Pise kmet iz ptujskega okraja. Skoraj vsi stanovi se pritožujejo racli sedajnih težkih časov. Zato si usojam tudi jaz kot mlad gaspodar javnosti raztolmačiti naše razmere. Lahko rečem, da nazadujemo vsi mladi gospodarji. Kaj je temu vzrok? Posestva; iki smo jih podedovali po starših, so po prej donašala lep dobiček, ko so se mo gli prodati pridelki za primerno ceno. Zdaj pa je drugače. Priženil ni nobeden izmed nas toliko, kolikor je jnoral šteti dote iz posestva in tako lahko iečem, da smo se vsi zadolžili. Kolikor jili poznam mladih gospodarjev, se sko raj vsem tako godi kot meni. Prodajaii gmo njive, drugi kak gozd ali travnik. zraven tega smo pa še dolžni, da komaj zrr>oremo za obresti. Kje naj dobimo Ea davek, ki je dosti velik, kje so druga plačila? Zraven tega še visi v zraku kuluk in davek na vprežno živilio. Ali ni težak naš položaj ? Kar bi so moglo prodati, gre dostikrat za pre\zitek. Pripomniti je tudi treba, da _o mnog-oteri izmed nas prevzeli zanemarjena polja in travnike, vozove polornIjene, gospodarska poslopja stara ier pokvečena, poleg tega pa šc tudi nekaj Btarega dolga.Evo, sedaj pa naprcdno gospodari! Tak, je naš položaj. Še druga reč nas teži, nimamo namreč delavSkih moči, vkljub tomu, da se čita po časopisih, da je po mestih veliko ljudi brez dela, radi tega, ker bi mnogokdo a^ad prijetno živel, delal pa seveda ni_. Ali pa si tako plačo izgovarja, da mu je sploh dati ne moremo na dcželi. — jTakšen je torej gospodarski položaj nas malih kmetov. Boljše izhajajo seve tisti stari gosDodarji, ki imajo kaj deiiarja prihranjenega. Tako je tudi s ku lukom. Kdor ima denar ali pa delovne moči, lahko plača ali da odslu&iti. Kaj pa naj storimo mi drugi, ki nimamo nc enega in ne drugega? Srečen je tudi ti sti, ki ima devet otrok. Ali naj tudi mi Čakamo te sreče? Bojimo se samo, da je nc dočakamo, če se nam ne bo drugače pomagalo.