Informiranje delegatov
Piše: Marina Lenarčič, sekretar skupščine  občine Šiška
Z novo ustavo so delovni ljudje in občani dobili ustavno-pravno in dejansko možnost, da enakopravno in neposredno odločajo o vseh bistvenih vprašanjih tako iz svojega delovne-ga in življenjskega okolja kakor tudi o vpra-šanjih najširše družbenopolitične skupnosti, to je federacije. Porok za uresničitev teh pravic je nov samoupravni delegatski skupščinski si-stem, v katerem delovni človek in občan prek svoje delegacije oziroma delegata na sejah zborov družbenopolitične skupnosti samoup-ravno odloča o ključnih vprašanjih družbeno-političnega in ekonomskega razvoja in ima vse možnosti, da tvorno sodeluje pri dograje-vanju našega samoupravnega socialističnega sistema.
Da bi delegati lahko aktivno sodelovali ta-ko na sejah delegacij, konferencah delegacij, na sejah skupin, ki delegirajo delegate v zbo-re mestne in republiške skupščine kot na se-jah zborov občinske, mestne In republiške skupščine, pa je vsekakor eden od zelo bistve-nih faktorjev prav dobro izdelan sistem infor-miranja delegatov.
Pri nas v naši občini si tako izvršni svet kot ostali prizadevamo, da dobijo delegati pravočasno (14—30 dni) in v celoti gradivo za seje zborov. Vendar samo dejstvo, da poskrbi-mo, da delegat prejme gradivo pravočasno, ni dovolj.
Menim, da bi moralo biti gradivo, ki je predmet dnevnih redov sej zborov, napisano predvsem tako, da bi bilo delegatom razum-ljivo. Predvsem bi se morali izogibati obširnih
analiz — treba bi bilo zapisati gradivo kratko, jedrnato in predlagali variantne rešitve, da bi delegati razumeli za kaj gre in da bi se lažje vključevali v proces odločanja o vprašanjih, ki so na dnevnih redih skupščine oziroma zbo-rov.
Postavlja se vprašanje, ali je potrebno, da prejmč sleherni delegat celotno vsebino os-nutka ali predloga zakona oz. odloka. Po mo-jem mnenju bi bilo dovolj, da bi tak predlog oz. osnutek prejeli vsi vodje delegacij, vodje konferenc delegacij, delegati, ki so določeni, da prisostvujejo na seji zborov in delegati skupine, ki delegirajo delegate v zbore mestne in republiške skupščine. Ostali delegati naj bi prejeli le kratko razlago, za kaj se predlaga osnutek oziroma predlog predpisa, kaj se z njim ureja, kakšen je njegov namen in v čem so vzroki za dopolnitev predpisa, kakšna in v čem je razlika med sedanjim in novim pred-pisom, kakšne so pridobitve dolžnosti mate-rialne obveznosti s predlaganim predpisom in podobno. V kolikor bi bilo mogoče naj bi bile rešitve predlagane v variantah, da bi se dele-gati lažje odločali. Tako pripravljeno gradivo bi delegate bolj pritegnilo k razmišljanju in k soustvarjanju. Ce bi delegate zanimala nepo-sredna vsebina predlaganega predpisa, pa bi ga lahko dobili pri vodji delegacije. Delegati trdijo, da jih s preobširnim gradivom za seje zborov preobremenjujemo in nas pri tem celo opozarjajo na varčevanje.
(Dalje na 2. strani)
(Nadaljevanje s 1. strani)
Glede na to, da je gradivo za seje zborov oziroma skupščine objavljeno v celoti (to je po-leg vsega še najcenejša varianta) v glasilu so-cialistične zveze Javni tribuni (naklada 24.000), je s tem omogočeno, da se z gradivom za seje zborov skupščine seznanijo poleg delegatov še ostali občani in delovni ljudje v občini. Ta način informiranja nudi široke možnosti, da dajejo občani in delovni ljudje iniciativo pri reševanju posameznih problemov, da se vklju-čujejo v razvojni proces s svojimi sugestijami, predlogi in pripombami.
Prve izkušnje pri nas so pokazale, da ne-katere delegacije in konference delegacij, ka-kor tudi skupine za delegiranje delegatov v mestni in republiške zbore, z veliko mero za-vzetosti in odgovornosti proučujejo gradivo za seje zborov, da dajejo objektivne pripombe, predloge in stališča in da zadolžujejo svoje delegate, da prenašajo sklepe delegacij na se-je zborov. Je pa nekaj delegacij, ki se zgolj formalno sestajajo, da določijo delegate za se-jo zbora, o gradivu za sejo zbora pa manj po-globljeno razpravljajo ali sploh ne. To so si-cer šele prvi koraki, vendar se moramo takoj ob začetku delovanja tega sistema zamisliti, zakaj se nekatere delegacije oz. delegati ne zanimajo — kaj je temu vzrok? Preobširno ali premalo razumljivo gradivo? Nepravilni pri-jemi vodij delegacij in podobno? Menim, da je nujno, da prisluhnemo željam in zahtevam oziroma kritiki delegatov, da nam povedo, kje so vzroki za njihovo neaktivnost. Nedvomno je, da so morali tako IS kot ostali organi, ki pripravljajo gradivo za seje zborov, za prve seje predložiti predvsem tista gradiva, ki bi sicer že morala biti sprejeta v prejšnjem man-datu skupščine, oziroma gradiva, ki jih po pozitivni zakonodaji morajo predložiti skup-ščini v potrditev ali soglasje. Te teme pa do-stikrat za delegate niso zanimive, čeravno so pristojni organi poskušali predložiti gradivo v kar najbolj razumljivi vsebini. Dosedanji dnevni redi sej zborov naše skupščine so bili precej natrpani in raznoliki, to pa prav zaradi prej omenjene nujnosti, vendar bo treba težiti za tem, da bodo dnevni redi sej zborov krajši in da bodo na dnevnih redih sej zborov pred-vsem teme, ki segajo v življenje in delo ob-čanov in delovnih ljudi. Tako smo imeli npr. prav sedaj, na zadnjem zasedanju vseh zbo-rov izredno zanimivi temi, ki ju je pripravil IS, in sicer informacijo o gospodarskih giba-njih v Ljubljani, o rezultatih gospodarjenja v občini Ljubljana-Siška v I. polletju 1974 in informacijo o problematiki stanovanjske iz-gradnje v Ljubljani in v občini Ljubljana-Siška. K obema informacijama je IS izdelal zelo tehtne in konkretne predloge, o katerih naj bi zbori razpravljali in jih sprejeli.
O dolžnostih, ki jih imajo skupščinski or-gani do delegacij in delegatov v zvezi s pri-pravami gradiva za seje zborov in o informi-ranju delegatov, je bilo že precej povedanega, manj pa o pravicah in dolžnostih delegata. Delegat mora poznati vse pravice, ki mu jih za izvajanje njegove delegatske funkcije na-laga ustava. Vendar pri tem ne sme pozabiti na dolžnosti. Občani in delovni ljudje, ki so delegate izvolili, so jim s tem izrekli zaupanje. Zato mora delegat z vso resnostjo in odgo-vornostjo opravljati zaupane mu dolžnosti. Sleherni delegat je dolžan, da prejeto gradivo za seje zborov prouči, da zbere predloge in stališča v svojem okolju, da predloge posre-duje na sejah delegacij in da končno aktivno sodeluje, kadar je določen na samo sejo zbo-rov skupščine. Vendar s tem njegova naloga ni končana. Delegat, ki sodeluje na seji zbora, je dolžan poskrbeti za povratno informacijo, dolžan je poročati delegaciji o sprejetih skle-pih in stališčih na seji zborov. Da bi delegat nalogo lažje opravil, posreduje sekretariat skupščine zapisnik seje zbora in pregled reali-zacije sklepov vsem delegatom, ki so bili na seji navzoči, vodji delegacij, kakor tudi vodji delegacij OZD, in vodji konference delegacij. Vprašanja delegatov in odgovori nanje pa bo-do objavljeni v vsaki številki Javne tribune, da bodo z njimi seznanjene čim širše množice občanov.