanjem na Trgu svobode. V novo leto jim bo s širokim programom narodnozabavne glasbe pel ansambel Stil.

Nova plezalna stena za rekreacijo, vzgojo in treninge
Na Šolskem centru Velenje pridobili 265 kvadratnih metrov plezalnih površin - Naložba vredna blizu 30 tisoč evrov
Tatjana Podgoršek
Velenje, 8. decembra - Na Šolskem centru Velenje so pripravili sprejem za odlično dijakinjo 4. letnika športnega oddelka velenjske gimnazije in vnovično nosilko naslova najboljše športne plezalke v težavnostnem plezanju na svetu za leto 2017 Janjo Garnbret. Ob tej priložnosti so ji čestitali za osvojene zmage, naslov in izrazili ponos, ker je odličen zgled mladim, kaj se z vztrajnostjo, voljo in delom da doseči. V nadaljevanju prilo-
žnostne prireditve pa je v mali telovadnici Šolskega centra Janja skupaj s predstavniki občine, Planinske zveze in Šolskega centra predala svojemu namenu novo balvansko plezalno steno. Vrednost naložbe je bila blizu 30 tisoč evrov, prispevali pa so jih Mestna občina Velenje, Fundacija za šport, Planinska zveza Slovenije, Šaleški alpinistični odsek, Šolski center ter Veplas Velenje. Služila bo dijakom za izvajanje pouka športne vzgoje, začetnikom, rekreativcem, za treninge za zahtevnejše ple-
zalce, tekmovalce ter za vzgojo plezalcev.
Janja Garnbret nam je ob tej priložnosti povedala, da je nova športna pridobitev rezultat skupnih prizadevanj, tudi kančka njenih uspehov, predvsem pa dejstva, da se plezanje razvija in da so za uspehe potrebni boljši pogoji. Izrazila je zadovoljstvo, ker so to prepoznali nekateri in jim to tudi omogočili. Je med dijaki več zanimanja za športno plezanje? »Je. Vedno bolj ugotavljam, da vse več ljudi loči plezanje od alpinizma, tudi zanimi-
vo se jim zdi. Meni je omogočil osebno zadovoljstvo, rast, znam si postavljati cilje in vem, koliko truda, dela je potrebnega za njihovo uresničitev. Pomembna so tudi nova prijateljstva, spoznavanje novih kultur ... Skratka, ima veliko pozitivnih učinkov,« je še dejala Janja Garnbret.
Po besedah Rajmunda Valcla, ravnatelja Gimnazije Velenje, imajo na šoli poleg vodilne Janje v športnih oddelkih gimnazijskega programa še kar nekaj odličnih plezalcev in plezalk. »Poslej se jim ne bo treba voziti na treninge po Sloveniji, ampak
smo jim te z novo plezalno steno omogočili bližje domu.«
Glavni pobudnik za postavitev balvanske plezalne stene je bil nekdanji direktor Šolskega centra Velenje in eden najvidnejših članov Šaleškega alpinističnega odseka Ivan Kotnik. »Leta 1991, ko smo v Rdeči dvorani odpirali eno prvih plezalnih sten v Sloveniji, sem napovedal, da bo to za nekatere odskočna deska do olimpijskih iger, za druge pa mogoče do prvih zvezd. Vse to se danes uresničuje. V tukajšnjem okolju je kar nekaj vrhunskih plezalcev in plezalk, daleč pred
vsemi je naša dijakinja Janja.« Novo pridobitev je označil kot priložnost za Šolski center, saj se bo morda kdo zaradi nje odločil za izobraževanje v programih centra, za Šaleški alpinistični klub pa je novih 265 kvadratnih metrov plezalnih površin priložnost za pridobitev novih ter vzgojo, treninge in rekreacijo članov.
Sprejem za Janjo Garnbret je bil v mali dvorani višje strokovne šole.