List 26. gosp dar i brtnišk m narodn Izhaja jo vsako sredo po celi poli. Veljajo v tiskarnici jemane za celo leto 3 gld. 60 kr., zapolleta 1 gld. 80 kr.,za četrtleta 90kr poâiljane po posti pa za celo leto 4 gld. 20 kr., za pol leta 2 gld. 20 kr., za četrt leta 1 gld. 15 kr. nov. den. Ljubljani v sredo 27. junija 1866 Gospodarske stvari. Besedica zastran košnj e. (Dalje.) Ker nekdaj po ,,Novicah" priporočano klepálo ma- f ^ ML m V> 4% V4 M I j^/ v/ y y ^ ^ f JL V V** HA ^ » • * vr w vi m v < lokdo ima (menda zato, ker je precej drago ga ni tako lahko dobiti), in če ga zato, ker , pa tudi iz navadnih vzrokov tudi ima y 9 da ga malo ali celó ne rabi navada je železná srajca in se tudi dobrih novin ljudjé neradi poprimejo, zato priporočam, staronavadno na- praviti si tako-le: Tnalo (baba) naj je saj ne manj kot 18 palcev dolgo (za moČir- štirikrat teže od bitca, 14 v ktero nata tla še dalje in teže) z luknjo na sredi je vdelana „korenjika", čegar spodnji rob mora biti iz obeh straní nekoliko na golec obrušen, da ne ostaja na trati: kajti to je krivo, da tnalo pri klepanji tako ne- ugodno skače ; spodnji konec naj je rtast (špicast) zgornji širok primeroma 4krajcarskemu kupru (pota- konu); napet kar se dá malo, gladek ko voda y predno ima cepniti iz žganjarske kupice. Bitec y ako je libro y (funt) težek, je skoro najbolji, kakih 5 palcev dolg nekoliko trebušast, na oba kraja s posmuknjenimi a ne živimi robmí v Črto (linijo) ali še manj debelo y črt dolgo y gladko y jedro izdelan. Nasajen naj je na po sredi posnet plosnato okrogel roč. kar je mogoče malo napeto lično palcev dolg, do Ko ima gospodar kosce z dobrim orodjem * pri rokah začne y potem naj je njegova prva skrb y košnja, m kako naj se delo odpravlja. kdaj da se da y kdaj se ima košnj kosiš da ko je veči začeti, je pravi takrat, del trave in detelj UOIO , JW J« V^l V^l da rečem z drugo besedo : kadar si si gotov, da, ako 120 stotov sená na pod spraviš, bodeš mogel tudi 70 stotov otave nakositi. Se vé, da navada je, zlasti po goratih krajih, zeló pozno kositi, potem pa otavo, ki je je malo pognalo, popasti. Pa saj po doseda-njem ravnanji skor tudi ne more drugače biti! Zemlja je tako izpita rodovitnih drobcev, da je pridelek tako Na vprawanje v 1. oddelku tega* sestavka v poslednjih ,,No-vicah": ktere kosé se najbolj ćislajo? odgovorimo to, da J. A. Zeitlingerjeve stajarske so se zmiraj najbolj na glasu: dobivajo se v Ljubljani tuđi v stacuni gospoda Val. in Spir. Pesjaka v glediščinih ulicah blizo mosta. Zalibog! da je res je pravi cas košnj V Vred. mnogo gospodarjev, kteri ne vedó, kdaj da je prva V kosnj Ó a ne slam in ne o ta v a. Kdor caka s kosnjo tako dolgo, da postanej boren y da toliko, kar delo stane o draginji živeža in dnine (žornad) ne vrže našim Ravno zato tedaj in največ zato, ker se senožetim redko gnoj privošči ; treb a trava ocvela, ker takrat ima največ slaj kositi, brž ko je delov se v sebi Kadar začne trava t y redivnih se že re- dilni deli spreminjajo v neko pusto, trdo , leséno stvar laknic" imenovano; v yy čeg napravo rastlina največ rodovitnih drobcev iz zemlje izmolze. Kar pa rastlina iz mlj košno seno pa vzame, tega ona več povrniti ne more Ta tudi ni vredno, da bi se ó imenovalo (Konec prihodnjič.) Gospodarske novice. * N neka rastlina mislij hiki * p a vo 1 B och m Ameriki je daj na tenacissim kteri pam 10 c , da bode spodrinila pavolo. Ta rastlina v Me-(Benito Roerl, véliki posestnik v Sonte coma- do v Mehiki , je prideluje sila veliko) izraste Ijev visoka in dá prejo tako svitlo belo, da beliti treba ni. Dá se debelo presti kakor konoplj ker P» J močna in elastična, se dá tudi tanko presti nategljivosti prekosi kakor predivo, pavola in svila, najboljo rusovsko konopljo in je dvakrat tako močna kakor najbolji belgiško predivo. Vrh tega se dá y m tudi 5 let zaporedama žeti potem novo seje * Skof moravski Anton Ernst naznanja v časniku gospodarske družbe moravske, da 1864. leta so Ijud- v 36 dekanijah imele 796 panjev bčel. * Grof F. Thun, čegar ovce so v razstavi dunajski prejele prvo svetinjo, je iz te razstave enega ovna prodal tako Je za za 600 m ovci za pleme po 300 gold repe skupil 1200 gold. Se vé, da vse te ovce so tistega žlahnega.plemena, ki se imenuje meko pleme, čegar volna je tako fina kot svila. * Brez konj s ke g ne morejo Dunajčanje Mestni odbor je ondašnjemu magistrat poslal biti vprašanje: ali bi se klanje kónj za mesnice v sedanjih okolščinah ne moglo ustaviti? Magistrat je odgovoril da ne. Konjske mesnice so na Dunaji od 1850. leta tacih mesarjev je bilo ta čas; zdaj sta dva v mestu zunaj mesta so 1863. leta 1072 y y y Leta 1862. so zaklali 1198 kónj 1864. leta 1086 1865. leta 742 v mestu; zunaj mesta pokoljejo leto in dan okoli 1000 kónj kar Funt konjskega mesa veljá od 8 do 12 kraj Je dajajo po za klobáse, se prodaj 8C I^iuuwj« po £j IViajUi , ttwt Kadar je drug živež drag kraj gold kože se pro trave in detelje suhljad, dobi malo bolji pridelek kakor je magistrat pravi konjsko mesó, ki je zdrava in tečna slama; kdor pa kosi p rez g o daj, da dodelale redivnega sená, pridela otavo, ki se loci od ravno v tem, da se kosijo rastline, ko niso se ocvetele. lueieJK KčiKur je j^ --------y rastline v cvetji jéd, ubogemu ljudstvu velika dobrota & Tudi brežinah le enkrat je treba gledat * Vređ Ako bi nam častiti nas rojak g. Kastelec ali kdo drug hike poslal izvrstno to seme, hvaležni bi mu bili. Me Vređ 206 letih so se Kakošne so bile letine pisala 66. Od leta 1066 se pripoveduje, da je imelo • ». - i ^ X . i • i iii i i • To damo na znanje posebno zgodovinskemu dru štvu v Ljubljani. Kaj bolj natanjčnega bi utegnile prav leta 1166. ie bila lakota s hudimi ku- povedati mrtvaške bukve matere župnije sv. Petra Ljubljani. v Bu mebko zimo, gami; leto 1266. je bilo silno rodovitno in posebno vina so přidělali mnogo in dobrega. Leta 1366. je přivřelo rja Hlovstvene stvari. mnogo kobilic iz jutrovih dežel, ki so požrle vse, kar je zelenega bilo in so napravile hudo dragino. 1466. leto je bilo mokro in kasno , zato vina malo in še to kislo. 1566. leto je sploh bilo mrzlo in mokro, vendar je bila letina še dosti dobra, tudi vina je bilo precej Dobrovoljna opazka o štajarskem deželnem zakonik«. , da kadarkoli se kdo zagovorniko o una —-------- ~ f ' ;--- J ~ ---- a kislovec je bil. Leta 1666. je trti škodoval Znana reč j slovenskih pravic poteg za ski uradni jezik nemškutarji med drugimi vgovori pokazujejo radi y na mraz (slana) 16. in 17. maja, vendar si je po pozneji te on© slovenske, zlasti pa na neke štajarske občine v Pomurji in Podravji, ktere so, pravijo, zavrnivsi slo- Dovolj stanovitni gorkoti dobro opomogla in sicer tako, da so -------^---------j-,----- přidělali obilo dobrega vina. Leta 1766. je zima bila vensko prestavo prosile za nemške zakonike zeló mrzla; sušca meseca pa je postalo gorko in tako pa bilo že razloženo na vse strani laiu gur&u iu tatr™ j- ----— ---»uaui, odkod izhaj« u do malega srpana; kako ma'° pomembo ima v sebi ta čudni prikazek in je bilo, z veckratnim dežjem vmes ) zato pa je bila tudi letina dobra. Od vélicega srpana do grudna je bila huda suša, tako da ni bilo vode # trgatev pa se je obnesla dobro , da je bilo vina obilo in posebno dobrega. Zgodovinske stvari Spominek Jurija Sigfrida Valvazorja Iz J cerkvi na Ježici čevljg visoka in slednjim napisom poleg Ljublja v sredi tlaka vložena široka kamnitna pio z na- GE ORGII SIGEFRIDI A VAL VAS OR CORPUS HIC TUMULUS ANIMAM, UTI SPES EST, COELUM CAPIT, VIXIT AN. LVÏÏI. M. X. D. XXIII. OBUT XVI. KAL. APR. AN. MDCCLIX. AMICIS DESIDERIUM SUI RELIQUIT SIBI RELICTI DOL ORIS AMANTISSIMA UXOR HOC MONUMENTOM P e. Pri popravljanji cerkvenega tlaka smo ta zanimivi gomilni kamen preč vzeli in .v cerkveno shrambo postavili, da se napis po hoji ljudi ne ogloje. Kako Je se iz dá ta gomilni kamen v tu kaj šnj o cerkev přišel mrtvaških bukev županijske cerkve na Ježici ne pozvedeti. Pravijo, da je bil Juri Sigfrid a Valvasor pokopan na pokopališču nekdanje stare cerkve na Je- žici ko je bila nasa podružničina cerkev županije sv. Petra v Ljubljani. Leta 1787. so pa na Ježici napravili podžupnijo (lokalijo) in kakor mrtvaške bukve govoré, so leta 1784. do 27. listopada leta 1787. še na tukajšnjem pokopališču pokopavali, po tem je pa pokopališče za vso tadanjo poddružnijo bilo napravljeno pri poddružničini cerkvi sv. Jurja v Stožicah, kakor je še zdaj. Na Ježici so pa novo cerkev zidali leta 1800. in zgorej omenjeni gomilni kamen v sredi cerkvenega tlaka iz opek vložili, ker se jim je zdel zanimiv. Veô se tukaj ne dá izvedeti o tem. *) Rodovina slavnega našega zgodovinarja Jan. Bajkarda Valvazorja se je v 16. stoletji iz Laškega na Kranjsko po dveh Vendar pa bodi mi dop to } povedati zastran tega Přišel mi je namrec unidan med roke letošnjega deželnega zakonika in ukaznika za vojvodstvo stajarsko V. izdatek, ki razglasuje deželno postavo od 12. marca 1866. leta zastran nekega pri- stavbenemu redu za Stajarsko, poslovenjeno stavka da če bi se vsi po taki slovnici in v takem jeziku, razglasi prestavljali tako, prošnja za nemške zakone pač ne bi bila tako čudna ! Za dokaz tega naj prepi-šem dva tri odstavke, ne premenivši črke. Na pr 1. „Pri tistih samotnih poslopjih, ki slu- ) t žijo za obrtnijske delavnice, ali rudarjenje in topilnico dopušča se stavitelju (Bauherr!) izvoliti nastavo poslopji sklad in stavbno gradivo pod svoji in zidarskega mojstra odgovornosti zarad zadostojne stanovitnosti kakor tudi zavolj na drobno spolnovljivib varnosti, ki se ukazujejo tako-le: a) naj skrbi, da mora od višjih nadstropji po stopnjicah ognjovarnih v zidanem ohišji se stropom ali s zgornjo svetlobo iz ognjovarnega gradiva, ali s posutim in štukaturanim lesenim krovom zavarovanem, od vsih stranih in brzo odtod ven priti » Ce delavnica ne bi bila popoinoma samotna > naj spoznava gosposka, ki dopust stavbni gré, gledé na daljavo sosedove meje in najbližjih poslopji, stavbne kakošnosti taistih, obširnosti obrtnije in sploh krajnih razmer goče > ako y doklej in s kterimi pogojimi bilo mo- ) varnost stavbne policije o zidanju delavnic uma- nišati. — Parni kotli naj se dalječ preč postavljajo od prostorih, ki navadno vekšo število oseb delà" itd. Ni mi znano , kdo v Gradcu prestavlja deželnega poglavarstva razglase; če je takošen , da utegne kdaj biti iz njega zaslužen pisatelj, prosim ga, naj popraša predno kaj odade v tiskarnico, kterega izmed slovečih Slovencev v Gradcu za svet; slavne štajerske rodoljube pravnike (odvetaike in notarje), ki poznajo in zlasti naj na imenitnost slovenskih postav, pa opominjam deželni zakonik nekoliko pazili, in če tako napako naj- dejO, ua uuuuu^ui uiv/onu ugiaoui ou. jl strani, ne quid res publica destrimenti capiat! na dotičnem mestu oglasili se. Pazimo na vse M. Slovstvo. * SI. ravnateljstvo lavantinskega seminišča kot za-ložništvo in vredništvo „Drob ti nic" vabi na naročbo Valvazorjih preselila, ki sta si bila strica: eden Jeronim drugi J pl. Valvasor. Sinu Jeronimovemu je bilo ime Jernej, ki je bil odbranec deželnih stanov in véliki dav karski pobiravec na Kranjskem, ^B I I H m oče Bajkardov, pa Se 23 druzih otrok, kteremu pa nobenemu ni bilo Juri Sigefrid imé. Morebiti je ta Valvazor naslednik iz druzega kolena (Jan.) ; tuđi pl. Radie v življenjepisu Valvazorjevem ne vé povedati, kdo da je bil Juri Sigf. Valv. Vred. £07 tega Slovencem že od nekdaj priljubijenega letnika ta-kole: „Drobtinice" za leto 1865 so se zeló zakasnile , ker so neugodni dogodki njih vredovanje motili. Zaupljivo se pa vendar obraćamo do njih prijateljev ter prosimo da po obilni naročbi in po priporočenji njim* prav veliko bralcev naberejo. Posebno naj visoko-častiti gospodje duhovniki naznanijo svojim vernim, da si o pravem času naročijo Slovencem priljubljeno knjigo. Priporocajo se te-le „Drobtinice" po misijonskih pridi-gah Slomšekovih, po obširnem popisu slavne božje poti v Rušah s podobo M. B. Ruske. Sploh imajo v vseh ) tako 9 da se predalih mnogo podučivnega in lepega utegnejo Slovencem prikupiti in se po vsej pravici me-riti s prejšnjimi letniki. Sprejmite jih toraj blagovoljno in poskrbite jim mnogo bralcev! > Trdo vezane ve- for. mehko vezane veljajo 90 kr. X JLVJ L • y LU^UttV/ V u^aug V V/ IJ C*J \J t/V * Kteri bo? Izvirna vesela igra v 2 činih. Spisal Bogoslav Rogački. Jeretin 1866. „Kteri bo?" je Celji natisnil in založil E. glediščina igra, ki je y ko se J0 9 ker je očitno, da izdajatelj ima glavo in peró za Kteri bo?" je burka polna zdrave sale, ki bode čitateljem našim od tistega časa dobro znana igrala v Celji z veliko pohvalo. Gospod B. Rogački je začel ž njo izdajanje „dramatičnih prveneev." Dobro tako tO. - ,,1^1/CH KJ\J . JU ««i»« «v.v, gotovo dopadla povsod, kjer koli se bode igrala. Pet snubačev se poteguje za eno nevesto, dokler ne izvoli, se vé, da enega: to je jedro igrice, ktera se gotovo bode prikupila vsaki čitalnici. Drobna stvarca pa je tudi krat- kočasno berilo. * „Slavische Blatter", herausgegeben und re- digirt von AbelLukšić. 9. zvezek nadaljuje micni izvirnirni roman „Vera" Hermine Glinske , končuje poljsko ekspedicijo na izhodnjem morji pod Lapinskim popisuje dogodbo z volki v Ukrajni in donaša mnogo prevodov Čeških pesem, ter dodaja drobtinice mnogo- vrstne. *LireSionske, kijo izdaje g. France Gerbec v Pragi, izšel je list tum ergo", „Molitev" za juli mesec. 9 99 nega izhajanja, da „Lira Sv. Alojzi. a Obsega „Tan- Vidi se iz red- 9 Sionska" ni bila prikazen od danes do jutri, ampak da je resna volja izdateljeva izvršiti namen, ki si ga je odločil z izdajanjem cerk-venih pesem; zato pa naj ga tudi iskreno podpira vsak komur je „Lira" na pomoc v pokliču njegovem. 9 Pozdrav in prisega. Posvećeno visokocislani gospé Luízi Pesjak-ovi 21. junija. Najpred začuj pozdrav moj, dom Zvestó ga pošlje sinovsko srcé! Sprej mi ga ti, prekrasna in edina 9 Ki v sebi hraniš drage vse : Ti si svetinja dragega spomina ; eljé 9 In biser naj krasne j vse emlj é Sprejmi tedaj ga, mila majka Slava živila in zdrava Naj hrani Bog te Ko mi pomlád napocila življenja, Obetala je žlahni cvet in sad; Srcé nemirno bilo hrepenenja, Navdajal ga nebeski čut in slad; Al boj mogočni biti strast ne jenja, mnogovrstnih nad Kar mi v obzorji jasnému zašije Naenkrat žarek rajske poezije. 9 Rodi še marveč > Srcé ogre to čudne zdaj toplote 9 Začuti v sebi prej neznano moč Izdramlj rahle 9 blage telgorkote 9 9 Zbudí se v hipu plamen prej spijoč Planiti s srca i skrivne išce pote Potok ognjeni, siloma deroc Zdaj najde jo plamena moc in sila Vse združi skupaj se Donela prvo je na tvoj 9 nastane pesem mila! slavo, Predragi, meni ljubi, krasni dom Spoznam tedaj veselo to postavo, Spozabil jaz se nikdar je ne bom Poklic je moj m pošlo moje pravo, Slaviti tebe, velicastni dom f Spolniti čem ga — toraj naj razlega Po vsem domovji moja se prisega Ne vabi slava me, ki vence spleta, In pevce drage v grobu še časti; Da moja pesem, bratom razodeta > Njih srca vnema delu je budi: To čina slavnega je želja sveta, Ki v prsih vedno zvesto mi gori! Zdaj doni pa, prisega krepka, logom, Grorám in rekam vsem domaćim z Bogom! Josip Cimperman. Ozir po svetu. Potopiš iz Srbije. Letošnj lep Spisal dr. J. Podlisčekov zimo 9 ki Je bila kakor mi „Novice" pripovedujejo, tudi na Slovenskem topli spomladi po dobna, sem potoval v južno srbsko mesto Aleksinac in přehodil sem njegovo prekrasno okrožje. Iz kragujevške doline io namerim čez visoko 9 nino „črni Vrh" proti Jagodinu črnem Vrhu sem že marsikaj slišal in bral; zato mi je bila službena priložnost jako mila, da udarim po grozno slabi poti na- ravnost nikoli ikj DJ Gosta hosta je na vseh stranéh, hile pa nobene Blizo v Pl vendar do neke samotne oštarije. Stop sobo, s „pomozi vam Bog!" pozdravljam; mogi' vseh strani gospodin Al pridem v temno Bog ti pood mi odzdravljajo možki gl kogar nisem razločil, zlasti pri belem dnevu je bila taka tema v sobi polni duhanskeg in ognjiščnega dima, da ji mala papirnata, pa že zaruje vela okenca niso dajala vec svitlobe. Ni tedaj čuda da nisem videti mogel ki so mi tako glasen spodine?" (lep srbsk 9 odzdrav dala. „Ako, Bog običaj, namesti: „kam gres 9 9 da ona možka grla tičijo dá, go- ■ ■ I _ _ t go- podiner") me popraša zdaj z debelim glasom neko Aleksinac po dolžnosti" možko grlo. „ vorim, akoravno iz temne sobe, a nisem vedel za vrata mu dgo ga videl nisem. Rad bi se bil umaknii ljudno lezli, sobo mi Je bilo v DJ1 9 da so mi mravlj 9 tako i po nepn-nogah ta mig se odpró vrata in moj kočijaž stopi v avjvjKj , Ž njim pa pride, n.ao>ui ocui uv«um , buui gazda oštarije v sobo, kteri naji na neko klop posadí in me priljudno popraša: „Izvolite gospodine, vina ili rakije?" kakor sem potlej doznal, tudi Čašo 99 vina 9 mu Z „izvolite, gospodin kave okorajživši se mi ga prinese z odgovorim največo priljudnostj Sčasoma se iz solnca prisedšemu moje oči teme privadijo, da nekoliko vidim po sobi. Na leseni ležnici je ležalo mnogo možkih, ki so lenobo pasli, duhan pu šili kavo Oiu , novu , xakllu aii viuw u omolklim glasom razgovarjali ali vino srkali, in se med seboj z drug so pa na malih stoličih po kotih in ob stenah sedeli. Kdo so ti neznani ljudjé bili, tega ne vem. Al ponoči v njihovem dru štvu v samotni oštarii med temno hosto biti bi si ni- ObV U , V OOUiUliUl v/ovm** uicu kOUJUU uuuiv v»*»»* Wi oi UA kakor ne želel. Tudi moj kočijaž je bil mojih misli Hitro popijeva čašo vina, z Bogom! pa hajd! naprej kviško po gladki cesti gori na planino, s prekrasno bukovo hosto pokrito. Potovaje zopet dobro uro prideva do druge samotne bose in raztrgane fantičke cepljati Srce ostarij v gozdu > Od te ostarij 9 ki akoravno na vrhu črnega Vrh v toplem prideva kmaiu na sneg, kjer je oster sever bril nos mojega kočijaža kakor paprika lep rdeče Kakošen je bil bila na vrhu črnega Vrha, s kterega se prekrasen tega ne vem da je gledal kaki dobri pol pogled na vse strani Srbij odp Videl sem v visoke rudničke planine in lepo pl kisli vodi nad mestom Aranželovcem bil dalj 99 9 v visoko planinsko selo Vukosovac potovaj Venčac" pri lani Po sem teh temnih hostah rudničkih^ pl in posebno po ho stah lepega Venčac-a se je Crni Juri pred Turki skri m ž val čac Turku ijih nje padal. Z rudničkih pl z Ven pri kisli vodi nad Aranželovcem je pricel proti • ^ m . mm m « m m. m * .. â é 1 •j s k o } ktero je kmalu po Srbii razširil vsod Turke iz Venčaca se spustivši in po kakor voda naprej drvivši sekal in gradove gal Ker tako delati vsemu narodu zapovedal ; P« zemlj tjih po 9 J0 kmalu vse izsekal, ili iz zemlje iztiral in njih gra dove požgal 99 pem Venč dničkih planinah na bil k porod srbsk< bode!"*) Pred njenim porodom so Turki prepl bežali in so po mestih: Rudnik 9 din itd Sali-Aga bik" zavetj iskali Rudnik Kraguj 9 Jag Je živel neki 9 zasramovan rni Juri na Rudnik, in vzame mesto : ljo nesramnega življenja tudi „rudnički namen in udari naj prej „rudnički bik" mu je utekel. Pod Venčac-em je Crni Juri kmalu potem tur čina Kúčuk-Alij ; ki Je Beligrada v Rudnik svojemu bratu Sali-Agu „rudnickému biku" z veliko vojsko na pomoc hitel, v Kragujevac podii 9 odkodar moral kmalu v Jagodin in odtod zopet bežati v Beligrad, od kodar je přišel Po visoki, sneženo-beli strašno mrzli glavi črnega Vrha gredé oziram se na vse straní svetá u v gradu se mi pokaže lepo šilasti, kranjski Srnami gori podobni hřib „Avala Pod mojimi nogami pa se raz- grne lepa, neskončno dolga in veliki širjavi s hribi zagrajena plodna ravnina prekr M sem celo uro po vršini, takrat z debelim snegom po kriti A.HU , grOZnO ailíáii y uu uoncga OCYI krasnega črnega Vrha, čeravno mi mrzli od ostrega severja briti govern vroče bilo > da v sem se potil podnožj pre nje dalj se mi pok Na jugu v grozni v aleksinačkem okrožj nebo kipeči Rtan pri Banj v 9 ki lemu in mastnému slonu jako podob drugi hribje, mali, kakor velikemu, precej debe okoli jega pa ískaj 9 s sivo svojo gla črne vrane in krokarji, živeža gledajo. Pokazal se mi je oče srbskih hribov Kapaonik, m Jastrebac; oba v kruševačkem okrožj z belo kap pokriti Ko sem gledal vse 9 kar se vidi na višim črnega Vrha, ropotam doli po strmi kamniti poti ozkega v čegar globočini planinski potocek, na vse strani žleba 9 zvi- brzega teka naprej šumljá. Ob potoku stojé po JaJe> . - . . - samezni mlini in hiše, kterih je niže doli čedalj Te hiše so raztreseno planinsko selo Stipl a več . s zabolí, kadar vidim brate bežati vetji proti solncu stoji, Bolgarij 9 da si na i v • • sluzij tuj me lep egdar plodne zemlji s krvavimi žuli kruha (Dal. prih.) škem Drobtinice za kratek cas. Tudi nam dober izgled! Listonoša c. kr. okrajne gosposke križ. na Hrva tako pripoveduj Naše gore list' prinese 1858. leta službeno pismo pokojnému župniku (fajmo stru) V. na V. s tem-le naslovom: ,,An das lobliche Gospod župnik, častiti rodoljub, Pfarramt in bere napis pisma, pa ga mirno dá listonoši nazaj rekoč „Dragi moj! tega gospoda Far am t a nimamo v nasi okolici; ta mora biti kak Nemec ali Kočevar, kteri pri nas prnjke pobira ; morebiti je bil tù, pa je potovai dalj odnesi ti pismo gosp. predstojniku in reci mu da v krstnih bukvah ni farnika, ki bi se Faramt ime 9 noval." Tako se godi Listonoša nese s tem sporo čilom pismo nazaj, gospod predstojnik je razumel žup nikove besede in prihodnja pisma so hodila z naslovom Í9 Slavnoj župniji v in brez zamere 9 da Tako postopanje je naravno radnije slovó dajó nemščini ; ne stoji na pravi adresi Davkar in kmet* Davkarski uradnik: Oče Grega, kaj želite? Kmet: Dragi gospod! jez nič, samo da Vi od mene kaj ne želite. Dopisi. V Buda-Peštu 20. rožnika. V. (Dalje.) Zapu Pri Beli- stimo mrtvaško polje ter poglejmo, kaj se zunaj poko pališča godi Na cesti koj pod žaljami več ljudi vo- zovlaka iz kolodvora pričakuje. Stopimo nekaj korakov po cesti do vrh klanca, ter se ravno nad prerovom Potovai (tunelom) ustavimo, skozi kterega se mora splaziti vo- zovlak. Ta prerov ni dolg; vožnja skozi trpi komaj minuto. — Obrnimo se na drugo stran, na kteri bo lukamatija na dan prisopihal. Komaj je moč Čez klanec priti, predno si hlapon na ^drugi strani prerova počne brlizgati na daljno pot na Stajarsko. Tako gren-kega potovanja ni kmalu kje, kakor je med budinskim hodá. Tukaj so namreč budinski grenki studenci; morebiti da tudi v Ljubljani poznate ,,budinsko grenko vodo", vsaj prerovom in Promontorom, za pešca kake uri onim ne bode neznana 9 kterim se želodec in čreva ne izpraznujejo radi ; takim je budinska grenka voda dobra in mngokrat gotova pomoc. Ravnina, na kteri grenki studenci izvirajo (toda ne po celi) je blizo tako velika kakor ljubljansko polje od Smarne gore pa do Ljub- ljane. da zaslediti Grenki studenci pa niso tako na vrhu zemlje 9 sami od sebe tekli, treba jih je bilo naj prej potem so se pa na vec mestih luknje v kterega je Crni Juri leta 1804. sušca meseca Jagodin zemljo zavrtale in vodnjafo napravili, da se grenka in Batočin napadal Crni Juri je, kakor sem rekel, s sela Štipl proti voda iz njih žaga kakor v Ljubljani na národnem (kapucínském) trgu ali pa v Coj zovem grabnu. — Na- Beligradu morivno za divjimiTurki dirjal ; jaz pa grem vadna^butelja grenke vode veljá , ako si jo sam naža-od todi po lepi moravski ravnini v Jagod ni o gas krajcarjev; pri tem se je pa še lahko napiješ, Turku več ne duha ne sluha. Na poti sem srečaval ďa imaš težavo domu priti. Blizo grenkih vodnjakov velika krdela naših južnih bratov Bolg 9 ki so šli (štiren) so tudi nektere krčme za take, kterim se vino iz Turške s svojimi pridnimi rokami in bistro po Srbii vsakdanjega kruha služit bolj prileže kakor grenka voda. Lega tega kraja ni velikém kr- tako vabilna, da bi se trud izplačal, grenko-vodne i/ . . 1 • * . • r» •••V* . « n 1 delu lepih čvrstih fantov videl sem sive starčke na stirne obiskovati. Zanimivejša je pot, ktera od vrh palico se opiraje za njimi krevljati, za njimi pa male, klanca nad Kristininimi žaljami na Bloksberg pelje. Ne ____trpi četrt ure, da se do vrha tega hriba, do nove trd- njave pride. — Tukaj gori pa popotnika res čudapolni Rodila se je spomladi leta 1804. 209 razgled priôakuje. — Ne ves, kam bi se najprej ozrl. pravljajo prostori ranjenim vojakom. Kaj se bode dalje <3e pogledaš nazaj, odkodar si prikoračil, kažejo se ti godilo v naših krajih, bodem ,, Novicam" rad povedal. *) * dan t. m. je ce3. vsi najbliži budinski hribi, v njih podnožji pa, ali prav Na Munah 20. jun. A. K. za prav v podnožji vélikega in malega švabskega hriba, namestnik gospod baron Kellersperg po službi Božji v Kristinino mesto z mnogimi lepimi vrti in poletenskimi Žejanah tudi naš kraj obiskal ter se vec časa tu mudil. domiČi, na desni strani nad Kristininim mestom pa strmi národni šoli je pregledal šolske zapisnike, lepopisne budinski trdnjavni hrib, kterega ob vrhu opasuje močno izglede in precital proste šolarske naloge, ktere so pre- zidovie. Z Bloksberga v Kristinino mesto in v budinsko vzvišenega gospoda jako zadovolile J m <1 i « ^ i . « . _ 9 1 II • v • 1 • • . vzvišenega gospoda jako zadovolile, ker so segale v národno vsakdanje življenje, na pr. kako Munci oglje so segale trdnjavo tako od vrha gledaš, da bi mogel videti, ixaj —------— — -7.— . — se v posamesnih hišah godi, ako bi hiše streh in stro- (krbún) napravljajo? kako ovčji in kozji sir delajo itd. globini med trdnjavinim hribom in Pri obedu pri gostoljubnem gospod farmanu se je pri- ljudno pomenkovalo 0 mnogovrstnih domaćih zadevah kaj ov ne imele. ioksbergom je srbsko mesto razpostavljeno ktero je deloma tudi kakor po stopnicah ob samem Bloks- in popoldan še enkrat se poda v ljudsko^šolo bergu skoraj do tretjega delà njegove višave kakor la- prepriča - " " t da se na tanko, koliko učenci znajo Radostni smo stovčino gnjezdo priíepljeno. Hiše v srbskem mestu v slišali popolno zadovoljnost deželnega gospoda pogla dolini od Kristininega mesta do Donave so na pogled varja 0 nasi stare in še precej prostorne in premožne ; kar pa jih je po hribu, so pa prave bajte. šoli. vem nacrtu osnovane srbskem mestu se marljivo saditi sadonosna drevesa. Pregledal je tudi obcinske po njiho- živahno priporočal Videli smo tedaj drevesnice, ter nahajajo srbské toplice (Kacenbad). Njih sedanji posestnik je kaj krasno topliško poslopje sezidal. — Stopimo tedaj dalje, da se nam pogled na Donavo in v tudi mi, kako iskrena skrb je deželnemu poglavarju za srečo dežele naše. Bog daj mnogo takih za občni blagor skrbnih mož ! Pest razgrne Na marsikteri grič in hrib sem že Iz Senožec 16. junija al ne vem se spomniti, da bi bil še kje za 8. rožnika v „Novicah" med drugim Dopis iz Senožec od pravi : „ Dozdaj laso majnen iruu urasnejsi razgieu uzivai. — Kakor sta imela" itd. Zakaj pa sem jez šel v šolsko poslopje, sem že omenil, je pogled z budinske trdnjave na Do- naj pojasnijo sledeče vrste. 2e leta 1861. so srenjska splezal, tako majhen trud krasnejši razgled užival. predstojništva sklenila, da je treba popraviti podrto kaplanijo. Načrt poprave se je poslal v Postojno okraj - navo in v Pest vrlo mičen, pogled iz Bloksberga pa je caroben. Nizko pod teboj mogočna Donava teče, po kteri parobrodi gori in doli plavajo, se več jih pa na ňemu stavbinemu uradu, ki je po komisijni preiskavi obedveh bregovih, posebno pa na peštanski strani pri odgovoril, da kaplanija je tako slaba, da po raznih po- za kaki leti kraji stojí. Proti severju skoraj pol ure hodá od Bloks- pravilih more samo za silo m berga se dva z visokim drevjem obraščena otoka sko- enega samega kaplana z enim poslom prebivališče biti y raj vštric vidita veči teh otokov se „Marjetni otok" ako se pa stanovanje za oba kaplana napravilo 9 bi imenuje po neki ogerski kraljičini. Tù je nekdaj lepo se mogla kaplanija do tal podreti in nova stavba bi poslopje stalo, zdaj je pa ta otok zabavalisce Pešto- stala 2500 gold. ; to pa nikakor ni svetovati, ker hiša Budincem, posebno ob nedeljah in praznikih. Med stoji na zeló neugodnem prostoru; po takem naj se budinskim pobrežjem in tema dvema otokoma je mnogo za zidanje pripravniši prostor ali pa kje drugod pri-mlinov na ladjah, ktere pa morajo na suho potegniti, pravno in primerno stanovanje poskrbi. Kaplanija se je kadar Donava začne zamrzovati. e pa v Pešt pogledaš z Bloksberga (Je pa vťešt pogledaš z .Bloksberga, kažejo se ti Pa JQ iarno preusiojnisivo c. * r. uKrajueuiu umu u ua- lepo razredene ulice tega mesta, posebno kar jih je na znanilo, da kaplanija se hoče podreti. Vsled tega je avgusta 1863 še enkrat komisijno na tanko pre- „poflikala" in kaplan je ostal v nji. 27. julija 1863 pa je farno predstojnistvo c. kr. okrajnemu uradu na- bila gornjem koncu mesta (v Leopoldovem mestu) in na kraji Donave. Nektera zidanja se od druzih posebno odliku- iskovana, in spoznalo se je, da je kaplanija za stano- jejo zarad svoje velikosti in nenavadne stavbě. Med vanje zeló nevarna in se toraj za drugo stanovanje skr- temi moram omeniti poslopje magjarske akademije koj beti mora. Na to so se pogodili z g. Demšarjem, da nad mostom; koj za tem pa poslopje družbe podonav- °n svoje stanovanje, ki ga ne potřebuje, za 50 gold. JLXCai* 1XJVUVVIXJ "^J ^^ »-»A fJL* j-řvyoAVjpjw VAX KXU KJ\J ^uuuuav -------J ------ ---17 9--O--1-----O skega parobrodstva. Pod mostom se posebno eno novo na ^eto odstopi. Ker je pa to stanovanje zacasno y poslopje od druzih odlikuje zarad svoje višave in nenavadne stavbě, to je, peštanska nova reduta, ktera je, m Se je uaujau, ua iara oupct uuui aguuuictč», oo wuuo moralo za novo kaplanijo skrbeti. Zakaj je moj pred- nadjati da fara sopet dobi zgodnika se bode kakor sem slišal praviti, peštanskemu mestu blizo en se v podrtii ostal, ktere se je pred tako bal 9 mi Na peštanski znano; jez pa se nisem hotel v novo nevarnost staviti. Letos spomladi so srenjska predstojništva spoznala ^ 1 * #• • • i 1 • • • v milijon zlatov stroškov prizadjala. strani je breg Donave z rezanim kamnjem podzidan. Tudi več predmestij, na kterih je drevje zasajeno, se v đa ,za novo kaplanijo je najbolj pripravni županov ma- Peštu vidi, namrec: Elizabetino, Jožefovo in Šeče'nijevo gacin> ker je bliz0 cerkve in ima tudi lep vrt predmestje. — Ako pogled še dalje čez Pešt razpneš, Pa tudi notranja osnova veliko staja ne bo. se bodeš začudil velikanski novi cerkvi sv. Leopolda, je postavljena na 1500 gold. 9 zraven Cena od kterih se bo v se se ooues zauuuu veu&ansKi novi cerovi sv. Jueopoida, ^^«»vijcua gu^u., ^ uwi.x, « ktero že menda kakih 10 let zidajo, a še ni dodelana ; odbilo; je pa streha in zid v prav dobrem stanu, kadar bode pa dovršena, bode najveličastneja stavba sklep so vsi radovoljni in prostoyoljni podpisali; celega mesta in menda tudi cele ogerske dežele 1 v se mu kaj Ta h mi 1 1 pisi se niso ne nabirali ne prosili. — Pot v Senadol je zadeval le reško cesto, za ktero bodo srenje prosile, da Fr. Zgodilo se bode po želji Vasi; naša želja pa so zanimive narodne ali druge važne novice. Vred. al s tem pristavkom, da zadevah ne more nalda-dati, da bi polnile svoj list s celimi „adresami" faranov itd. Pravilo je prav za prav to: kolikor celó veliko škofovsko cerkev v Oatrogonu bi utegnila prekositi ali vsaj ne manj krasna biti, — Za Peštom se se v deželno cesto vzame in se na prošnjo vsa srenjska vidi mestni gaj, ravno tako, kakor se vidi z ljubljan- predstojništva podpisujejo. " skega grada ljubljanski mestni log^ samo da je ljubljanski mnogo veči in z drevjem, bolj zasajen. (Dalje prihodnjič.; . ř Iz Velikovca na Koroskem 22. junija. —a. Rad bi vam iz našega.kraja poslal veliko torbico novic, kje jih vzeti, pa ne vkrasti? Bodite tedaj za danes ** u 9 Po pravilu „audiatur et altera pars se vredništvom o tacih malenkostnih ki z malenkostjo zadovoljni. Hrup vojske, na jugu in severju, se ve, da je segel tudi v našo sicer se pričenja vrstic druzega. Nas gosp vrstic enega, dopisnik iz Senožec toliko ni imel nobenega druzega namena, kakor to, da priporoča varčno tihotno okolico. Tudi pri nas se ze na vso moč na- go s p 0 d a r s t v 0. In to je tudi po naših mislih pravo ! Vred. 210 V Senožecah 22. rožnika. M. — Krompir je osut; drugo delo na polji za sedaj opravljeno in kosnja je tu. Pota so pa taka, da še koz po njih goniti ni varno. Al na en hip se tudi Roma ni zidala! Novi občinski odbor ni še oživěl, stari pa tudi še ne popoinoma v pokoj šel. Ko zaspí, mu z veseljem zapojemo: Re- quiescat in pace! Iz Vrhiiike 23. junija. = Kar je res, je res; naš c. k. okrajni predstojnik gosp. Mulej se je krepko po-tegnil za to, da bi se napravilo v kantonu vrhniškem le 6 velikih občin in sicer 1. na Vrhniki, 2. v Borovnici, 3. v Preserji, 4. v Horjulu, 5. v Polhovem gradcu in 6. v Rovtah. Al žal nam je, da bode deloma trma nekterih sosesčanov, deloma pa občinsjsa postava sama podrla dob*r namen predstojnikov. St. Joštarji hočejo sami za-se biti! In kaj neki so ti Št. Joštarji? Nekoliko raztresenih sel je, kjer stanuje pešica gorjancev malo premožnih in malo omikanih. Revna občina bo životarila, da ji Bog pomagaj. Tudi soseska Crnivrh, ki šteje 3 uboge vasice, hoče samosvojna občina biti! Tako bojo St. Joštarji hodili v Crnivrh, da se pobahajo s tukajšnjimi samosvojci. Bodi Bogu potoženo, da moremo reči, da so naši stari očetje mnogo pametnejši bili od svojih sinov; oni so imeli le občino Vrhniko, Polhov gradée, Borovnico in Logatec. Zdaj se kaže, da jih bode dvakrat več ! Al tega raz-cepljenja ni samo trma sosesčanov kriva; tudi občinska postava je — to se že zdaj vidi — v tem pomanjkljiva, da posebne deželne postave je v to treba, da se dovoli iz razdruženih občin združenje novih. Da pa je mogoča deželna postava, je treba deželnega zbora, kterega morebiti dolgo ne bo, tedaj se na-nj čakati ne more; po takem se Vrd, Mirke in Podgora, čeravno spadajo pod faro vrhniško in si združenja želijo, pa so dozdaj pod občino borovniško bile, z vrhniško pri tej priči združiti ne morejo, zato ker imajo §. 3. zoper sebe. Ali bi tacih zadev ne mogel dovoljevati tudi deželni odbor s c. kr. vlado vred? Cemu v to deželni zbor in toliko zamude? Al se vé, da zdaj še ta postava veljá. Tako je skušnja povsod še le prava učiteljca! Iz Kranja. Zdaj je žalibog vendar le resnica, kar so „Novice" pisale že pred nekimi meseci — gospod dr. Po lak, spoštovani advokat, je umrl in nedeljo popoldne pokopan bil. Pogreb je bil slovesen, kajti zraven mestnjanov naših so ga spremili žlahtniki in znanci iz Tržiča, Radoljce in Ljubljane. Iz Ljubljane. Postavo za požiganje mahu na ljubljanskem močvirji, kakor jo je premenil poslednji deželni zbor, je presvitli cesar s sklepom od 24. maja t. 1. potrditi blagovolil. Prememba ta zadeva spomla-dansko požiganje, ktero je po §. 5. tako-le dovoljeno : „Ako bi se v jeseni zavoljo nenavadnih natornih pri-godkov (neugodnega vremena) ne dalo mahovje poži-gati, tedaj sme komisija za osušenje močirja dogovorno z deželnim odborom požiganje izjemno dopuščati tudi spomladi, vendar pa nikoli ne dalje kakor do 15. maja, ter se morajo spolnovati gori naznanjene odločbe." — Ministerski ukaz od 12. dne t. m. zapoveduje, da se ima prihodnji mesec tudi na Kranjskem začeti druga rekrutba, v ktero so poklicani fantje rojeni 1845. leta in za njimi leta 1844., 1843., 1842. in 1841. Da se lože dobi potrebno število, se bojo za palec (col) manjši mladenci jemali, tedaj tudi taki, ki merijo le 59 dunajskih palcev. Vse druge polajšave za opro- stenje od vojaščine veljajo tudi za to rekrutbo, samo to ne, da bi se pri tej rekrutbi kdo odkupiti ne mogel. — C. kr. deželni poglavar s pozivom od 4. dne t. m. prosi dobrotnike po mestih in po kmetih, naj prebolele vojake ali take, ki so lahko ranjeni, vzamejo na svoj dom, da se popoinoma okrevajo. Oklic ta se glasi tako-le: Nastopila bo neogibna potreba, veliko število bolnih in ranjenih vojakov spraviti v vojaške bolnišnice. Ker pa skušnja uči, da se v bolnisnicab, kjer so bolni in ranjeni nakopičeni, prikažejo nalezljive bolezni, toraj se mora že zdaj paziti na to, kako se bo v okom prišlo tem nesrečnim nasledkom in kako bo treba ravnati, da ne pride preveč ranjenih in bolnih v bolnišnice. Tega se bomo najlože ogibali, ako se bodo preboleli in lahko ranjeni vojaki, ki se dajo prenašati in prevažati, sprejemali v domačo oskrb po deželi. Tukaj, kjer pridejo v prijazna stanišča in na zdrav zrak, tako, da so prav kmalu zmožni za službo domovine; ob enem se bo pa, kolikor je mogoče, tudi odvraćala velika nevarnost, da bolnišnice ne postanejo gnjezda nalezljivih bolezni. Kakor so v vojski 1859. leta mnoge občine (soseske) in posamni dobrotniki pripravljeni bili, ranjene in* prebolele vojake sprejemati in jim dajati živeža in po-strežbe, dokler se niso popolnama ozdravili, tako, mislim, da bode tudi to povabilo, s kterim se danes vpričo-nevarnosti, ktera nam po vojski žuga, zaupljivo obraćam do prebivavcev kranjske dežele, smelo se zanašati na vspešno udeležbo. Gotovo je vec družin, ktere sicer denarja darovati ne morejo , ktere pa po svojih okol-ščinah iz ljubezni do svojega bližnjega rade vzamejo enega ali vec lahko ranjenih ali prebolelih v oskrb, ter jim bodo postregle s čedno posteljo in z zdravo hrano* V marsikteri veči občini se utegne najti kak prostor pripraven za stanovanje vec tacih vojakov, milosrčnost prebivavcev pa bo pripravila potrebno pohišje in ba skrbela za hrano in postrežbo. Ako bi se pri kakem lahko ranjenem ali prebolelem vojaku zdravje shujšalo ali bi se bolezen povrnila, se bo tam , kjer ni nobene bolnišnice, skrbelo za majhne zasilne bolnišnice, posebno v krajih kantonskih gospósk, kjer bo tudi potrebna zdravniška pomoč pri rokah. Sploh-se pa zanesljivo pričakuje od zdravnikov djanska pripomoć , kakor jo zahteva njih poklic in zapoved Iju-doljubja. Tišti dobrotniki in pa občine, kteri se hočejo vde-ležiti tega milosrčnega djanja, naj naznanijo c. kr. deželnemu predsedstvu v Ljubljani ali kaki svoji kantonski gosposki ali ljubljanskemu magistratu število tacih vojakov — razločevaje ali hočejo oficirje ali prostake — ktere prevzeti v stanisče in postrežbo so pripravljeni. H koncu se še opomni, da je c. kr. armadna komanda v Veroni, spoznavši dobroto te naredbe, nazna-nila, da za vsacega vojaka, ki se vzame v osebno skrb, se bode iz vojaškega zaklada plačevalo polno plačilo, kakor je sicer odločeno za vojake, kadar so med-potoma. — Prostovoljcev za „planinske střelce" se je v Ljubljani brž prvi dan (20. dan t. m.) nabralo 102 j oglasilo se jih je okoli 200. Ko se nabere še več denarja, se bojo taki prostovoljci nabirali še v Radolici? v Postojni in Novem mestu. — Predsedništvo c. k. deželne sodnije je ponudila jetnike na Žabjeku za eufanje platna vsacemu, kdor ima starega platnenega perila za šarpije, pa ljudi ne? ki bi ga eufali. Kdor ima take tvarine, naj jo izroči ječarju na Žabjeku, ki platno izvaga in prejem potrdi^ potem pa eufanje izročniku povrne, ako noče, da se ono kar naravnost izroči družbi usmiljenih gospá. — Gospém, ki od hiše do hiše nabirajo milodarov za ranjene naše vojake, je čitalnica ljubljanska po enoglasnem sklepu izročila 50 gold, s tem pri- stavkom v blagi ta namen , naj se ta znesek obrne na pomoč ranjenim, a ne drugim pred začeto vojsko. 211 — Hranilnica ljubljanska se je zopet radodarna skazala. Na prošnjo, ki ste jo si. vodstvu vložile gospá Bleiweisova in gospá E. Eiselnova, kterima so bile v nabiro milodarov za ranjene vojake odločene gornje Poljane, je namreč hranilnica v ta namen darovala lepi znesek od 500 gold. Gospodje uradniki hra- nilnicini so pa še posebej dodali 43 gold. 20 kr. — Konec šol v Ljubljani bode 15. dne prihodnjega meseca. — Dopolniti imamo imenik v poslednjem listu ime- novanega novega muzejnega odbora s tem, da za denarničarja je bil voljen gosp. A. Dimic. — Prihodnjo nedeljo (1. julija) poje v trnov-ski cerkvi pri sv. maši ob 9. uri dopoldne slavnoznani pevski zbor čitalnice naše pod vodstvom gosp. Fabijana. Pela se boKempterjeva maša v D-dur z orglami. — Občespoštovani gosp. Luka Jer an je po dol-zem potovanji se srečno iz Carigrada po morji pripe-Ijal v Trst in odtod po železnici domu zdrav in vesel. — Iz odbora „Matice" smo za razglas sprejeli sledeče Naznanilo Matice slovenske. Zgodovina slovenskega naroda je dovršena. Konec tega tedna se prične razpošiljati g. poverjenikom z vljudno prošnjo, da jo blagovolijo razdeliti udom po imeniku, kterega s to knjigo vred prejmó. Udje imenik dobé s „koledarjem" in „društvenim poročilom" meseca septembra. Po 10. §. „Mat." pravil morajo družbeniki sami plačevati stroške za pošiljanje društvenih knjig, toraj jih prosimo, da g. poverjenikom povrnejo poštnino. Precej po razpošiljatvi prične se ta knjiga razprodajati po Čitalnicah in bukvarnicah, kjer bode veljala 60 kr. ; naj se toraj pri tajništvu kmalu oglasé sl. národně ci-talnice in bukvarji, kteri jo hočejo prodajati , ter naznanijo, koliko iztisov da želé přejeti; 8 kr. provizije se jim zagotovlja pri vsacem prodaném iztisu. V imenu odbora Matice slovenske v Ljubljani 25. junija 1866. Dr. Lovro Toman, prvosednik. Anton Lésar, odbornik in tajnik. „Zukunft" in dolžnost Slovencev. Kratke pameti je in celó nezřel politikař, kdor misli, da se kteri narod more omejiti s kitajskim zidom, da drugi od njega nič ne izvedó in on od druzih nic. Tem bolj piškava pa je taka misel, ako je narod še dalječ od tistega stanja, da more o sebi reči: „moja narodnost je dogotovljena; vsakdo njene pravice přiznává v vsem." Dokler tega ni, ima narod vedno bojevati duševni boj , da naposled pravica obveljá. V to pa je treba pomočnikov na bojišču in sicer pravdosredni-kov v različnih jezicih, da se resnica razlega na desno in levo. Kakor „Triglav" in „Draupost" na ožjem prostoru zagovarjata pravice Slovencev, tako na širocem polji v prestolnem mestu carevine naše časnik „Zukunft." Ta časnik je med vsemi novinami edin boritelj za pravo slovansko na Dunaji; iz Dunaja hodi v vse dežele avstrijske, da tù oznanuje resnico in pravico, in to je toliko potrebniše ondi, kjer nimajo nemškega lista, ki bi kosmatim nemškutarskim ušesom resno besedo povedal, kadar je treba. Zato je dolžnost Slovencev, da vsi, kterim srce bije za domovino in ki nemško besedo razumejo, z naročilom podpirajo „Zukunft", da se brez skrbi more zdržati krepka. Vprihodtíje bojo vse 4 straní vsaki dan polně novičine tvaríne in pridne oglasiteljce vsega, kar se važnega po svetu godi na bojišču sever-nem in južnem in sicer po svetu na polji političnem, narodno-gospodarskem, slovstvenem itd. Za četrt leta veljá „Zukunft" 3 gold. 50 kr., na mesec dni 1 gold. 30 krajc. Vsak dan se more na novo naročiti, komur je drago. Na Laškem se je začela vojska. Leta 1859. so bili Talijani srečni 24. junija v boji pri Solferinu ; mislé, da jim bode sreča zopet tako mila kakor pred 7 leti, pričeli so v spomin onega dneva tudi zdaj 24. dne t. m. vojsko, — al spodletelo jim je. Iz pisma, ki ga zdolej naznanimo, se vidi, da je laški vojskovodja Lamarmora v pismu od 20. dne t. m. napovedal naši armadi vojsko v 3 dneh. In blizo tako je tudi bilo. Iz Veron e je'že 23. dne t. m. od vojskovodja naše armade došla novica, da so sovražnikove čete tisti dan po polnočí, 12 ur pred pretekom napovedanega obroka, na več mestih udarile čez reko Min či o (ki meji našo Italijo), druge sovražnikove čete pa so tudi isti dan prestopile doljni Pad. In 24. dne t. m. ob 10. uri ponoći je nadvojvoda Albrecht iz glavnega stana v Zerbari že poslal sledečo naznanilo: Naša vojska je danes zjutraj prav zgodaj planila iz zašancanega tabora pri Veroni in je posedla vse višave St. Avgustina, Sone in Sommekampagne, na ktere se ni še vlegel sovražnik, in je, okrenivši se proti jugu, napadla talijansko armado. Po hudi bitki in veliki zgubi je naša armada na vseh stranéh sovražnika nazaj potisnila. Naposled smo z naskokom vzeli višavo Kustoca (Custozza) imenovano, in zato imenujem prvi ta boj „boj pri Kustoci." Vsa krdela borila so se z nenavadno hrabrostjo; zajeli smo mnogo topov in vjeli okoli 2000 talijanskih vojakov. — Iz tega kratkega na-znanila se vidi, da je pri Kustoci bila krvava bitka. Koliko jih je smrt storilo na sovražnikovi strani, koliko na naši, koliko jih je tù, koliko tam ranjenih: to vse se danes še ne vé. Ker talijanska armada ni nič opravila , se je čez Minčio zopet umaknila nazaj. Ce tudi se je morebiti v tej bitvi prelilo mnogo krví na naši strani, veliko veliko vredna je naši armadi že ta zavest, da je vojsko začela s zmago. — Kaj delà Garibaldi s svojimi prostovoljci in kaj namerava, še nikjer ni duha ne sluha, ker to, kar „Moniteur" pripoveduje, da bode predrl skozi Tirole in bavarski armadi na-gajal, precej je neverjetno. Toliko iz bojišča na jugu. — Naj zdaj še povemo , kaj se je na laški strani godilo pred začetkom vojske: Tudi kralj talijanski je, kakor je drugej navada, razposlal svojemu narodu razglas, kterega s tem zacenja, da pravi, da je minulo 7 let, ko je Avstrija na laške države udarila. „Jez sem zgrabil orožje, da branim prestol, slobodo svojega naroda, čast in imé talijansko, in se borim za pravo naroda talijanskega. Zmaga se je nagnila na stran pravične stvari, tako, da smo skor celo Italijo rešili ; al viksi razlogi so nam branili, da nismo oslobođenja dovršili do konca. Ena najplemenitejših dežel ostala je v rokah Avstrije. Vendar nismo iznova hotli begati sveta. Začeli smo notranja delà dovrševati, javnemu blagru izvore odperati itd. Al Avstrija se je iznenade na naši granici začela jačiti in žugati nam z neprijateljskim obnašanjem. Na to nepravično izazvanje odgovarjam zdaj s tem , da vnovic primem za orožje, a vi ste dali lep izgled, da ste tako hitro in tako navdušeno prihiteli v vrste armade in krdela prostovoljna." Potem pripoveduje razglas, da bi bila Italija rada šla v vladarski zbor, al da ga Avstrija ni hotla, in potem sklepa tako-le: „Talijani! Vlado države izročujem kraljeviću Karignanu in primem za meč od Goita, Pastrenga, Palestra in sv. Martino. Duša mi pravi, da bodem izpolnil, kar sem prisegel na grobu svojega velikodušnega očeta. Se enkrat hočem biti prvi vojak talijanske samostojnosti !" — 212 General Lamarmora je iz Kremone nadvojvodu Al- secev vkup sedí brechtu, vojskovodju naše mciuuuo u « v» » vj » w» tu- www. »»»j, ovui, pa o o uiu ui upiuvu ne o zauevau armade na Laškem, 20. dne avstrijskih v obče, ne o zadevah druzih narodov, ki se *m m 1 • t a • V » • 1 • ~ « A / V se • v nic ni pravil ne o zadevab t. m. napovedal vojsko tako-le: Mnogo stoletij je av- prištevajo kroni ogerski. Samo bah ne strijsko cesarstvo krivo razcepljenja, sužnosti duševnih ako Magj ar Világ" koledva dunajsk vladi • v nic in materijalnih nadlog na Laškem. Danes je narod se- mora Ogerska Avstrii žrtovati v sedanji stavljen; Avstrija ga ne přiznává, ker ne neha tlačiti saj pomislil, da izmed 170.000 vojako našo najplemenitejšo pokrajino, in iz nje zidati veliki Ogerska, je Magj > 7 e 1 j á koliko se i vojski ) tabor tJJ/tbUI&UilCjOU , * ^ O " • — «J J« >"-»• « J « i. \j v 1C 70.000 , da se našemu obstanku grozí. Vsi nasveti vlad je, ki niso Magjari, ampak drugi narodi »jvj., im ki jih naj bi dá 100.000 jih louui , ci» oo uaooiuu » • — nič niso pomagali ; zato se je vzdignila zdaj vsa de- žela itd. Vojska se začne o dneh piše laški voj- skovodja dalje — ako bi pa ta obrok nadvojvodu ne bil po volji, najmu dá to na znanje. —Iz severnega bojišča nimamo še nič povedati o vojski s Prusom (Prajzom). Pruska armada se razprostira brez naspro- tovanja po Saksonii, Hanoveranskem itd., in je poslednji čas tudi na vec krajih predrla čez mejo česko (pemsko) (bere se, da v reichenberškem okraji stoji tudi to ji je bilo lahko, ker se 60.000 Prusov) dosihmal nikjer ni nobeden zoperstavljal. Pa kako je to, da vojskovodja Benedek odlašča boj tako dolgo in dopušča Prusom, da rogovilijo tako predrzdno povsod ? Odgovor na to ni težak, kakor dunajski ,,Militar-Ztg' pravi. Moder vojskovodja mora čakati, da so z d r u- Žene V OC QUO , ai XUJ»JW i VJ. UM OU HMOUlttH J MA srednje nemške države niso do zadnje ure ver-jele, da bode vojska, in južno-nemške države so bile tako osupnjene po napovedani vojski, niso bile v stanu, da bi se bile same branile! Kadar pa bojo vsi nemški zavezniki na boj pripravljeni in drug z drugim v zvezi, takrat se bo začel krvavi boj vse sile ki imajo udariti na sovražnika da V se toliko Ui Ug IÂ Ui UglUi T dJVXJAJA f wv/ J in brž ko ne na pruskem Slezkem. — Tudi kralj pruski Vilelm je (18. dne t. m.) k svojemu narodu pred vojsko govoril. V tem manifestu razlaga na dolgo in široko, da Avstrija od nekdaj delà na to, da po- nižala Prusko. Kar je Pruski na korist, je Avstrii na škodo — to je hudobna beseda avstrijska. Pruski kralj ne more trpeti tacega zasramovanja naroda svojega. Potem se skličuje na leto 1813 itd., odvraća od sebe vso krivdo hude vojske, ki utegne priti, in sklepa svoj raz-glas: „Molimo Vsemogočnega, v čegar rokah je osoda narodov in sreča vojske, da nam blagoslovi orožje naše." tem manifestom je bil ob enem izdan razglas, da 27. dant. m. je občni molitvini dan za vso Prusko. Kdor to bere in vé, kako je pruska vlada media štreno, se čuditi mora, da nemške kulturonosne države ni sram y pohlepnost zakrivati s tolikim nepoštenjem! Pariški časnik „Presse" za gotovo trdi, da car ruski je na pismo Napoleonovo odgovoril, da tudi Rusija bode ^lOJJLiV; JL vu^vrviu j viw twvij, xwawíjv pažljivo gledala, kaj se godi na bojišču; če stopi francozka armada na bojišče, tadaj stopi tudi ruska. kteri koli list po- ln kakor „Czas" pripoveduje, da ste si ruska in avstrijska vlada vsaki dan prijazniše. gledamo, povsod vidimo, da deputacija hrvaška v Peštu ni nič opravila in da vsi poslanci so nevoljni zapustili magjarske gospode, kteri ničesa niso pozabili in ničesa celó pravi, da bi se moglo o ob- kar se naučili. „Zukunfť ( našanji nekega magjarskega prvaka kaj povedati dalječ dalječ sega čez meje neparlamentarnega življenja. Ko je deputacija zapustila Pešt, se je podala na Dunaj pred kralja, ter Njih Veličanstvo prosila linija , »vi i»i |iia v ou^iiuomv/ j/iuon» , naj ui oo sklical deželni zbor, da deputacija njemu na- bi se kmali znani kaj je delala 3 mesece v Peštu, a zakaj da je bil njen razgovor brez vspeha. Njih Veličanstvo je pre-prijazno sprejelo deputacijo, al zbor se bode sklical ■ o ugodnem času. — Sliši se tudi, da se bode peštanski deželni zbor razpustil za nekoliko časa, in res brez škode. „Srbobran" pravi po pravici, da je res že vsemu svetu dolgočasen magjarski deželni zbor, ki že 6 me- Raeun dohodkov in stroškov za Slomšekov Op k ske dekanij spominek. Imena posameznih dariteljev Laske, Videmske Idrij zbirke gosp. Pirea se bodo drugokrat oznanila* V Ljubljanski dekaniji so Daritelji prejšnjega računa: darovali sledeči gospodje: Potočnik Janez 2 gld., Šranec Stane 5 gld 1 gld oba na Brezovici oba na Dobrovi Maresič Jožef na Šmarni gori 1 gld., Namre Anton Šmartnu, Malnarsič Jož Kajdiž Tomaž 1 gld., Vidmar Janez. Prijatel Stefan pri sv. Katarini 1 gld., župnik v Polji , Zupin Jožef kaplan^ tamo, vsaki 1 gld.: Mali Va Drobnic And. pri sv. Petru v Ljubij Crnučah, Ravnikar v Rudniku Davorin, GostiŠa Jožef, vsaki 1 gld.; Karun Franc Toman Janez, Tomee 2 gld Ljubljani Peterlin Anton na Igu 1 gld. Y Lpški dekaniji so da župnik v Zalem Logu 2 gold., Skul Valentin rovali : Pintar kaplan v Selcah 1 gold., Remic Primož v Loki, Rome Franc ravnatelj, Jeriha M., Conf. Mon. Horvat Mihael, katehet, Vid mar Jožef, kaplan, Pavlič Andrej, lokalist pri sv. Lennartu f- Mozina Janez v Javorji, Globočnik v Poljanah Rožič Alojzi, Bercic J oba vsaki 1 gold f- Poljanah vsaki 50 kr.; Zagoda Janez na Trati, Dolinar Franc v Leskovici, Ulčar Blaž v novi Oslici, Slibar Mart. v stari Oslici, vsaki 1 gld.; Kramar Frane v stari Loki 2 gld. — V Leskovaki dekaniji so darovali : Polák Edv. 5 gold., Vovk Janez 2 gold., Župan Miha 2 gld., Zagor- jan Martin 50 kr., Kutner Vatroslav 60 kr Leskovcu Albreht Leopold, Bogolin Miha, oba v Studencu vsaki 50 kr Tavčar Anton 2 gold., Železník Janez 1 gold., Šarabon Valent 50 kr Raki; Gasperlin Kaapar na Bučki 1 gold Gra blovic Jožef pri sv. Jerneji 1 gold., Lesjak Janez v Kostanj vici 3 gold., Markic Matija, Vovk Janez pri sv. Križu Rant Mart. v Cirklah, BergantvLovro tudi tam, vsaki 1 gld.; Rebič Franc, Strukelj, oba v Čatežu, vsaki 50 kr vel. Dolini 60 kr Zaječ Andrej v V Novomeaki dekaniji so darovali: Arka Jernej 5 gld., Jelovaek Franc 1 gld., Svetličič Matevž 1 gold Meterc Andrej 2 gld., Kuhel Matija 1 gld. vsi v vNovem mestu; Mejač Anton 2 gld., Křese Jožef 1 gld, oba v Šmihelu ; Bač- •1 t" v» • «r . • . • ^i« . m 1 oplicah, nik Jen PreČini, Martinec Bavtovasi, Skrabec Gruden Jak., podžupnik v Poljanicah, vsaki 1 gold.; Oresnik Jožef v Mehovem 1 gold. 20 kr., Vrščaj Janez v Štopicah, Turk Stefan Brusnicah Skala Jakob pri sv. Marjeti, Henig man Peter, Jerin Jakob pri Beli cerkvi, Rome Jožeř pri sv. Petru, Resek Peter v MirnipeČi, vsaki 1 gld V Mariboru 1. maja 1866 (Dal. prih.) Dr. Matija Prelog, denarničar Listnica vredništva. Gosp. J P. v B: Přejeli 14 „Sveto vidov"; hvala gosp. vredniku in Vam. Pozdrav g. B. in hvala za poslani knjigi. Kursi na Dunaji 26. junija 5% metaliki 57 fl. 50 kr. Narodno posojilo 63 fl. kr. Ažijo srebra 128 fl Cekini 6 fl. 18 kr. kr v Vagá Zitna cena v Ljubljani 23. junija 1866. (Metzen) v novem denarji: pšenice domače 5 fl. 30. banaske 5 fl. 30 tursice 3 fl. 40 sorsice 4 fl. 30. rez 4 fl. 2 ječmena 2 fl. 84 prosa 3 fl. 10. ajde 3 fl. 62. oves 2 fl. 65 Loterijne srečke: V Trstu 23. junija 1866: 75. 39. 12. 47. 8Ï. Prihodnje srečkanje v Trstu bo 4. julija 1865. Odgovorni vrednik: Dr. Janez Blfiíweis. — Tiskar in založnik: Jožef Blaxuife v Ljubljani >