Letališče Moškanjci pri Ptuju
3. september
www.polimaraton.si
H^j natakar/ica ^O^ETjA 20H
Poiščiteglasovalni kupon na strani 22!
Po naših občinah Ptuj • Brez mladih v politično brezno anemije
O Stran 5
Ptuj, torek, 5. julija 2011
letnik LXIV • št. 51 odgovorni urednik: Jože Šmigoc cena: 0,80 EUR
Natisnjenih: 12.000 izvodov ISSN 1581-6257
V
Štajerski
RADIOPTUJ
89,8*98,2*l04i3 www.radio-ptuj.si
Kajak in kanu •
Vidovič četrti na mladinskem EP
O Stran 11
Spodnje Podravje • Obratovati začel največji slovenski tobogan
Največja letošnja investicija Save, d. d.
V soboto, 2. julija, je v Termah Ptuj potekal 2. Dan za zaposlene in njihove družinske člane v PS Sava, na katerem je sodelovalo okrog 800 udeležencev, ki jih je pozdravil tudi ptujski župan Štefan Čelan.
Nogomet •
Drava: od evforije do popolne apatičnosti O Stran 12
Kolesarstvo •
Gazvoda na Kitajskem po 3. etapi v rumeni majici
O Stran 13
Združili so ga s podelitvijo donacije Jožetu Pučku iz Term Banovci za nakup dvigala za osemletnega sina, ki trpi za posledicami bolezni progresivne mišičen distrofije, in svečanim odprtjemnajvečjegaslovenske-ga tobogana Tajfun, največje letošnje investicije v Savinem Turizmu, ki je stala 400 tisoč evrov. Kot je povedal direktor Term Ptuj Andrej Klasinc, ki je skupaj s predsednikom uprave Save, d. d., mag. Matejem Na-ratom, opravil simbolični rez vrvice ob predaji investicije v uporabo, je največji slovenski tobogan, ki je speljan s 15-metr-skega večnadstropnega stolpa, dolg 170 metrov in sestavljen iz treh nivojev. V sredinskem, t. i. tajfunskem delu, prehaja do menjave smeri z obroči, po čemer je edinstven v Evropi. Po njem se je mogoče spustiti v dvojnih ali trojnih obročih hkrati, tudi do pet oseb naenkrat. Namenjen je ljubiteljem adrenalinskih doživetij kot tudi družinam.
MG
Foto: Črtomir Goznik
Polenšak • Z izrednega zbora krajanov
Kako bi, da ne bi...
Krajani več vasi, ki spadajo pod okrilje vaških odborov Polenšak in Žamenci, že leta dolgo pošiljajo prošnje in zahteve na svojo matično občino Dornava, naj se vendarle že postavi bazna postaja za mobitel, saj jih je ogromno, ki nimajo signala in ne morejo uporabljati mobilnih telefonov.
Prav vsi, tako tista peščica, ki s signalom nima težav, kot večina, ki je še dandanes brez ali le z občasnim slabim signalom, se strinjajo, da je tovrstno postajo treba postaviti. Se je pa zapletlo okoli lokacije postavitve; po stari slovenski navadi namreč nihče noče takšne naprave v svoji bližini, češ da je hudo škodljiva za zdravje. In prav dejstvo, da se ne morejo dogovoriti okoli lokacije, je botrovalo sklicu izrednega zbora krajanov hribovitega dela občine Dornava. Župan Rajko Janžekovič je nekaj več kot štiridesetim občanom v polenški dvorani gasilskega doma najprej povedal, da je bilo predvidenih pet morebitnih lokacij, kjer bi se bazna postaja lahko postavila; prva je zvonik domače cerkve, na
strehi vaško-gasilskega doma, na strehi doma turističnega društva, na „giričevem" bregu in na strehi osnovne šole. Po pregledu lokacij, ki so jih opravili uslužbenci Mobitela, se je izkazalo, da je najoptimal-nejša varianta cerkveni zvonik, druga možna opcija pa streha osnovne šole: „V ostalih primerili so težave veliko večje, saj bi lahko poslabšali signal tistim, ki ga zdaj imajo, oziroma bi bilo treba postaviti veliko višje drogove, kar pomeni, da bi bilo območje vpliva veliko večje in potem ne bi dobili soglasja sosedov."
Potem je Janžekovič razgrnil še dosedanje poskuse dogovora vodstva Mobitela z domačim župnikom. Kot je bilo slišati, podjetje ponuja žu-pnišču med 120 in 150 evrov
mesečne najemnine za to, da se postaja uredi na vrhu zvonika, domači župnik pa se je na ponudbo odzval z zahtevo oziroma predlogom 500 evrov najemnine mesečno.
O Stran 3
Ptuj • Podpis sporazuma
Za večjo tržno učinkovitost
V slavnostni dvorani ptujskega gradu je bil 30. junija svečani podpis sporazuma o vzpostavitvi Podravsko-ptujsko-ormoške regionalne destinacijske organizacije, ki ni nova administrativna ustanova, ampak zgolj partnerstvo na skupnih točkah, za nekatere skupne cilje, ki jih želi doseči slovenski turizem oziroma turizem na območju destinacij.
Foto: Simona Meznarič
Gre za regionalno destinacij-sko organizacijo, ki bo doma in v tujini gradila skupno destina-cijo skozi štiri geografske tržne znamke in več turističnih pro-duktnih znamk, kot so rimske zgodbe, srednjeveške zgodbe, festivali, izvir življenja, poti kulturne in naravne dediščine, sonce in vino, termalna doživetja in podobno. Geografske tržne znamke so Ptuj - zakladnica tisočletij, Haloze - nazaj k naravi, Slovenske gorice -preprosto čudovite in Jeruzalem Ormož - pravljica sonca. S podpisom sporazuma so se zaključila večmesečna prizade-
vanja za povezovanje lokalnih skupnosti s ciljem skupnega nastopanja na področju turizma, ki pa hkrati predstavlja začetek izvajanja aktivnosti za vzpostavitev organizacijskega in poslovnega modela, ki v prvi fazi vključuje formiranje sveta RDO, nadaljnje aktivnosti oblikovanja integralnih turističnih proizvodov, iskanje novih prodajnih in promocijskih poti ter vzpostavitev in krepitev aktivnosti za promocijo Podravsko-ptujsko-ormoške regionalne destinacijske organizacije.
O Stran 7
Slovenija • Evropska prestolnica kulture 2012
Z obsežnim in raznovrstnim programom
V okviru EPK se bo prihodnje leto v Mariboru in partnerskih mestih odvilo najmanj 277 različnih projektov. Po besedah programskega direktorja Mitje Čandra gre za raznovrsten, a »ambiciozen« program, kar je edino primerno za tako velik in pomemben projekt.
Program je razdeljen na štiri programske sklope, pri čemer so največji in najbolj odmevni dogodki zbrani v sklopu Terminal 12. Ta se bo dogajal v Mariboru na zaenkrat še neznani lokaciji.
Dogajanje se bo pričelo 13. januarja 2012 s premiero skupnega projekta ljubljanske in mariborske opere Črne maske po predlogi slovenskega skladatelja Marija Kogoja in v režiji Janeza Burgerja.
Med večjimi domačimi produkcijami so še predstava Vojna in mir režiserja Tomaža Pandurja v koprodukciji z zagrebškim HNK, opera Urban Tribe zborovodkinje Karmine Šilec, kombinacija modne revije in performansa z ikonami svetovne zgodovine Funeral Fashion Show Dušana Jo-vanovica, slovensko-japonska plesna predstava Avdicija za življenje pod vodstvom Matjaža Pograjca, plesno-gledališki projekt Kult Iztoka Kovača in
mednarodni projekt Plesne izbe Maribor Modul Dance.
V okviru projekta Dvanajst bo Maribor vsak mesec gostil pomembno osebnost z različnih področij, med drugim pesnika Charlesa Simica, filozofa Borisa Groysa in Tzveta-na Todorova, koreografa Jana Fabra, performerko Rebecco Horn, glasbenika Laurie Anderson in Gorana Bregovica, šahista Garija Kasparova, književnika Maria Vargasa Lloso in arhitekta Petra Zumthorja.
Med gostovanji iz tujine velja izpostaviti nemško-nizo-zemskega fotografa Ulaya kot nekakšnega rezidenčnega umetnika EPK, ki se bo ukvarjal z vodo. Gostovali bodo tudi Zagrebška filharmonija z Ivom Pogorelicem, Dunajska državna opera s Figaro-vo svatbo in ruski orkester z ljudskimi glasbili Osipov.
Prav tako bo moč videti transvestitsko predstavo Gar-denija Alaina Platela in Fran-
ka Van Laeckeja, Cabaret New Burlesque iz ZDA, predstavo s konji iz francoskega Versail-lesa, spektakel romunskega režiserja Silvia Purcareteja, japonsko predstavo Toba-ri, komično opero srbskega skladatelja Ivana Jevtica ter cirkuške domislice Jean-Bap-tista Thiereeja, dvojčkov režiserja Miloša Formana in švicarskega dua Zimmermann & de Perrot.
Jan Cvitkovič bo s kolegi iz Hrvaške, Madžarske, Avstrije in Italije spomladi v Mariboru posnel osrednji filmski projekt EPK Omnibus. V projektu Heroji bodo države nekdanjega vzhodnega bloka predstavile junake socreali-stičnega obdobja. Arhitekti z vsega sveta pa bodo pod vodstvom Toma Kovača iskali možnosti razvoja Maribora in partnerskih mest.
Že obstoječi redni dogodki bodo nadgrajeni zasijali v novi luči. Med njimi so Festival Maribor, Borštnikovo srečanje, DokMa, Magdalena, Festival Lent, mednarodni orkester in mednarodno zborovsko tekmovanje, medtem ko bo Spekter zvoka gostil najpomembnejše slovenske komorne glasbenike.
V okviru programskega sklopa Ključi mesta, ki se
Lani več kot petina delovno aktivnih prebivalcev starih 50 let ali več
Decembra lani je bilo v Sloveniji okoli 819.000 delovno aktivnih oseb, od katerih jih je bilo 21 odstotkov starih 50 let ali več, 16 odstotkov pa 29 ali manj let. Med delovno aktivnimi se je glede na leto 2009 povečal delež višje- in visokoizobraženih, zmanjšal pa delež oseb z osnovnošolsko ali nižjo izobrazbo.
Med ljudmi, starimi 50 let ali več je bilo 23 odstotkov vseh moških in 19 odstotkov vseh žensk, med starimi 29 ali manj let pa 17 odstotkov vseh moških in 15 odstotkov vseh žensk. Najbolj množična od petletnih starostnih skupin je skupina 45-49 let, v kateri je bilo 16 odstotkov delovno aktivnega prebivalstva. Po regijah je bil delež delovno aktivnega prebivalstva, starega 50 ali več let, najvišji v zasavski in pomurski statistični regiji (po 24 odstotkov), najnižji pa v osrednje-slovenski in gorenjski regiji (po 20 odstotkov). Najvišji delež delovno aktivnega prebivalstva, starega 29 let ali manj, je bil v osrednji in jugovzhodni Sloveniji ter na Gorenjskem (po 17 odstotkov), najnižji pa v zasavski statistični regiji (po 14 odstotkov). Povprečna starost delovno aktivnega prebivalstva se
ukvarja z reanimacijo mesta, bo v Mariboru potekal regionalni knjižni sejem, zaživela bo alternativna veleblagovnica s poudarkom na socialnem podjetništvu, z lasersko projekcijo bo rekonstruirano srednjeveško mestno obzidje, v sodelovanju z univerzo pa bodo odprli Hišo znanosti s predstavitvijo vseh znanstvenih disciplin.
V Literarni hiši bodo prevajali slovenska besedila v nemščino in obratno. Na Dravi bodo postavili splavarska igrala, po ulicah pa umetelno oblikovane klopi in kioske z ikonami slovenskega oblikovanja iz časa socializma. Pokrajinski muzej Maribor bo postavil na ogled 40.000 kositrnih vojakov, v Veliki kavarni bo več razstav o zgodovini Maribora. Ilustratorka Lila Prap bo pripravila ulično povorko z liki dinozavrov.
Med napovedanimi družbeno angažiranimi gledališkimi projekti so M art dokumenta o slovenskem delavcu, Mati ko-rajža o družbeni razklanosti, Jalova o zanimanju hrvaških parov za umetno oploditev v Sloveniji, Primorc in Štajerka pod mostom po besedilu Toneta Partljiča o priseljevanju Primorcev na Štajersko ter Ponovno povezani o tekstil-
v enem letu ni bistveno spremenila. Konec leta 2010 je bila enaka kot ob zaključku predhodnega leta, in sicer 40,9 leta. Delovno aktivni moški so bili v povprečju stari nekaj manj kot predhodno leto, in sicer 41 let, ženske pa 0,1 leta več kot konec 2009, to je 40,8 leta. (sta)
Slovenski mladostniki danes bolj nagnjeni k tveganim vedenjem
Slovenski mladostniki so danes telesno bolj dejavni kot v letu 2006, a tudi bolj nagnjeni k tveganim vedenjem, kažejo prvi podatki raziskave o soodvisnosti zdravja in vedenja mladostnikov. Vsaj ena desetina mladostnikov svoje zdravje ocenjuje kot slabo, s svojim življenjem pa ni zadovoljna.
Vsaj desetina mladostnikov svoje zdravje ocenjuje kot slabo, s svojim življenjem pa ni zadovoljna. Približno 30 odstotkov mladostnikov je v zadnjem letu doživljalo občutke depresije. Podatki kažejo, da je malo več kot desetina mladostnikov na dieti. Priporočilo glede rednega uživanja sadja dosega 40 odstotkov mladostnikov, zelenjave pa 25 odstotkov. A veliko mladostnikov še vedno izpušča zajtrk, večina jih uživa preveč sladkarij in sladkanih pijač, ob tem pa so tudi premalo
nih delavkah.
Projekt Ulični strip bo napolnil zapuščene prostore v mestu. Postavili bodo štiri odre z glasbo skozi vse leto, Festivalno dvorano na Lentu naj bi spremenili v Klub EPK z vrhunskimi glasbeniki iz Slovenije in sveta. Prav tako naj bi v okviru projekta Mladibor vzpostavili sodoben mladinski center, poseben poudarek bo na svetovnem mladinskem šahovskem prvenstvu, ki ga bo novembra 2012 gostil Maribor.
V okviru EPK bodo posneli dokumentarne portrete režiserja Karpa Godine, pisatelja Draga Jančarja in nogometaša Zlatka Zahoviča.
Poseben projekt so kulturne ambasade, v okviru katerih se bo vsak mesec predstavila ena od držav. Udeležbo so napovedale Finska, Estonija, Madžarska, Španija, Italija, Francija, Nemčija, Velika Britanija, Belgija, Avstrija, Latvija ter Portugalska z Guimara-esom, ki bo leta 2012 prav tako EPK.
Nekateri projekti bodo potekali v vseh šestih mestih, ki sodelujejo v EPK. Med t.i. mrežnimi projekti so razstava izdelkov nekdaj uspešnih slovenskih podjetij, predstavitve kulturno-umetniških
telesno dejavni. V času anketiranja je slaba desetina mladostnikov redno kadila, alkohol pa tedensko uživa 12 odstotkov mladostnikov. Ob tem se je približno 14 odstotkov mladostnikov v zadnjem letu pretepalo vsaj trikrat. O kajenju marihu-ane in spolnih odnosih so spraševali le 15-letnike in ugotovili, da je skoraj četrtina že poskusila kaditi marihuano, 28,5 odstotka pa jih je že imelo spolne odnose. (sta)
Zagreb si bo prizadeval za status
manjšine za Hrvate v Sloveniji
Hrvaška vlada je v sabor poslala mnenje o predlogu sklepov o položaju hrvaške manjšine v sosednjih državah, tudi v Sloveniji. Predlagala je sprejem sklepa, da bo vlada v dvostranskih pogovorih še naprej odpirala vprašanje priznanja statusa narodne manjšine za Hrvate v Sloveniji.
Hrvaška vlada bo, v skladu s prizadevanji hrvaške skupnosti v Sloveniji za pridobitev statusa narodne manjšine, v dvostranskih pogovorih s pristojnimi slovenskim institucijami spodbujala tudi uresničevanje vseh pravic, ki izhajajo iz statusa manjšine v Sloveniji, so še zapisali v sporočilu za javnost po zaprtem delu seje vlade. Slovenska manjšina na Hrvaškem je ena izmed dveh ducatov narodnih manjšin v sose-
društev in glasbenih šol, literarne kavarne, koncerti ljudskih pevcev, pravljični večeri ter filmske delavnice.
Na Ptuju bodo vrhunci ku-rentovanje ter dnevi poezije in vina s številnimi presežki, v Novem mestu družbeno angažirano Mesto Goga, kultur-no-zgodovinska Veleblagovnica Situla, umetniška akcija Človek z bombami ter festival Jazzinity.
V	Murski Soboti napovedujejo nadgrajeni plesni festival Fronta, zbirko iz Muzeja za konkretno umetnost v nemškem Ingolstadtu ter razstavo Odkrito/Zakrito z razmislekom o vratih.
V	Slovenj Gradcu bodo nadalje razvili razstavo domačih in umetnostnih obrti Od ljudi za ljudi, mednarodni laj-narski festival, multikulturni projekt Oživljeni zven preteklosti s skladateljem Hugom Wolfom, kiparski simpozij Forma Viva ter sodobno umetniški projekt Artosfera.
V	Velenju bosta preporod doživela Pikin festival in festival Kunigunda. V Muzeju premogovništva Slovenije bodo postavili Ligijev oder z razstavo Laibach Kunst, na jezeru pa inštalacijo Vodno mesto.
STA (pripravlja: SM)
dnji državi, ki imajo zagotovljene vse manjšinske pravice v skladu z mednarodnimi zakoni. Hrvaško zunanje ministrstvo na podlagi slovenskega popisa prebivalstva iz leta 2002 navaja, da živi v Sloveniji 35.462 Hrvatov, in dodaja, da je 54.079 ljudi v Sloveniji navedlo hrvaščino kot materni jezik. (sta)
SDS na spletni strani zbira predloge za volilni program
V SDS so pripravili predloge protikriznih in razvojnih ukrepov, ki jih bodo javnosti začeli predstavljati v sredo, je povedal predsednik stranke Janez Janša. Program ni dokončna rešitev, pač pa predlog za razpravo, zato bodo ustanovili spletno stran, na kateri bodo zbirali predloge, nato pa ga bodo uporabili kot volilnega. Kot je dejal Janša, se v SDS zavedajo, da ima »barva Slovenije več kot dva milijona različnih odtenkov«, prav toliko je različnih idej, ki jim nihče ne prisluhne.
Zato bodo na spletni strani do razpisa volitev zbirali kritike in predloge na program. Pred volitvami bodo te ideje strnili in izdelali dokončen program, ki bodo na voljo volivkam in volivcem za prihodnje obdobje, je povedal. To je po njegovih besedah v tem trenutku vse, kar lahko naredi SDS, saj trenutno nimajo potrebne moči, da bi naredili to, kar Slovenija potrebuje. (sta)
Uvodnik
Bodo zalegle le najvišje kazni v Evropi?
Nova prometna zakonodaja, ki so jo pričeli izvajati konec minulega tedna, je našo državo postavila pred velik izziv, saj je glavni cilj štirih novih zakonov na področju varnosti cestnega prometa predvsem ustaviti morijo na naših cestah. Pri tem je ključnega pomena, ali nam bo uspelo z naših cest spraviti divjake, vinjene voznike in predrzneže, saj je že danes jasno, da najvišje kazni za najhujše prekrške, denimo 1200 evrov in odvzem vozniškega dovoljenja, zagotovo ne bodo dovolj. Notranja ministrica sicer meni drugače, saj pojasnjuje, da so višje kazni le del svežnja ukrepov, ki so zapisani v kar štirih novih zakonih in jih je več kot dve leti pripravljalo več kot 50 strokovnjak, zato bi morali kmalu učinkovati, saj segajo tudi na področje pravosodja in zdravstva.
A prvi odzivi javnosti so drugačni, saj dokazujejo, da slovensko javno mnenje novi prometni zakonodaji očitno ni naklonjeno. Kar 75 odstotkov vprašanih voznikov je namreč menilo, da nova zakonodaja ne bo bistveno vplivala na večjo varnost v prometu. In ker vsi vemo, kaj se dogaja z zakoni, ki jim ljudje ne verjamejo, bo vsekakor treba storiti še veliko, veliko več, predvsem pa spremeniti že osnovno miselnost voznikov, izboljšati pa bo treba vozniško kulturo ter zmanjšati agresivnost posameznikov med vožnjo.
Dejstvo je torej, da z enimi najvišjih kazni v Evropi še vedno ne bomo storili dovolj, da bi voznike pripravili do tega, da pravil ne bi kršili; da bi torej vozili tako, kot je treba, predvsem pa bolj varno. Da bomo vozili resnično varneje, se moramo tega zavedati, že preden sedemo za volan. Dokler pa bomo na vprašanje, zakaj moramo upoštevati predpise, odgovarjali: zato, da nas na ne bodo kaznovali policisti (kot otroci v eni od medijskih anket), potem od tega zagotovo še dolgo ne bo prave koristi. Zavedati se je treba, da so predpisi zato, da jih upoštevamo, saj bomo le tako v prometu resnično varnejši. Sicer je pripravljen že tudi novi nacionalni program varnosti, ki naj bi v naslednjih desetih letih število smrtnih žrtev prometnih nesreč na slovenskih cestah še enkrat prepolovil, a vprašanje je, če bomo ta cilj dosegli. Kajti letos je do včerajšnjega dne na slovenskih cestah umrlo že 73 udeležencev, kar je 10 več kot v enakem obdobju lani. To je v primerjavi s skoraj dvema desetletjema nazaj, ko smo imeli na leto tudi po 500 mrtvih, sicer bistveno manj, a še vedno preveč. Mnogo, mnogo preveč. Imejte to v mislih, ko se boste v teh poletnih mesecih odpravljali na zaslužen dopust, kajti po podatkih policije se največ prometnih nesreč zgodi prav v avgustu.
Martin Ozmec
Slovenski (ne)politični zemljevid • Tarče in tarčice
Družba za časopisno in radijsko dejavnost Radio-Tednik, d. o. o., Ptuj. Direktor: Jože Bračič. Naslov: Radio-Tednik Ptuj, p. p. 95, Raičeva 6, 2250 PTUJ; tel.: (02)749-34-10, faks: (02) 749-34-35. Dopisništvo Ormož: tel.: 041 287 922. Štajerski tednik je naslednik Ptujskega tednika oziroma Našega dela, ki ga je ustanovil Okrajni odbor OF Ptuj leta 1948. Izhaja vsak torek in petek. Odgovorni urednik: Jože Šmigoc. Pomočnica odg. urednika: Simona Meznarič. Urednik športnih strani: Jože Mohorič. Vodja tehnične redakcije: Slavko Ribarič. Celostna podoba: Imprimo, d. o. o. Novinarji: Dženana Becirovic, Majda Goznik, Viki Klemenčič Ivanuša, Martin Ozmec, Simona Meznarič. Lektorica: Lea Vaupotič. Tajnica redakcije: Marjana Pihler (02) 749-34-22. Naročniška razmerja: Majda Šegula (02) 749-34-16. Transakcijski račun: 04202-0000506665 pri Novi KBM, d. d. E-mail uredništva: tednik@amis.net, nabiralnik@radio-tednik.si. Oglasno trženje: Justina Lah (02) 749-34-10, Jelka Knaus (02) 749-34-37. Sprejem oglasov po e-mailu: nabiralnik@radio-tednik.si. Vodja marketinga: Mojca Hrup (02) 749-34-30; narocila@radio-tednik.si. Marketing: Bojana Čeh (02) 749-34-14, Luka Huzjan (02) 780-69-90, Marjana Gobec Dokl (02) 749-34-20, Daniel Rižner (02) 749-34-15. Internet: www.radio-tednik.si,www.tednik.si,www.radio-ptuj.si Cena izvoda v torek 0,80 EUR , v petek 1,30 EUR. Celoletna naročnina: 106,80 EUR, za tujino (samo v petek) 119,60 EUR. Ta številka je bila natisnjena v 12.000 izvodih. Nenaročenih fotografij in rokopisov ne vračamo in ne honoriramo. Tisk: Delo, d. d. Davek na dodano vrednost je vračunan v ceno izvoda in se obračunava v skladu s 7. točko 25. člena Zakona o DDV (Uradni list 23. 12. 1998, št. 89).
Polensak • Z izrednega zbora krajanov
Kako bi, da ne bi ...
Krajani več vasi, ki spadajo pod okrilje vaških odborov Polenšak in Žamenci, že leta dolgo pošiljajo prošnje in zahteve na svojo matično občino Dornava, naj se vendarle že postavi bazna postaja za mobitel, saj jih je ogromno, ki nimajo signala in ne morejo uporabljati mobilnih telefonov.
Prav vsi, tako tista peščica, ki s signalom nima težav, kot večina, ki je še dandanes brez ali le z občasnim slabim signalom, se strinjajo, da je tovrstno postajo treba postaviti. Se je pa zapletlo okoli lokacije postavitve; po stari slovenski navadi namreč nihče noče takšne naprave v svoji bližini, češ da je hudo škodljiva za zdravje. In prav dejstvo, da se ne morejo dogovoriti okoli lokacije, je botrovalo sklicu izrednega zbora krajanov hribovitega dela občine Dornava. Župan Rajko Janžekovič je nekaj več kot štiridesetim občanom v polenški dvorani gasilskega doma najprej povedal, da je bilo predvidenih pet morebitnih lokacij, kjer bi se bazna postaja lahko postavila; prva je zvonik domače cerkve, na strehi vaško-gasilskega doma, na strehi doma turističnega društva, na „giričevem" bregu in na strehi osnovne šole. Po pregledu lokacij, ki so jih opravili uslužbenci Mobitela, se je izkazalo, da je najopti-malnejša varianta cerkveni zvonik, druga možna opcija pa streha osnovne šole: „V ostalih primerih so težave veliko večje, saj bi lahko poslabšali signal tistim, ki ga zdaj imajo, oziroma bi bilo treba postaviti veliko višje drogove, kar pomeni, da bi bilo območje vpliva veliko večje in potem ne bi dobili soglasja sosedov."
Župnik hoče 500, Mobitel ponuja 100 evrov
Potem je Janžekovič razgrnil še dosedanje poskuse dogovora vodstva Mobitela z domačim župnikom. Kot je bilo slišati, podjetje ponuja župnišču med 120 in 150 evrov mesečne najemnine za to, da se postaja uredi na vrhu zvonika, domači župnik pa se je na ponudbo odzval z zahtevo oziroma predlogom 500 evrov najemnine mesečno. Na tej točki so se vsi dogovori končali, saj se podjetje o takšni najemnini ni pripravljeno pogajati, zato so se poiskale še druge lokacije, ki pa, razen osnovnošolske stavbe, niso primerne. „Odločiti se boste morali sami, kako in kaj. Naše območje za Mobitel pač ni strašno zanimivo, saj nimamo tako velikega števila odjemalcev. Če ne boste
ponudili primerne lokacije, bazne postaje ne bo. Maja so nam iz Mobitela javili, da naj izberemo lokacijo, sicer bomo pač izpadli iz njihovega letnega programa naložb. Hkrati pa je na sedež občine prišlo tudi pismo 24 krajanov, ki so proti postavitvi antene v središču Polenšaka. Torej, kaj boste rekli?"
Prvi se je oglasil Branko Petek, ključar v vaški cerkvi in v imenu župnika povedal, da je slednji res postavil ceno 500 evrov, ampak ne kot edino možno temveč pač kot izhodišče za pogajanja, žal pa se potem odgovorni z Mobitela sploh niso več niti javili: „Dejstvo pa je, da so ponudili 100 evrov mesečne najemnine, na kar pa gotovo ne bomo nikoli pristali!"
Prisotni na zboru pa so se takoj razdelili v večinski tabor tistih, ki so želeli bazno postajo na eni ali drugi lokaciji, in manjšinski tabor tistih, ki sicer niso imeli nič proti njej, a nikakor ne sme biti nikjer v središču naselja. S predlogi, naj se postavi kje izven naselja, saj je hribov dovolj, niso uspeli, saj je župan (po sicer kar nekaj ponavljanjih) povedal, da je za postavitev potrebno gradbeno dovoljenje in torej antena oz. postaja ne more stati kjerkoli. Potem so se začela obmetavanja med krajani samimi; tisti, ki so brez signala, so očitali nasprotnikom antene v naselju, da so egoistični in da so pripravljeni imeti le dobre stvari, kot so pločniki, parkirišča in javna razsvetljava, antene, ki bi reševale težavo večine krajanov, pa zaradi dvomov o negativnih vplivih na zdravje ljudi nočejo.
„Antena že, a na mojem vrtu ne ..."
Sonja Krajnc je povedala, da Mobitel svojih anten načeloma na postavlja na stavbe šol in ostalih javnih zavodov: „Ker so imeli informacijo, da naše podružnične šole verjetno ne bo več, so zato predvideli to lokacijo, ampak naša šola ostaja!" Oglasil se je tudi Vladimir Masten, očitno zelo besen in zagrmel, da je bilo predvidenih lokacija za anteno že v času županova-nja Šegule veliko, zgodilo pa se ni nič, in da antena ne bo v centru Polenšaka, ker je to gosto naseljeno območje
in ljudje ne bodo 'živeli pod sevanjem'.« Njegov izbruh je prekinilo glasno negodovanje večine prisotnih, ki se niso strinjali z njim, zato je dvorano protestno in užaljeno zapustil, Boštjan Matela pa je povedal: „Pa dajte ljudje, videli ste vse rezultate meritev, vaši mobiteli povzročajo več sevanja kot takšna antena. Preberite si enkrat že zadeve, ne pa kar nekaj tolčete na pamet!" Iz publike je bilo nato še slišati, da so tisti s signalom lahko srečni, kaj pa večina ostalih, ki v primerih elemenatrinih ali drugih nesreč ne morejo niti poklicati na pomoč?!
Erika Masten Toplak je odgovarjala: „Vsi tisti, ki se zdaj
oglašate, ne živite v centru naselja, v neposredni bližini šole ali cerkve. Zakaj mislite, so v toliko krajih proti tem antenam?! Saj sem zato, da se antena naj nekje postavi, ampak ne tako, da bomo sevanju izpostavljeni le eni! Pa nikar o denarju - jaz te antene nočem v bližini za noben denar! Ni nadomestila za zdravje ljudi! In zanima me še, koliko ljudi pa je dalo pobudo za anteno, če se že javno objavlja, da jih je 24 proti?"
Župan je povedal, da je bilo prošenj na občino veliko, saj se sicer sploh ne bi ukvarjali s problematiko postavitve, in da na območju živi okoli 875 krajanov, le 24 pa jih je proti: „Če pa že govorite o tem, da
denar ni pomemben, zakaj potem cerkev ne ponudi zvonika zastonj?!"
Razjezil se je tudi Dušan Masten in zahteval, naj se antena postavi drugje, ne tam, kjer živi toliko ljudi ter da občine druge lokacije sploh niso zanimale. Janžekovič je ponavljal, da mora biti za postavitev antene gradbeno dovoljenje in zato ne more biti kar „kje drugje", pripomnil pa je tudi, da navsezadnje on sam signal ima in da antene občina ne potrebuje, ampak jo potrebuje veliko občanov, zato je pač poskušal pomagati, kolikor lahko.
Eden od prisotnih je ob na trenutke burni razpravi mirno ugotavljal, da bi se verje-
tno zelo hitro dogovorili, če bi bili čisto vsi brez signala, tako pa bo precej težje ...
Po dveh urah razprave brez dogovora
In res je bilo: do zaključka dveurne razprave se zbrani niso poenotili; Franc Kuko-vec in Jožef Hojnik sta sicer poskušala pregovoriti udeležence zbora, naj najdejo kompromis, saj večina krajanov nima signala ali pa je ta zelo slab, vendar neuspešno. Ponovno se je oglasil tudi Petek in povedal, da župnišče ni dokončno zavrnilo možnosti ureditve postaje v zvoniku: „Vendar nikakor ne pod pogoji, kot jih zahteva Mobitel!" Župan je na to odgovoril, da se tudi Mobitel ni odrekel možnostim nadaljnjega dogovarjanja z župnikom, a vendarle naj ne pričakujejo, da bo res pristal na kakšno visoko najemnino: „Pa dajte si vsi skupaj že dopovedati, da ni Mobitelov interes tukaj postaviti bazno postajo. To je vaš interes, podjetje pa se je pripravljeno odzvati za primerno najemnino. Ne morete pa zahtevati takšne najemnine, kot se plačuje v središčih Maribora ali Ljubljane, to je menda jasno?! Če bo antena na šolski strehi, najemnina gotovo ne bo višja, kot je v Dornavi, kjer je postavljena v središču naselja v gasilskem domu, namenili pa jo bomo za pokrivanje dela stroškov šole, glede cerkve pa jaz ne morem odločati!
Petek pa je potem le še povedal, da tudi če se župnišče dogovori okoli najemnine, ne bodo dovolili postavitve antene, če bodo proti najbližji vaščani: „Cerkve ne bo negirala pisma občanov proti umestitvi antene v središču naselja. Tako ne bo šlo. Če bodo vsi za, se bomo pogovarjali naprej, sicer ne!"
In ker je bilo že popolnoma jasno, da kompromisnega dogovora ne bo, je župan Janžekovič zbor krajanov zaključil z besedami, da obvezujočega mnenja oziroma dogovora zbora krajanov zaradi prenizke udeležbe itak ne morejo sprejeti ter pozval vse, da glasujejo za to, ali naj se antena postavi (na šoli) ali ne. Od 43 prisotnih jih je bilo 28 za in 12 proti, trije so se vzdržali.
SM
Foto: SM
Ker dogovora med župniščem in Mobitelom zelo verjetno (glede na povedano) ne bo, bo antena (če sploh bo) postavljena na streho polenške šolske podružnice.
Ptuj • Drugi dan zaposlenih PS Sava, d. d.
Družijo jih vrednote, ki jih vsakodnevno živijo
V Termah Ptuj je v soboto, 2. julija, potekal 2. dan zaposlenih PS Sava, d. d., s športnimi in animacijskimi aktivnostmi, povabili pa so jih tudi v rimski tabor, ki se ga je udeležilo okrog 800 zaposlenih iz Savinih družb
Foto: Črtomir Goznik
Predsednik uprave Save, d. d., mag. Matej Narat pa je skupaj z direktorjem Term Ptuj, Andrejem Klasincem, v soboto tudi uradno odprl največji tobogan v Sloveniji.
Ptuj • Mešani pevski zbor DU Ivana Rudolfa
V čast osamosvojitve Slovenije posadili lipo
Dvajseto obletnico osamosvojitve Slovenije so člani mešanega pevskega zbora DU Ivana Rudolfa Breg-Ptuj počastili s posaditvijo lipe, simbola slovenstva, pred domom Društva upokojencev Ivana Rudolfa Breg. Krajšo slovesnost, ki so jo pospremili s simbolno pesmijo, so pripravili 30. junija.
Člani mešanega pevskega zbora DU Ivana Rudolfa Breg-Ptuj so ob 20-letnici samostojnosti Slovenije posadili lipo pred domom Društva upokojencev Ivana Rudolfa Breg
Udeležence je pozdravil predsednik uprave mag. Matej Narat, ki je v tej svoji funkciji prvič govoril zaposlenim. Ob tej priložnosti je poudaril pomen trajnostnega razvoja kot prioriteta in Save kot poslovnega sistema, ki je družini prijazno podjetje, od lani ima popoln certifikat družini prijaznega podjetja. Zaposlene v 28 družbah z več kot 2300 zaposlenimi v podjetjih v Sloveniji, Makedoniji, Srbiji, Rusiji in ZDA, družijo skupne vrednote, ki jih vsakodnevno živijo, še posebej pa v teh kriznih časih. V soboto so ponovno dokazali, da imajo posluh za težave svojih zaposlenih, svečano so izročili ček za 1100 evrov za nakup dvigala za sina enega od svojih zaposlenih. Predsednik uprave Save, d. d., mag. Matej Narat pa
Gre za lutko, ki predstavlja enega izmed izdelkov v okviru Evropskega socialnega sklada (ESS) projekta »Mladinska mreža razvoja raziskovalnih vrednot mladih«. Namen projekta je spodbujanje raziskovalne dejavnosti mladih, CID Ptuj pa v njem sodeluje kot partner. V letu 2011 in 2012 bodo izvedli vrsto aktivnosti, da bi spodbudili razvoj raziskovalnih vre-
je skupaj z direktorjem Term Ptuj, Andrejem Klasincem, v soboto tudi uradno odprl največji tobogan v Sloveniji. Inve-
dnot mladih. Ciljna skupina so srednješolci in starejši osnovnošolci, zato bodo pri tem sodelovali tudi s ptujskimi osnovnimi in srednjimi šolami.
Lutka Samantha je ena izmed zadev, ki jo izvajajo v sklopu tega projekta. Nudi dve meritvi povsem praktične narave in ju lahko pravzaprav naredi vsakdo. Gre za opravljanje meritev glasnosti okolja in sevanja
sticija v ureditev Tajfuna, kot so ga poimenovali, je veljala 400 tisoč evrov.
MG
mobilnikov. Lutka, ki so jo pred nekaj dnevi pripeljali na Ptuj, kjer bo gostovala kot „sodelavka" v Centru interesnih dejavnosti Ptuj, bo namreč pridno merila omenjeni zadevi. Na prsih ima dva merilnika, prvi je ovalne oblike in na zaslonu prikazuje trenutno glasnost okolja v decibelih (dB), ki jo meri v desnem ušesu. Posamezniki namreč lahko preverijo, kako glasno poslušajo na primer glasbo in obenem iz tabele razberejo, kaj to pomeni za njihov sluh. Lutka v rokah drži navedene vrednosti in najdaljše varno poslušanje brez večje škode za slušni aparat ter nekaj primerov glasnosti iz realnih situacij.
Tudi drugi merilnik je povsem praktičen. Namenjen pa je merjenju elektromagnetnega sevanja ob levem ušesu lutke. V današnjem času je mnogo špekulacij o nevarnosti sevanja anten, oddajnikov, raznih aparatov, ki jih uporabljamo v vsakdanjem življenju, in nenazadnje naprave, ki je osnovna oprema vsakega izmed nas -mobilnega telefona. Lutka je s tem namenom nadgrajena z merilnikom elektromagnetnega sevanja, s katerim lahko izmerite sevanje mobilnika. Sa-mantha ima torej zraven estetske še dve pomembni funkciji, ki ju opravlja na novem delovnem mestu.
Dženana Kmetec
Imamo lepe prostore za vaje in delovanje, želeli smo olepšali okolico doma, zato smo se odločili, da bomo posadili lipo, ki je tudi simbol slovenstva, je povedala predsednica zbora Silva Kajtezovič, ki je bila tudi pobudnica za ustanovitev zbora.
Mešani pevski zbor DU Ivana Rudolfa Breg-Ptuj je bil ustanovljen leta 2003, v njem poje 24 pevcev in pevk, novi zborovodja je Danilo Jeza, sedem let je zbor vodil Mitja Gobec, dve sezoni pa Stanko Vedlin. Vadijo enkrat tedensko, letno imajo do dvajset nastopov. S svojim petjem so v teh letih dosegli veliko. Že tretjič so bili na reviji pevskih zborov društev upokojencev Spodnjega Podravja izbrani kot najboljši zbor, to jim je prineslo uvrstitev na državno revijo v Ljubljani. V osmih letih so dosegli to, kar bi lahko v desetih letih. To je lep dosežek. Najbolj pa je mešani
Učenci devetih razredov, ki so se najbolj potili v začetku maja, ko so opravljali nacionalni preizkus znanja, so 15. junija prejeli zaključna spričevala. S tem dnem so se zanje pričele poletne počitnice, a negotovosti še ni bilo konec, saj so še čakali na podatke o sprejemu v srednjo šolo. 21. junija se je zaključil prvi, 24. junija pa še drugi krog izbirnega postopka.
Na razpis za vpis v srednje
pevski zbor DU Ivana Rudolfa Breg-Ptuj ponosen na koncert, ki so ga imeli ob 100. obletnici rojstva znanega slovenskega
šole za šolsko leto 2011/2012 se je na 23.331 vpisnih mest prijavilo 19.142 kandidatov. Največ se jih je vpisalo v programe srednjega strokovnega in tehniškega izobraževanja, in sicer 7.692. Tesno jim sledijo gimnazijski programi, kamor je vpisanih 7.555 kandidatov. Nekoliko manj se jih je odločilo za srednje poklicno izobraževanje, kjer je prijavljenih 3.548 kandidatov, in nižje poklicno izobraževanje, kjer je vpisanih
skladatelja Radovana Gobca, na katerem so izvedli samo njegove pesmi.
MG
samo 347 kandidatov.
Preverili smo, kakšno je trenutno stanje na ptujskih srednjih šolah:
Spodnja tabela kaže trenutno stanje vpisa novincev v ptujske srednje šole. Skupaj naj bi bilo po teh podatkih v petih srednjih šolah na Ptuju 621 dijakov v prvih letnikih. Kot poudarjajo ravnatelji, so številke okvirne in se bodo do 1. septembra še spreminjale.
Dženana Kmetec
Foto:DB
Postavna Samantha ima zraven estetske še dve funkciji.
EKONOMSKA ŠOLA	GIMNAZIJA	STROJNA ŠOLA	ELEKTRO ŠOLA	KMETIJSKA ŠOLA
Ekonomski tehnik: 47	Splošna gimnazija: 150	Strojni tehnik: 29	Računalniški tehnik: 44	Okoljevarstveni tehnik: 24
Ekonomska gimnazija: 19	Športna gimnazija: 20	Inštalater strojnih inštalacij: 11	Tehnik mehatronike: 20	Kombinirani oddelki (srednje poklicno izobraževanje: cvetličar, vrt, gospodar na podeželju): 29
Aranžerski tehnik: 18		Oblik kovin: 7	Elektrikar: 6	Pomočnik v biotehniki in oskrbi (nižje pokl. izobr.): 5
Trgovec: 29		Avtokaroserist: 26	Mehatronik operater: 5	Kortikulturni tehnik PTI: 14
Ekonomski tehnik PTI: 24		Avtoserviser: 41 Pomočnik v tehnoloških procesih (nižje pokl. izobr.): 2	Elektrotehnik PTI: 20	
		Strojni tehnik (PTI): 31		
137	170	147	95	72
Ptuj • Nova pridobitev
Koliko seva vaš mobilnik?
O sevanjih in domnevnih nevarnostih, ki naj bi bile povezane z mobilnimi telefoni, se je v zadnjem času veliko govorilo. Če vas zanima, kolikšno sevanje oddaja vaš mobilni telefon, lahko to preverite tudi pri novi postavni „sodelavki" v ptujskem Centru interesnih dejavnosti - lutki Samanthi.
Slovenija • Dijaki vpisani
Koliko srednješolcev v prihodnjem letu?
Končala sta se prvi in drugi izbirni postopek za vpis v srednje šole za šolsko leto 2011/2012. Svojo prvo željo je do 24. junija uresničilo kar 95,3 odstotka vseh vpisanih.
Ptuj • Okrogla miza ob 20. obletnici osamosvojitve
»Brez mladih bomo padli v brezno politične anemije«
V hotelu Primus na Ptuju je bila 1. julija okrogla miza ob 20. obletnici osamosvojitve pod naslovom Kako smo prišli do tega, kje smo danes, in kako naprej,ki sta jo pripravila evropski poslanec dr. Milan Zver in občinski odbor SDM Ptuj.
Gosta okrogle miza sta bila evropski poslanec Milan Zver in Andrej Čuš, predsednik Slovenske demokratske mladine, ki je prepričana, da je nastopil čas za mlade. Med udeleženci so prevladovali mladi, med gosti pa so bili tudi Ivan Žampa, ki je pred 21 leti nekaj časa vodil prvo demokratično izvoljeno skupščino, Miroslav Luci, ki je imel v tistem času pomembno vlogo pri pogajanjih z vojsko JLA, predsednik MO SDS Ptuj Rajko Fajt in poslanec državnega zbora Branko Marinič. Tisti časi niso bili tako enostavni, kot si jih nekateri mladi predstavljajo danes, to, da imamo svojo državo, se jim zdi samoumevno, je med drugim povedal Milan Zver, ko se je sprehodil skozi osamosvojitveni čas.
Po Zveru smo zmagali v veličastni vojni, ker je bila kratka, učinkovita in ker je zahtevala malo žrtev, ker se je z ujetniki in ranjenci ravnalo več kot humano. Danes je slišati različne interpretacije zgodovine, ker je šlo za zgodbo o uspehu, želi vsak biti zraven in si temu primerno prisvajati zasluge. Po zgodovinarju Repetu ima največje zasluge za osamosvojitev Slovenije Milan Kučan, brez demokratične opozicije bi bila zgodba bistveno drugačna, pravi Zver. »Po eni strani z doseženim ne moremo biti čisto zadovoljni, še posebej v krizi, po drugi strani pa ob osamosvojitvi nismo mogli niti pomisliti na to, da bo mala Slovenija uspešno vodila EU, Varnostni svet ZN ali pa OVSE, pokazali smo, da lahko z relativno malo politično in diplomatsko elito vodimo tudi velike sisteme, voditi EU pol leta ni bil mačji kašelj, na to smo se pripravljali dve leti, vsak za svoj resor,« je povedal Milan Zver. Bili smo tudi prva nova članica EU, ki je imela to priložnost. To je bila neponovljiva zgodba, danes se EU predseduje pod drugačnimi pogoji. Ocena predsednikovanja Slovenije EU je bila pozitivna. To je en vrhunec v razvoju slovenske države, zgodovinsko gledano pa predstavljata vrhunec v razvoju - demokratizacija in osamosvojitev pred 20 leti, ki je prinesla tudi individualno svobodo. Po nekem zgodovinskem kulturnem razvoju smo v samem vrhu, po prevodu biblije v slovenski jezik smo
med desetimi do dvanajstimi narodi na svetu. Že za časa Trubarja se je oblikovala neka slovenska zavest oziroma občutek pripadnosti slovenstvu. Ni mogoče trditi, da je vse skupaj nastalo pred dvajsetimi leti. Nekateri še danes skušajo predstaviti, da Slovenci niso zgodovinski narod, da nimamo nobene prave politične zgodovine, kaj šele državotvorno zgodovino. V zvezi s tem je zanimivo branje Jožeta Felicijana, duhovnika iz Slovenskih goric, ki je emigriral po vojni v Ameriko, zanimala ga je primerjava pred karan-tansko prisego in nastanek ameriške ustave. Felicijan dokazuje, da je ta slovenska pra-izkušnja imela direkten vpliv na pisanje ameriške ustave. To je še en dokaz, pravi Milan Zver, da ni res, kar pravijo nekateri, da nismo zgodovinski narod. Če bi mladi poznali vsa ta zgodovinska dejstva, bi bili malo bolj ponosni na svoje slovenstvo. V učne načrte smo želeli vključiti osamosvojitev Slovenije, vstop Slovenije v EU in mednarodno priznanje Slovenije, tri teme, ki bi jih lahko maturantje imeli na maturi, a je to še vedno presli-šana tema.
V dvajsetih letih osamosvojitve nismo dosegli dovolj, imeli smo veliko večje potenciale. Svoj čas je bila Slovenija pred Slovaško, Češko, obe državi sta danes pred Slovenijo, obe sta se uspeli izogniti krizi, uspeli sta pritegniti tuje investitorje, Slovenija se je pred tujimi investicijami zaprla, ker svoje srebrnine že ne bo »prodajala«. Nujno je, da država gre iz gospodarstva in finančnega sistema, da bo Slovenija
lahko ponovno konkurenčna država, ker nismo reformirali finančnega in gospodarskega sistema, smo občutno nazadovali v konkurenčnosti. V času Janševe vlade bi bilo treba iti pogumneje v privatizacijo velikih sistemov, če bi to naredili, bi danes ti sistemi bolje živeli, pravi Milan Zver. S tem se je posredno omogočilo, da se sedaj dela velika škoda. Mladi so v tej krizi verjetno v najtežjem položaju, stanje pa bo še slabše, ko se bo nehalo študentsko delo, ki je tudi eden od mehanizmov prikrivanja realnega stanja. Stanje bo kritično še tudi po izhodu iz krize oziroma vse do takrat, dokler se šolski sistem ne bo bolj odprl potrebam gospodarstva. Če bi želeli imeti konkurenčno gospodarstvo in konkurirati vsem ostalim, bi morali spremeniti način življenja univerz v Evropi, še posebej pa v Sloveniji. Voz bo treba potegniti iz krize, čez dve leti bo boljše, so optimistične napovedi Milana Zvera.
Glede na alarmantne podatke o domoljubju in krizi vrednot med mladimi so se v SDM, podmladku Slovenske demokratske stranke, odločili, da v letu, ko Slovenija praznuje 20.-letnico samostojne države, pripravijo nekaj projektov, ki bodo namenjeni krepitvi državljanske vzgoje in domoljubja. Tudi na Ptuju je SDM ob dnevu državnosti delila broške s slovenskim grbom in čestitke. Ob 20-le-tnici samostojne države pa so organizirali tudi okroglo mizo. Po podatkih ankete Inštituta za državljansko vzgojo RS, ki jo je ta izvedel med di-
jaki v lanskem letu, vsak tretji dijak v RS ve, katera koalicija je zmagala na prvih demokratičnih volitvah v RS, še bolj pa žalosti podatek, da jih še veliko manj ve, kdaj so bile prve demokratične volitve v Sloveniji, je na okrogli mizi povedal Andrej Čuš, predsednik SDM, ki je prepričan, da je državljanska vzgoja premalo vključena v slovenski izobraževalni proces. Mladi se ne zavedamo, koliko truda in napora je slovenski narod v preteklosti vložil v to, da imamo danes svojo zastavo in himno. Po Čušu bi se pasivnost med mladimi zmanjšala, če bi bilo več državljanske vzgoje v osnovnih in srednjih šolah. Vse politike, ki so se v zadnjem času sprejemale, niso bile podprte s strani mladih. Mladi danes pogrešajo dialog, vedno bolj so nezadovoljni tudi s politiko, vse politike bi se morale oblikovati z udeležbo mladih. Brez mladih bomo padli v brezno politične anemije. Odraščati v času, ko propadajo ideali pravne in socialne države, je zelo težavno, poudarja Čuš. Participacija je prej negativna kot pozitivna. Za mlade je zelo zaskrbljujoče, da po dvajsetih letih samostojne države še vedno nimamo stabilnega gospodarstva in politike. Glede na vse, biti študent pri 30 letih ni »nič takega«, ker ima mladi v tem primeru vsaj neke osnovne pravice. Mladi so glede na razmere v državi prisiljeni iti s trebuhom za kruhom, čez mejo. Potrebujemo novosti, to pa lahko prinesejo mladi in njihov svež zagon, je prepričan Andrej Čuš, predsednik SDM.
MG
Od tod in tam
Ljutomer • Zasadili so lipo
Foto: NS
V akcijo sajenja lip, ki so jo zasnovali Urad vlade za komuniciranje, kulturno in kmetijsko ministrstvo ter društvo Ekologi brez meja, se je ob 20-letnici samostojne Slovenije vključila tudi občina Ljutomer. Županja prleške prestolnice Olga Karba je lipo, ki že od nekdaj velja za simbol slovenstva, zasadila v parku I. slovenskega tabora v Ljutomeru (na posnetku). »Ljutomer slovi kot kraj napredka. Korenine slovenske države so tudi pri nas. Pred dvajsetimi leti smo častili lipo, kot simbol svobodnega slovenstva, pred več kot 140 leti pa je v našem mestnem parku potekal prvi slovenski tabor, ki je močno prispeval k vzpostavitvi ideje sodobnega slovenstva na takratni dnevno-politični zemljevid,« je med drugim ob zasaditvi lipe povedala ljutomerska županja.
NŠ
Bukovci • Ob 725-letnici vasi
Foto: SM
Prva omemba vasi Bukovci sega v leto 1286. Visoki jubilej obstoja, 725 let, so vaščani Bukovcev obeležili s sobotnim druženjem pred tamkajšnjim gasilskim domom. Srečanje se je začelo s šaljivimi in zanimivimi igrami, nadaljevalo pa s kulturnim programom, v katerem so nastopili: pevci Kulturnega društva Bukovci, pevke Predice iz Kamnika, moški pevski zbor JezeroBiri in Moški pevski zbor Markovci. S šaljivim ske-čem na temo življenja nekočpa so zbrane nasmejali mladi člani dramske sekcije tamkajšnjega Kulturnega društva. Druženje krajanov pa se seveda s tem še nikakor ni končalo, prav obratno; veselo je bilo še dolgo v sobotno noč, seveda ob dobri pijači in jedači ter živi glasbi.
SM
Ptuj • Dela v Športnem parku Spuhlja v polnem teku
Foto: Črtomir Goznik
Športni park Spuhlja, ki se bo razprostiral na območju enega hektara in šest arov, je še ena od nedokončanih investicij v okviru pogodbe za Gajke iz leta 2002, ki sta jo dogovorili MO Ptuj in takratna ČS Jezero zato, da so krajani Spuhlje dovolili izgradnjo CERO Gajke na svojem območju. Dela prvefaze, ki zajema postavitev objekta, ki ima 750 m2 pokritih površin, asfaltni plato, igrišče za odbojko na mivki in umetni hrib za sankanje, so v polnem teku, je te dni povedal predsednik sveta ČS Spuhlja Franc Bolcar. Objekt in igrišča, uredili bodo tudi igrišče za rokomet in mali nogomet na asfaltni podlagi, igrišče z umetno travo, bodo lahko koristili športniki in rekreativci. Del asfaltiranega platoja pa bodo uporabljali tudi gasilci. Vrednost investicije je okrog 703 tisoč evrov. Dela prve faze naj bi bila dokončana do 1. novembra letos. V tem času pa se v ČS Spuhlja pripravljajo tudi že na tradicionalno srečanje krajanov, ki bo 27. avgusta.
Zavrč • Priprave na 14. občinski praznik
Letos ga bodo posvetili 70-letnici gasilstva
Svet občine Zavrč je na osmi redni seji sprejel statut in poslovnik občine, soglašali so tudi s povišanjem normativa otrok in višjo ceno vrtca ter dorekli vsebino 14. občinskega praznika, ki ga bodo sredi avgusta posvetili 70-letnici domačega gasilskega društva.
Sicer pa so na seji, ki je bila v četrtek, 30. junija, na predlog predsednika odbora za gospodarstvo Janka Lorbka iz dnevnega reda umaknili obravnavo predloga odloka o organiziranosti lokalnih gospodarskih javnih služb v občni Zavrč, saj je gradivo treba še nekoliko dopolniti. Po tem, ko so brez bistvenih pripomb potrdili zapisnik zadnje seje, pa so po ponovni predstavitvi bistvenih sprememb na predlog župana Mirana Vuka soglasno potrdili predlog statuta in nato še poslovnika občine Zavrč.
Kot je pojasnila direktorica občinske uprave Irena Horvat Rimele, je bil od uveljavitve zadnje spremembe obeh pomembnih občinskih dokumentov, tako statuta kot poslovnika, v letu 2004, zakon o lokalni samoupravi že večkrat spremenjen in dopolnjen. Med najpomembnejšimi spremenjenimi določbami tega zakona, ki so terjale uskla-
ditev statuta in poslovnika, so določbe, ki urejajo rok za imenovanje nadzornega odbora in način določitve obveznih sestavin njegovega poročila, določbe, ki urejajo način odločanja občinskega sveta, imenovanje podžupana, predčasno prenehanje mandatov članov občinskega sveta in župana, nezdružljivost opravljanja občinskih funkcij z državnimi funkcijami in delom v državni upravi ter določba, ki daje občinskemu svetu pristojnost, da glede vložene zahteve za razpis referenduma o splošnem aktu občine zahteva oceno ustavnosti in zakonitosti. Med predlaganimi spremembami je treba posebej izpostaviti spremembe besedila določbe, ki ureja postopanje župana s pobudo za vložitev zahteve za razpis naknadnega referenduma o splošnem aktu občine.
Brez težav so soglašali tudi s predlagano ceno storitve Pomoč družini na domu, pri čemer so upoštevali pojasnilo
direktorice občinske uprave Irene Horvat Rimele, ki je
svetnike seznanila, da so se na zadnjem kolegiju županov Spodnjega Podravja dogovorili za enoten nastop, in sicer da bo 50 odstotkov cene te storitve krila posamezna občina, drugo polovico pa uporabnik sam. Ob tem je župan Miran Vuk menil, da je cena za efektivno uro pomoči družini na domu, ki so jo izračunali v Centru za socialno delo Ptuj, občutno previsoka, saj znaša dobrih 18 evrov, kar je pretirano. Kljub temu pa so predlog soglasno podprli in dodali, da bodo vsak posamezni primer koriščenja pomoči družini na domu obravnavali posebej, torej od primera do primera. Sicer pa smo slišali, da v občini Zavrč trenutno nimajo nobenega primera nudenja storitve Pomoč družini na domu.
Na predlog vrtca v Zavrču so soglašali s predlaganim številom in vrsto oddelkov ter zvišanjem normativov otrok v
Markovci • V spomin na padle
Preveč krvi je preteklo, da bi žrtve pozabili
„V občini Markovci je med vojno padlo 43 partizanov, spominsko obeležje pa so vaščani Prvencev in Strelcev postavili povsem samoiniciativno, takoj po vojni. Do leta 1951 so bile na tej lokaciji občinske proslave ob dnevu borca, takrat se je ustanovilo tudi naše prosvetno društvo. Namen današnjega srečanja je obuditi spomin na vse tiste, ki so padli za svobodo, in povedati vsem tistim, ki želijo spreminjati zgodovino, da smo pravi zmagovalci druge svetovne vojne," je med drugim v uvodnem nagovoru povedal predsednik Zveze borcev za vrednote NOB Markovci Franc Toplak.
Kot slavnostni govornik je nastopil Stanko Lepej, član upravnega odbora Zveze borcev za vrednote NOB Slovenije, ki je med drugim povedal, da je član te organizacije zato, ker spoštuje vrednote, za katere so se borili, trpeli in umirali ljudje med drugo svetovno vojno. Povzel je dogajanja na Ptujskem in v okolici v času vojne, formiranje prvih odporniških gibanj, teror okupatorja nad prebivalstvom, od prisilnega
izseljevanja do zapiranja v koncentracijska taborišča ter poudaril pomen svobodoljubja in domoljubja, ki ga je v najtežjih vojnih časih ohranja in utrjevala Osvobodilna fronta (OF), z zelo široko podporo tudi na širšem Ptujskem: „Ne morem mimo dejstva, da ob tem odločno ugovarjam izjavi našega poslanca, da si Boris Kidrič
Stanko Lepej je na krajši slovesnosti ob poklonu padlim med vojno v svojem nagovoru poudaril: „Preveč krvi je preteklo, da bi te žrtve preprosto pozabili!"
Foto: M. Ozmec
Zupan Miran Vuk (desno) in direktorica občinske uprave Irena Horvat Rimele sta svetnike seznanila z bistvenimi spremembami občinskega statuta in poslovnika.
Organizacija Zveze borcev za vrednote NOB Markovci je minulo soboto skupaj s prosvetnim društvom Prvenci-Strelci pripravila krajšo komemoracijo v spomin na padle občane med drugo svetovno vojno. Med peščico zbranih na prireditvi pa žal ni bilo niti enega političnega predstavnika domače občine, razen domačega svetnika Marjana Megliča iz Prvencev ...
vrtcu. In tako bodo v šolskem letu 2011/2012 v završkem vrtcu oblikovali dva oddelka, in sicer oddelek prvega starostnega obdobja kot heteroge-ni oddelek, v katerega bodo vključeni otroci od enega do treh let, v katerem so dosedanji osnovni normativ 10 otrok povečali za dva otroka, oziroma na 12 otrok. Za dve mesti pa so povečali tudi oddelek drugega starostnega obdobja, ki deluje kot homogeni oddelek, vanj pa so vključeni otroci od 4 do 6 let, pri čemer so osnovni normativ 22 otrok povečali za dva otroka, torej na 22 otrok. Soglašali so tudi z delnim zvišanjem cene programov ter spremembe sistematizacije delovnih mest v vrtcu. V Vrtcu Zavrč je vpisanih 36 otrok, ki so razporejeni v dva oddelka.
V vrtcu sta za polni delovni čas zaposleni dve vzgojiteljici in dve pomočnici vzgojiteljic, v ostalih primerih pa gre le za deleže delovnih mest, in sicer svetovalne delavke, pomočnice ravnateljice ter tehničnega osebja, tako da je zaposlenih 4,216 delavcev. Na podlagi pravilnika o metodologiji pa so določili nove cene, in sicer za program od 1. do 3. leta 499,34 evrov, za program za 4. do 6. leta pa 295,28 evrov.
Na predlog občinske uprave so odpisali nekaj dolgov iz naslova neplačanih grobnin, ki jih zaradi različnih vzrokov ni mogoče izterjati, dogovorili so se tudi o predlogih za dobitnike najvišjih občinskih priznanj ter sklenili, da bodo ob letošnjem občinskem prazniku podelili eno plaketo in dve
občinski priznanji. Sicer pa so se dogovorili tudi o vsebini prireditev v okviru 14. praznika občine Zavrč, ki bo tokrat v znamenju visoke obletnice za-vrških gasilcev. Nekatere prireditve naj bi pričeli že v začetku avgusta, osrednji in sklepni del pa bo v petek, 12., in v soboto, 13. avgusta. V petek popoldne naj bi svečano odprli prenovljen in nekoliko razširjen gasilski dom v Zavrču, zvečer pa bodo v dvorani na Goričaku pripravili tradicionalno srečanje vseh društev v občini s podelitvijo priznanj in pokalov. Osrednja občinska slovesnost pa bo nato v soboto, in sicer v velikem prireditvenem šotoru, ki ga bodo postavili sredi Goričaka, prireditev pa bodo v celoti posvetili praznovanju 70-letnice prostovoljnega gasilskega društva Zavrč, zato pričakujejo, da bodo ta dan v Zavrču proslavili tudi dan gasilcev, ki delujejo v Območni gasilski zvezi Ptuj. Sicer pa naj bi na osrednji slovesnosti po nagovoru župana Mirana Vuka podelili tudi letošnja občinska priznanja, po tradicionalni ha-loški gostoljubnosti pa bodo tudi letos vse udeležence slovesnosti pogostili. Preden pa so se razšli, je župan Miran Vuk svetnike seznanil, obvestil, da bo zadnja predpočitniška seja predvidoma 3. avgusta.
M. Ozmec
ne zasluži ponovnega spomenika v Kidričevem! Kidrič ni bil le predsednik izvršilnega odbora OF in prvi predsednik slovenske vlade, ampak skupaj z Borisom Kraigherjem tudi gospodarstvenik, kakršnega potrebuje tudi današnja Slovenija!"
Lepej je precej dolg nagovor zaključil s podatki, da je v drugi vojni padlo okoli 500 ljudi s Ptujskega območja, da o tem priča več spominskih plošč v različnih krajih, med njimi tudi v Prvencih: „Prav je, da se spominjamo padlih domoljubov, in prav je, da se članstvo Zveze borcev za vrednote NOB povečuje in da te vrednote negujemo še naprej. Preveč krvi je preteklo, da bi te žrtve preprosto pozabili!"
Po nagovoru je sledilo sprejetje novih članov v Zvezo borcev. Slovesnost, ki so jo popestrili mladi člani domačega prosvetnega društva s kulturnim programom in pevci moškega pevskega zbora Markov-ci, pa se je zaključila s položitvijo cvetja in prižigom svečk pred spominskim obeležjem v Prvencih.
SM
Cirkulane • Podpis pogodbe za cesto
Nova cesta v središču
Župan občine Cirkulane Janez Jurgec in direktor Cestnega podjetja Ptuj sta v začetku prejšnjega tedna podpisala pogodbo za novogradnjo oziroma modernizacijo ceste v samem središču občine; gre za javno pot z oznako Cirkulane-Kapela.
Vrednost celotnega projekta je po besedah Jurgca slabih 100.000 evrov, sama modernizacija gramozirane poti pa bo po pogodbi stala 85.000 evrov (z vključenim DDV): „Gre za gradnjo nove ceste, ki je doslej gramozirana, v dolžini dobrih 750 metrov, ob tem pa bomo uredili tudi javno razsvetljavo. Investicija je med drugim potrebna zaradi novogradenj v tem delu središča občine. Večino sredstev za izvedbo smo si zagotovili z uspešno kandidaturo na razpisu za razvoj vasi," je pojasnil župan.
Dela na cesti se bodo začela v drugi polovici julija, dokončana pa morajo biti najkasneje do konca septembra letos. Direktor Cestnega podjetja Ptuj Martin Turk je ob tem povedal, da pri izvajanju del ne pričakujejo težav, saj gre za dokaj nezahteven in raven teren, zato
je prepričan, da bodo dela dokončana v roku.
Izgradnja ceste Cirkulane-Kapela je le eden od štirih odobrenih projektov iz lanskega razpisa za razvoj vasi. Občina Cirkulane je bila namreč uspešna tudi s projektom izgradnje pokritih športnih
tribun s prostori za športno društvo, ki so v teh dneh v izgradnji in bi morali biti dokončan do konca novembra letos, prav tako pa je že zaključila modernizacijo cestnega odseka od šole do vrtca in odseka proti Klincu.
SM
Direktor Cestnega podjetja Ptuj Martin Turk in župan občine Cirkulane Janez Jurgec sta podpisala pogodbo za modernizacijo ceste z ureditvijo javne razsvetljave v središču občine.
Foto: SM
Foto: SM
Ptuj • Podpis sporazuma o regionalni destinacijski organizaciji
Za večjo tržno učinkovitost spodnjepodravskega turizma
V slavnostni dvorani ptujskega gradu je bil 30. junija svečani podpis sporazuma o vzpostavitvi Podravsko-ptujsko-ormoške regionalne de-stinacijske organizacije, ki ni nova administrativna ustanova, ampak zgolj partnerstvo na skupnih točkah, za nekatere skupne cilje, ki jih želi doseči slovenski turizem oziroma turizem na območju destinacij.
Gre za regionalno desti-nacijsko organizacijo, ki bo doma in v tujini gradila skupno destinacijo skozi štiri geografske tržne znamke in več turističnih produktnih znamk, kot so rimske zgodbe, srednjeveške zgodbe, festivali, izvir življenja, poti kulturne in naravne dediščine, sonce in vino, termalna doživetja in podobno. Geografske tržne znamke so Ptuj - zakladnica tisočletij, Haloze - nazaj k naravi, Slovenske gorice - preprosto čudovite in Jeruzalem Ormož - pravljica sonca. S podpisom sporazuma so se zaključila večmesečna prizadevanja za povezovanje lokalnih skupnosti s ciljem skupnega nastopanja na področju turizma, ki pa hkrati predstavlja začetek izvajanja aktivnosti za vzpostavitev organizacijskega in poslovnega modela, ki v prvi fazi vključuje formiranje sveta RDO, nadaljnje aktivnosti oblikovanja integralnih turističnih proizvodov, iskanje novih prodajnih in promocijskih poti ter vzpostavitev in krepitev aktivnosti za promocijo Podravsko-ptujsko-ormo-ške regionalne destinacij-ske organizacije.
Svečanega podpisa sporazuma so se udeležili župani občin, ki so pristopile k izvedbi projekta, in gospodarski subjekti, ki so kot prvi pristopili k projektu, predstavniki turističnih društev in nekateri drugi, mag. Marjan Hribar, v. d. generalnega direktorja Direktorata za turizem in internacionalizacijo, direktorica ZRS Bistra Ptuj dr. Aleksandra Pivec kot predstavnica uspešnega prijavitelja na javnem in nosilca projekta, Dejan Podgoršek, strokovni vodja projekta, Peter Misja, predsednik Turistične zveze Slovenije, predstavnica Slovenske turistične organizacije Lidija Kovač Kostantinovič, poslanec državnega zbora Branko Marinič in predsednik Pokrajinske turistične zveze Gorazd Žmavc.
V imenu občine gostiteljice je svečani zbor pozdravil ptujski župan Štefan Čelan. Redki so dogodki v Sloveniji, ko se na enem mestu zbere toliko predstavnikov politike, gospodarstva in civilne družbe s skupnim ciljem večjega razvoja turizma. Prihodnost Evrope so vrhunske storitve, ki so povezane s pestro naravno in kulturno dediščino evropskega prostora, ki naj bi postala turistični magnet za bogate turiste indokitajskega prostora, če se bomo znali pravilno organizirati in odgovoriti na njihova pričakovanja. Regionalna destinacijska organiziranost je prvi korak k sledenju svetovnih trendov na področju turističnega povpraševanja in izzivov, kjer pa brez inovativnosti in kreativnosti ne bo uspehov. Dr. Aleksandra Pivec je govorila o pomenu svečanega podpisa sporazuma o vzpostavitvi Podravsko-ptujsko-ormoške regionalne destinacijske organizacije in na splošno o vzpostavitvi partnerstva za izvajanje skupnih regionalnih tržnih aktivnosti občin na področju turizma. ZRS Bistra Ptuj je bilo po pooblastilu 19 občin Spodnjega Podravja zaupana vloga pripravljavca in prijavitelja projekta RDO na javni razpis za pridobitev sredstev Evropskega sklada za regionalni razvoj. V veliko čast in ponos jim je, da je k projektu ob prvotnih devetnajstih občinah pristopilo še osem drugih občin, ki se povezujejo v duhu trženja in skupnega nastopa na trgu ter vidijo skupni interes v razvoju geografskih znamk, ki jih bodo razvijali in promovirali v okviru regionalne destina-cijske organizacije. »Verjamemo, da bo regionalno desti-nacijsko povezovanje in vzpostavitev funkcij za delovanje destinacije v okviru projekta omogočilo učinkovito izvajanje razvojnih, distribucijskih, promocijskih in operativnih nalog s ciljem čim večje tržne učinkovitosti destinacij. V ZRS Bistra Ptuj si bomo skupaj z vsemi partnerji, občinami, gospodarskimi subjekti in podjetniki posamezniki, ki opra-
Foto: Črtomir Goznik
S podpisa sporazuma o regionalni destinacijski organizaciji, ki vodi do večje tržne učinkovitosti spodnjepodravskega turizma.
vljajo turistično dejavnost, ter predstavniki civilne iniciative, ki vstopajo v partnerstvo v okviru destinacije, prizadevali zgraditi kakovostno partnerstvo za doseganje skupnih ciljev, ki jih imamo v turizmu, oblikovati integralne in tematske turistične proizvode na ravni turistične destinacije, vključevati se v obstoječe distribucijske poti, ponudnike turističnih storitev spodbujati k večji medsebojni povezanosti ter jim pomagati pri vzpostavitvi konkurenčnih prednosti, ki jih ponuja destinaci-ja, izvajati skupne regionalne tržne aktivnosti na področju turizma in promovirati desti-nacijo na domačem in tujih trgih. RDO bo doma in v tujini gradila skupno destinacijo skozi štiri geografske tržne znamke, s katerimi bo krepila prepoznavnost destinacije,« je izpostavila Pivčeva.
Razpis za pridobitev sredstev Evropskega regionalnega sklada za vzpostavitev RDO je ministrstvo za gospodarstvo objavilo v letu 2010. Mag. Marjan Hribar, v. d. generalnega direktorja Direktorata za turizem in internacionalizacijo, je ob svečanem podpisu o vzpostavitvi že omenjenega RDO povedal, da slovenski turizem v zadnjih letih beleži iz-
jemno rast, turistični promet se je povečal z dveh milijard evrov na štiri milijarde evrov. Za njegov razvoj je bilo v zadnjih letih namenjenih 155 milijonov evrov, od tega večji del za investicijska vlaganja, drugi del pa je bil namenjen razvoju trženja. Od 14 regij se jih je doslej uspešno prijavilo na razpis 13, med njimi tudi RDO Spodnjega Podrav-ja oziroma območje s štirimi geografskimi znamkami, Ptuj, Haloze, Slovenske gorice in Jeruzalem Ormož. S 300 tisoč nepovratnimi sredstvi, ki se bodo okrepila s sredstvi občin in gospodarstva, se po Hribarjevih besedah lahko ustvari pogoj za to, da se naredijo prvi skupni koraki, da bi v nadaljevanju lahko RDO uresničil svoje poslanstvo, povečal konkurenčnost slovenskega turizma tudi na območju regije Spodnje Podravje in širše ter kasneje zaživel kot pravi motor razvoja turizma. Izzivov je veliko, eden je razvoj novih turističnih produktov, drugi pa trženje. RDO Spodnje Po-dravje ima izjemne turistične potenciale, lahko se razvija tudi kot prva slovenska regija, ki bo ponujala izključno na tem območju pridelano hrano in pijačo. Trend ekološke hrane oziroma nasploh
bio pridelave je v porastu, to je tudi slovenska krovna strategija, zelena, v tej smeri naj vodijo vsa prizadevanja, je pozval Hribar. V imenu geografske blagovne znamke Haloze je ob svečanem podpisu sporazuma govorila županja občine Majšperk Darinka Fakin: »Prišel je dan, ki smo ga vrsto let načrtovali, v preteklosti se je v razvoj turizma vlagalo veliko, občine kot posameznice s posameznimi aktivnostmi na tem področju niso bile uspešne. Upati je, da jih skozi RDO vse skupaj čaka svetlejša prihodnost na področju turizma.« V imenu geografske znamke Jeruzalem Ormož je govoril ormoški župan Alojz Sok. Dobra udeležba predstavnikov lokalnih skupnosti je pokazatelj, da hočejo nekaj skupnega narediti. Prvič se je zgodilo, da se povezujejo v širšem prostoru, v vsem Spodnjem Podravju, prvič pa se tudi dogaja, da skozi evropske, državne in lokalne vire zagotavljajo določen fond sredstev za ta namen. Upa, da bodo v projektu priložnost videli tudi gospodarstveniki, brez teh projekt ne bo uspel. V Ormožu so z veseljem pristopili k projektu, saj lahko le skozi turizem oplemenitijo to, česar imajo največ, to pa je do-
brega vina. V projekt RDO so se vključile tudi občine lenar-škega območja, vključile so se v geografsko tržno znamko Slovenske gorice. Mag. Janez Kramberger je ocenil, da je dozorel čas povezovanja, prvi korak k temu je ravno RDO. Naloge županov je, da se občine tega območja med seboj povežejo in skupaj naredijo nekaj za ta prostor. Zavzemajo se za skupno promocijo in trženje Slovenskih goric. Dejan Podgoršek je kot strokovni vodja projekta ob podpisu sporazuma o vzpostavitvi Podravsko-ptujsko-ormoške regionalne destinacijske organizacije poudaril, da izgradnja destinacije pomeni jasni interes in medsebojno sodelovanje javnega, zasebnega in civilnega stebra za vzpostavitev destinacijskih funkcij, razvoja produktov, jasne prodajne in promocijske poti ter operativne izvedbe produktov. S podpisom sporazuma so postavili prvega, jasno izražen interes javnega sektorja, da si želi realizacijo strategij in predvsem večjo tržno učinkovitost turizma. To je tudi temelji cilj regionalne destinacijske organizacije. Sodelovanje takšnega števila občin omogoča oblikovanje organizacijskega modela in predvsem doseganje pomembnega destinacijskega kriterija, ekonomije obsega. Gospodarstveniki bodo pomagali do naslednjega temelja, ki ga je treba zgraditi, kvalitetnih storitev, paketov, ki bodo prodajne uspešnice ter lastnega in neposrednega prodajnega sistema. Ta mejnik naj bi dosegli že do septembra letos, zato vzpostavljajo tudi poslovni model destinacije. Podgoršek verjame v izgradnjo močne RDO, pri čemer pa poudarja, da je v tem trenutku še vedno več ljudi, ki ta prizadevanja lahko porušijo, kot pa tistih, ki jih lahko obranijo. V dveh letih se bo pokazalo, ali je območje Spodnjega Podravja dovolj zrelo za skupno desti-nacijo ali ne.
MG
Haloze • Po skupščini LAS
Izbranih 18 projektov za sofinanciranje
Na letošnji četrti javni poziv Lokalne akcijske skupine (LAS) Haloze, v katero so vključene občine Cirkulane, Majšperk, Podlehnik, Videm, Žetale, Zavrč in Gorišnica, je prispelo 27 vlog s projekti za sofinanciranje izvedbe. Za leto 2011 je za sofinanciranje projektov namenjenih 200.000 evrov.
Lokalna akcijska skupina (LAS) Haloze
je bila ustanovljena decembra 2006 v Žetalah. Na območju občin Zavrč, Gorišnica, Cirkulane, Videm, Majšperk, Podlehnik in Žetale predstavlja lokalno javno-zasebno partnerstvo, ki je oblikovano tripartitno. Z junijem 2011 šteje LAS Haloze 100 članov, ki predstavljajo zastopanost posameznikov, interesnih združenj in društev, kakor tudi javnih institucij in gospodarskih subjektov. Lokalna akcijska skupina Haloze je ena izmed 33 LAS v Sloveniji in ena izmed več kot 2.000 Lokalnih akcijskih skupin v Evropski uniji.
Za 18 projektov v šestih haloških občinah, ki so skupaj vredni dobrih 300.000 evrov, bo porabljenih 200.000 evrov sofinanciranja iz programa Leader.
Foto: SM
„V fazi ocenjevanja je eden od vlagateljev odstopil od prijave, tako da je šlo v nadaljnje ocenjevanje 26 vlog. Na delavnicah, ki so se izvajale v času odprtega poziva na območju Haloz, je bilo največ interesentov iz občine Videm, žal pa tokrat nobena vloga ni bila poslana iz občine Majšperk. Sicer je vlog letos res nekoliko manj kot na prejšnjem razpisu, razlog pa je predvsem v zagotavljanju denarja za izvedbo. Vloge, ki so prispele, so bile, nekatere z dopolnitvami, popolne in tudi vsebinsko ustrezne, upoštevajoč cilje lokalne razvojne strategije," je povedala predsednica LAS Haloze Darinka Ratajc.
Največ vlog, ki so prispele, je namenjenih razvoju podjetništva in kmetijstva ter ohranjanju naravne in kulturne dediščine območja Haloz. Največ prijaviteljev po statusu je bilo nevladnih organizacij in društev, sledijo podjetja, občine, kmetije ter posamezniki. Organ odločanja LAS Haloze je za sofinanciranje iz programa Leader za leto 2011 izbral 18 projektov. Izbrani projekti so: usmerjevalne table, občina Podlehnik (skupna vrednost 13.152 evrov, delež sofinanciranja 9.316 evrov), Hladilnica za divjad in oporna škarpa, Lovska družina Cirkulane (skupna vrednost 38.237 evrov, delež sofinanciranja 19.999 evrov), oprema degustacijske-ga prostora na kmetiji Pungra-čič v Zavrču, Robert Pungra-čič (skupna vrednost 30.294
evrov, delež sofinanciranja 11.585 evrov), multimedijska učilnica za učence in občane Vidma, Občina Videm (skupna vrednost 38.333 evrov, delež sofinanciranja 19.990 evrov), promocija izdelkov domače obrti preko e-trgovine v občini Videm, Elvira Ratajc (skupna vrednost 17.160, delež sofinanciranja 12.155 evrov), adaptacija garaž v Tržcu, PGD Tržec (skupna vrednost 9.171 evrov, delež sofinanciranja 6.392 evrov), promocija turističnih destinacij v Vidmu, Mirko Bra-čič (skupna vrednost 15.730, delež sofinanciranja 11.135 evrov), promocijska turistična točka Vidma, Občina Vi-
dem (skupna vrednost 38.115 evrov, delež sofinanciranja 19.318 evrov), ohranitev kulturne dediščine v Pobrežju, FD Pobrežje (skupna vrednost 21.240 evrov, delež sofinanciranja 16.371evrov), Oster-bergerjeva vinogradniška vila kot del kulturne dediščine, Občina Podlehnik (skupna vrednost 12.619, delež sofinanciranja 8.938 evrov), gozdna učna pot k debeli bukvi, OŠ Žetale (skupna vrednost 19.346 evrov, delež sofinanciranja 13.703 evre), postavitev ekoloških otokov, Občina Za-vrč (skupna vrednost 16.300 evrov, delež sofinanciranja 11.475 evrov), izdaja knjige Za-
igrajmo z lutko, Zdenka Golub (skupna vrednost 5.598 evrov, delež sofinanciranja 3.965 evrov), ureditev okolice etnološkega muzeja, TD Podleh-nik (skupna vrednost 10.824 evrov, delež sofinanciranja 7.857 evrov), postavitev obo-re za drobnico, Zinka Ogrizek (skupna vrednost 5.940 evrov, delež sofinanciranja 4.207 evrov), igrala v vaškem središču, Jožef Težak (skupna vrednost 8.040 evrov, delež sofinanciranja 5.695 evrov), dodelava UL letala za vleko, Aeroklub Moškanjci (skupna vrednost 12.628 evrov, delež sofinanciranja 9.583 evrov) in projekt prenove hladilnega
sistema, Marija Kokol (skupna vrednost 20.143 evrov, delež sofinanciranja 8.310 evrov).
Vrednost vseh izbranih vlog s projekti skupaj znaša dobrih 302.652 evrov, sofinancerski delež LAS pa, kot že povedano, točno 200.000 evrov.
Doslej z 271.622 evri sofinanciranih 47 projektov
V skladu s programom Leader je bilo do sedaj na območju LAS Haloze od leta 2008 do 2010 sofinanciranih 47 projektov v skupni višini 271.622 evrov. Do junija 2011 je bilo zaključenih in izvedenih 40 projektov. Dva projekta še čakata na kontrolo in izplačilo, izvajalci ostalih 38 projektov pa so sredstva že prejeli. Do leta 2010 ni bilo izvedenih 7 odobrenih projektov. Nosilci projektov so imeli največje težave zaradi zagotavljanja finančnega toka za izvedbo projekta in so žal morali odstopiti od projektov. Projekt „posodo-
bitev vinotoča" nosilca Franca Maroha je bil odobren za sofinanciranje v višini 6.000 evrov. Celotna višina projekta je bila 18.000 evrov, vendar je kmetijsko ministrstvo po pregledu odobrilo izplačilo le 2155 evrov, kar je na tem območju edinstven primer.
„Zaradi odstopov od izvedbe projektov je območje LAS Haloze v letih od 2008 do 2010 izgubilo sredstva v skupni višini 35.326 evrov. Ta sredstva so bila preusmerjena v skupni fond za vse LAS-e na območju Slovenije in bodo prerazporejena predvidoma v letu 2013. Ta problem se pojavlja praktično povsod po Sloveniji, zato je kmetijsko ministrstvo letos v izbrane projekte vključilo varovalko. Nosilec projekta, ki po podpisu pogodbe ne izvede projekta skladno s kandidaturo, bo sankcioniran s prepovedjo kandidiranja v naslednjih petih letih na ukrepe in razpise tega ministrstva," je pojasnil upravljavec LAS Jernej Golc.
SM
Podlehnik • S šeste seje občinskega sveta
Sanacija plazov in začetek gradnje kanalizacije
Osrednja točka zadnje seje podlehniškega občinskega sveta je bila obravnava in sprejem prvega letošnjega rebalansa, potrdili pa so še novo ceno in sistem plačila varstva na domu ter projekte za sanacijo cestnih plazov.
Prvi rebalans letošnjega proračuna ne prinaša sprememb, saj ostajajo cifre na odhodkovni in prihodkovni strani enake, bil pa je potreben zaradi prerazporeditve sredstev znotraj postavk proračuna. „Po 23. členu zakona o financiranju občin prejme naša občina letos približno 155.000 evrov. Ob sprejemu proračuna smo nameravali pol te vsote nameniti za naš del sofinanciranja gradnje vrtca in drugi del za ceste. Zaradi težjih cestnih plazov pa moramo rešiti vsaj najnujnejše, zato je potrebna sprememba namena porabe tega denarja. Namesto za vrtec bomo tako okoli 78.000 evrov namenili za nujne sanacije štirih plazov, enak znesek pa ostaja za ceste," je razlog za potrebni rebalans proračuna pojasnil župan Marko Maučič.
Takoj zatem so se svetniki
lahko seznanili s projekti sanacije predvidenih štirih plazov, ki bodo po oceni zahtevali okoli 95.000 evrov: „Gre za sanacijo dveh plazov na cesti Podlehnik-Leskovec, za en plaz v Sedlašku in enega na cesti v Ložini. V vseh primerih gre za večje plazove, ki jih je treba čim hitreje sanirati, preden bo škoda prevelika. Takoj po veljavnosti rebalansa proračuna bomo objavili javni razpis za izvajalca del, in če bo vse po sreči, bi se sanacija morala začeti enkrat konec julija ali avgusta."
Maučič je svetnike seznanil tudi z dejstvom, da je občina Podlehnik po javnem razpisu skupaj z večino ostalih spo-dnjepodravskih občin (razen Ptuja in Destrnika) podelila koncesijo za oskrbo s pitno vodo Komunalnemu podjetju Ptuj (ki se je tudi edino prija-
vilo na razpis), nato pa je svetniški zbor potrdil še poslovni načrt Komunalnega podjetja za letošnje leto, po katerem se bo cena na položnicah za vodo zvišala za dobrih 30 odstotkov, največ zaradi zakonsko obveznega plačila omrežnine.
Sredstva iz naslova omrežnine bodo namenjena za vzdrževanje vodovodne infrastrukture v občini.
Nekoliko več razprave pa je bilo slišati okoli novega modela in cene plačila varstva na domu. Kot je že znano, se
		K -	
SáPSl '■ -sfaj tat t '' —'ll	M •..< '		
			Foto: SM
Sanacije štirih cestnih plazov bodo zahtevale približno 95.000 evrov; večino denarja bodo v Podlehniku zagotovili iz sredstev, ki jih prejemajo od države. Na posnetku je plaz v Ložini.
je država umaknila iz sofinanciranja te dejavnosti, tako da breme nosijo le občine in uporabniki sami. Po skupnem dogovoru spodnjepodravskih občin naj bi bil odslej ključ financiranja 50:50. Cena ure oskrbe znaša nekaj malega čez 18 evrov, kar pomeni, da bo občina plačala dobrih 9 evrov, uporabnik pa enako - razen v primeru, ko bodo uporabniki socialno tako šibki, da tega ne bodo zmogli: „V tem primeru je pač sofinancerski delež občine po odločbi CSD višji," je pojasnil Maučič.
Med razpravo je bilo slišati, da takšen model sofinanciranja varstva na domu ni ravno pravičen, saj vsem uporabnikom nalaga enako breme plačila, ne glede na višino prejemkov; nekdo bo pač ta denar plačal zelo težko, drugi brez vseh težav.
Svetniki so soglasno potrdili še zaključni račun občine, ki je pokazal skoraj 100-odstotno realizacijo lanskega proračuna. V teh dneh pa po besedah župana tečejo pogajanja okoli končne cene izvajalske pogodbe za gradnjo kanalizacije. Občina Podlehnik je s projektom kanalizacije s čistilno napravo uspešno kandidirala na letošnjem razpisu za Južno mejo, projekt je bil ocenjen na dobrih 960.000 evrov, interesenti za izvedbo del pa so predložili ponudbe, ki so precej presegale predvideno kvoto denarja: „Z najugodnejšim izvajalcem, ki pa je še vedno presegal projektno ocenjeno vrednost del, smo že dosegli kompromis, okoli 29.000 evrov pa bomo dodali iz lastnega proračuna," je še povedal župan.
Ptuj • Mednarodna konferenca o bratenju mest/občin
Foto: Črtomir Goznik
MO Ptuj je pobratena s šestimi tujimi mesti oziroma občinami.
Z bratenjem do večjih gospodarskih in drugih učinkov
V poročni dvorani na Ptuju je 22. junija potekala mednarodna konferenca Bratenje mest/občin - korak proti boljši in združeni Evropi, ki poteka v okviru programa Evropa za državljane. Ta je namenjen spodbujanju aktivnega državljanstva ter udeležbi državljanov oziroma prebivalcev lokalnih skupnosti in organizacij civilne družbe v procesu evropskega povezovanja.
Državljanstvo EU je bilo uvedeno leta 1992 z maastri-chtsko pogodbo. Za EU je pojem aktivnega državljanstva postal tako pomemben da je ustanovila poseben program za podporo aktivnemu evropskemu državljanstvu - Evropa za državljane, ki ima za cilj povezovanje ljudi in lokalnih skupnosti po Evropi, da izmenjujejo izkušnje, vrednote in mnenja. V poročni dvorani na Ptuju so se prejšnjo sredo srečali predstavniki Ljudske univerze Ptuj, ki je slovenska predstavnica v tem projektu, vodja projekta Zlatko Božič iz Avtonomnega centra Čako-vec, ki je idejni vodja vsega, kar je LU Ptuj pripeljala na Ptuj, je povedala direktorica LU Ptuj Klavdija Markež. Tretji partner v projektu je agencija Sever-Dan iz Varaždina. V projekt se vključujejo lokalne županije iz Hrvaške ter štiri mesta iz Slovenije.
Povezovanje mest ima v Evropi že dolgoletno tradicijo, velik pomen ima zlasti v najrazvitejših državah. Tako naj bi bile Francija in Nemčija med najrazvitejšimi državami tudi zaradi stalnega iskanja povezav. V Nemčiji je partnerstva sklenilo več kot 6000 krajev, v Franciji pa 5900, takoj za njima je Italija. Kot pravi vodja projekta Bratenja mest/ občin Zlatko Božič, vidi na tem področju velik potencial v Sloveniji, še večjega pa v Hrvaški, kjer imajo v tem trenutku 200 tovrstnih povezav. Projekt je namenjen večjemu razumevanju in povezovanja med ljudi ter boljšemu poznavanja Evrope.
V okviru projekta, ki je vreden 85.770 evrov (prispevek EU je 68.610 evrov, preostanek zagotavljajo partnerji sami), bodo predvidoma letos organizirali več konferenc v krajih, kjer bodo izkazali interes za čezmejno sodelovanje. Od lokalnih skupnosti v Spodnjem Podravju so se mednarodne konference v Mestni hiši na Ptuju udeležili tudi nekateri župani: Friderik Bračič iz Vidma, Anton Leskovar iz Kidričevega in Rajko Janžeko-vič iz Dornave.
Ljudje se bolje razumemo, če se med seboj poznamo, je v uvodnem delu mednarodne konference o bratenju mest povedal Dušan Šilak iz LU Ptuj. Ljudska univerza namreč ni samo ustanova za izobra-
ževanje, vedno večji pomen daje tudi mednarodnemu sodelovanju, želijo delati mimo politik in vsega drugega, saj se zavedajo, da le povezovanje prinaša koristi lokalnemu prebivalstvu in njim samih, saj iz sosednjih držav prinesejo marsikatero prakso, marsikatero novo metodo učenja. Evropa za državljane - korak proti boljši in združeni Evropi, vse to že počnejo v LU Ptuj. Gre za projekt, ki se je začel na Hrvaškem, MO Ptuj pa ima z bratenjem velike izkušnje. V LU Ptuj se po besedah direktorice Klavdije Markež projekta lotevajo z druge strani: kako lokalnim skupnostim, ki še nimajo izkušenj s pobratenjem ali pa jih imajo zelo malo, pomagati, da uredijo formalnosti, saj se skozi ta projekt lahko pridobijo natančni podatki, kako se pobratiti, kako navezati stike in kako speljati ves postopek pobratenja z nekim mestom. Na ta račun izvajajo številne konference po Sloveniji, njihov cilj pa je, da te prakse prinesejo v vsako mesto.
Učinki bratenja nad pričakovanji
Kot poudarja Klavdija Mar-kež, pobratenje mest ni le bratenje ali druženje, ampak je veliko več; gre za povezovanje gospodarstva, za socializacijo, socialno vključenost lokalnega prebivalstva, gre tudi za prenos dobrih praks, dela,
učenja in še veliko vsega drugega. Po besedah ptujskega župana Štefana Čelana Evropa na tem področju stoji pred velikim izzivom, če ne bo znala nanj odgovoriti, potem ne ve, kako se nam piše nasproti tistim, ki so to znali narediti oziroma nimajo problemov, da bi se morali na novo organizirati, da bi bili gospodarsko, ekonomsko učinkovitejši in da bi v mednarodni tekmi znali na nek način preživeti, da Evropa kmalu ne bo postala kolonija za druge. Interesi po povezovanju bodo slej kot prej prišli na plano, države, članice EU in tiste, ki pristopajo, bodo jutri morale znati odgovoriti z neko lastno notranjo reorganizacijo, ker bo v nasprotnem primeru ekonomija obsega premala, premalo bo tudi ljudi, premalo usposobljenosti.
Hrvaški del projekta bratenja mest/občin je zaključen, je povedal vodja projekta Zlatko Božič. Rezultati so nad pričakovanji in upa, da bodo v Sloveniji še boljši. Projekt želijo nadgraditi, kandidaturo za nadaljevanje projekta so s ptujskimi partnerji že oddali. Po statističnih podatkih, s katerimi razpolagajo v Hrvaški, je vsaka občina, ki se je pobratila, že naslednje leto povečala turistični obisk za 25 odstotkov, čeprav tega učinka ne gre pripisati izključno bratenju. Ideja projekta je bila, da spodbudimo bratenje in pokažemo, kaj vse lahko dosežemo z bratenjem na gospodarskem,
kulturnem, športnem in drugih področjih oziroma na splošno pri povezovanje mest iz različnih okolij. Najboljši pokazatelj doseženega so dobre prakse, učinki. V različne projekte bratenja se je doslej vključilo le 25 odstotkov lokalnih skupnosti na Hrvaškem.
MO Ptuj je dober primer zglednega evropskega sodelovanja, kar so prepoznali tudi partnerji v projektu bratenja mest/občin. Pobratena je s šestimi mesti, s katerimi so tudi podpisani sporazumi o pobratenju: s francoskim mestom Saint-Cyr-sur-Loire od 1998, z Burghausnom v Nemčiji od leta 2001, z Bansko Štiavnico od leta 2002, Arandjelovcem od leta 2004, z Varaždinom od leta 2004 in Ohridom od leta 2006, v pripravi pa je pobratenje še z madžarskim mestom Nagykanizso, s katerim je že podpisan memorandum o sodelovanju. V večini potekajo izmenjave na športnem in kulturnem področju, z obiski festivalov ter na nekaterih drugih področjih, precej so razvite tudi izmenjave izkušenj in dobrih praks javnih zavodov. Nekoliko tesnejše je sodelovanje z Ohridom, ki ga je že obiskala gospodarska delegacija, Ohrid pa je Ptuju obljubil pomoč pri uvrstitvi na seznam Unescove kulturne dediščine, je o bratskih povezavah MO Ptuj povedala Brigita Tetičkov-ič, ki v MO Ptuj odgovarja za mednarodno področje.
MG
Pa brez zamere
Nedoraslost
Prometna opažanja
1. julij letos ni bil samo prvi julijski dan. Bilje tudi dan, ko so začele veljati višje kazni za vse, ki se ne bodo držali predpisov, ki jih postavlja prometni zakon. Prvega julijskega dne je tudi naneslo, da sem se moral z avtom podati v slovensko prestolnico. Tukaj priobčujem nekaj opažanj v zvezi s posledicami, kot jih je bilo možno opaziti 1. 7. 2011 na avtocesti na relaciji Koper-Ljubljana. Samo ovrednotenje smisla novih kazni tokrat pustimo ob strani, koncentrirajmo se le na posledice, ki jih je bilo mogoče videti pretekli petek. Moram priznati, da so bile pričakovane.
Kaj je torej bilo mogoče opaziti na avtocesti Koper-Ljubljana v petek, 1. 7 2011, nekako ob dveh popoldan? Stanje, ki mu je bil priča spodaj podpisani, bi lahko poimenovali z več besedami, a za tukajšnje potrebe izberimo zgolj eno, da bo stvar malce bolj jasna. Recimo mu »nedoraslost«. Pa ne nedoraslost kazni za prometne prekrške, ampak, nedoraslost voznikov razmeram na cesti, ki so se zaradi omenjene zakonodaje še malce bolj zapletle. Ljudje (vozniki) so namreč postali še bolj panični, kot so bili poprej. Kar naenkrat se zdi, da so isti prometni znaki, ki so voznike z roba ceste gledali še dan poprej, postali nerazpoznavni in grozeče preteči bavbavi, Tako sem v petek doživel kar nekaj neprijetnih situacij, ko je avto pred menoj kar naenkrat začel sunkovito zavirati ter s tem ogrožati vse ostale udeležence v prometu - voznik, je namreč peljal predpisanih 130 kilometrov na uro, a seje ob prometnem znaku, ki napoveduje omejitev na 100 kilometrov na uro, očitno ustrašil, da na predpisani razdalji ne bo dovolj zmanjšal hitrosti ter sunkovito pohodil zavoro, tako da smo morali vsi za njim svoje pohoditi še toliko bolj, kar je imelo za posledico vse splošno nevarnost na tem delu avtoceste.
Potem so tukaj še tisti vozniki, ki očitno »preventivno« vozijo konstantno polovico manj, kot je dovoljeno, kar ob dejstvu, da to počnejo na prehiteval-nem pasu, pomeni dodatno opcijo za katastrofo. Seveda se vse skupaj še potencira, ko prestrašenim po-časnetom dodamo še njihovo nasprotje - prav tako nevarne in živčne voznike, ki se v svojih (večinoma) pregrešno dragih avtomobilih očitno požvižgajo na nove kazni in s preveliko hitrostjo cikcakajo med obema voznima pasovoma in ostalimi avtomobili. K temu je treba dodati še en kup turistov, ki v tem letnem času (večinoma) prečkajo našo tranzitno državo in ki zaradi tega ali onega razloga ne slovijo kot najboljši vozniki, pa en kup kamionov in podobnih gmot železja in dobili boste precej realno (in kompleksno) sliko stanja na naših (avto)cestah. Upoštevati pa je treba tudi podatek, da število udeležencev v prometu vsako leto narašča in receptov za potencialne katastrofe je ogromno.
Kaj torej storiti? Še naprej višati kazni v vrtoglave višave? To je seveda rešitev na prvo žogo, katere stranski učinek je tudi polnjenje proračuna. Sam zagovarjam (in tudi statistične raziskave iz tujine to potrjujejo) predvsem odpravo prej omenjene značilnosti voznikov - zmanjšanje nedoraslosti. To pa je hudičevo težka naloga. Pa še denarja ne prinaša.
Gregor Alič
IVRADIOPTUJ
89,8»98,20 10473 ^^^ fui ¿filetee
www.rad¡o-ptu¡.s¡
Ptuj • Od razvoja izdelka do konkurenčne prednosti
Z inovativnostjo do večjega razvoja
V hotelu Primus na Ptuju je 14. junija potekal forum pod naslovom Od razvoja izdelka do konkurenčne prednosti, ki so ga organizirali Tehnološki center za električne stroje Maribor, Manager klub Ptuj in ZRS Bistra Ptuj. Nanj so povabili podjetnike, direktorje, predsednike uprav, odgovorne za razvoj in druge v podjetjih, ki skrbijo za uvajanje novih izdelkov, storitev in tehnologij, da bi skupaj prišli do rešitev, ki vodijo do novih izdelkov in storitev ter trajne konkurenčne prednosti.
Eden glavnih ciljev foruma je bil zbližati podjetja, ki že razvijajo lastne izdelke, in tista, ki si za to prizadevajo, da bodo lažje premagala marsikatero oviro na poti, še posebej birokratsko. Dolgoročni in trajnostni razvoj je tudi v regiji Spodnje Podravje mogoč le s povečanjem inovativnosti, so na forumu posebej poudarili organizatorji.
V teoriji se vsi zavedamo pomembnosti razvijanja novih produktov, vprašanje pa je, v kolikšni meri se to kaže v realnem stanju v regiji, je uvodoma poudaril Miran Senčar, predsednik Manager kluba Ptuj in solastnik podjetja Ten-zor. „Splošno prepričanje je, da imamo na eni strani tehtnice podjetja, ki imajo vzorno organizirane razvojne oddelke, lastne raziskovalce, se intenzivno vključujejo v skupne razvojne projekte s fakultetami in inštituti ter so stalno na preži za novimi idejami, na drugi strani pa množico manjših podjetij, ki želijo preživeti in si utrgati svoj del pogače na trgu. Ali so si res daleč vsaksebi ali pa je morda možno sodelovanje in izmenjava izkušenj ter dobrih praks pri razvoju izdelka, tehnologije, postavitvi proizvodnje in osvajanju trga
z novim izdelkom?"
Za razvoj pravih storitev je najprej potrebno ustvariti čisto sliko o razvoju novih izdelkov, kako se v podjetjih lotevajo razvoja, koliko pozornosti, energije in resursov namenjajo temu področju, kako pridobivajo znanje, kako najdejo in usposabljajo svoje razvojne kadre, s kakšnimi težavami se srečujejo in kako jih rešujejo, sta prepričana direktorica ZRS Bistra Ptuj dr. Aleksandra Pivec in direktor Tecesa mag. Matej Gajzer.
Na forumu sta sodelovali tudi podjetji Ilkos in Gorenje Surovina, njuna predstavnika Sebastjan Kolednik in mag. Janez Ekart sta na konkretnih primerih predstavila pot neke inovacije od ideje do novega izdelka. Ilkos je za realizacijo ideje (razrešitev tehnoloških problemov ločevanja parafinskih ostankov od plastične embalaže), za katero so imeli podporo tudi pri ZRS Bistra Ptuj in drugod, tudi pri trenutnem ptujskem županu Štefanu Če-lanu, potreboval kar devet let, pri tem pa ni zanemarljivo dejstvo, da so se pri tem znali celo povezati s konkurenco. Na svojem primeru je Ilkos dokazal, da je inoviranje mogoče tudi v majhnih podjetjih, če je
le volja. V letu 2012 planirajo 1,5 milijona evrov prihodkov od recikliranih sveč.
S primerom dobre prakse inoviranja se lahko pohvalijo tudi v podjetju Gorenje Surovina. Mag. Janez Ekart je predstavil postopek predelave odpadkov v trdna goriva ter nadaljnjo energetsko izrabo s sežigom in uplinjanjem. V tem projektu, ki je tik pred zaključkom in realizacijo, so se povezali s štirimi razvojno na-
ravnanimi podjetji in nekaterimi znanstveno-raziskovalnimi institucijami v skupni triletni projekt.
Razprava je pokazala, da si v vseh podjetjih, ne glede na velikost in lastne razvojne strukture, želijo oziroma potrebujejo sodelovanje in podporo institucij, torej znanje, kader in denar za razvoj. Še bolj a vse to potrebujejo v mikro podjetjih, kjer jim ne manjka idej. Pri razvoju novih izdelkov si
želijo sodelovanja oziroma povezovanja z večjimi podjetji in institucijami, med katere prav gotovo sodijo tudi organizatorji foruma Teces Maribor, Manager klub in ZRS Bistra Ptuj.
„Inovativno aktivnost podjetij je vsekakor potrebno spodbuditi, še posebej na manj razvitem obmejnem področju, ker samo to prinaša konkurenčno prednost," je izpostavil Miran Senčar. Dol-
goročni in trajnostni razvoj je tudi v Spodnjem Podravju mogoč le s povečanjem inova-tivnosti, z vpeljevanjem novih idej in tehnologij v poslovne in proizvodne procese podjetij. Za izboljšanje gospodarskega in socialnega položaja se mora občutno povečati dodana vrednost gospodarstva. Potreb po sodelovanju z drugimi kompatibilnimi podjetji, z akademsko (raziskovalno) sfero, organizacijami in centri, ki podpirajo razvoj, je vse več, zaznavajo tudi v ZRS Bistra Ptuj. Vse več podjetij namreč pri njih išče nasvete in informacije, prihajajo pa tudi s konkretnimi razvojnimi problemi, je povedala direktorica dr. Aleksandra Pivec, ki je prepričana, da je potrebno narediti vse, da podjetništvo Spodnjega Podravja odločneje zakoraka v inovativne vode in večjo konkurenčno prednosti. V ta namen bodo združili moči pri zbiranju, organiziranju in sistemizaciji podatkov o inova-tivnih in razvojno naravnanih podjetjih, usposobljenosti raziskovalnih ustanov, obstoječih spodbudah za inovativnost in razvoj, pripravili pa bodo tudi predloge za izboljšanje sistema podpornih dejavnosti, so zapisali med sklepe foruma.
MG
Ptuj • Mestne zelenice in parki
Na Ptuj prihaja nova slovenska vrtnica
Turistično društvo Ptuj, ki je letošnje aktivnosti posvetilo 125-letnici delovanja, bo sklepno slovesnost ob tem jubileju pripravilo ob svetovnem dnevu turizma. Občane želi ob tej priložnosti spomniti na pomen odnosa do urejenega okolja in mesta nasploh.
V teh prizadevanjih je mesto pozvalo k sodelovanju vsakega meščana; šteje vsako najmanjše dejanje, ki bo prispevalo k temu, da bo najstarejše slovensko mesto urejeno in da tabla o prejetih priznanjih za urejeno okolje ne bo samo simbolna. Če bi že vsaka ustanova in prodajalna poskrbela za urejen videz, bi mestna podoba lahko bila bistveno lepša. Prazni lokali kljub številnim opozorilom ostajajo neurejeni.
Mestna blagajna je premajhna, da bi sledila vsem potrebam po urejanju fasad, pročelij pomembnejših objektov in streh, dodatno pa jih v zadnjem času uničujejo še ptujski grafitarji, ki jim ni mar za mesto in njegove probleme. V zadnjih letih nihče v mestu tudi ni poskrbel, da bi nastala kakšna nova cvetlična gredica razen obnovljene v Lackovi ulici. Ostalo je pri tistih, ki jih je Turistično društvo Ptuj uredilo ob 120-letnici delovanja
pred petimi leti. Tudi ptujska krožišča ostajajo zatravljena, razen krožišča, ki so ga uredile ptujske soroptimistke. Načrti bojda so, problem pa naj bi bil denar, čeprav so nekateri ptujski svetniki že v prejšnji sestavi želeli, da bi postali skrbniki posameznega krožišča. V tem primeru bi izgovor o pomanjkanju denarja odpadel. Ali pa je tako kot na številnih drugih področjih, da se je najlažje izgovoriti na pomanjkanje sredstev kot na pomanjkanje volje.
Ptujsko turistično društvo kot eno izmed štirih najstarejših tovrstnih društev v Sloveniji mrzlično išče izhod iz krize, trenutno ima v blagajni le 75 evrov, a so njegovi člani odločeni, da proslava ob 125-letnici bo. K sodelovanju so ob tej priložnosti povabili dve svetovno uveljavljeni firmi oziroma blagovni znamki, Coca Colo in Mercedes, ki sta v letošnjem letu prav tako stari 125 let. Ob jubileju se bodo
Foto: Črtomir Goznik
Območje med trgovsko-poslovnima centroma Domino in Drava krasi ena najlepše urejenih cvetličnih površin v mestu, neuradno poimenovana „Županov park".
spomnili s priznanji vseh tistih, ki pri urejanju okolja odstopajo od povprečja, na Ptuj pa bi želeli pripeljati tudi novo slovensko vrtnico in bi z njo zasadili novo ptujsko cvetlično gredico, ki bo spominjala na 125-letnico delovanja TD Ptuj. Še vedno pa tudi čakajo na podpis izjave in pogodbe za sodelovanje v mednarodnem tekmovanju ocvetličenih mest 2012, na katerem je leta 2002 Ptuj prejel srebrno priznanje, na kar spominja tabla na Mestni hiši.
Pri izvedbi jubilejne slovesnosti računajo tudi na pomoč MO Ptuj. Upravni odbor TD Ptuj se je v zvezi s tem že sestal s ptujskim županom Štefanom Čelanom.
Na zadnji seji so čestitali vsem svojim članom in vsem drugim, ki so ob 10. obletnici pobratenja med Ptujem in Burghausnom prejeli zahvalno listino, s katero se jim je tamkajšnji župan skupaj z mestom zahvalil za izredne zasluge za partnerstvo med mestoma, za razumevanje ter poglabljanje stikov med meščankami in meščani obeh mest oziroma dežel. Zahvalno listino so prejeli Albin Pišek, Valentin Zamuda, Marjan Petek, Bojan Miško in Marija Hernja Masten.
Nogomet
Drava: od evforije do popolne apatičnosti
Stran 12
Tenis
Slovenke U-14 med štirimi najboljšimi v Evropi Stran 13
Kolesarstvo
Gazvoda po 3. etapi v rumeni majici
Stran 13
Rokomet
Soliden vtis kljub dvema porazoma
Stran 13
Wakeboard
Na Ranci padel svetovni rekord
Stran 14 Šoli tenisa in nogometa
Velik interes: skoraj 140 udeležencev
Stran 14
Urednik športnih strani: Jože Mohorič. Sodelavci: David Breznik, Tadej Podvršek, Danilo Klajnšek, Uroš Krstič, Milan Zupanc, Niko Šoštarič, Peter Golob, Ivo Kornik, Simeon Gonc, Sebi Kolednik, Janko Bezjak, Franc Slodnjak, Uroš Esih, Silva Razlag, Janko Bohak, Črtomir Goznik, Matija Brodnjak, Aleksandra Jelušič
tednik k™
E-mail: sport@radio-tednik.si
Kajak in kanu na mirnih vodah • MEP
Vidovič četrti v Evropi
Član Brodarskega društva Ranca Ptuj Tilen Vidovič je v kajaku na mirnih vodah ubral pravo pot, pot do velikih uspehov, potem ko se je povezal s hrvaškim trenerjem Stjepa-nom Janjičem. Ta ga je v tej sezoni spremljal skozi pripravljalni in dosedanji tekmovalni del, prav tako pa mu je veliko pomagal tudi na mladinskem evropskem prvenstvu, ki je od četrtka do nedelje potekalo na Jarunu v Zagrebu.
Poljak Martin Brzezinski (tega je Vidovič v polfinalu prehitel) in Britanec Marton Simon, ki je bil hitrejši od Ptujčana za pičle štiri desetinke. Kljub temu da je Tilnu zmanjkalo le malo do medalje, je bil s svojim nastopom na 500 metrov zadovoljen in je izpostavil: »Že uvrstitev v A-finale, med najboljših devet, mi je zelo veliko pomenila. Na moji najljubši distanci, na 500 metrov, sem na tem tekmovanju videl, da imam še veliko
500 metrov je Vidoviča popoldan čakal še sprinterski finale devetih najhitrejši mladincev v kajaku na 200 metrov dolgi progi. Naš tekmovalec je bil po vseh nastopih že malo utrujen, vendar je tudi v finalu na zelo kratki progi dal vse od sebe in zasedel zelo dobro 6. mesto, medtem ko je zmagal turški predstavnik Mustafa Gulbahar. O sprinterskem nastopu je Vi-dovič dejal: »Na tej tekmi se mi je zares že poznala utrujenost
Foto: Črtomir Goznik
Tilnu Vidoviču je po prihodu iz Zagreba čestital tudi predsednik BD Ranca Ptuj Emil Mesarič.
Vidovič je za paradno disciplino vzel kajak K1 na 500 metrov in svojo moč izkazoval iz nastopa v nastop, saj je dobro tekmoval tako v kvalifikacijah kot tudi v polfinalu. V velikem finalu je imel rahlo tremo, a je kljub temu veslal odlično in je prišel do odličnega, a nehvaležnega 4. mesta. Pred njim so se znašli prvak Čeh Josef Dostal,
rezerv. Mislim, da mi bo dober rezultat uspel tudi na mladinskem svetovnem prvenstvu v kajaku in kanuju na mirnih vodah. Res, da mi je do medalje zmanjkalo zelo malo, ampak sem čisto zadovoljen tudi s 4. mestom.«
Po vseh nastopih v pred-tekmovanjih, polfinalih in v nedeljo dopoldan še finalu na
Evropsko mladinsko prvenstvo Zagreb 2011, rezultati:
-	500 m:
1.	Josef Dostal (Češ)
2.	Martin Brzezinski (Pol)
3.	Marton Simon (VB)
4.	Tilen Vidovič (Slo / BD Ranca Ptuj)
-	200 m:
1.	Mustafa Gulbahar (Tur)
2.	Elvis Sutkus (Lit)
3.	Sergii Tokarnytskyi (Ukr)
6. Tilen Vidovič (Slo / BD Ranca Ptuj)
od vseh nastopov v Zagrebu. Bilo je v redu in v prihodnosti lahko s trdim treningom v tej disciplini dosežem še boljše rezultate.«
Po tem velikem uspehu so Tilnu Vidoviču na Ranci čestitali njegovi najbližji in predsednik BD Ranca Ptuj Emil Mesarič. Le-ta je poudaril: »To je zares fantastično! Ves trud skozi celotno sezono je Tilen kronal s fenomenalnima rezultatoma. V našem društvu smo zares veseli, da imamo tako dobrega športnika in mu iskreno čestitamo.«
Novo priložnost za dokazovanje bo imel mladi član BD Ranca Ptuj že to soboto in nedeljo, ko bo na ptujskem umetnem jezeru organizirano državno prvenstvo v kajaku in kanuju na mirnih vodah za vse starostne skupine na progah, dolgih 1000, 500 in 200 metrov.
David Breznik
Atletika • AK CP Ptuj
Grdina rekordno v Kopru
Državnega prvenstva za mlajše člane do 23 let v Kopru se je udeležila okrnjena zasedba ptujskih atletov, največ med njimi pa je pokazal Rok Grdi-na, ki je v metu diska zasedel tretje mesto. Dva kilograma težko atletsko orodje je zalučal 44,59 metra, kar je tudi njegov najdaljši met doslej. Grdina, ki trenira pod budnim očesom trenerja Gorazda Rajherja, je v letošnji tekmovalni sezoni naredil velik korak naprej, saj
je svoj rezultat izboljšal za več metrov. Urška Škerget, ki je bila večji del pripravljalnega obdobja poškodovana, je bila četrta na 800 metrov s časom 2 minuti in 24,65 sekunde. Na 3000 metrov si je peto mesto pritekel Matej Jeza s časom 9 minut in 29,60 sekunde. Mesto nižje je na 400 metrov (59,57 sekunde) končala Laura Pajtler, ki v letošnji sezoni ne more najti prave forme iz prejšnjih sezon.
Uroš Esih
Rok Grdina je letos pokazal velik napredek v metu diska.
Nogomet • Prijateljska tekma
Aluminij - Arsenal 3:3 (0:2)
STRELCI: 0:1 Samadin (18), 0:2 Samadin (25), 1:2 Kurež (55), 2:2 Morsi (58), 2:3 Mostovol (72), 3:3 Radulovič (86)
ALUMINIJ: Murko, Sambolec, Medved, Bajlec, Topolovec, Bingo, Spahič, Režonja, Kokol, Kmetec, Rešek. Igrali so še: Zajc, Poljanec, Lonzarič, Draškovič, Krajnc, Feko-nja, Pečovnik, Ljubec, Kurež, Morsi, Vindiš, Marlon, Radulovič, Majer. Trener: Bojan Flis.
V sredo so treninge v novo sezono pričeli nogometaši Aluminija iz Kidričevega, na željo vodstva ukrajinskega Arsenala pa so v nedeljo z njimi odigrali že prvo prijateljsko srečanje. Varovanci trenerja Bojana Flisa so tekmo odigrali nad vsemi pričakovanjem. Priložnost za igro so dobili vsi nogometaši, ki so pričeli priprave (med njimi ni bilo le Mateja Vračka in Mateja Pučka).
Ker imajo Ukrajinci za sabo že precej večji del priprav, so veljali za absolutnega favorita in po prvih tridesetih minutah je tudi dejansko izgledalo, da bodo visoko slavili, saj so dosegli dva »lahka« zadetka. Domačini so se trudili, vendar pri zaključnih strelih niso bili najbolj natančni.
Drugi del srečanja je prinesel povsem drugačno igro: domačini so
Kolaričeva prva na Irskem
Najboljša slovenska skakalka pa je ta konec tedna tekmovala na Irskem v mestu Cork. V močni konkurenci je s 652 centimetri zabeležila zmago, znova, tako kot na vseh tekmovanjih v letošnji sezoni, pa ji je preglavice povzročal veter. Tokrat je pihal v hrbet in v vseh poizkusih z večjo hitrostjo od dovoljene, ki znaša 2 metra na sekundo. Kolari-čeva je poleg zmagovitega skoka skočila še 641, 639 in 636 centimetrov, kar kaže na njeno konstantno formo. »Z doseženim mestom moram biti zadovoljna. Sicer pa so bile razmere zame zelo neugodne. Na zaletu sem se kar malo ustrašila hitrosti. Zato sem malo preveč zaustavljala pred odrivno desko, kar ni dobro,« je svoj nastop na Irskem komentirala članica AK Cestno podjetje Ptuj. Jutri jo v Mariboru čaka novo tekmovanje, na katerem bo poizkusila preskočiti zahtevano normo za nastop na letošnjem svetovnem prvenstvu, pri tem pa si želi, da bi imela več sreče z vetrom.
Nogometaši Aluminija so po vsega treh dneh priprav odigrali prvo prijateljsko srečanje.
se otresli vseh pritiskov in v 55. minuti se je Kurež poigral z Arsenalovo obrambo in znižal rezultat. Preden so se gostje zavedli, je bilo že 2:2; za izenačenje je poskrbel Morsi. Po vodstvu Aluminija je zadišalo tri minute kasneje, ko so domačini lepo izigrali gostujočo obrambo, močan strel Ko-kola pa je bil kakšen centimeter previsok. Nogometaši Arsenala so nato znova povedli - tudi tretji zadetek so dosegli s podajo na desni vratnik, kjer je bila domača obramba najmanj za-
nesljiva. Ko je že izgledalo, da se bo srečanje končalo z minimalno zmago gostov, pa se je šest minut pred koncem srečanja Radulovič odločil za strel iz dobrih 20 metrov in žoga je končala pod prečnikom ukrajinskega vratarja. V zadnjih trenutkih igre ni prišlo več do spremembe. Kidričani so v tem srečanju zadržali visok nivo igre iz pretekle sezone in bodo tudi v novi sezoni zagotovo med najmočnejšimi ekipami lige.
Danilo Klajnšek
Nogomet • Nogometni klub Drava
Od evforije do popolne apatičnosti
Foto: Črtomir Goznik
Edini nastop v evropskih pokalih so Ptujčani zabeležili leta 2006, ko so se v dveh tekmah pomerili s hrvaškim Slavenom Belupom.
Foto: Črtomir Goznik
Leta 2003 so se številni ljubitelji nogometa (med njimi tudi župan MO Ptuj dr Štefan Celan) veselili uvrstitve Drave v 1. ligo.
O ptujskem nogometnem klubu je danes moč slišati izjemno skope informacije; še tisti, ki nekaj vedo, pravijo, naj »še nekoliko počakamo«, saj bo vse jasno »v kratkem«. Najverjetnejši izhod iz te apatije je stečaj kluba, iz Nogometne šole Poli Drava pa bo vzklilo novo ptujsko člansko moštvo, ki bo svoj krst dočakalo v eni izmed lig, ki jih vodi MNZ Ptuj. Pred osmimi leti, ko se je ptujski nogometni klub uvrstil v 1. ligo, pa je bilo povsem drugače ...
Januarja 2003 je vodenje kluba prevzel Robert Furjan, ki je imel jasno vizijo - Dravo kar najhitreje popeljati v 1. ligo. Šest mesecev pozneje je to postalo realnost, saj je ptujski nogometni klub junija po osvojenem 2. mestu v prvenstvu slavil uvrstitev v 1. ligo. Pred Mestno hišo se je slavja udeležilo veliko število ljubiteljev nogometa in za ptujski nogomet se je začelo »zlato obdobje«.
V tem obdobju so bili ptujski nogometaši 7 sezon člani elitnega razreda slovenskega nogometa; najvišje so posegli v sezoni 2006/07, ko so osvojili 4. mesto, ob tem so bili še dvakrat peti. Rezultatsko naj-
večji uspeh kluba je nastop v evropskem pokalu Intertoto v sezoni 2005/06, ko ga je v dveh srečanjih izločil hrvaški Slaven Belupo.
Izjemno odmevno je bilo leta 2006 sklenjeno sponzor-
stvo s stavniško multinacio-nalko Bwin, od katere so si v ptujskem klubu obetali dolgoročno finančno stabilnost. Zaradi toge slovenske zakonodaje sodelovanje ni trajalo dolgo, saj je bil klub med drugim ka-
znovan zaradi nošenja njihovih simbolov (Real Madrid in Milan npr. na dresih še vedno nosita njihove logotipe).
Od številnih trenerjev, ki so se zvrstili na klopi Drave, so najmočnejši pečat pustili


I i B / n ÜT ><!BfNE'
Silvo Berko, Srečko Lušič, Dra-žen Besek, Milko Durovski in Adnan Zildžovič, le manjši del posamezne sezone pa so se na tem mestu obdržali Borut Jarc, Ljubinko Drulovič, Primož Gli-ha, Milan Duričič, Robert Pev-nik in Franci Fridl.
Najbolj razburljivo tekmo so Ptujčani odigrali v sezoni 2008/09, ko so se rešili izpada dobesedno v zadnji sekundi zadnje tekme v Domžalah. Pri zaostanku 1:2 je v zadnji sekundi izenačil Ogu John in Dravi za eno sezono podaljšal prvoliga-ški status (v dodatnih kvalifikacijah so bili Ptujčani v dveh tekmah boljši od Aluminija). V zadnjem letu 1. lige so Ptujča-ni vse težje shajali pod velikim finančnim bremenom in predsednik Franc Gajšek je sprožil postopek prisilne poravnave. Le-ta je bil na ptujskem sodišču uspešno končan marca 2010. Končna ugotovitev: dolg Drave je znašal 371 tisoč evrov, ki bi ga bilo potrebno poravnati v petih letih (približno 75 tisoč evrov na leto). Spomnimo: v letih največje konjunkture je imela Drava letni proračun težak blizu milijona evrov . Povsem nerazumljivo je, da klub po tem ni uspel pridobiti licence niti za igranje v 2. ligi, čeprav so imeli igralci poravnane obveznosti (!) za leto 2010 (Nafta je npr. z bistveno večjim dolgom in večjim bremenom obveznosti uspela pridobiti prvoligaško licenco!). Za to je - po vesteh iz kluba
\
g 7 <jš ■v** ^£ iEíSSBw m
Nekateri tujci, ki so igrali za Dravo: Sousa, Fernandes (Portugalska), Chietti (Italija), Soska (Poljska), Trenevski (Makedonija), Vučkovič, Težački, Bošnjak, Žilič, Radetič (Hrvaška), Ogu John, Ekpoki (Nigerija), da Silva (Brazilija) ...
Naj prestop: Sead Zilič in Marko Grižonič v poljski Plock Wisla (po sezoni 2005/06)
- poskrbel Franc Gajšek, ki pa je pričakoval enakovredno podporo lokalnega gospodarstva in političnih vplivnežev. A sedaj so v mestu ob Dravi pomembnejši drugi projekti in klub, ki je bil ustanovljen leta 1933 je prepuščen na milost in nemilost propadu .
Izjemno pomembno vprašanje pa je, v kateri ligi bo nastopala mladinska in kadetska vrsta NŠ Poli Drava Ptuj. Le-ta bi lahko zaradi izpada Drave iz lig pod vodstvom NZS izgubila status prvokategornikov (čeprav je vodstvo NŠ Poli Drava še pred časom zatrjevalo, da oni niso odvisni od usode Drave). Prav zaradi tega je pomembno, da se tradicija igranja članskega nogometa na Ptuju nadaljuje, s čimer se omogoči mladinski in kadetski vrsti igranje na čim višjem nivoju. Zagotovo je to primarni projekt tega tedna, v katerem bi morali sodelovati vsi, ki želijo dobro ptujskemu nogometu.
Jože Mohorič
Sezona 2002/03
2. SNL, končni vrstni red: 1. Domžale, 2. Ptuj-Drava, 3. Aluminij (16 klubov)
Vstop v 1. ligo: 15. 6. 2003
Igralci Ptuja-Drave v sezoni 2002/03: Damjan Golob, Tomaž Toplak, Denis Krajnc, Matjaž Korez, Emil Šterbal, Boris Klinger, Aljaž Zajc, Jakob Poštrak, MatjažMajcen, Simon Krepek, Gregor Sluga, Matjaž Štelcer, Jure Arsič, Marko Velečič, Uroš Krajnc, Matej Lenart, Boris Emeršič, Slaviša Je-vdenič, Tihomir Zdelar, Damjan Vogrinec, Matej Meznarič, Dejan Horvat, Rok Tement. Trener Silvo Berko (v jesenskem delu prvenstva je ekipo vodil Dragan Grbavac).
Najboljši strelec: Matjaž Majcen: 26 zadetkov (najboljši strelec 2. lige).
Predsednik kluba: Robert Furjan (od januarja 2003).
Sezona 2003/04
20. julij 2003 - prva tekma v 1. ligi (12 klubov): poraz doma z Domžalami (0:2)
1. SNL: 1. Hit Gorica, 11. Kumho Drava (12 moštev); Ptujčani so bili v dodatnih kvalifikacijah boljši od Bele krajine
Trenerji: Silvo Berko, Borut Jarc, Srečko Lušič; igralci z največjo minu-tažo: Emil Šterbal, Matjaž Majcen, Matjaž Korez, Gorazd Gorinšek, Izudin Kamberovič, Mladen Dabanovič, Sead Zilič ...; najboljša strelca: Adnan Smajlovic - 8, Gorazd Gorinšek - 6 zadetkov.
Sezona 2004/05
1. SNL: 1. Hit Gorica, 5. Drava (12 moštev);
Trener: Srečko Lušič; nosilci igre: Mladen Dabanovič, Sead Zilič, Viktor Trenevski, Matej Miljatovič, Aleš Čeh, Emil Šterbal, Robert Težački, Gorazd Gorinšek, Marko Grižonič ...;
najboljši strelec: Sead Zilič - 13);
Sezona 2005/06
INTERTOTO POKAL: 18. 6. 2005: Slaven Belupo - Drava 1:0; 25. 6. 2005 (v Mariboru): Drava - Slaven Belupo 0:1
1. SNL: 1. Hit Gorica 5. Drava (10 moštev)
Trenerja: Srečko Lušič, Milko Durovski; nosilci igre: Mladen Dabanovič,
Viktor Trenevski, Emil Šterbal, Aleš, Čeh, Marko Drevenšek, Mitja Emeršič, Rok Kronaveter, Matjaž Lunder, Gorazd Gorinšek, Doris Kelenc ...;
najboljša strelca: Viktor Trenevski - 16, Rok Kronaveter - 10).
Sezona 2006/07
1. SNL: 1. Domžale, 4. Drava (10 moštev)
Trener: Dražen Besek; nosilci igre: Sead Zilič, Emil Šterbal, Mitja Emeršič, Mario Lucas Horvat, Marko Drevenšek, Sebastjan Berko, Miljenko Bošnjak, Doris Kelenc, Andrej Prejac, Borut Tisnikar ...;
najboljša strelca: Sead Zilič - 17, Rok Kronaveter - 8.
Sezona 2007/08
1. SNL: 1. Domžale, 9. Drava (10 moštev); v dodatnih kvalifikacijah za obstanek je bila Drava boljša od Bonifike.
Trenerji: Dražen Besek, Primož Gliha, Milan Duričič, Robert Pevnik; nosilci igre: Mitja Emeršič, Andrej Prejac, Marko Kmetec, Miljenko Bošnjak, Doris Kelenc, Marko Grižonič, Marko Drevenšek, Mario Lucas Horvat, Tomaž Murko, Ogu John, Sead Zilič.;
najboljša strelca: Marko Kmetec - 10, Doris Kelenc - 9.
Sezona 2008/09
1. SNL: 1. Maribor, 9. Labod Drava (10 moštev); v dodatnih kvalifikacijah je Drava ugnala Aluminij in obstala v 1. ligi.
Trenerja: Ljubimko Drulovič, Adnan Zildžovič; nosilci igre: Siniša Andel-kovič, Marko Drevenšek, Doris Kelenc, Sead Zilič, Tomaž Murko, Borut Semler, Rok Kronaveter, Ivan Filipovič, Ogu John, Marko Grižonič.;
najboljši strelci: Aleš Čeh - 9, Sead Zilič - 8, Semler - 7, Da Silva - 6.
Sezona 2009/10
1.	SNL: 1. Luka Koper, 10. Labod Drava (10 moštev).
Trenerji: Adnan Zildžovič, Milko Durovski, Franci Fridl; nosilci igre: Doris Kelenc, Ogu John, Marko Balažic, Gorazd Zajc, Rok Kronaveter, Tonči Žilič, Klemen Medved, Abdul Razak Ekpoki, Andrej Prejac, Borut Semler, Zoran Pavlovič ...; najboljša strelca: Ekpoki - 6, Gorazd Zajc - 5.
Sezona 2010/11
2.	SNL: 1. Aluminij, 5. Labod Drava (10 ekip).
Člani upravnega odbora NK Ptuj-Drava:
-	do junija 2006: predsednik Robert Furjan, člani Marijan Pongrac, Simon Starček, Janez Vrabl, Damjan Zmazek, Fredi Kmetec, Beno Maj-henič, Milan Petek, Nani Matjašič, Robert Viraj, Tomaž Pirnat;
-	od junija 2006: predsednik Robert Furjan, člani Sani Doler, mag. Stanko Glažar, mag. Zvonko Zinrajh, Franc Pukšič, Branko Marinič, dr. Robert Čeh in Sebastijan Žlebnik;
-	od decembra 2008: predsednik Franc Gajšek, člani Bernard Maj-henič, Franc Pukšič, Marjan Ostroško, Jan Žlebnik, Darko Mastenak in Ivan Vidovič.
íiSjCJT^ÍE ur / TTTTT'Í I:
(»t B3=Uut:;B::s »niijtk.
""FTTT-TT
ím¡HrrrT'-"">i
m'nieSfcllKtt	¡I
Fh
Foto: Črtomir Goznik
Foto: crtomir Goznik Rok Kronaveter je kar nekaj sezon buril domišljijo navijačev Drave o prestopih v močnejše evropske
Tradicionalno so največ gledalcev (do 3500) na ptujski Mestni stadion pritegnili lokalni derbiji z lige: zaradi nesrečne poškodbe mu je propadel prestop v Italijo, od katerega so si v ptujskem klubu Mariborom.	obetali velik finančni kolač (sedaj igra v 2. nemški ligi za Energie Cottbus).
Kolesarstvo • KK Perutnina Ptuj
Tenis • Ekipno EP U-14
Slovenke med štirimi
najboljšimi v Evropi!
Reprezentanca Slovenije U-14 se je po uspešno odigranem kvalifikacijskem turnirju v Rogaški Slatini, kjer je osvojila 2. mesto za Rusijo, konec tedna merila na finalnem turnirju ekipnega evropskega prvenstva U-14 v italijanskem Loanu. Ekipo pod vodstvom Dominika Senice so sestavljale Nina Potočnik, Manca Pislak in Hana Mraz. Ob Slovenkah so nastopale še reprezentance Rusije (1. nosilke), Srbije (2.), Hrvaške (3.), Latvije (4.), Romunije, Velike Britanije in Češke.
Naše igralke so se v 1. krogu pomerile z ekipo Hrvaške, za katero nastopa ena najboljših evropskih igralk v tej starostni kategoriji, Ana Konjuh. Le-ta je ugnala Potočnikovo med posameznicami, Pislakova pa je izid izenačila. Odločala je igra dvojic, kjer sta Manca in Nina blesteli ter Sloveniji priigrali uvrstitev med najboljše štiri ekipe Stare celine!
V polfinalu so bile za naše igralke premočni Srbkinji Ivana Jorovic (8. v Evropi) in
Nikolina Jovic. Finalni dvoboj prvih in drugih nosilk je pripadel Rusinjam (2:1). Slovenke so v boju za 3. mesto izgubile z ekipo Velike Britanije, ki je pred tem presenetljivo izločila Latvijo.
JM
Ekipno EP 2011, U-14
Končni vrstni red:
1.	Rusija (Anastasiya Rycha-gova, Anastasiya Komardina, Darya Kasatkina),
2.	Srbija (Ivana Jorovic, Nikolina Jovic),
3.	Velika Britanija (Lana Rush, Freya Christie, Maia Lumsden),
4.	Slovenija (Nina Potočnik, Manca Pislak, Hana Mraz),
5.	Hrvaška (Ana Konjuh, Ivona Čudina, Margita Sunjic)),
6.	Latvija (Jelena Ostapen-ko, Darta-Elizabete Emulina),
7.	Romunija,
8.	Češka.
Najboljših pet ekip se je uvrstilo na svetovno ekipno prvenstvo.
Strelstvo • DP s pištolo
Vecina državnih prvakov znova iz Recice
Pretekli konec tedna je v Ljubljani potekalo predzadnje DP v letošnji sezoni, in sicer 21. DP v pištolskih disciplinah na 25 metrov. Tudi tokrat so nekateri slovenski strelci pokazali odlično streljanje, izboljšani pa so bili tudi trije državni rekordi. V pištolskih disciplinah na 25 m imajo predvsem na Ptuju dolgo in bogato tradicijo nastopanja na državnih prvenstvih, v zadnjem času pa so te programe začeli trenirati tudi na ormoškem koncu.
V prvi disciplini MK standardne pištole sta med člani slavila strelca iz Rečice pri Laškem, naslov prvaka je s prepričljivo prednostjo in skupnimi 555 krogi osvojil Peter Tkalec pred moštvenim kolegom Andrejem Brunškom s 535 krogi na drugem in Škofjelo-čanom Simonom Bučanom s 526 krogi na tretjem mestu. Odlično je nastopal tudi reči-ški mladinec Matic Brunšek, ki je s 510 krogi izboljšal državni rekord in v enotni članski kategoriji osvojil 6. mesto pred Boštjanom Simoničem, SD Jožeta Kerenčiča Miklavž, ki je z enakim rezultatom 510 krogov osvojil 7. mesto. Ptujčani Stanislav Golc, Milan Stra-žišar in Borut Sagadin so s 492, 479 in 433 krogi osvojili 13., 17. in 21. mesto, ormoška strelca Kovinarja Kevin Venta in Stiven Vočanec pa sta s 474 in 389 krogi osvojila 18. in 23. mesto. V ekipni razvrstitvi je slavila favorizirana ekipa Dušana Poženela iz Rečice pri Laškem s 1575 krogi pred Kopa-čevino in Brežicami s 1536 in 1523 krogi, Ptujčani so s 1404 krogi osvojili 4. mesto in prehiteli ekipo iz Grosuplja s 1304 krogi in Kovinar iz Ormoža z 863 krogi na 5. in 6. mestu.
Med članicami z MK špor-
tno pištolo je zmagala strelka Olimpije Denis Bola Ujčič s 560 krogi, pred Ireno Toroš s 553 in Valerijo Kufner s 531 krogi na 2. in 3. mestu, dorna-vska strelka Staša Simonič je s 520 krogi osvojila 4. mesto, medtem ko sta Kovinarjevi strelki Petra Vernik in Tina Novak s 438 in 311 krogi osvojili 7. in 8. mesto. Med mladinci z MK športno pištolo je zmagal Ormožan Kevin Venta, ki je z rezultatom 546 krogov le za 3 kroge zaostal za slovenskim državnim rekordom.
V	drugi disciplini, v streljanju z MK hitrostrelno pištolo, je slavil Andrej Brunšek s 524 krogi, pred Tkalcem in Jenkom, Ormožani Kevin Venta, Stiven Vočanec in Darko Vernik pa so s 365, 270 in 185 krogi osvojili 12., 13. in 14. mesto, v ekipnem seštevku pa z 820 krogi na 4. mestu zaostali za strelci iz Rečice, Brežic in Kopačevine-Škofje Loke.
V	zadnji disciplini, streljanju s pištolo in revolverjem velikega kalibra, je še drugi naslov državnega prvaka osvojil Peter Tkalec, ki je s 565 krogi postavil tudi nov državni rekord, na drugo mesto se je uvrstil Andrej Brunšek s 540 krogi, tretji pa je bil Slavko Frece iz Celja s 539 krogi.
Z naslednjim koncem tedna, ko bo potekalo še 21. DP z MK orožjem na 50 m, pa bo večina slovenskih strelcev sklenila letošnjo sezono, izbrani člani slovenske reprezentance z MK, VK orožjem in puško šibrenico pa se bodo v začetku avgusta udeležili še evropskega prvenstva v Beogradu, kjer bodo padle predzadnje odločitve o udeležencih olimpijskih iger London 2012.
Simeon Gonc
Gazvoda po 3. etapi v rumeni majici
Kolesarji Perutnine Ptuj v teh dneh nastopajo na močni desetdnevni dirki »ekstra« kategorije na Kitajskem v bližini jezera Qinghai. V uvodu so zasedli mesta blizu prvih dvajsetih (Matej Marin), v 2. etapi pa so že pokazali svoj pravi obraz. Zablestel je predvsem Matej Mugerli, ki je zasedel odlično 2. mesto. Še večji uspeh je ptujski ekipi uspel v 3. etapi, ki jo je dobil Gregor Gazvoda. Le-ta je skupaj s kazahstanskim kolesarjem pobegnil na polovici etape, nato pa sta složno nadaljevala do konca etape, ki jo je v ciljnem šprintu dobil Slovenec.
Zanimivost: organizatorji so po prvi etapi pripravili televizijsko predstavitev ekip (med njimi tudi KK Perutnina Ptuj), ki naj bi si jo na kitajski »nacio-nalki« ogledalo blizu 100 milijonov gledalcev!
tp
Foto: Marjan Kelner
Gregor Gazvoda (KK Perutnina Ptuj) je po zmagi v 3. etapi oblekel rumeno majico vodilnega v skupnem seštevku.
Rokomet • Reprezentanca starejših deklic na Ptuju
Soliden vtis kljub dvema porazoma
Minuli konec se je na Ptuju na pripravah mudila slovenska izbrana vrsta starejših deklic letnika 1996/1997. Predvsem po zaslugi Marjana Valenka, funkcionarja ptujskega rokometnega kluba, so mlade punce odigrale tudi dve prijateljski tekmi proti Romuniji. Reprezentanca, v kateri sta tudi rokometašici ŽRK Merca-tor Tenzor Ptuj Barbara Bo-rovčak in Gordana Žiher, je sicer obe srečanji zgubila, čeprav sta tekmi proti Romunkam po besedah selektorja Slovenije Milana Ramšaka dosegli namen.
Slovenija - Romunija 32:36 (17:18)
SLOVENIJA: Vertačnik. Čede 2, Borovčak, Svetik 1, Ražem 3, Unuk 8, Štular, Čehič 2, Voglar 3, Bytyqi 1, Kompan 4, Šiškovič, Rudman 2, Oštir, Mičič 5, Djordjič, Žiher, Golob. Trener: Milan Ramšak
V prvi tekmi so Slovenke vodile večino prvega dela za zadetek ali dva. Romunke so nato razgibani tekmi dobile polčas 18:17. V drugem delu so gostje igrale bolje iz minute v minuto in zasluženo zmagale.
KviJ
Foto: Črtomir Goznik
Barbara Borovčak ...
Slovenija - Romunija 28:38 (17:19)
SLOVENIJA: Vertačnik. Čede 1, Borovčak 2, Svetik, Ražem 3, Unuk 5, Štular 2, Čehič 2, Voglar, Bytyqi 1, Kompan 2, Šiškovič 1, Rudman
3, Oštir, Mičič 3, Djordjič, Žiher 1, Golob, Hrastnik 2. Trener: Milan Ramšak
V drugi tekmi so naše držale korak do izida 22:22, potem pa so Romunke »stopile na plin« in slavile z 38:28.
tp
Foto: Črtomir Goznik
... in Gordana Ziher (obe ZRK Mercator Tenzor Ptuj) sta s slovensko reprezentanco letnic 1996/97 v prijateljski tekmi nastopali proti vrstnicam iz Romunije.
»Ni boljšega občutka«
Milan Ramšak, selektor Slovenije: »Dekleta so se prvič zbrala skupaj, tako da sem iz tega vidika zadovoljen s prikazanim. Rad bi se zahvalil Marjanu Valenku in vsem v ptujskem rokometnem klubu, ki so nam omogočili dobre pogoje za trening in tekme. Kot vse ostale spremljam tudi igralke Ptuja; tokrat se je videlo, da sta dekleti pod pritiskom domače publike. Potrebujeta le sprostitev in verjamem, da bosta kmalu pokazali svoj razkošen talent.«
Barbara Borovčak, repre-zentantka: »Verjamem, da si vsak želi poskusiti kaj takega. Spodaj ti srce bije za klub, zgoraj pa za celotno Slovenijo. Ni boljšega občutka. Glede na to, da se med seboj še ne poznamo preveč dobro, menim da nismo odigrale slabo.«
Gordana Žiher, reprezen-tantka: »Vsak športnik si seveda želi imeti svoj nacionalni grb na prsih. Me še nismo uigrane, saj smo šele tretjič skupaj, kljub temu pa verjamem, da bo v bodoče še boljše, čeprav niti ta konec tedna kljub porazoma ni bilo slabo.«
Fotozapis m Na Hajdini počitniška šola nogometa in tenisa
Velik interes: skoraj 140 udeležencev!
Na Hajdini sta v prvem tednu počitnic, od 27. 6. do 2. 7., potekali tradicionalni šoli nogometa in tenisa, za kateri se iz leta v leto povečuje interes.
Šola tenisa je v organizaciji TK Skorba potekala na igriščih Goya centra v Hajdošah, udeležilo pa se je je 18 otrok. Le-ti so bili zaradi lažjega dela razdeljeni v manjše skupine. Šolo so zaključili v soboto, ko so otroci pred starši prikazali osvojeno znanje, prejeli pa so tudi majice. Podobno je bilo tudi v petek na zaključku šole nogometa, ki jo je organizirala ONŠ Golgeter, obiskovalo pa jo je skoraj 120 otrok, starih od 3,5 do 12 let. Z njimi je delalo sedem trenerjev, po eden v vsaki starostni skupini.
JM
Sole tenisa se je udeležilo 18 mladih.
Wakeboardanje
Foto: Črtomir Goznik
Utrinka s poletne šole nogometa na Hajdini
Športni napovednik
Nogomet • V Stojncih sarajevski Železničar, Istanbul in Middlesbrough
Že pred časom smo v našem časopisu poročali, da je Športni park v Stojncih postal zanimiv tudi za marsikateri klub iz tujine, ki se v teh dneh na našem koncu nahajajo na pripravah. Tako se bosta v četrtek, 7. 7., v Stojncih najprej pomerila velikan bivše jugo lige, sarajevski Želje-zničar in turški prvoligaš Istanbul, teden dni pozneje, 14. 7., še nekdanji sloviti angleški »premierligaš« Middlesbrough in Istanbul iz Turčije.
Aluminij z Interjem
Nogometaši Aluminija iz Kidričevega se bodo v sredo, 6. 7., ob 17.30 pomerili z ekipo hrvaškega prvoligaša Interja iz Zaprešiča.
Mali nogomet • V Apačah 4. nočni turnir
ŠD Apače organizira v soboto, 9. julija, turnir v malem nogometu, ki bo od 18. ure dalje potekal v športnem parku Apače. Prijavnina znaša 50 evrov in se poravna na dan turnirja med 17. in 18. uro. Vsaka ekipa lahko prijavi maksimalno 10 igralcev. Sistem igranja bo 4 + 1, igra se 2 x 10 minut; tekmovalni sistem je odvisen od števila prijavljenih ekip. Tri prvouvrščene ekipe bodo prejele denarne nagrade in pokal. Dodatne informacije: 070/749-160 (Dejan), 041/363-531 (Peter).
tp, dk, jm
Planinski kotiček
Pohod na Jalovec (2645 m)
16. in 17. julij
Planinsko društvo Ptuj organizira v soboto in nedeljo, 16. in 17. julija, pohod na Jalovec (2645 m) s prelaza Vršič (1611 m), preko Zavetišča pod Špičkom ter vrnitvijo po isti poti. Prevoz bo organiziran v skladu s številom prijavljenih. Odhod 16. 7. ob 5. uri s parkirišča pri železniški postaji ter vrnitev 17. 7. v večernih urah.
Pohod bomo pričeli na prelazu Vršič proti Zavetišču pod Špičkom (okrog 4 ure hoje), kjer bomo prenočili. Od tam se bomo povzpeli na vrh Jalovca (2,5 ure vzpona).
Predvideni stroški pohoda bodo prevoz in prenočišče v zavetišču okrog 40 €. Prijave sprejemamo do 12. 7. v društveni pisarni v Prešernovi ulici 27, Ptuj. Za udeležence je potrebna oprema za visokogorje. Podrobnejše informacije dobite ob prijavi oz. pri vodji pohoda. Poho-dnike vodijo vodniki PD Ptuj. Vodja pohoda Janez Vertič.
Na Ranci padel svetovni rekord
V ptujskem Vejkparku na Ranci je bil v soboto adrenalinski športno-zabaven dogodek, saj je Borij Levski postavljal svetovni rekord v wakeboar-danju, kot se uradno imenuje disciplina. Gre za deskanje po vodi oz. za drsenje po plavajoči rampi, ki je bila tokrat postavljena na reki Dravi (dolga je bila 110 metrov).
Izziv, ki ga je moral premagati Levski, je bil 37 metrov drsenja, kar je bil neuradni svetovni rekord, medtem ko je uradni Guinnessov rekord znašal 30 metrov. 27-letnemu ekstre-mnemu športniku je uspelo v mnogim poizkusih uloviti pra-
vo ravnotežje in je postavil nov svetovni rekord, ki sedaj znaša kar 46,87 metra. To pomeni, da je s pomočjo posebej prilagojene žičnice v vejkparku z desko drsel po plavajoči rampi več kot petnajst metrov več, kot je znašala prejšnja rekordna znamka. Po postavitvi svetovnega rekorda je Borij Levski dejal: »Šele čez nekaj dni mi bo bolj jasno, kaj mi je uspelo, saj sem postavil svetovni rekord in sem se tudi vpisal v Guin-nessovo knjigo rekordov, kar je bil tudi moj osnovni cilj.«
Najprej so mislili dogodek 16. junija izpeljat na Ljubljanici, a ga zaradi zapletov z do-
voljenji niso in so ga prestavili na Ptuj, kjer si ga je ogledalo veliko gledalcev. V osnovi je Levski postavil svetovni rekord v »Longest rail slide on a wake-boardu«, v ta namen so naredili najdaljšo vodno rampo iz lesa, ki so jo postavili na stiropor. Širina rampe je bila le 20 centimetrov!
Na ta specifičen način se je tudi Ptuj vpisal v Guinnessovo knjigo rekordov. Športnik, ki se s to disciplino ukvarja že štiri leta, namerava v prihodnosti napasti še kakšne svetovni rekord, povezan z deskanjem na vodi.
David Breznik
Foto: Črtomir Goznik
Borij Levski je v soboto na Ptujskem jezeru postavil svetovni rekord v drsenju z desko po plavajoči rampi.
Ormož-Eger m EP v triatlonu moči
Simon Veldin postavil dva svetovna rekorda
V madžarskem mestu Eger je nedavno potekalo Evropsko prvenstvo v triatlonu moči (power-lifting), ki se ga je udeležila tudi ekipa iz Slovenije. Med njimi je bil Simon Veldin iz Obreža, ki je razveselil z odličnimi rezultati.
Triatlon moči je sestavljen iz treh panog - počepa, dviga s prsi (bench-press) in mrtvega dviga. Simon Veldin tekmuje v kategoriji do 82,5 kilogramov in je lastnik kar treh slovenskih državnih rekordov - v počepu (215 kilogramov), v mrtvem dvigu (247,5 kilogramov) in v seštevku (592,5 kilogramov). Na evropskem prvenstvu pa je postavil tudi svetovni rekord v mrtvem dvigu z 260 kilogrami. Najboljši rezultat na svetu je dosegel tudi v seštevku, ki je znašal kar 607 kilogramov. Barve Slovenije so na Madžarskem zastopali tudi Gregor Jankovič (državni prvak nad 140 kilogramov), Nino Pevec (državni prvak nad 90 kilogramov) in Emil Gregorčič (državni prvak do 75 kilogramov).
Veselje nad odličnim rezultatom je seveda veliko. Simon Veldin je povedal, da se na tekmovanje začne pripravljati dobra dva meseca in pol pred tekmovanjem, ko intenzivno dela na moči, trenira discipline, v katerih bo tekmoval, in vsakič poskuša dodati kakšen kilogram. Trenira bolj ali manj sam, včasih pa mu pomaga tudi Marko Zidarič iz F-fitnesa, ki ima bogate izkušnje in mu sve-
Foto: Viki Ivanuša
Simon Veldin iz Obreža je na Madžarskem potolkel dva svetovna rekorda.
tuje. Veldin se je s triatlonom moči začel ukvarjati pred tremi leti, ko se je oglasil v domačem fitnesu, kjer ga je opazil lastnik Boris Novak in ga navdušil za ta šport. »Do takrat sploh nisem vedel, da kaj takega obstaja, sedaj pa je to moj način življenja,« je povedal Simon Veldin, ki od takrat pridno dviga uteži.
Pri tovrstnih športih je zelo pomembna prehrana. Simon je veliko mesa, testenin, riža, dodatno pa tudi beljakovinske napitke, aminokisline. Teden dni pred tekmovanjem treninge skorajda preneha, da se mišice spočijejo in da lahko da na tekmovanju vse od sebe.
Triatlon moči je širšemu
občinstvu manj znan šport. V Sloveniji poteka v tem športu državno prvenstvo, v tujini pa organizirajo turnirje, ki se jih udeležujejo tudi naši tekmovalci. Vrhunec dogajanja sta seveda evropsko in svetovno prvenstvo. Domači tekmovalci delujejo v klubih, zveza pa trenutno ne deluje.
Simon Veldin je med načrti za prihodnost omenil turnir na Hrvaškem, kjer si želi doseči najboljši rezultat ne le v svoji kategoriji, ampak med vsemi udeleženci. Med svetovnimi rekordi pa sta mu ostala neosvojena še dva - v počepu in dvigu s prsi.
Viki Ivanuša
Nogomet
Denis Kramar iz Ljutomera, mladi up velenjskega Rudarja
Kakšna prihodnost se obeta mlademu nogometašu Denisu Kramarju iz Ljutomera, ki ga s prvoligaško vrsto velenjskega Rudarja veže triletna profesionalna pogodba? Vprašanje, ki je med ljubitelji športa v prleški prestolnici v ospredju, saj gre za izjemno nadarjenega igralca, ki ga že od otroških let zanima le - nogomet. Nastopal je za ljutomerski klub v selekcijah do 6, 8, 10, 12 in 14 let. Razočaran, ker se z ekipo (U/14) ni uvrstil v 1. SNL, se je odločil za prestop k takratnemu Publikumu iz Celja in igral v selekcijah U/14 in U/16 ter se z odličnimi nastopi uvrstil v slovensko reprezentanco. Pritegnil je pozornost prvoligaških klubov, skupaj s trenerjem Igorjem Fenkom, ki je po Denisovih besedah nanj zapustil najobčutnejši vtis, sta iz Celja prestopila k velenjskemu Rudarju. Pri Velenjčanih je igral v mladinski ligi, lansko sezono pa je bil član prve ekipe Rudarja. Imel je tudi dvojno registracijo in nastopal v 2. SNL za NK Šmartno.
Denis Kramar je z Ljuto-merčani postal državni prvak že pri rosnih devetih letih (v konkurenci U/10), s 16 leti pa je z mladinsko ekipo Celja po zmagi proti Kopru (4:1) osvojil pokalni naslov. V reprezentanci (U/15 in U/17) je bil uvrščen med prvih enajst igralcev, odigral je tudi nekaj tekem. Ko so selektorji vse bolj računali nanj, si je leta 2008 na klubski prvenstveni tekmi zlomil nogo in upanja je bilo začasno konec ... Trener Marjan Pušnik je bil prvi, ki je Denisa kot mladinca vpoklical v člansko vrsto Rudarja, njegova trenerja pri
Denis Kramar
Velenjčanih sta bila še Bojan Prašnikar in Robert Pevnik. V novi sezoni bo vadil pod taktirko trenerja Milana Buričica. Upa, da bo dobil priložnost, čeprav je njegovo igralno mesto na položaju, ki ga zavzema ka-petan Rudarja Aleš Jeseničnik (levi bočni branilec).
»Moja prva trenerja v Ljutomeru sta bila Zvonko Mihalič in Rudi Viher, njima kakor tudi staršem in stricu dolgujem največjo zahvalo za vse, kar sem doslej dosegel v nogometu. Odločil sem se za poklicno pot nogometaša, z marljivim delom in trudom se želim uveljaviti kot standardni igralec Rudarja, s katerim sem podpisal triletno pogodbo. Verjamem, da bom zaigral tudi za mlado (do 21 let) reprezentanco Slovenije,« je povedal Denis Kramar, ki v prostem času z velikim veseljem obišče svoje nekdanje soigralce na treningih ali pa si ogleda njihove tekme v Pomurski ligi.
NŠ
Planinski kotiček
Triglav (2864 m)
30. in 31. julij
Izhodišče: Aljažev dom v Vratih (1000 m).
Sestop: Rudno polje (1347 m).
Prenočitev: Triglavski dom na Kredarici (2515 m).
Tura: prvi dan: Aljažev dom v Vratih - Prag - Dom Valentina Staniča - Rž - Triglavski dom na Kredarici.
Drugi dan: Triglavski doma na Kredarici - Triglav - Dom Planika pod Triglavom - Vodnikov dom na Velem polju - Studorski preval -Rudno polje.
Odhod: v soboto, 30. 7., ob 4. uri izpred železniške postaje na Ptuju.
PRIHOD: v nedeljo, 31. 7., v večernih urah.
Cena izleta: 45 evrov ob najmanj 30 udeležencih (v ceno je štet avtobusni prevoz, čaj, prenočišče, vodenje in organizacija izleta).
Rok prijave: torek, 26. julija, v pisarni PD Ptuj do zasedenosti avtobusa.
Obvezno ob prijavi navesti telefonsko številko (zaradi možnosti, da izlet odpade) ter število predhodnih vzponov na Triglav (da imamo možnost predhodne priprave diplom za prvopristopnike). Obvezno plačana članarina PZS za leto 2011.
Oprema: oprema za visokogorje (dobri planinski čevlji, samovaro-valni komplet, oblačila, čelada, obvezna zaščita proti soncu in dežju, sončna očala, pohodne palice, hrana, voda ...). Hrana ali kak pribolj-šek iz nahrbtnika. Lahko pa se okrepčamo v kočah, kjer nam postrežejo z okusno hrano.
Izlet organizira in vodi: Jože Dajnko z vodniki PD Ptuj.
Informacije: na sedežu Planinskega društva, tel.: (02) 777 1511, ali pri vodji izleta, tel. 040 754 499.
Košarka • KK Maska caffe Ptuj
Mladi radi igrajo košarko
Dve leti na Ptuju pod novim imenom deluje Košarkaški klub Maska caffe, ki zaenkrat vzpostavlja piramidno bazo igralcev; začeli so delati z mladimi, v prihodnosti pa si želijo, da bi iz te velike baze šolanih košarkarjev dobili jedro tudi za člansko moštvo. V letošnji tekmovalni sezoni so pod okriljem KZS nastopali v starostnih skupinah U-10, U-12 in U-14. Otroci redno in pod strokovnim vodstvom trenirajo tri- do štirikrat na teden (obstaja možnost, da bi trenirali petkrat) v športni dvorani Gimnazije Ptuj in OŠ Olge Meglič. V klubu pa delajo tudi s cicibani v starosti od šest do devet let.
V starostni skupini U-10 se lahko zares pohvalijo, saj v liga-škem delu niso izgubili nobene tekme in so se uvrstili med pet najboljših ekip v Sloveniji (uradni finalni turnir petih najboljših ekip ni bil odigran, op. a.). Pri U-12 in U-14 nastopajo za ptujski ekipi fantje, ki
Igralci U-12: Jaki Kovač, Žiga Lubaj, Blaž Polanec, Jan Koprivc, Aljaž Kovačič, Jaka Nežmah, Rene Moran Jurak, Nace Malovič, Miha Vidovič, Bor Pahor, Teo Ciglar.
Igralci U-14: Sebastijan Gr-gic, Matic Vrbnjak, Žan Zemljič, Tim Vedernjak, Tim Tetičkovič, Matic Habjanič, Miha Kosi, Domen Herega, Blaž Vidovič, Jan Osterc, Luka Ivanovič in Bor Pahor.
Ekipa KK Maska caffe U-14
so leto ali dve mlajši od tekmecev, vendar so se z njimi dobro kosali. V konkurenci U-12 so v osmih krogih zabeležili šest zmag in dva poraza, s čimer so v tem prvem delu tekmovanja
osvojili 2. mesto; uvrstili so se na nadaljnje turnirje za prvaka Slovenije. Tukaj so v osmih skupinah igrala po tri moštva v vsaki. Ptujčani so bili tretji in bodo po počitnicah igrali
Ekipa KK Maska caffe U-12
za dokončna mesta v 1. ligi. Z razmerjem šestih zmag in štirih porazov so 2. mesto po prvem delu osvojili tudi fantje v generaciji U-14, ki bo po počitnicah igrala v 2. ligi. Najboljši strelci in igralci ekipe U-12 so bili Žiga Lubaj, Jaki Kovač, Bor Pahor in Blaž Polanec, medtem ko so pri U-14 izstopali Matic Vrbnjak, Žan Zemljič, Sebasti-jan Grgič in Tim Vedernjak.
O rezultatih in delu v KK Maska caffe Ptuj je glavni trener Dušan Lubaj dejal: »Celotno sezono smo z vsemi generacijami na Ptuju dobro trenirali, kar je bilo vidno tudi v naši igri in rezultatih. V prihodnosti si želimo zagotoviti udeležbo na mednarodnih turnirjih, izobraževanje pri nas in v tujini za mlade trenerje in formirati stabilen klub z veliko bazo igralcev. Vabimo pa tudi vse mlade od 6. do 16. leta starosti na organizirano vadbo tega atraktivnega športa v naš klub.«
Nekateri otroci se bodo v počitnicah ali ob koncu junija odpravili tudi v košarkarske kampe pod okriljem KZS v Postojno in na Debeli Rtič. V dveh letih so v KK Maska caf-fe Ptuj naredili lep napredek z mladimi košarkarji in so na pravi poti, da bodo čez nekaj let postavili na noge svojo člansko ekipo z zdravimi temelji in v glavnem z lastnim kadrom, kar je eden izmed ciljev mladega ptujskega košarkaškega kolektiva.
David Breznik
Športno društvo Podlehnik
Mesec športnih dejavnosti
V juniju je bilo v Podlehni-ku na športnem področju zelo pestro in zanimivo. Poleg nogometnih tekem so v okviru občinskega praznika potekale še številne druge športne dejavnosti.
Kegljaška sekcija je na kegljišču na Ptuju organizirala tradicionalni kegljaški turnir, na katerem je sodelovalo 16 ekip. Slavili so kegljači kolesarske sekcije Podlehnik, drugi so bili člani KFD Podlehnik, tretje
mesto pa je osvojila ekipa KD Podlehnik.
V	sredo, 15. 6., je po občini potekalo rekreativno kolesarjenje.
V	nedeljo, 26. 6., je pri ribniku potekal že tradicionalni rekreacijski tek. Vsak udeleženec teka je dobil medaljo, malico in napitek. Po teku je bilo zelo pestro in napeto v športnem parku v Dežnem. Odvijale so se namreč športno-družabne igre, kjer je bilo veliko smeha
Utrinek z rekreacijskega teka pri ribniku v Podlehniku
(pa tudi nekaj hude krvi). Tekmovalo je deset ekip, ki so se pomerile v raznih spretnostih.
Priznanja za najboljše v kegljanju
Najuspešnejši so bili tekmovalci KFD Podlehnik, sledili so jim člani NK in Dečki z bregov. V tem času se je odvijalo tudi košarkarsko tekmovanje trojk in hitropotezni šahovski turnir.
Tekmovalce in ostale prisotne je pozdravil tudi župan občine Podlehnik Marko Ma-učič. Po zaključku tekmovanj je sledila podelitev medalj, pokalov in nagrad, nato pa so se tekmovalci, navijači in gledalci zadržali ob prijetnem druženju. Bilo je lepo; še enkrat smo dokazali, da s skupnimi močmi zmoremo veliko in še več. Tako smo združili koristno s prijetnim, saj smo razgibali telo in možgane, poskrbeli za svoje zdravje, obenem pa preživeli lep dan ob prijetnem druženju in klepetu.
Danica Kurež
Foto: NS
Piše: Aljaž Jelen • Pismo iz Amerike (31. del)
Srečanje s Slovenci v ZDA
Nadaljevanje
V	soboto dopoldne me je gostiteljska družina povabila na svojo kmetijo. Domači tej kmetiji pravijo vikend. Vendar je to celo posestvo s hišo in nekdanjim hlevom ter dokaj veliko obdelovalne zemlje, ki jo dajejo v najem. Vsi skupaj smo se odpeljali tja, da so mi razka-zali kmetijo.
V	neposredni bližini njihove kmetije se nahaja park Triglav. Zelo ponosno so vsi gostujoči povedali, da so park Triglav ustanovili Slovenci iz Milwau-keeja že leta 1961. Takrat so kupili posestvo v bližini tega mesta in park uredili z lastnim delom. To je še vedno kraj, kjer se srečujejo, kjer se poveselijo in se tudi družijo. Na park so zelo ponosni.
Tudi sam sem nekoliko pomagal pri urejanju parka in pri pripravi zabave, ki je bila naslednji dan. Pomagali smo tudi na vikendu pri gostiteljski družini. Čas pa je neizmerno hitro tekel. Bližal se je večer in odpravili smo se domov. Uredili smo se, nato pa odšli na koncert zbora
Pri vhodu v slovenski park Triglav
Perpetuum Jazzile.
To je bil njihov prvi nastop na njihovi turneji po ZDA. Koncert so izvajali v avditoriju Univerze v Milwaukeeju. Zbrani smo bili vsi domačini in gostje. Druščina je bila velika, kot so bila tudi naša pričakovanja na koncertu. Veliko ljudi si je predhodno ogledalo njihove posnetke na internetu, kar jih je navdalo še z večjim pričakovanjem. Koncert je trajal dobri
biš hitro, tudi jaz ga ne bom.
Koncert je trajal pozno v noč. Kljub dejstvu, da smo bili že od jutra na nogah, nas je pesem zopet postavila na noge in bi lahko še dalj časa poslušali in spremljali koncert.
Po koncertu so pripravili sprejem in pogostitev. Vsi pevci iz zbora so se pridružili nam, gostom. Nato smo z vsakim na kratko poklepetali, a smo se potem kaj hitro odpravili domov, saj smo imeli naslednji dan v načrtu piknik v parku Triglav.
Vsi navdušeni še od prejšnjega večera smo se naslednji dan podali v park Triglav. Tam smo se še predajali lepim občutkom, ki smo jih doživeli na koncertu. Največ besed tega dne je
bilo prav o koncertu. Nikogar nisem slišal, da mu koncert ni bil všeč ali da bi bilo karkoli narobe.
Na pikniku sem opazil, da so pripravili nekaj tradicionalnih slovenskih jedi, nekaj pa jih je bilo pripravljenih tudi na ameriški način in običaj. Vsak je lahko našel tisto, kar mu najbolj ustreza oz. s čimer je bil najbolj zadovoljen.
Čas v prijetni družbi s Slovenci je prehitro minil. Bližal se je večer. Ker naju je z Mary Ann čakala še naporna vožnja domov, sva se morala hitro posloviti. Slovo je bilo težko, še posebej zato, ker sem se navezal na svoje gostitelje in spoznal veliko novih ljudi ter na-
Foto: Aljaž Jelen
dve uri. Vsi navdušeni smo s stoječimi ovacijami vzpodbujali zbor.
Z gotovostjo lahko povem, da se je zbor zelo dobro pripravil ter izvedel resnično dober in lep koncert. Vsi smo bili navdušeni - tisti, ki smo bili gostje iz Slovenije, in tudi tisti, ki so s Slovenijo nekako drugače povezani. Bilo je res čudovito in enkratno. Z eno besedo: odlično. Takšnih koncertov ne poza-
Foto: Aljaž Jelen
Po koncertu na sprejemu z nekaj člani zbora Perpetuum Jazzile
vezal veliko prijateljstev. Vsak mi je ob slovesu zaželel srečno pot in vse dobro, zato je bilo slovo od njih zame toliko težje. Slovenci v ZDA se bodo še srečevali, upam, da bodo govorili slovensko ter da bodo naš jezik učili tudi bodoče rodove.
Veliko zbranih je izrazilo željo, da se še kdaj srečamo v parku Triglav. Tukajšnji Slovenci so vsakega obiska Slovenca zelo veselijo. Želijo si, da bi jih kdo iz Slovenije pogosteje obiskal ter jim prinesel kakšno dobro novico iz Slovenije.
Med potjo domov sem pri sebi razmišljal, kaj doživljajo ti ljudje v tujini. Tukaj so si ustvarili svoj dom, imajo prijatelje, družino in znance. Kljub temu da so se odločili, da za vedno ostanejo tam, kjer so si s svojim delom vse to ustvarili, v mislih še vedno hrepenijo po domači zemlji, po dobrotah, ki jih poznajo iz Slovenije, ter si takšno vzdušje poskušajo ustvariti na tuji zemlji. Mlade generacije niso več tako zelo navezane na domačo grudo in slovensko besedo, kljub temu pa še vedno povedo, da so njihovi starši iz Slovenije.
V naslednjem članku pa vam zaupam več o svoji vrnitvi domov.
Aljaž Jelen
Sheboygan Falls - Podlehnik
Vičanci • Majhni dariini izdelki
Moderni turistični spominki
Za Urško Ambrož iz Vičancev je večletna ustvarjalna pot preizkušanja v različnih materialih, pred dvema letoma pa je odkrila svojo novo ljubezen keramiko in nedavno tudi lončarstvo, ki jo je popolnoma prevzelo in jo usmerilo na novo pot.
Urška Ambrož je ena izmed tistih ustvarjalk, ki se ukvarja z vprašanjem, kaj bi utegnilo biti všeč turistom, ki se ustavijo v naših krajih, in kaj bi si želeli od nas odnesti v svoj dom. Ker je tudi uradna turistična vodnica, se ti dve dejavnosti lepo prepletata. Za turistični spominek se ji zdi pomembno, da je narejen iz materialov, ki so prisotni v okolju, enako tudi motivi. Pri svojem delu zelo rada uporablja motiv klasične panonske hiše in predelane vesele hiške, ki pa ima vseeno razpoznavne značilnosti - polkna, barvan cokel, majhen ograd pred hišo. „Turisti so navdušeni nad našo motiviko in radi posegajo po sličicah, obešankah, krožnikih, nizkoproračunskih magnetih,
na katerih so štorklje, buče, grozdje, vedno pa je primeren tudi mačji motiv, ki ga zelo rada rišem. Zelo blizu so mi tudi otroške poslikave. Tudi meni gredo na živce praholovci, kot imenujem nekoristne spominke, na katerih se le nabira prah. Zato se trenutno ukvarjam z razvijanjem izdelka, ki bi bil lep in značilen za naše okolje ter bi imel po možnosti tudi funkcijo," pove Ambroževa. V to smer je razvila serijo skodelic s ptički, ki tudi pogosto sedejo na njene izdelke. Njena najljubša igrača pa so trenutno svečniki iz bele gline, ki dajejo veliko možnosti za kreativno barvno izživljanje in so hkrati tudi zelo uporabni. Iz keramike nastaja tudi serija uporabnih unikatnih
Foto: Viki Ivanuša
Urška Ambrož živi z družino v Vičancih v objemu narave, ki ji je nenehen vir navdiha.
Foto: Viki Ivanuša
Izdelovanje uporabnih lončarskih predmetov je postalo nova Ur-škina ljubezen. A na njenih izdelkih je še vedno kje skrit kakšen maček, ki je lončarkin priljubljeni motiv.
predmetov, od katerih bo imel vsak svojo osebno noto. Zelo pomembno se ji zdi, da se tradicija predstavi z novim, svežim pristopom, ki je sprejemljiv za današnjega turista.
Za štiri svoje izdelke si je pridobila tudi certifikat rokodelstva. Med njenimi izdelki so zelo ljubke obešanke hiške, ukvarja se z izdelavo priljubljenih magnetov, v njeni delavnici, ki je trenutno še kar po vsej hiši, kar naprej nastajajo novi izdelki. Pravkar pripravlja novo pošiljko izdelkov, ki jih bo dala v ocenjevanje Bogatajevi komisiji. „Certifikat je pomemben, saj potrjuje, da gre za izdelke tradicionalne obrti. Takšni izdelki imajo posebno mesto v TIC-ih
in tudi na sejmih so drugače obravnavani kot drugi izdelki. Tokrat sem za komisijo naredila punčke iz keramike, odete v narodne noše," pavi Urška Ambrož, ki je občutek za lepo in talent za ustvarjanje verjetno podedovala po mami. „Trudim se najti čim boljše kombinacije, zelo rada ustvarjam in z leti tudi ugotavljam, da je manj res več. Prav tu je tudi največja past in problem. Všeč mi je namreč veliko reči. Spoznala sem, da je umetnost tudi, da se znaš ustaviti in reči, to je dovolj," razmišlja Urška Ambrož, ki 25. maja začenja študijski krožek izdelave drobnih izdelkov iz keramike na Ljudski univerzi Ormož.
Tudi sama je začela svojo
ustvarjalno pot preko delavnic. Njene lepe izdelke pa so ljudje kmalu opazili in začela jih je tržiti preko instituta osebnega dopolnilnega dela. Ponuja jih na TIC-ih in drugih prodajnih mestih, rada pa se udeležuje tudi različnih sejmov in poklepeta z ljudmi. Neposreden stik s turisti ji je všeč tudi na delavnicah v okviru Rokodelske akademije, ki nastaja v mednarodnem projektu, katerega nosilec je v Sloveniji Zavoda Marianum Veržej - Center DUO. „To je šele zanimivo, ko obiskovalci v živo opazujejo nastanek in izdelavo nekega predmeta. Poskusijo lahko tudi sami. V Veržeju sem se tudi sama usposabljala za lončarko, čaka me samo še zaključni izpit. V Veržeju pospešeno gradijo lončarsko, kovaško in pletarsko delavnico, kjer se bodo izvajale rokodelske delavnice tradicionalne domače obrti za različne skupine turistov, ki lahko preživijo nekaj ur z mojstrom, da jim približa neko obrt," je povedala Urška Ambrož.
Marsikdo takrat odkrije nov hobi, Urška Ambrož pa je kar svojo novo dejavnost: „Ljubim glino, glina je krasen material; kar vanjo vložiš, to nastane in pri tem imaš ves čas popolni
nadzor nad tem, kar nastaja. Uporabljam rdečo glino iz okolice, za nakit pa, zaradi glazur, ki jih naknadno uporabim, temno rjavo glino." Preizkuša tudi druge materiale, a čas je njen največji sovražnik: „Delo na vretenu je namreč le ena petina dela. Glino kupim že pripravljeno, a jo je vseeno pred uporabo treba najprej temeljito pregnesti, oblikovati izdelek na vretenu, porisati, pobrusiti s smirkovim papirjem, speči, ponovno porisati, glazirati, še enkrat speči, nato dekorirati, primerno zaviti, opremiti z nalepkami ter certifikati in šele nato odpeljati izdelek v prodajalno. Moje delo zahteva veliko časa, kar ob petčlanski družini, velikem vrtu, zborovskem udejstvovanju in delu kot vaditeljica pilatesa ni vedno ravno lahko." Sodeluje tudi v različnih projektih in si je ogledala lončarsko dejavnost v številnih evropskih deželah. Vedno znova je presenečena, kako vsak narod drugače uporabi svoje tradicionalne danosti. Na takšnih srečanjih in seminarjih dobi nov zagon, saj postane jasno, kakšno širino ima rokodelstvo v svetu in kaj vse lahko ustvari človeška domišljija.
Viki Ivanuša
Foto: Viki Ivanuša
Keramika ponuja številne možnosti uporabe.
Na valovih časa
Piše: Dani Zorko • Nova Zelandija (13.)
Pot kraljice Charlotte
Nekajdnevni treking sem začel z ladjo, ki me je odpeljala na začetek poti. Poleg mene so bili na ladjici še starejši pari, seveda predvsem iz Nemčije, in pa skupinica ornitologov, ki je posebej zato prispela iz Francije. Na Novi Zelandiji živi namreč ogromno redkih vrst ptičev in vsi ti ljudje so imeli zraven cele enciklopedije, kako jih opazovati in se jim približati.
Kot se to rado primeri, se v vsaki družbi najde nekdo, ki vedno izstopa in išče pozornost. Tokrat je bila to neka gospa v ranih štiridesetih, ki se je kljub mrzlemu jutru slekla do kopalk in zasedla celotno klop, da je precej ljudi moralo stati. In potem se je nastavljala šibkim žarkom z vseh strani, vsi ostali pa smo se samo spogledovali in obračali oči. No, nekaj sedežev je bilo na voljo tudi v kabini in smo jih kar s pridom uporabili, saj smo okolico lahko opazovali tudi skozi okna. Naš krmar je bil mojih let in prebrisan tič, saj je takoj videl, kaj je vzbudilo nejevoljo potnikov, in nam je samo vsem pomežiknil in nas opozoril, da se bo nekaj zgodilo. In res, čez kakšno minuto se od zunaj zasliši cvileč krik in ženšče, ki se je afnalo na soncu, je vso mokro in premraženo pritavalo v kabino. Mi smo se samo dre-gali s komolci, krmar pa si je zares zaslužil svoj naziv. Z ladjo je namreč iskal primeren val, s katerim je poškropil celotno palubo in pošteno zalil presvetlo gospo. Ja, vsako potovanje je mogoče popestriti iz nič ...
Po slabi uri vožnje smo dobili družbo, ki nas je zelo razveselila. Kljub solidni hitrosti ladje se nam je pridružila skupinica čisto pravih delfinov, ki je neutrudno plavala z nami ter se v vsej svoji radoživosti kazala ter skakala sem ter tja. Krasno je videti te živalce v njihovem naravnem okolju in prav vsi smo se nagrmadili na palubo, tudi mokra gospa. Delfini pa so znani tudi po tem, da se radi hitro naveličajo, in ker ni bilo nikogar, ki bi jih zabaval, so jo hitro
Foto: D. Zorko
Moji občasni spremljevalci
Foto: D. Zorko
Viseči most je za eno osebo, ne pa za deda in pol.
ucvrli drugam. Mi smo vožnjo nadaljevali med fjordi in zalivčki, ki so se menda nekoč držali Severnega otoka, dandanes pa kot nekakšni zemeljski 'prsti' tipajo daleč v morje.
Končno so celotno ekipo odložili v enem izmed skritih zalivčkov. Ornitološka odprava se je takoj izgubila nekam
Foto: D. Zorko
'Škatlica poštenja', kamor se vrže pristojbina za kampiranje. Pri nas bi verjetno ostala prazna vso sezono ...
po svoje, drugi so se pričeli raztegovati in brati zemljevide, jaz pa sem vrgel nahrbtnik na rame in vzel pot pod noge. V tej deželi so vse stvari res dobro označene in tako skorajda nisem potreboval zemljevida. Po dobre pol ure hoda po grmovju mi je bilo že malce žal, da sem se odločil za to pot, saj
P§ ¡H
^ISÊÊSÊM
Le kdo je zapustil to krasoto sredi divjine?
se je kar naprej vzpenjala, a ko sem prispel na prvo razgledno točko, je bilo vse poplačano. Ko gledaš vse te neskončne zalive, te res prevzame poseben občutek in bi kar sedel ter gledal v daljavo. A po mojih podatkih me je čakalo tisti dan približno 9 ur hoje, zato se nisem hotel kaj dosti muditi. Pot je povečini vodila po grmovju, vsakih nekaj kilometrov pa je bil odcep za različne atraktivne točke, ki se kasneje včasih niso izkazale za tako atraktivne, a je bilo do njih vseeno potrebno prehoditi nekaj kilometrov. Vsake toliko je bil v kakšnem zalivu tudi kakšen 'resort', to je kot nekakšna koča ali gostišče, kjer se lahko pošteno naješ in prespiš. Ker so cene v teh resortih pošteno zasoljene, sem si nabasal svoj nahrbtnik s hrano in jo raje nosil poleg. Najdolgočasnejši del poti je vedno predstavljala hoja okoli enega samega zaliva, kjer si porabil 2-3 ure in potem si spet prišel do naslednjega, kjer se je stvar ponovila.
Po dobrih sedmih urah sem bil že v prvem kampu. Tukaj morajo vsi kampi obvezno imeti wc, večina pa jih ima tudi tekočo vodo. Kampi, ki so v lasti države (DOC - Department of Conservation), se plačujejo v t. i. 'honest box' - škatlo poštenja, se pravi, da tam ni ponavadi nikogar, ki bi preverjal, ali je dejansko vsak plačal, kontrola pride le na vsake kvatre enkrat. Ker je bil božični večer in ker res za prvič nisem hotel imeti težav z rangerji, sem zadevo poravnal v to čudežno škatlico, pozabil pa sem obesiti kontrolni listek na šotor. Kljub bolečinam v nogah sem se lepo udobno namestil ter poskusil zaspati. Prav okrog polnoči zaslišim zunaj neke korake. Ker sem kampiral sam, mi je bilo sumljivo in že sem se pripravil na hitro reakcijo, če do česa pride. Nekdo začne nekaj štorati na sprednji strani in naenkrat neki moški glas začne: 'Halo, je kdo tu?' Seveda se odkrham in prilezem ven. Bil je ranger, ki je prišel kontrolirat šotorov, in me je okrcal, ker nisem imel listka na šotoru. Pa prav na božič se mu da hoditi okrog po temi ...
Nadaljevanje prihodnjič
Polenšak • Peta tradicionalna košnja
58 koscev in grabljic na delu
Turistično društvo Polenšak je letos junija izvedlo že peto ročno košnjo šolskega hriba, ki se je je letos udeležilo kar 58 prostovoljcev. Pokosili so travo na dobrem hektarju zemljišča, kjer se bo sredi julija odvijal vsakoletni praznik žetve in kruha.
Pete tradicionalne ročne košnje se je na Polenšaku udeležilo kar 58 prostovoljcev.
Kosci in grabljice so se dogovorili, da bodo delo začeli ob peti uri zjutraj. „Pa ne morem verjeti, sem bil že ob pol četrti uri zjutraj na hribu, da bi se lahko pohvalil, da sem prvi, a je bil Mernikov Anton že pred menoj," se je še pred uradnim začetkom jutranje košnje malo za šalo in malo zares jezil najstarejši kosec Anton Cenar.
Po požirku žganega za lažji začetek, ki so ga kosci prinesli s seboj, je po velikem hribu zapelo kar 40 kos, za kosci pa se je
med plasti pokošene trave zapodilo še 18 grabljic, ki so po-košeno travo spravile na kupe, nato pa so jo odpeljali domači furmani. Ob švistanju nabru-šenih rezil se je po polenškem hribovju razlegala tudi domača pesem in po dobro opravljenem delu je sledila poštena malica, ki so jo pripravile domače gospodinje: ajdovi žganci, gobova juha in „opolenki".
„Moram reči, da sem vesel tako številne udeležbe. Vsako leto se nas zbere veliko domačinov pri tradicionalni košnji. Prejšnja leta smo ob šolskem hribu pokosili še vzpetino pod cerkvijo, zdaj je pa tam sadovnjak in to ni več možno," je še povedal pobudnik košnje na tradicionalni način in hkrati predsednik TD Polenšak Franc Kukovec.
SM
Foto: UM
Torek. 5. julij Danes goduje Anton.
1853 se je rodil britanski kolonialni politik Cecil Rhodes, ustanovitelj Ro-dezije.
1857 se je rodila nemška političarka Klara Zetkin, ki jo štejejo tudi za voditeljico ženskega mednarodnega gibanja.
1889 se je rodil francoski pesnik, romanopisec, dramatik in filmski režiser Jean Cocteau, ena izmed najizrazitejših kulturnih osebnosti časa. 1943 je prišlo pri Kursku v SZ do največje tankovske bitke vseh časov. 1843 so začele izhajati v Ljubljani Bleiweisove Kmetijske in rokodelske novice.
1900 se je rodil v Črnomlju slovenski pesnik Miran Jarc, ki spada med naše najvidnejše ekspresionistične pesnike. Sreda. 6. julij Danes goduje Bogomila.
1415 so med koncilom v Konstanci na grmadi zažgali češkega reformatorja Jana Husa.
1854je prišlo ob vprašanju suženjstva v ZDA do ustanovitve nove stranke. V Jacksonu so se povezali nasprotniki suženjstva in si nadeli naziv »republikanci«.
1877 se je rodil ruski pisatelj Aleksej Mihajlovič Remizov. 1885 je francoski kemik Luis Pasteur prvič uporabil novo cepivo proti steklini. Deček, ki ga je ugriznil stekli pes, je ozdravel. 1935 se je rodil 14. tibetanski verski in posvetni voditelj dalajlama Tenzin Gyatso.
1958 je postala Aljaska 49. zvezna država ZDA.
1950 je Nemška demokratična republika priznala črto Odra-Nisa za mejo
s Poljsko.
Četrtek. julij
Danes godujeta Ciril in Metod.
1893 se je rodil hrvaški književnik Miroslav Krleža.
1902 se je rodil italijanski filmski igralec in režiser Vittorio de Sica.
1922 se je rodil v Benetkah francoski oblikovalec elegantnih ženskih oblek
in pionir oblikovanja oblačil visoke mode za moške Pierre Cardin.
1937 se je pri mestecu Wan Qing na Kitajskem začel spopad, ki je bil uvod
v drugo svetovno vojno na Daljnem vzhodu.
2005 je bilo v terorističnem napadu Al Kaide v Londonu ubitih več kot 50 ljudi in 700 ranjenih. V kratkem časovnem razmahu so bile na treh krajih v podzemni železnice tri močne eksplozije, čez nekaj časa pa je razneslo še nadstropni avtobus.
1868 so se na pobudo Frana Levstika v Mariboru zbrali na posvetu štajerski slovenski voditelji in razpravljali o pripravah slovenskih taborov po takratnem češkem vzoru
1907 se je rodila v Divači prva slovenska filmska igralka Ita Rina - Ida Kravanja.
Petek. 8. julij Danes goduje Spela.
1497 je portugalski pomorščak Vasco Da Gama iz Lizbone odplul na svoje prvo potovanje v Indijo. To je pomenilo začetek nastajanja Portugalske kot pomorske velesile.
1621 se je rodil francoski basnopisec Jean de La Fontaine.
1809	se je rodil hrvaški pobudnik ilirizma Ljudevit Gaj.
1829 se je rodil francoski pripovednik Pierre-Alexis Ponson du Terrail, pisatelj senzacionalistično pustolovskih del, ki je uvedel romane v nadaljevanjih.
1934 je Delavska zbornica v Ljubljani izvedla obširno anketo o delavskih mezdah in življenjskih stroških.
1990 je bila pred množičnim grobiščem domobrancev v Kočevskem Rogu spravna slovesnost, ki so se je udeležili najvišji predstavniki političnega in javnega življenja, s predsednikom predsedstva Milanom Kučanom vred. Maševal je metropolit, nadškof dr. Alojzij Šuštar. Sobota. 9. julij Danes goduje Veronika.
1386 je v bitki pri Sempachu vojska švicarske konfederacije premagala čete avstrijskih Habsburžanov.
1409 so Benetke kupile Dalmacijo za 100.000 dukatov od neapeljskega kralja Ladislava.
1762 je ruska garda oklicala za cesarico Katarino Veliko. 1816 je postala Argentina samostojna država. 1879 se je rodil avstrijski socialistični politik Friedrich Adler. Oktobra 1916 je ustrelil avstrijskega ministrskega predsednika grofa Stuergkha, ki ga je obtožil odgovornosti za uvedbo diktatorskega režima in izključitev parlamenta iz odločanja o državnih zadevah.
1879 se je rodil italijanski skladatelj Ottorino Respighi, avtor simfoničnih pesnitev (Rimski vodnjaki), komorne glasbe, oper in baletov.
1942	se je judovska družina Frank s štirimi Judi umaknila v skrivališče, ker ji je grozila deportacija v taborišče.
Nedelja. 10. julij Danes goduje Ljubica.
1509 se je rodil francosko-švicarski reformator Johannes Calvin. 1871 se je rodil francoski književnik Marcel Proust. 1941 se je za napadom Nemcev na konvoje in pristanišča začela bitka za Anglijo.
1943	je prišlo do izkrcanja zaveznikov na Siciliji.
1961 so Američani izstrelili satelit Telstar, relejno postajo za prenos televizijskih in radijskih oddaj ter telefonskih zvez. 1985 je prišlo v auckladskem pristanišču na Novi Zelandiji do razstrelitve in potopitve ladje Mavrični vojščak, last mednarodne ekološke organizacije Greenpeace.
Ponedeljek. 11. julij Danes goduje Olga.
Danes je svetovni dan prebivalstva. ZN so ta dan razglasili leta 1987 ob rojstvu petmilijardtega Zemljana.
1628 se je rodil japonski fevdalni gospod Micukuni Tokugava. Začel je sestavljati zbirko Zgodovina velike Japonske.
1857 se je rodil irski fizik sir Joseph Laimor, ki je prvi izračunal stopnjo energije, ki jo oddaja pospešeni elektron in razložil ločitev spektralnih črt delovanja magnetnega polja.
1871 se je rodil hrvaški politik in voditelj kmečkega gibanja Stjepan Radie.
1906 je francosko vrhovno sodišče izreklo oprostilno sodbo in rehabilitiralo Alfreda Dreyfusa, ki so ga leta 1894 po krivici obsodili vohunstva. 1451 je za kugo umrla Barbara Celjska, hči Hermana II.
1810	so odprli v Ljubljani botanični vrt.
AvtoD£OM
Rezultat sodelovanja Chryslerja in Fiata
Freemont nosi Fiatov znak, poganjajo ga lastni dizli, oblikovno pa gre za popolno kopijo dodgea journeyja. Za tako početje so morali Italijani pridobiti lastniški delež v Chryslerju, katerega del je tudi Dodge, in ko so uredili te formalnosti, so lahko preskočili celoten razvoj avtomobila ter enostavno pod svojim imenom začeli prodajati novega enoprostorca. Z ameriško osnovo si torej deli nespremenjeno podobo, da bi bil po okusu Evropejcev, pa so poskrbeli z nekaterimi tehničnimi spremembami. Med najpomembnejšimi so tiste na vzmetenju in krmilnem mehanizmu ter seveda pri ponudbi pogonskih agregatov.
Sicer je že italijanska Lancia, ki ravno tako sodi pod okrilje Fiata, prevzela nekatere Chryslerjeve modele (grand voyager in 300 C), a tudi enoprostorsko zasnovani freemont velja za enega prvih rezultatov sodelovanja Fiata s Chryslerjem. V prvi vrsti je namenjen večjim družinam, a se spogleduje tudi s športnimi mestnimi terenci. Se-demsedežna notranjost je prirejena evropskim zahtevam, na dotik gumirano plastiko dopolnjujejo kromirani detajli, na sredinski konzoli se nahaja na dotik občutljivi zaslon, sedeži v tretji vrsti pa so za boljši pregled nad okolico postavljeni nekaj višje. Dostop do njih omogoča drugi par bočnih vrat, ki se odpira do kar 90-stopinjskega kota. Se-
deže v tretji vrsti je mogoče z eno potezo preprosto zložiti, tako da je dno popolnoma ravno, velikodušno odmerjeni prtljažnik z dvema predeloma in ravnim nakladalnim robom pa ponuja do 1461 litrov prostora. V 4,89 metra dolgem vozilu se lahko brez težav pelje pet odraslih potnikov, manjša otroka bosta nekaj prostora našla tudi na šestem in sedmem sedežu, a se zgodba tukaj ne konča, ker je možnih kombinacij zlaganja druge in tretje vrste ter sovozniko-vega sedeža kar 32!
Na sicer dinamično ukrojeni zunanjosti ni prav nič italijanskega, bo pa robusten
videz prišel do izraza v kombinaciji s štirikolesnim pogonom, ki bo nared letošnjo jesen. Takrat bo Fiat trgu ponudil še samodejni menjalnik in bencinski motor kot edini Chryslerjev izdelek. Na začetku prodaje bo freemont opremljen z 2,0-litrskim dizelskim motorjem v dveh različicah: s 140 oziroma 170 KM. Oba bosta opremljena s šeststopenjskim ročnim menjalnikom in pogonom na prednji kolesi, obljubljata pa kombinirano porabo 6,4 litra goriva na 100 kilometrov vožnje.
Pri Fiatu poudarjajo, da so se za paketno ponudbo opreme odločili zaradi lažje izbire in postopka ob nakupu, in zagotavljajo, da sta zasnovana tako, da bosta ustrezala povprečnim ter zahtevnejšim strankam. Oba paketa sta opremljena s sedmimi sedeži, tripodročno samodejno klimatsko napravo, sistemom vstopa brez klasičnega ključa, tempomatom, potovalnim računalnikom, sistemom za nadzor tlaka v pnevmatikah, meglenkami in audio sistemom z barvnim zaslonom. Dražji paket premore še 17-palčna platišča iz lahkih kovin, kakovostnejšo akustiko z režo za SD kartico, DVD predvajalnik, bluetooth, parkirne senzorje, zložljivi zunanji ogledali, samodejen vklop žarometov, zatemnjena zadnja okna in strešne nosilce.
Ameriško zasnovo so Italijani prilagodili evropskim željam, spremenili so tudi nastavitve podvozja, krmilnega mehanizma in izboljšal zvočno izolacijo. Varnostna oprema premore elektronsko stabilizacijo vozila ESP, ki zna nadzirati priklopnik in preprečuje morebitno prevračanje vozila, dodana je asistenca pri speljevanju v klanec in vzvratna kamera.
Na slovenske ceste bo freemont zapeljal jeseni. Italijanom je všeč (pri njih se namreč že prodaja), v Sloveniji pa bi znala biti prodaja vprašljiva, sploh če se naslonimo na skromne rezultate dodgea z istim modelom. Kakšen del tržne pogače bo free-montu dejansko uspelo odrezati v Sloveniji, v tem trenutku ni mogoče napovedati, je pa zanimivo, katere rivale so izpostavili pri Fiatu: omenjajo za dobrih dvajset centimetrov krajšega orlanda, ravno tako sedem-sedežnega qashqaija s kar 36 centimetrov skromnejšo dolžino ter povsem nelogično insignio sports tourer, ki z enoprostorci nima prav nič skupnega, ker je karavan. Prihajajočega družinskega enoprostorca bodo izdelovali v mehiški tovarni v mestu Toluca, kjer za ameriški trg že proizvajajo fiat 500.
Danilo Majcen
Moje cvetje
Zdravstveni nasveti
Kandidoza in dieta (I. del)
Kandidoza je glivična okužba, ki je postala zaradi načina življenja, slabih pre-hranskih navad, stresa in zdravil nadloga sodobnega človeka. Najpogosteje jo povzroča glivica vrste Candida albicans. V manjšem deležu je prisotna v prebavilih in je del normalne črevesne flore, pri ženskah pa tudi v nožnici. Problemi se pojavijo, ko se kandida razbohoti in izloča večje količine strupov.
Kandidoza se običajno pojavi počasi in skoraj neopazno. Kaže se lahko s prizadetostjo kože ali sluznic ter tudi kot sistemska okužba. Simptomi so zelo različni in med seboj nepovezani, zato je diagnostici-ranje težavno. Kandida lahko povzroči utrujenost, bolečine v mišicah in sklepih, pozabljivost, odsotnost,
glavobole, napenjanje, na-pihnjenost, bolečine v trebuhu, zaprtost ali drisko brez očitnega razloga, vaginalna vnetja, izgubo želje po spolnosti, napade joka, depresijo, motnje hranjenja, akne, glivice na nogah, nohtih ali lasišču, alergije, hladne roke in noge ... Ob vlažnem vremenu se stanje še poslabša. O vaginalni kandidi ter glivičnih okužbah kože se veliko govori, o kandidi, prisotni v prebavilih ali krvi, pa je znanega zelo malo.
V normalnem stanju v črevesju prevladujejo mlečnokislinske bakterije, ki usmerjajo prebavne procese in nadzorujejo ter zavirajo razširjanje kandide. Kandida se razmnoži ob znižanju kislinsko-bazne-ga ravnotežja (zakisanje), s porušenjem ravnovesja
Foto: Črtomir Goznik
Vida Furek, mag. farm.
mlečnokislinskih bakterij in padcem odpornosti. Pri zdravih ljudeh kandida ne povzroča bolezenskih znakov.
Kadar kandido izolirajo v krvi ali tkivih, zdravljenje poteka pod nadzorom infektologov. V primeru, da sta prizadeti sluznica ali koža, kandidozo zdravimo z antimikotiki (zdravila za zdravljenje glivičnih okužb).
Proti kandidi, ki se raz-
raste v prebavilih, se po mnenju alternativnih zdravilcev lahko borimo z ustrezno dieto. Lotimo se je postopoma in jo tako tudi končamo, saj je v nasprotnem primeru prevelik šok za naše telo. V dieti za krajši čas prenehamo uživati hrano, ki pospešuje razrast kandide, zraven pa se priporoča jemanje probiotikov in drugih pre-hranskih dopolnil (alge, aloe vera, pripravki z zeliščnimi izvlečki). Izogibati se je treba hrani oziroma pijači, ki telo zakisa. To so kava, pijače s kofeinom, tobak, alkohol, sladkor in sladila, ogljikovi hidrati, sir s plemenitimi plesnimi, predelana hrana, kvas in izdelki s kvasom. Zelo pomembno je, da se izogibamo ogljikovim hidratom oziroma da njihov vnos postopoma omejimo. Nadaljevanje prihodnjič Vida Furek, mag. farm., Lekarne Ptuj
Vreme kot nalašč za težave na vrtu
Začel se je najbolj poletni mesec v letu. Julij je običajno najbolj poletni mesec, a teden pred nami bo bolj aprilski, saj nas vsak dan lahko dopoldan opeče, popoldan pa ohladi nevihta. Dež je sicer potreben, saj ves čas korakamo po robu pomanjkanja vode, ponekod, kjer je bilo neviht malo, je že suša. Letos sem nekaj o namakanju že pisala, a naj ponovim, vrtnine je treba redno namakati. Namakanja ne izpuščajte zato, ker je za naslednji dan napovedan dež. Prihajamo v čas, ko se bo nepravilna preskrba rastlin z vodo pričenjala kazati na rastlinah. Pri mnogih kumarah in bučkah ter bučah se že. Tudi vam odmirajo plodovi na teh vrtninah? To je posledica nepravilne oskrbe rastlin z vodo, hkrati seveda povezana tudi s temperaturnimi skoki. Kmalu boste tudi na paradižnikovih plodovih in plodovih paprike opazili temne lise. Oboje je posledica pomanjkanja kalcija v plodovih, ta pa je posledica vročih dni in občasnega pomanjkanja vode. Vse plodovke je torej zdaj treba preko listov pognojiti s kalcijevimi listnimi gnojili.
Foto: Miša Pušenjak
Ne samo deformirani plodovi, tudi večja občutljivost na bolezni, predvsem krompirjeva (paradižnikova) plesen je posledica pomanjkanja kalcija, saj je le-ta tisto hranilo, ki pomaga rastlinam pri obrambi pred glivičnimi boleznimi. Vreme pa je trenutno idealno za razvoj vseh bolezni, ki jih povzročajo glive plesnivke - krompirjeve, bučne, solatne, čebulne plesni ... Poleg tega je zdaj na mnogih vrtovih krompir porumenel, listi so postali črni. Tak krompir pa predstavlja veliko nevarnost tudi za paradižnik. Zato, če se je podobno, kot vidite na sliki, pričelo dogajati tudi na vašem vrtu, listje (cimo) takega krompirja pokosite, gredo pa prekrijte s pokošeno travo, senom ali slamo. Gomolji, prekriti in v senci, bodo v zemlji dozoreli, kožica se bo utrdila in lahko jih boste izkopali. Prekrijemo pa zato, ker so po večini sajeni plitvo, le redko kdo na vrtu krompir še osiplje, na goli gredi bi gomolji lahko pozeleneli. Še nekaj je zelo pomembno, ko počnete karkoli na gredi s krompirjem, se nikoli, res nikoli ne lotite grede s paradižnikom.
Paradižnik (pa tudi kumare, bučke, čebulo) pa zaradi obrambe pred težavami redno škropite s pripravki, ki jih naredite doma (kamilice, rman, bezeg, šetraj, česnovi ali čebulni listi, razredčeno mleko ali sirotka) ali pa kupite v trgovini (sojin lecitin, česnov izvleček, izvleček preslice).
Še vedno sejemo dvoletnice
Mačehe in spominčice je bolje sejati v setvene platoje brez lukenj in enkrat prepikirati, se pravi zelo male rastlinice presaditi. Spominčice pikiramo tako, da eno sadiko predstavlja več rastlinic: prepikiramo več rastlinic skupaj.
Za popestritev skalnjakov, predvsem kamnitih obraščenih ograj, cvetlični gred pa so rastline, ki jih boste sami vzgojili iz semena, zelo lepe, predvsem pa veliko cenejše. Še ena opomba: za kaljenje potrebujejo mačehe temo, zato jih moramo po setvi dobro pokriti z zemljo, setev zaliti, nato pa jo po možnosti še pokriti s temno folijo, ki pa jo moramo takoj po kaljenju odstraniti. Setvene plošče postavimo nekam na senčno mesto, lahko so tudi v garaži, saj je poleti tam povsem dovolj toplo. Kaljenje bo veliko boljše in enakomernejše kot na poletnem pripekanju sonca. Ves čas moramo skrbeti za primerno vlago, vendar jih raje zalivajte z razpršilkami, z zalivalkami namreč zbijemo zemljo, zalijemo preveč, zato setve rade gnijejo.
Mnogi spominčic ne boste posebej sejali, saj so se razsejale po vrtu. Opozorila bi nanje zato, ker pleveli po nekaj kapljicah dežja rastejo kot nori, pa lahko majhne spominčice populimo skupaj s plevelom, kar je škoda. Mnogi vam bodo v jeseni hvaležni za sadike. Če vas motijo na gredicah, pa jih prepikirajte v lončke in jih postavite tja, kjer vas ne bodo motile. Seveda jih pa ne smemo pozabiti zalivati. Spominčice so prekrasne tudi v senci listnatih dreves, tako jih lahko posadimo med okrasno grmičevje. Zelo lepe so tudi ob vodnih motivih - ribnikih in podobno.
Naj opozorim še na eno prekrasno dvoletnico, ki ravno zdaj cveti na mnogih vrtovih. Ker je to ena starejših rastlin na vrtovih, sem zelo vesela, ker jih letos spet vidim nekoliko več, to je vrtni slez ali rožlin, z latinskim imenom Althea rosea. Krasen je ob stenah, lesenih ograjah in ob vhodih na vrt. Poda se tako k novejšim hišam kakor starejšim, kmečkim hišam. Ker je dvoletnica, ga je potrebno sejati zdaj, da bo cvetel v naslednjem letu.
Miša Pušenjak
S svetovne
glasbene
scene
Super zvezdniška zasedba SuperHeavy, ki jo sestavljajo frontmen zasedbe Rolling Stones Mick Jagger, pevka Joss Stone, Dave Stewart, polovica dueta Eurythmics, skladatelj A. R. Rahman in reggae glasbenik Damian Marley, bo novi album izdala že v jeseni. Znan je že tudi prvi singel s prihajajočega albuma, ki bo nosil ime »Miracle Worker« in naj bi izšel v kratkem. Album, za katerega
To je to
Rolling Stones
Foto: wordpress.com
Damian Marley
Foto: wordpress.com
je napisanih že 22 skladb, je nastajal na različnih koncili sveta: v Franciji, na Cipru, v ZDA in Indiji. Zasedba Super-Heavy je nastala čisto slučajno ob nastajanju glasbe za film »Alfie«. Jagger in Stewart sta takrat prišla do zanimivega vprašanja, kako bi zvenela zasedba, ki bi bila sestavljena z glasbeniki različnih glasbenih zvrsti. Navdih za ime zasedbe SuperHeavy so našli v boksarski legendi Muha-medu Aliju.
Minili sta že dve leti od smrti kralja popa Michaela Jacksona. Njegovi najzve-
Pogoji uporabe Balunga: Uporabniki predplačniške telefonije - preverile stanje na vašem računu. Omogočile prejemanje wap povezav in GPRS/UMTS prenos podatkov. Poslani SMS je zaračunan po ceniku operaterja (Mobitel, Si.mobil, Debitel, izimobil, Tušmobil), cena povratnega sms-a je 1,88 EUR. Z uporabo storitve se strinjale s splošnimi pogoji na www.smscity.net/balunga. Balunga je naročniška storitev in uporabnikom prinaša največ 5 sporočil na mesec z wap povezavo do galerije, iz katere si lahko naložijo 10 vsebin brez doplačila. Cena sporočila je 1,88 EUR (Mobitel, Si.mobil, Debitel, izimobil, Tušmobil). V vse cene je vštet DDV. Od pogodbe, ki je shranjena na sedežu podjetja, je možno odstopiti kadarkoli. Odjava: TD STOP na 3030. Reklamacije: 041-494-751, reklamacije@ smscity.net. Ponudnik: ThreeAnts d.o.o., Cesta k Tamu 12, 2000 Maribor.
stejši oboževalci so se zbrali pred mavzolejem na pokopališču Forest Lawn Memorial Park v predmestju Los Angelesa. Ob tej priložnosti so na dražbi, imenovani Glasbene ikone v Beverly Hillsu, njegovo znamenito rdeče-črno usnjeno jakno prodali za neverjetnih 1,8 milijona ameriških dolarjev. Kupec jakne, ki jo je organizator opisal kot enega izmed najprepoznav-nejših oblačilnih predmetov 20. stoletja, je teksaški trgovec z zlatom Milton Verret, sicer strasten zbiralec spominkov in predmetov, ki so tako ali drugače povezani z zgodovino rock'n'rolla . Visoka cena je presenetila tudi organizatorje dražbe, avkcij-sko hišo Julien's Auctions, ki je jakno ocenila med 200.000 in 400.000 dolarji. Del denarja bodo namenili organizaciji Shambala Preserve, ki skrbi za Thrillerja in Sabu, dva bengalska tigra, ki ju je imel v lasti pokojni pevec.
®®®
V prodaji je že novi album popularne ameriške R&B pevke Beyonce. Album nosi ime »4«, na njem pa je 12 novih skladb. Izšla sta tudi že prvi singel in videospot za skladbo „Run The World (Girls)", prav tako je znan tudi že drugi uradni singel z novega albuma - to bo skladba z naslovom "Best Thing I Never Had". Pevka je v obrazložitvi naslova albuma povedala, da se je za tak naslov odločila, ker je to dejansko njen četrti studijski izdelek in ker je številka 4 njena srečna številka, ki jo spremlja že od otroštva.
Poročila se je 4. aprila, rojena je bila 4. septembra, njen mož je bil rojen 4. decembra, mama pa 4. januarja. Seznam skladb albuma »4«: 1. »1+1«
2.	»I Care«
3.	»I Miss You«
4.	»Best Thing I Never Had«
5.	»Party Ft. Andre 3000«
6.	»Rather Die Youn«
7.	»Start Over«
8.	»Love on Top«
9.	»Countdown«
10.	»End of Time«
11.	»I Was Here«
12.	»Run the World (Girls)« Ob 12 novih skladbah izdaja zajema še bonus zgoščenko s šestimi dodatnimi skladbami: » Lay up under me«, »Scoolins Life«, »Dance For You« in tri remixe najav-nega singla »Run The World (Girls)«: Kaskade Club Remix, Redtop Club Remix ter
Jochen Simms Remix.
®®®
Britanska zasedba Cold-play je že v začetku junija predstavila skladbo »Every Teardrop Is a Waterfall«. Pred dnevi so predstavili tudi že videospot za omenjeno skladbo, ki so ga režirali kar sami člani zasedbe. Znana pa sta naslova še dveh novih skladb prihajajočega novega albuma; to bosta skladbi »Major Minus« in »Moving to Mars«. Člani zasedbe Coldplay ne poznajo počitka, saj bodo poletne mesece zapolnili s številnimi koncertnimi nastopi skorajda po celem svetu. Tako jih bo moč videti in slišati na različnih glasbenih festivalih, med drugim na znamenitem festivalu Glastonbury, T in
BILBOARDOVIH VROČIH 100 (ZDA)
1.	ROLLING IN THE DEEP - ADELE
2.	GIVE ME EVERYTHING - PITBULL/NE-YO/ AFROJACK/NAYER
3.	PARTY ROCK ANTHEM - LMFAO/LAUREN BENNETT/ GOONROCK
UK TOP 100 (VELIKA BRITANIJA)
1.	DON'T WANNA GO HOME - JASON DERULO
2.	CHANGED THE WAY YOU KISS ME - EXAMPLE
3.	BOUNCE - CALVIN HARRIS FT KELIS
NEMČIJA
1.	PARTY ROCK ANTHEM - LMFAO/LAUREN BENNETT/ GOONROCK
2.	MR. SAXOBEAT - ALEXANDRA STAN
3.	GIVE ME EVERYTHING - PITBULL/NE-YO/ AFROJACK/NAYER
Ljube kroglice pregelk...
... nikdar nočem biti vel'k, reče Pika Nogavička, preden s Tomažem in Anico pogoltnejo čudežne kroglice, zaradi katerih ne bodo nikoli odrasli. Kajti otroci, kot so ti trije, so radi otroci, svet odraslih jim je nezanimiv in pust in prav nič jih ne mika, da bi kadarkoli stopili vanj. Živijo veselo in brezskrbno ter neodgovorno, svojih življenj pa ne otežujejo z rečmi, ki se odraslim zdijo pomembne, pa v resnici sploh niso.
Ampak ko v tem času opazujem današnje otroke, se mi dozdeva, da prav nič ne hrepenijo in hlepijo po čudežnih kroglicah pregelk, ki bi za vse večne čase ohranile njihove otroške radosti. Zdi se mi, da si zdajšnji otroci želijo ravno nasprotno: čimprej hočejo odrasti, ker to enotijo s samosvojostjo in samostojnostjo. Pa temu ni tako, odraslost pomeni še veliko drugih reči.
Med tem pa pri njihovih starših opažam ravno obratno. Starši v enaindvajsetem stoletju (vsaj v večini) niso kaj drugega kot samo povečani otroci oziroma otročaji v odraslih telesih. Ti so seveda nadvse neodgovorni, tako zase kot za otroke; za vse, kar se jim zgodi, so krivi drugi in sami nimajo vpliva nad tem, v življenju pa ne bi počeli druga, kot se zabavali in imeli lepo. Z otroki tako ali tako ne vedo, kaj bi počeli, zato jih prepuščajo same sebi, tem pa na žalost na koncu zares ne preostane drugega, kakor da prevzamejo vlogo odraslih. Kakor da bi odrasli ukradli kroglice pregelk svojim otrokom in jih sami požrli.
Kakorkoli že razmišljam, to se mi ne zdi prav. Ne zdi se mi prav, da se otroci ne podijo po travnikih in ne razmišljajo kdaj jih bodo opekle koprive in kje se bodo spotaknili. Ne zdi se mi prav, da se gremo neke blazne otroške svoboščine, kjer so otroci "svobodni" in samosvoji, kjer jim je vse dopuščeno in kjer delajo, kar hočejo, ker s tema dvema pojmoma pride tudi odgovornost zase, kar pa otroci niso, tega ne znajo in niti jim ne bi smelo biti potrebno. Za to bi morali biti starši. Tako pa se jih s to posledično odgovornostjo, katere se verjetno sploh ne zavedajo, pahne v svet odraslih, v njem pa se kaj hitro izgubijo in zatavajo. Hkrati pa so neverjetno nekreativni, saj bi se jim kreativnost morala razviti ravno v otroštvu. Razviti bi se morala iz hrepenenja po nečem ali pa iz upora proti nečemu. Kar pa je danes praktično nemogoče, saj hrepenenja pri otrocih skorajda ni, ker se jim izpolni sleherna želja, prav tako pa jim je vse dopuščeno in prav nič obvezno. A otroci bi morali živeti v svojih čarobnih, domišljijskih svetovih, starši pa v svojih nekoliko resnejših, vendar zaradi tega še ne osiromašenih. Odrasli bi morali ohraniti otroka v sebi, ne pa postati veliki otročaji, med tema dvema pojmoma pa je gromozanska razlika.
Matic Hriberšek
the Park, Fuji Rock, Splendour in the Grass, Rock in Rio, Lollapalooza, Austin City Limits ...
®@®
Koncertno dogajanje bo v jeseni zelo razgibano tudi v nam bližnji hrvaški prestolnici. Takrat namreč v zagrebško Areno prihajajo številni popularni izvajalci s svetovne glasbene scene. Omenimo le največje zvezde, kot so George Michael (20. 9.), Britney Spears (1. 10.),
Jeana Michel Jarre (11. 10.), Rammstein (8. 11.), Lenny Kravitz (17. 11.) in Sade (22. 11.). Ravno slednjo bomo tudi izpostavili, saj je Sade znana tudi po tem, da so njeni nastopi zelo redki in bo zagrebški koncert res izjemna priložnost za vse ljubitelje te odlične soul in R&B izvajalke tudi v Sloveniji. Sade bo skupaj s svojo spremljevalno zasedbo Zagreb obiskala v sklopu svoje turneje, ki jo je pričela v ZDA.
Janko Bezjak
1.	THE I
2.	YOU /
estvi
NAJ
w
j LAZY SONG - BRUNO MARS I AND ME (IN MY POCKET) - MILO\
3.	GIVE ME EVERYTHING - PITBULL/NE-YO/ AFROJACK/NAYER
4.	PARTY ROCK ANTHEM - LMFAO/LAUREN BENNETT/ GOONROCK
5.	MR.SAXOBEAT - ALEXANDRA STAN
6.	THE EDGE OF GLORY - LADY GAGA
7.	EVERY TEARDROP IS A WATERFALL COLDPALY
8.	A NIGHT LIKE THIS - CARO EMERA
9.	IT FEELS SO GOOD - STEVEN TYLER
10.	ON THE FLOOR - JENNIFER LOPE PITBULL
11.	PRICE TAG - JESSIE J FT BOB
o sredo na Radiu Ptuj
Z Vami na frekvencah 89,8° 98,2° 1043 bo Janko Bezjak
Smeh ni greh
Kaj bomo danes jedli
TOREK
smetanovi murki*, kranjska klobasa (ali koketi) SREDA
lazanja z bučkami, solata ČETRTEK
mesna solata (s paradižnikom,
papriko, sirom...)
PETEK
ocvrte sardelice, pomfri, tatarska
omaka
SOBOTA
goveji golaž s krompirjem NEDELJA
meso na žaru po kitajsko**,
zelenjava
PONEDELJEK
špageti z mletim mesom, solata
*Smetanovi murki
Sestavine: 2 veliki kumari, 4 srednje veliki krompirji, 4 stroki česna, 1/2 litra mleka, 1 kisla smetana, 1 žlica olja, 2 žlici moke, sol, poper, domači ocvirki za zabelo.
Kumare naribamo, posolimo in pustimo nekaj časa, da spustijo vodo. Olupljen krompir narežemo na majhne kose in do mehkega skuhamo v rahlo osoljeni vodi. Kumare
ožamemo in v drugi posodi do vretja pogre-jemo z mlekom. Kuhanemu krompirju dodamo nasekljan česen in ga stlačimo. Dodamo kumare in mleko ter dobro premešamo. Iz olja in moke naredimo prežganje, in ko se speni, vmešamo h kumaram. Dodamo še kislo smetano in dogrejemo ter po potrebi dosolimo. Popramo in zabelimo šele, ko je dobrota na krožniku.
**Meso na žaru po kitajsko
Sestavine: 1/2 skodele sojine omake, 1/2 skodele medu, 1 1/2 žlica kisa, 1 žlica suhega vina, 1/2 žlice sladkorja, 1/2 žlice ingverja (v prahu ali nastrganega), 1 skode-la jušne osnove ali vode, 1 strok česna, 1 kg mesa (svinjska rebrca, piščanec, puran idr.)
V skodeli zmešamo sojino omako, med, kis, vino, sladkor, ingver, jušno osnovo in stlačen česen. V mešanici mariniramo meso najmanj dve uri. Večkrat ga pretresimo in obrnimo. Nato ga posušimo, preostalo marinado pa shranimo, ker jo lahko večkrat uporabimo. Potrebujemo jo tudi za pečenje. Meso nabodemo na palico za raženj ali pa ga položimo na mrežo. Pečemo ga 75 minut. Palica se mora vrteti, meso na mreži pa obračamo. Večkrat ga poškropimo z marinado. Pečenega razrežemo na koščke in postrežemo. Meso je okusno tudi hladno.
Pripravila: Alenka Šmigoc Vinko
Iskrice
E
(Vir: www.pregovor.com)
"Življenje najbolje uporabimo, če ga porabimo za nekaj, kar traja dlje kot življenje samo." William James •kick
"... Nikoli ne gre za to, kaj še lahko pričakujemo od življenja, marveč za to, kaj življenje pričakuje od nas. "
Viktor E. Frankl
-k-k-k
"Življenje doživljamo skozi svoje zaznave, obarvano pa je s tistimi barvami, za katere se sami odločimo." Greg Anderson •k-k-k
"Ena od velikih skrivnosti življenja je, da je zares kaj vredno le tisto, kar naredimo za druge." Lewis
Carroll
-k-k-k
"Kako čudovito je bilo moje življenje! Želim si le, da bi se tega zavedala že prej." Sidonie-Gabrielle Colette
-k-k-k
"Bodite zadovoljni, da živite, ker vam življenje ponuja priložnost, da ljubite in delate, se igrate in gledate zvezde." Henry Van Dyke -k-k-k
"Žalostno je postarati se, a lepo je dozoreti. " Brigitte
Bardot
-k-k-k
"Živiš le enkrat, a če to počneš pravilno, je enkrat
dovolj." Joe Louis
KONJ
"Očka, kaj je tisto tam?" "To je konj, sinko!" "Kaj pa tisto poleg njega?" "Tisto je pa kobila, njegova žena!" "Kaj pa je tisto majhno poleg njiju?"
"Tisto je pa žrebiček, njun otrok!" "Kje ima pa on ženo?" "Sinko, samo konji imajo žene!"
NE VEM
Direktor na poti v službo na zgradbi zagleda napis: "I don't Know it." Ko je prišel v pisarno je vprašal tajnico:
"Kaj pomeni 'I don't Know it'?" "Ne vem," je odgovorila.
TAKO KOT SOSEDJE "Ko so sosedje kupili novo pohištvo si hotela tudi ti novega, ko so kupili novo televizijo, si jo hotela tudi ti, z avtom je bilo ravno tako!" reče mož ženi. "In kaj bova sedaj? Sosed se je ločil!"
PROST
Dama vpraša taksista: "Ste prosti?" "Seveda, draga gospa." "Lepo prosim, potem me pa hitro, kot je le mogoče, odpeljite na magistrat."
"Ne, ne, gospa, tako prost pa spet nisem!"
KAKO GRE
Srečata se dva žeparja: "Kako ti kaj gre, kolega?" "Kolikor se vzame."
STREZNITEV
"Natakar, jaz sem že preveč spil! Prosim, prinesite mi kaj, da se bom streznil!"
"V redu! Takoj vam bom prinesel račun!"
NORI LJUDJE
Muhi sedita na stropu in se pogovarjata:
"Kako nori so ljudje," meni ena izmed njiju. "Zidajo hiše in urejajo krasne prostore v njih, hodijo pa samo po tleh!"
PRESTRASENA ZENA "Moja žena je vedno ob najmanjšem šumu v hiši pomislila, da je v hiši vlomilec."
"Saj vlomilci vendar delajo tiho!" "To sem ji tudi jaz povedal, zdaj je pa prestrašena vedno, kadar je v hiši tišina."
ARHITEKT
Ginekolog je pregledal mlado žensko in vprašal:
"Kaj pa je vaš mož po poklicu?" "Arhitekt!"
"Potem mu pa čestitajte! Uspešno je položil temeljni kamen za vajino otroško sobo!"
OBŽALOVANJE
"Je res, da ste sosedu v okno vrgli velik kamen?"
"Res je, toda moram vam povedati, gospod sodnik, da je bilo sosedovo igranje na trobento res nevzdržno!"
"Pa obžalujete svoje dejanje?" "Seveda, saj se je skozi razbito okno trobenta še bolj slišala!"
OČETOVO IME
"Fantič, kako je ime tvojemu očetu?" "Ata!"
"Ne, mislim, kako mu je ime?" "???"
"No, povej mi, kako ga kliče mamica?" "Bedak!"
UGANKARSKI SLOVARČEK: EGER = pritok Vi-sle na Madžarskem, KATORGA = izgon s težkim prisilnim delom v carski Rusiji, LAJNO = gnoj, govno, LUPAČ = luščilec bučnega semena, MOK = vlaga, mokrota (zastar.), MORIBANA = urejanje cvetlic v harmonične skupke, zlasti v nizkih, plitvih posodah, PUNTA = del Umaga z razkošnim hotelom Adriatic, TROKAR = triogel-na kirurška igla.
■eoj^jeiu 'epes 'edeo 'paAodpo 'poj>|
'jag] 'euoLU 'ejejs 'jeuep 'sa)j 'QZ 'os
'eoioje 'eoo 'euequow 'o^o '¿l 'as 'eaieN 'oejaßjo 'epi 'oiojpojae 'oou ewe|od" 'epou -ojge 'Ajjejdo 'u)j gooja 'ou[e| 'jejdo 'epj 'W :ouAejopoA BXNVZIdX 31 A31IS3H
íPoíHulajtz naí na iuslountm íp.tztu!
RADIOPTUJ
na ¿filetee
www.radio-ptuj.si
Foto: ASV
Govori se...
... da se je prvi mož slovenske kmetijske zbornice odlično počutil na sobotnem ovčje-kozjem balu v Halozah. Ali zaradi družbe koz in ovc ali koga drugega, pa ni povsem jasno.
... da bi na omenjeni bal lahko mirno povabili tudi kakšnega vrlega Holermužana, za katerega je splošno znano, da pogosto strelja kozle.
... da je župan dorotejine fare precej neiznajdljiv; na razpisu za sofinanciranje gradnje vrtca je čisto pozabil napisati, da je na čakalni listi cela vrsta ciganskih malčkov. In zato izgubil točke...
... da so praznovanje 80-le-tnice neke zelo znane folklorne skupine zaključili kot se spodobi, saj so ga začinili z domačo polansko folkloro. Nadvse resno jo je baje uprizoril kar nek razgretež s plinsko pištolo v roki.
... da so Apačani v šterntal-ski občini vse bolj zaskrbljeni,
saj ne vedo več, komu bi verjeli: ali ministrstvu za obrambo, ki je pred leti trdno zagotovil, da na tamkajšnjem strelišču ne bodo streljali s težkim orožjem, ali svojim občutljivim ušesom.
... da je eden izmed organizatorjev Teka partnerskih mest s svojimi izjavami dodatno motiviral nekatere »starejše« tekačice. Napovedal jim je namreč le dva pretečena kroga, one pa so jih uspele preteči kar 15.
Vidi se...
... da se igralci včasih ne zmotijo čisto slučajno. Na premieri Komedije o loncu je glavni igralec Brane Šturbej iskal kuharja, ki se je skril med občinstvo, ob tem pa kričal: »Lopov, lopov, kje si?« Iz prve vrste je na sceno potegnil Poe-tovionskega župana in ugotovil: »Aha, lopov, tukaj si, zdaj pa sem te našel.« Nato pa ga vidno presenečen vrnil nazaj: »Aja, vi ste gospod župan!«.
Za ostre oči • Najdi razlike
Foto: Tajno društvo PGC
Foto tedna • Bralci fotografirajo
Fotografiji se razlikujeta v petih podrobnostih. Poiščite jih, označite s krožcem, izrežite sličico in jo do ponedeljka, 11. julija, pošljite na naslov: Radio-Tednik, Raičeva 6, Ptuj.
Ime in priimek:_
Naslov:_
Pošta:_
Med pravilnimi rešitvami smo izžrebali enega nagrajenca, ki bo nagrado prejel po pošti. Nagrado prejme Tija Bezjak, Bukovci 100 d, 2281 Markovci pri Ptuju
Foto: Teja Črnivec
Vam je kakšna fotografija posebej uspela? Se vam zdi, da bi bila zanimiva tudi drugim bralcem? Pošljite nam jo, pa bomo izbrali najzanimivejšo. Naš elektronski naslov: nabiralnik@radio-tednik.si. Fotografija naj bo v formatu »jpg« in dovolj velika za objavo v časopisu (vsaj 300 kB - raje več). Pripišite še avtorja fotografije in opišite, kdaj in kje je fotografija nastala. Veselo na delo! Tokrat nam je fotografijo poslala Teja Črnivec iz Stojncev in zraven napisala: »Pozdravljeni. To je fotografija mojega mačka Tomija, ki v poletnih dnevih zeha kar podnevi, kajti ponoči očitno nima časa. :)«
Izjave slavnih
RADIOPTUJ
89,8*98,2HCH3 www.radio-ptuj.si
Sudoku • Sudoku • Sudoku
Izpolnite prazne kvadratke s številkami od 1 do 9. Pazite: vsaka številka se lahko v isti vodoravni ali navpični vrstici ter v istem manjšem kvadratu pojavi le enkrat.
Od torka do torka
Tadejev znakoskop
						7		
7			3	1			2	
4						6		5
		8	4					6
1	9			5			3	
		2				4		1
				7				2
9	5		2					
			9	8				
	Ljubezen	Poseí	Denar	Zdravje
Oven	V	©©	€€€	0
Bik	VVV	©	€€	000
Dvojčka	VV	©©©	€€	0
Rai	VVV	©©	€	00
Lev	V	©©©	€€€	00
Devica	VVV	©©	€	000
Tehtnica	V	©©©	€€€	00
Škorpijon	VV	©	€€	000
Strelec	V	©©©	€	00
Kozorog	VV	©©	€€€	0
Vodnar	VVV	©	€€	000
Ribi	VV	©©©	€	00
Sestavil: Tadej Šink, horarni astrolog
Velja za teden od 5. do 11. julija 2011. 1 znak - slabo, 2 znaka - dobro, 3 znaki - odlično
Nekoč je Sokrat na cesti opazil suličarja, kije tekel za nekim človekom. »Primi ga, primi ga!« je zaklical suličar, toda Sokrat se ni zmenil. »Kaj si gluh?« se je jezil preganjalec. »Zakaj nisi prestregel morilcu poti?«
»Morilcu? Kaj meniš s to besedo?«
»Človek božji, le kje si se vzel! Morilec je človek, ki ubija!«
»Torej mesar?«
»Norec stari!Človek, ki ubije drugega človeka!«
»Aha, vojak!«
»Ne!! Človek, ki ubija v mirnem času.«
»Že razumem: rabelj.«
»Idiot! Človek, ki ubije sočloveka na njegovem domu!«
»A, tako! Zdravnik, kajne?«
Suličar je ves obupan stekel naprej.
***
Študent teologije se je ponorčeval iz ameriškega filozofa Williama Jamesa:
»Filozof je kot slepec, ki v temni kleti išče črno mačko, ki je ni tam.«
»Da,« je odvrnil James, »le da med filozofijo in teologijo obstaja razlika, ker teologija to črno mačko najde, filozo-fijapa ne.«
***
Pitagoro so vprašali, kaj misli o človeškem življenju.
»Življenje,« je odgovoril, »je kot olimpijske igre. Nekateri postavljajo stojnice in mislijo samo na dobiček, drugi si prizadevajo za slavo v borbi, preostali pa so samo gledalci.«
***
Francoski filozof, zgodovinar in kritik Hippolyte Taine je med pogovorom o ljubezni dejal:
»Tri mesece se seznanjamo, tri mesece ljubimo, tri leta prepiramo, trideset let prenašamo, otroci pa začenjajo spet znova.«
Filatelija • Nove znamke Pošte Slovenije
Izdali tudi dve dotiskani dopisnici
Konec maja je Pošta Slovenije izdala novo serijo poštnih znamk, kar sedem je priložnostnih, dve znamki sta redni, izdali pa so tudi dve dotiskani dopisnici.
V seriji znamk Evropa in gozdovi sta prikazani dve najbolj razširjeni drevesni vrsti v Sloveniji, to sta bukev in smreka. Na eni od znamk je prikazana Sgermanova smreka, ki raste na Ribniškem Pohorju in je s svojimi 61,8 m višine najvišja smreka v srednji Evropi. Na drugi znamki pa je prikazana bukev, ki jo imenujejo tudi mati gozda. Obe znamki sta izdani v malih polah z osmimi znamkami.
Največji športni dogodek v Sloveniji, svetovno prvenstvo v veslanju, ki bo od 26. avgusta do 4. septembra na Bledu, so obeležili z izdajo priložnostne znamke. Slovenski veslači že dolga leta osvajajo medalje na največjih svetovnih tekmovanjih, zato jim želijo najboljše rezultate tudi na tem prvenstvu.
Skupaj s češko pošto so izdali blok z eno poštno znamko, posvečeno na Češkem rojenemu glasbenemu pedagogu, skladatelju in violinistu Johan-nu Gerstnerju, ki je živel in delal v Ljubljani, kjer je tudi umrl. Omenjeni blok je natisnjen v kombinirani tehniki globokega in ofsetnega tiska.
Z novo serijo Slovenski filmi pa se Slovenija pridružuje deželam, ki so svoji filmski tradiciji posvetile tudi poštne znamke. S prvo znamko iz te serije v Pošti Slovenije obeležujejo 80. obletnico premiere prvega slovenskega celovečernega in del-
Foto: M. Ozmec
Sedem novih priložnostnih in dve redni poštni znamki ter spodaj dve novi dotiskani dopisnici.
no igranega filma V kraljestvu zlatoroga.
V seriji Slovenska mitologija pa je prikazan lik enega najbolj znanih mitoloških bitij pri nas - povodnega moža. Letošnja izdaja je tudi zadnja v navedeni seriji, v kateri so od leta 2003 izdali devet poštnih znamk.
Ob 50-letnici mednarodne organizacije za ekonomsko sodelovanje in razvoj OECD, katere članica je od julija 2010
tudi Slovenija, pa so izdali priložnostno znamko, na kateri je prikazan lik te mednarodne finančne organizacije.
Izdali so tudi dve redni znamki na samolepilnem papirju z likom Poštarja Pavliha, ki postaja prepoznavni lik Pošte Slovenije. Nazivni vrednosti sta označeni s črkama A in B, kar pomeni oznaki za vrednost poštnine za standardno in navadno pismo prvega mestnega
razreda v domačem prometu.
Ob tradicionalnih filateli-stičnih razstavah FIRAMLA in FIMERA, ki sta bili v Trbovljah od 26. do 29. maja, pa so izdali tudi dve dotiskani dopisnici, ki spominjata na ta dogodek. Le še to, naslednjo priložnostno znamko bodo izdali 25. junija, posvečena pa bo 20-letnici samostojnosti Republike Slovenije.
-OM
Ptuj • Razstava v CID
Tadej Toš v očeh mladega risarja
V Centru interesnih dejavnosti Ptuj je na ogled izjemno zanimiva razstava z naslovom Deček s svinčnikom. Gre za risbe mladega umetnika Jerneja Gojkoviča.
Ptujčan Jernej Gojkovič, ki je izjemno nadarjen mladi risar, je svoja dela širši javnosti tokrat predstavil prvič. Na ogled so dela, ki so nastajala več let. Čeprav gre za šele 20-letnega risarja, so njegove risbe izredno kvalitetne, njegov talent pa nesporen.
Na razstavi, ki jo je poimenoval Deček s svinčnikom, so postavljena najboljša dela zadnjih nekaj let. Loteva se različnih motivov, svojega talenta pa skromno ne vidi kot posebne
danost, saj kot pravi, ustvarja za lastno zadovoljstvo, ker mu tako veleva duša.
Z risanjem se je intenzivno začel ukvarjati v sedmem razredu osnovne šole, a že pred tem je okolica ugotovila, da njegova dela niso navadne otroške risbice. Kot pravi, je njegovo znanje napredovalo in nastajale so vedno boljše risbe.
»Rad rišem ženske, veliko poudarka dajem obrazom. To me je že od zmeraj zanimalo. Ženski obraz mi je fascinan-
ten, zato se veliko lotevam risanja le-tega,« je povedal mladi risar, ki je tudi na razstavi v CID-u Ptuj največ pozornosti posvetil obrazom. Njegova tehnika risanja je nekaj posebnega, izogiba pa se uporabe barv,
saj se mu zdi črno-bela risba bolj izrazna. Med risbami, ki so razstavljene, je tudi odličen portret igralca Tadeja Toša. Sicer pa bo razstava na ogled do 4. avgusta.
Dženana Kmetec
Po nekajletnem premoru smo se ponovno odločili pripraviti akcijo
H^j nutukur/icu
£0^£T|A 2ott
V vsaki številki Štajerskega tednika bomo objavljali kupončke z datumi veljavnosti glasovanja, ki jih pošljete v predvidenem roku na dopisnici na naslov. RADIO TEDNIK PTUJ, D.O.O.; Raičeva ulica 6, 2250 Ptuj. Sproti bomo preštevali kupončke in vas obveščali o vrstnem redu vaše najljubše natakarice oziroma natakarja.
Adria Ankaran
Zmagovalec/ka bo prejel/a nagrado, ki jo poklanja podjetje ADRIA ANKARAN, ki bo zmagovalcu podarilo 3 dnevni paket
razvajanja v Hotelu Convent ***(*)za dve osebi, prav tako pa bo nagradilo enega izmed vas, ki boste glasovali s poslanimi kupončki. Srečnemu izžrebancu bo podarilo 2 dnevni paket razvajanja v Hotelu Convent ***(*)za dve osebi.
Najkelnaralinajkelnarca po vasem izboru bo prejel/a:
3 dnevnipaketza dve osebi
' 1 x nočitev z zajtrkom ' 2xpoipenzion ' 1xala cart večerja v novi
Restavraciji Convent ' Dvoposteljna soba v Hotelu
Connvent***{*} ' Vstop v pokriti bazen z ogrevano morsko vodo
Turistična taksa se plača na recepciji
Izmed vas, ki boste pošiljali glasove bomo izžrebali:
1 dnevnipaketza dve osebi
' 1 x nočitev z zajtrkom ' Dvoposteljna soba v Hotelu Conveot***{*J
' Vstop v pokriti bazen z ogrevano morsko vodo
Turistična taksaseplača na recepciji
i -atering TB^IE
Qostilna
Ribif
Dodatno pa smo pripravili tudi še tolažilne nagrade za srečne izžrebance,
ki boste glasovali. Nagrade nam podarjajo še:
•	VstopnicezaTermalniParkTermPtuj ^
•	Kosila za 2 osebi - Gosilna PP
•	Kosila za 2 osebi - Gostilna Ribič
•	Kosila za 2 osebni - Restavcarcija Pan
•	Vstopnice za kopanje s kosilom v Bio termah
•	Pragerska velikanka - Mesnice Fingušt
•	Knjižne nagrade
Akcija poteka od1.7. - 19.8.2011.
Zmagovalec/ka akcije bo objavljena v torek 23.8.2011, prav tako bomo takrat objavili izžrebane nagrajence. Obvestila o prevzemu nagrad boste prejeli po pošti.
GLASOVALNIKUPON
H^i nutukur/tcu Js»
^O^ETJA 2ott
Glasuje
Naziv in naslov lokala:
Ime in priimek glasovalca: Naslov:
Telefonska številka:
Glasovalni kupon pošljite ali prinesite najkasneje do11.7.2011 na naslov: Radio-Tednik, d.o.o., Raičeva 6, 2250 Ptuj
www.radio-tednik.si
Jernej Gojkovič - deček s svinčnikom
Naročite
v
Štajerski
z brezplačno prilogo
Priloga: TV okno -48 barvnih strani TV sporeda in zanimivosti iz sveta zabave in glasbe!
_________StB_______
Vsak naročnik dobi:
-	20% popust pri malih oglasih
-	brezplačne priloge Štajerskega tednika (TV okno. Kakovost bivanja, Avtodrom, Slovenske počitnice. Gremo na počitnice. Stotin, Kronika leta...)
-	poštna dostava na dom.
NAROCH.NICA ZA
V
Štajerski
Ime in priimek:
Naslov: _
Pošta: _
Davčna številka: Telefon: _
Datum naročila: Podpis: _
RADIO TEDNIK Ptuj d...o. Raičeva 6 2250 Ptuj
Dvakrat tedensko aktualni dogodki iz Spodnjega Podravja s Prlekijo ter pregled dogajanja v Sloveniji in po svetu.
Prireditvenik
Torek, 5. julij
9.00 do 12.00 Ormož: 9. mladinski raziskovalni tabor - naravoslovna,
fotografska, arheološka in kulinarična delavnica 9.00 do 10.00 Ptuj, CID: plesna ustvarjalnica in igralnica za osnovnošolce od 1. do 4. razreda - mentorica Špela Težak 10.30 do 11.30 Ptuj CID: MTV slog - spoznavanje različnih plesnih tehnik, odrskega nastopanja in zabavne koreografije - mentorica Špela Težak
12.00 do 13.00 Ptuj, CID: Zumba - zabavna skupinska plesna vadba 10.00 do 12.00 Ptuj, Arbajterjeva ulica: ulične ustvarjalne delavnice in gibalna animacija za osnovnošolce pod vodstvom bratov Malek in mladih prostovoljcev, v organizaciji CID Ptuj
Sreda, 6. julij
9.00 do 12.00 Ormož: 9. mladinski raziskovalni tabor - naravoslovna,
fotografska, arheološka in kulinarična delavnica 9.00 do 10.00 Ptuj, CID: plesna ustvarjalnica in igralnica za osnovnošolce od 1. do 4. razreda - mentorica Špela Težak 10.30 do 11.30 Ptuj CID: MTV slog - spoznavanje različnih plesnih tehnik, odrskega nastopanja in zabavne koreografije - mentorica Špela Težak
12.00 do 13.00 Ptuj, CID: Zumba - zabavna skupinska plesna vadba 10.00 do 12.00 Ptuj, Arbajterjeva ulica: ulične ustvarjalne delavnice in gibalna animacija za osnovnošolce pod vodstvom bratov Malek in mladih prostovoljcev, v organizaciji CID Ptuj 18.00 Ormož, grajsko dvorišče: festival Ormoško poletje 2011; otroška lutkovna predstava Sandre Blagojevič Drevo, sem srečno
Četrtek, 7. julij
9.00 do 12.00 Ormož: 9. mladinski raziskovalni tabor - naravoslovna,
fotografska, arheološka in kulinarična delavnica 9.00 Ptuj, CID: poletna potepanja za osnovnošolce - sprehod med drevesi v Ljudskem vrtu z Viktorijo Dabič 9.00 do 10.00 Ptuj, CID: plesna ustvarjalnica in igralnica za osnovnošolce od 1. do 4. razreda - mentorica Špela Težak 10.30 do 11.30 Ptuj CID: MTV slog - spoznavanje različnih plesnih tehnik, odrskega nastopanja in zabavne koreografije - mentorica Špela Težak
12.00 do 13.00 Ptuj, CID: Zumba - zabavna skupinska plesna vadba 10.00 do 12.00 Ptuj, Arbajterjeva ulica: ulične ustvarjalne delavnice in gibalna animacija za osnovnošolce pod vodstvom bratov Malek in mladih prostovoljcev, v organizaciji CID Ptuj 17.00 Rogoznica, igrišče: osnove nogometne igre - igramo nogomet, za
otroke od 8. do 14 let, v organizaciji ŠD Rogoznica 19.00 Ptuj, telovadnica OŠ Breg: rekreativno igranje badmintona za mlade in starejše v organizaciji badminton kluba Ptuj in CID Ptuj; vsak dan do 31. avgusta
16.00 Ptuj, razstavišče v gostišču Lužnik: odprtje likovne razstave članov likovne skupine Brest-Art in likovna skupina Lisa KD Studenci in domači likovniki
20.30 Velika Nedelja, pred gradom: komedija na prostem v narečju Jesenska poroka avtorja in režiserja Tončka Žumbarja in izvedbi KD Simon Gregorčič
Petek, 8. julij
9.00 do 12.00 Ormož: 9. mladinski raziskovalni tabor - naravoslovna,
fotografska, arheološka in kulinarična delavnica 9.00 Ptuj, Dnevni center Ozara: športno družabne igre - turnir v kartanju, kegljanju in igri Človek, ne jezi se za ljudi s težavami v duševnem razvoji in njihove svojce ter druge 9.00 do 10.00 Ptuj, CID: plesna ustvarjalnica in igralnica za osnovnošolce od 1. do 4. razreda - mentorica Špela Težak 10.30 do 11.30 Ptuj CID: MTV slog - spoznavanje različnih plesnih tehnik, odrskega nastopanja in zabavne koreografije - mentorica Špela Težak
12.00 do 13.00 Ptuj, CID: Zumba - zabavna skupinska plesna vadba 10.00 do 12.00 Ptuj, Arbajterjeva ulica: ulične ustvarjalne delavnice in gibalna animacija za osnovnošolce pod vodstvom bratov Malek in mladih prostovoljcev, v organizaciji CID Ptuj 12.00 Ptuj, Terme: Bazeni energije - tradicionalni družabni dogodek za
dijake in študente v organizaciji Kluba Ptujskih študentov 20.30 Slovenska Bistrica, grad: Starobistriški večeri kulture - gledališka
predstava Martin in Gregor ali od junaka do bedaka 20.30 Velika Nedelja, pred gradom: komedija na prostem v narečju Jesenska poroka avtorja in režiserja Tončka Žumbarja in izvedbi KD Simon Gregorčič
21.00 Ormož, grajsko dvorišče: festival Ormoško poletje 2011 - koncert pevskega tria Eroika
KINO PTUJ
četrtek, 7. julij: 20.00 komedija Prekrokana noč 2; petek, 8. julij: 17.00 v slovenščino sinhronizirana komedija Zlatolaska, 19.00 komedija Prekrokana noč 2, 21.00 Art program: drama Dobro srce
Kdor živi v srcu svojih dragih, ni mrtev, še naprej ostaja navzoč v njihovem življenju.
Immanuel Kant
V SPOMIN
Tereziji Bezjak
IZ GAJEVCEV
Minevajo tri leta tihe žalosti in bolečine. Hvala vsem, ki postojite ob njenem grobu, ji poklonite svečko, cvet ali lepo misel.
Njeni najdražji
Ni te več na pragu, ni te več v hiši,
nihče več tvojega glasu ne sliši, ostalo grenko je spoznanje, da te več ne bo, ker za vedno vzel si slovo.
V SPOMIN
3. julija je minilo dve leti, odkar nas je zapustil
Janez Herga
IZ MOŠKANJCEV 37 A
Težko je bilo spoznanje, da smo te izgubili, še težje pa je brez tebe živeti. Vendar od nas nisi nikoli odšel, spomin nate bo večno živel.
Hvala vsem, ki postojite ob njegovem grobu, mu prinašate cvetje in prižigate svečke ter ga ohranjate v lepem spominu. Še posebej hvala članom Ribiškega društva Gorišnica.
Žalujoči: žena Marija in hčerka Helga z družino
Mali oglasi
STORITVE
POKRIVANJE vseh vrst streh in kleparska dela. Ugodno in kvalitetno. Krovstvo Fras, s. p., tel. 030 334 947.
KLJUČI - KLJUČAVNICE STIFTAR! Poletna akcija: cilindrični vložek Titan 30-35 s tremi ključi - samo 8,99 EUR! Informacije: 02 771 01 21, Qlandia Ptuj.
KMETIJSTVO
KUPIM traktor in kmetijsko mehanizacijo. Telefon 041 358 960. PRODAM bukova drva, razkalana, dolžine 1 meter, 50, 33 in 25 cm, vse z dostavo. Tel. 051 667 170.
VSAK CETRTSK OB 20.00 URI
POSKOČNIH
1.	MLADI GODCI-Nova polka
2.	Ars. VIHAR -Dobro mi gre
3.	Ans. BISERI-Kdo je on
4.	Ars. GORSKI CVET - Prve ne pozabiš
5.	VESELI DOLENJCI - Vse to si ti
6.	Ans. NEMIR - Zavrti se z menoj
7.	DOMEN Z VIŽARJI - Izgubljen dom
Zmagovalec meseca JUNIJA: Ans. D0NAČKA- Zaprla bom vrata za teboj Še eno možnost v J0LUU ima: - Ans. MLADI GODCI - Nova polka
Ji f
POP 7 TOP
1.	ČRNA MAČKA-Po rusko
2.	DRAGO J0ŠAR - Delo na črno
3.	SIMON C0KAN - Pojdi iz spomina
4.	ČUKI - Gremo okrog sveta
5.	VANJA KUŠTRIN - Ti si mornar moj
6.	NATALIJA VERB0TEN - Zapoj Slovenija
7.	OBJEM - Cinca Marinca
Zmagovalec meseca JUNUA: DOMEN KUMER - Angel veruh moj Še eno moinost v JUUJU ima: - ČRNA MAČKA - Po rusko
ŠOPEK POSKOČNIH
POP 7 TOP
Glasujem za: Ime In priimek:
Orfejčkove
SMS glasbene želje:
041/818-666
Tel. Številka:
Glasovnice poiljite na dopisnicah na naslov: MEGAMARKETING d.o.o.,p.p. 13, 2288 Hajdina
PRODAM bukova, gabrova in brezova drva, možnost razreza na 25 in 33 cm, možnost dostave. Tel. 041 723
957._
NESNICE, mlade, rjave, cepljene, v začetku nesnosti, ugodno prodajamo vsak dan od 8. do 17. ure. Soršak,
Podlože 1, Ptujska Gora._
VIŠNJE lahko dobite ali si jih nabere-te pri Lešnik (Gradbiro, d. o. o.), Kle-pova ul. 12, Ptuj (Krčevina pri Ptuju). Tel. 02 7481403, 041 723945, fax.
02 7481404._
PRODAM mlada kozlička, par. Telefon 041 947 441._
KUPIM puhalnik Teolo ali Neuero. Telefon 041 875 779._
BURSKEGA kozla, kozlička in tri ko-zice prodam. Telefon 041 783 224.
NEPREMIČNINE
PRODAMO novejše enosobno stanovanje v velikosti 42 kvadratnih metrov, na Ptuju. Tel. 041 81 77 37.
ODDAM v najem gostinski lokal v okolici Ptuja, tel. 031 895 529, 02
781 5301._
2,5-sobno stanovanje, 70 m2, letnik 1979, ugodno prodam, 68.000,00 evrov. Tel. 031 309 959._
70 m2, bivalni vikend s CK, voda, elektrika, v Gradiščah, občina Cirku-lane, prodam, cena po dogovoru, telefon 031 309 959._
PRODAM enosobno stanovanje na Ptuju - center. Tel. 031 416 438.
UGODNO oddamo apartma v centru Izole, zraven morja, komplet opremljen za 2+2os. min. 45 EUR/ dan, 041 302 820
MOTORNA VOZILA
PRODAMO ford fiesto, letnik 1998, vozen, in sekač za drva, 6 ton, nov. Ostalo po dogovoru. Tel. 031 80 76 44.
Takoj zaposlim avtokleparja z izkušnjami. Stanko, telefon 031 502 448. Stanislav Soštarič, s. p., Avtoklepar-stvo, Sodinci 21 c, Velika Nedelja.
Na podlagi 295. člena ZGD-1 in v skladu z 31 in 32. členom statuta TALUM B, družbe za upravljanje, d. d., Kidričevo, Tovarniška cesta 10, Kidričevo, sklicujem
14. zasedanje skupščine TALUM B, družbe za upravljanje, d. d., Kidričevo,
ki bo v torek, 9. 8. 2011, na sedežu družbe v Kidričevem, Tovarniška cesta 10, s pričetkom ob 12.30 in z naslednjim dnevnim redom zasedanja:
1.	Otvoritev skupščine, imenovanje organov skupščine in izvolitev dveh preštevalcev glasov
V	skladu s 34. členom statute družbe opravlja funkcijo predsednice skupščine Jožica Peršoh, funkcijo namestnika predsednice skupščine pa Milan Fajt, ki sta bila izvoljena na 1. zasedanju skupščine. Predlog sklepa:
Skupščina izvoli 2 preštevalca glasov.
2.	Seznanitev skupščine z letnim poročilom družbe za leto 2010 in poročilom Nadzornega sveta družbe po 282. členu Zakona o gospodarskih družbah (ZGD-1)
Predlog sklepa:
Skupščina se seznani s sprejetim letnim poročilom družbe za leto 2010 in poročilom Nadzornega sveta družbe po 282. členu ZGD-1.
3.	Odločitev o uporabi bilančnega dobička poslovnega leta 2010 in podelitev razrešnice po 294. členu Zakona o gospodarskih družbah
Predlog sklepa:
Bilančni dobiček poslovnega leta 2010 v višini 284.077 EUR ostane
nerazporejen.
Predlog sklepa:
Skupščina podeli razrešnico direktorici in nadzornemu svetu družbe in s tem potrdi in odobri delo direktorice in nadzornega sveta v poslovnem letu 2010.
Zapisnik zasedanja skupščine bo potrdil notar Andrej Šoemen iz Ptuja. Skupščine se lahko udeležijo in na njej glasujejo le delničarji, ki so najpozneje do konca presečnega dne vpisani kot imetniki delnic v delniški knjigi družbe, ki se vodi pri centralnem registru nematerializiranih vrednostnih papirjev (KDD, d. d., Ljubljana) in so najpozneje do konca navedenega dne v pisni obliki prijavili svojo udeležbo na skupščini. Delničar/-ji lahko zahteva/-jo dopolnitev predlaganega dnevnega reda v skladu s prvim odstavkom 298. člena ali/in objavo nasprotnega predloga, ki je podan v skladu s prvim odstavkom 300. člena ZGD-1 v roku 7 dni po dnevu objave sklica.
Vsa poročila iz 2. točke dnevnega reda skupaj s predlogi k ostalim točkam dnevnega reda so od dneva objave sklica skupščine dalje do vključno dneva zasedanja skupščine dostopna in na razpolago za vpogled delničarjem na sedežu družbe v Kidričevem, Tovarniška cesta 10, vsak delovni dan od 8. do 13. ure.
Predloge sklepov ter pripadajoče obrazložitve bo družba posredovala delničarjem v roku 3 dni od dneva prejema zahteve delničarja za posredovanje.
V	skladu s 305. členom ZGD-1 lahko delničarji na skupščini zahtevajo od Uprave družbe podatke, ki so potrebni za presojo posameznih točk dnevnega reda.
TALUM B, d. d., Kidričevo Direktorica družbe
r
PTUJSKA TELEVIZIJA
Tmlt 6.7.
ipeaD
10:10 Hrana in vi no
10 35 Pregfed tedna
11:2! Modro
12:00 Ptjjska kronika
12:25 Spoinajinasi.com
13:20 Spoznavamo litine
14:00 Ptujska kronika - pon,
14:2510. obletnica kluba Saroptimist Ptuj
16:00 Ptujska kronika — pon.
16:25 Kultura na dlani - oddaja o projektu EPU
17:35 Hrana in vino
18:00 Ptujska kronika - por.
1!:25 Porabile na kavo -pon.
19:00 PDmurcki tednik
19:40 Spoznavamo občino
20:00 Ptujska kronika - pon.
20:25 Povabilo na kavo - pon.
21:00 SpoinajmosB.com
22:00 Ptujska kronika-pon.
22:25 Info kanal
Sreda 6.7.
10:05 Hrana in vino
10:30 Ptujska kronika-pon.
10:55 Povabilo na kavo- pon.
11:30 Mcjro
12:05 Spoznajmose.com
14:0510. obletnica kluba Soraptmist Ptuj
15:25 Spoznavamo občino
16:30 Polka in majolka
17:35 Hrana in vine
16:00 Povabilo na kavo
PROGRAMSKA SHEMA PeTV
18:35 Ptujska kraoika - pon.
19:00 Kultura na dlani - oddaja o projektu EPK
20:10 Reji TV - Gorišnica
21:10 Povabilo na kavo - pon.
21:4! Spoznavamo obiine
22:00 Ptujska kronika - pon.
22:25 Info kanal
Četrtek 7.7.
10:05 Hrana in vino
10:30 Modro
11:05 Spoznajmose.com
12:00 Ptujska kronika
14:00 Ptujska kronika-pon.
14:25 Povabilo na kavo-pon.
15:00 RsjiTlf- Gorišnica
16:00 Ptujska kronika - pon.
16:25 Spoznavamo občine
16:45 Pomurski tednik
17:35 Hrana in vino
13:00 Ptujska kronika - pon.
13:25 Koncert Torratolk
20:00 Ptujska kronika - pon.
20:2! Spoznavamo oioine
20:45 Koncert Jura Torl trio
22:00 Ptujska kronika- pon.
22:25 Info kanal
www.petv.tv
Odslej nas lahka spremljate tudi na T2
Cirkovce • 80 let Folklorne skupine Vinka Koržeta
Slavje s tridnevnim Vinkovim vikendom
Minuli konec tedna so v Cirkovcah proslavili 80 let Folklorne skupine Vinka Koržeta. V tridnevnem Vinkovem vikendu so se od petka do nedelje poleg treh domačih predstavile še folklorne skupine iz Italije, Hrvaške, Finske, Rusije in celo iz Indonezije.
Foto: M. Ozmec
Petkov koncert so posvetili dolgoletnemu vodji folklorne skupine Antonu Brglezu (v sredini), ki se mu je pridružilo še pet plesalcev iz prve skupine Vinka Koržeta.
S petkovim koncertom, ki so ga posvetili dolgoletnemu vodji folklorne skupine Antonu Brglezu, so v Cirkovcah pričeli tako imenovan tridnevni Vinkov vikend, ki so ga pripravili ob 80-letnici folklorne skupine v tem kraju. Ob jubileju pa so izdali tudi spominsko brošuro, v kateri so svoj jubilej predstavili še v besedi in sliki.
Poleg Antona Brgleza, ki je zaradi svojih zaslug na področju razvoja folklorne dejavnosti tudi častni občan občine Kidričevo, so v petek zvečer v večnamenski dvorani v Cirkovcah posebej pozdravili tudi pet še živečih plesalcev, ki so plesali v še prvi skupini pri Vinku Koržetu. To so Vin-cenc Kajzer, Jože Beranič, Štefan Peršoh, Zalika Ošlovnik in
Katka Dobič. Sicer pa so se cir-kovškemu občinstvu najprej predstavili ljudski pevci Kosci prosvetnega društva Cirkovce, ki praznujejo letos 25-letnico in so danes stalni spremljevalci cirkovške folklorne skupine.
Z živo pisanimi narodnimi nošami in temperamentnimi italijanskimi ljudskimi plesi so navdušili tudi člani folklorne skupine Manghin in Manghi-na iz kraja Galliate v severni Italiji, ki so prikazali različne stare italijanske ljudske plese. Doživetje zase je bil tudi nastop skupine pokačev italijanske folklorne skupine Frattieri Ferno, ki nadaljuje tradicijo starodavnih furmanov saj njihov nastop v čudovitih kostumih in spremljavi starih ljudskih pesmi spremlja pokanje s
Foto: M. Ozmec
S pisanimi narodnimi nošami in temperamentnimi italijanskimi ljudskimi plesi so navdušili tudi člani folklorne skupine Manghin in Manghina iz severne Italije.
Foto: M. Ozmec
Da znajo še vedno zapeti in zaplesati kot tedaj pred pol stoletja, so dokazali člani folklorne skupine cirkovških veteranov.
Foto: M. Ozmec
Doživetje zase je bil nastop skupine pokačev italijanske folklorne skupine Frattieri Ferno.
furmanskimi biči.
Prijetno je presenetila tudi domača folklorna skupina veteranov, ki je bila ustanovljena pred štirimi leti in deluje pod mentorskim vodstvom Nežke Lubaj in Simone Lozinšek. Svojevrstna atrakcija večera pa je bil nastop folklorne skupine Nustara Arts Forum iz Indo-
nezije, ki je v pesmijo ljudsko glasbo in plesom pričarala kulturo narodov iz Bornea, Jave, Džakarte in Sumatre. Za konec pa se je predstavila še srednja folklorna skupina plesalcev, ki so pri FS Vinka Koržeta plesali v osemdesetih letih prejšnjega stoletja. Svoj splet pod naslovom Sem fantič zelenega Šta-jerja so posvetili svojemu vodji Antonu Brglezu, s katerim so prepotovali več kot pol Evrope in tudi nekaj drugih držav sveta. Ob koncu je Mateja Ku-kovec iz sklada za ljubiteljsko kulturno dejavnost izročila
zlate Gallusove značke za več kot 25-letno petje Janezu Če-lofigi, Vinku Peršohu, Francu Doberšku in Alojzu Napastu, sicer članom skupine Kosci PD Cirkovce.
Drugi dan praznovanja, v soboto, 2. julija, zvečer, so v dvorani v Cirkovcah pripravili jubilejni koncert ob 80-letnici FS Vinka Koržeta, v spletu plesov, ki ga je pripravila Liljana Brglez, so nastopili sedanji člani folklorne skupine, ki so v prvem delu nastopa plesali še v dosedanjih cirkovških, oziroma polanskih narodnih nošah,
Osebna kronika
Rojstva: Doris Urbančič, Ptujska c. 5, Pragersko - deček Maj; Klavdija Mazi, Finžgar-jeva ul. 5, Ptuj - deklica Iva; Mateja Šrimf, Trlično 3 b, Rogatec - deklica Aneja; Lidija Artič Posilovic, Rajska ul. 15, Rogatec - deklica Lea; Rosvita Druzovič, Drbetinci 66 a, Vitomarci - deklica Anna; Damjana Majhen, Korenjak 19 a, Zavrč - deklica Alina; Mojca Kolar, Stoperce 50, Sto-perce - deček David; Doroteja Rajšp, Sp. Žerjavci 13, Lenart v Slov. goricah - deklica Ana; Katja Predikaka, Ul. 25. maja 9, Ptuj - deček Vid; Lidija Toš, Trnovska vas 13 a - deček Žiga; Martina Majcen Horvat, Moravci v Slov. goricah 45, Mala Nedelja - deček; Helena Ferčec, Kozminci 27; Lidija Rižnar, Krčevina pri Vurbergu 154, Ptuj - deček Anej; Nena Vukasovič, Linhartova cesta 68, Ljubljana - deklica Tara; Sanja Orešek, Tržec 9, Videm
-	deklica.
Umrli so: Vinko Matela, Po-lenci 2, roj. 1937 - umrl 21. junija 2011; Darko Kokol, Bre-zovec 31 b, roj. 1966 - umrl 25. junija 2011; Marija Šmi-goc, roj. Zagoranski, Pobrežje 22, roj. 1933 - umrla 25. junija 2011; Vladimir Lebar, Ptuj, Kvedrova ulica 4, roj. 1941 -umrl 25. junija 2011; Antonija Belšak, roj. Abrahamsberg, Ptuj, Rimska ploščad 12 -umrla 24. junija 2011; Branko Ficjan, Podvinci 94, roj. 1963
-	umrl 14. junija 2011; Vladimir Čeh, Žabjak 37, roj. 1938
-	umrl 27. junija 2011; Robert Zemljarič, Rotman 35, roj. 1987 - umrl 24. junija 2011; Marija Brenčič, roj. Benkovič, Ptuj, Ulica Heroja Lacka 7, roj. 1939 - umrla 28. junija 2011; Martin Vindiš, Pleterje 33, roj. 1942 - umrl 28. junija 2011; Angela Drevenšek, roj. Matjašič, Gerečja vas 38, roj. 1929 - umrla 26. junija 2011; Frančiška Rampre, roj. Fideršek, Žetale 31 b, roj. 1922 -umrla 27. junija 2011. Poroke - Ptuj: Sašo Krčar in Simona Butolen, Dobrina 75; Samer Koussa, Libanon, in Lea Cafuta, Pobrežje 140 b.
v drugem delu pa so se predstavili še v novih folklornih kostumih. Tridnevno praznovanje pa so zaokrožili z nedeljskim večernim koncertnim nastopom treh odraslih folklornih skupin iz Italije, Avstrije, Hrvaške ter dveh otroških folklornih skupin iz Finske in Rusije. Dr. Bruno Ravnikar pa je v imenu Zveze ljudskih tradicijskih skupin Slovenije Folklorni skupini Vinka Koržeta iz Cirkovc izročil priznanje za 80 let ohranjanja slovenske ljudske tradicijske kulture.
-OM
Napoved vremena za Slovenijo
Akoje dež m Cirila in Metoda (5., 7.),13/24 oreh in kostmi domala i '
Foto: M. Ozmec
Svojevrstna atrakcija večera je bil zagotovo nastop folklorne skupine Nustara Arts Forum iz daljne Indonezije.
Danes bo spremenljivo oblačno s krajevnimi padavinami, deloma plohami in nevihtami. Najnižje jutranje temperature bodo od 12 do 18, najvišje dnevne od 20 do 25, na Primorskem do 27 stopinj C.
V sredo bo delno jasno s spremenljivo oblačnostjo, čez dan bodo nastale krajevne plohe in posamezne nevihte. V četrtek bo v zahodni Sloveniji več oblačnosti, popoldne bodo tam še posamezne plohe ali nevihte. Drugod bo povečini jasno. Pihal bo jugozahodni veter.