GLASILO SINDIKATA PROSVETNIH IN ZNANSTVENIH DELAVCEV = LJUBLJANA, 30. MARCA 1960 - LETO XI. - ŠTEVILKA 7 PROSVETNI DEIAVEC Prosvetno-pedagoška služba Kmalu bo minilo eno leto od gala pri demokratizaciji šolskega sitega, ko so se po okrajih ustanovili stema Težišče dela Zavoda za pro-Zavodi za prosvetno-pedagoško sluz- svetno-pedagoško službo bo tako bo. Ideja o ustanovitvi prosvetno- preko okrajnih aktivov stalno pre-Pedagoške službe pa je že mnogo bajalo na področne in občinske ak- tive in ti aktivi bodo v veliki meri HrZSIrJS SLS scih, sprožila pa jo je reforma sol- pouka stva, ki je potrebovala nove organe Močna povezanost Zavoda za proza opravljanje družbene in strokov- svetno-pedagoško službo z družbeni-ne pomoči posameznim vzgojnim mi organizacijami je imela v prvem ustanovam in posameznim pedago- letu dela velike uspehe tudi pri vse-Škim delavcem. Eno leto življenja binski in organizacijski reformi šol-zavodov je kaj kratka doba, vseka- SJ™:, M^° akci’ ’e Preko Z,avoda PRED REFORMO NAŠIH STROKOVNIH SOL Strokovne šole naj dajejo take strokovnjake, ki so proizvodnji potrebni V zadnjih dveh letih smo večkrat čuli kritične glasove, visnosti od stopnje delitve dela, na- b) strokovno usposabljanje in iz-češ da se razvija delo pri reformi strokovnega šolstva vse rave proizvodnje in proizvodnega popolnjevanje obstoječih kadrov v prepočasi. Taka mnenja so povsem razumljiva, ker so ob- procesa morajo biti ti delavci ozko večernem, izrednem in dopisnem šo-stoječi sistem pa tudi vsebina in oblike strokovnega izobra- specializirani za opravljanje posa- lanju brez prekinitve delovnega raz-ževanja iz leta v leto manj ustrezali našemu gospodarskemu meznih poslov v določenem tehno- mer ja; - V' »1 in družbenemu razvoju. Življenje samo je vse bolj prera- loškem procesu, ali usposobljeni za ščalo okvire starega sistema, podiralo nekatere neustrezne opravljanje večjega števila poslov v oblike in porajalo nove forme strokovnega izobraževanja sorodnih proizvodnih procesih. Te-v skladu s potrebami in spremembami v našem gospodar- mu tipu proizvodnje je poleg spe-stvu in z razvojem naše socialistične demokracije. cializiranih delavcev potreben tudi kader industrijskih delavcev širše- dohil° tesno zvezo med družbenimi Četudi je kritika na račun počas- spodarstvu naslednje tipe proizvod- ga profiiai ki dela v pripravi proiz-, ,,P : '.7. .V ... in šolskimi vodstvenimi organi. Iz- nega procesa reforme strokovnega nje: vodnje in pri vzdrževanju strojev ahko ze govorih o dokončnih obit- redno uspešno tekmovanje ob 40- šolstva in strokovnega izobraževa- a) obrtniški tip z nizko stopnjo jn instalacij. To so delavci, ki ustre-kah dela novih pedagoških sredtsč. ietnici ZKJ je kot ena osrecinjih lan- nja sploh razumljiva, pa vendarle delitve dela, ki je značilen za kla- zaj0 njvoju današnjih kvalificiranih Ljubljanski Zavod za prosvetno- skoletnih akcij povezala šolo z druž- ni v celoti tudi upravičena. Pri tem sično proizvodno in uslpžnostno jn visokokvalificiranih delavcev; Pedagoško službo je moral v prvem benimi organizacijami, poglobila je treba podčrtati, da so problemi obrt in za znatno število gospodar- j) proizvodnja, v kateri se uvaja •etu nniega obstoja predvsem utr- vsebino pouka in na šoli povezala na področju strokovnega izobraže- skih organizacij v drugih dejavno- avtomatizacija, ki v svoji popolni din tZZiin orvanhnriisko strok različno delo, šolsko in izvenšolsko, vanja zelo komplicirani in jih zato stih z nizko stopnjo delitve dela ob]iki zahteVa delavca vse širšega n notranjo urgunizucijsKu situk- v enoten proces> ki je tako s pote. ni mogoče hitro rešiti. Vsebina, (trgovina, gostinstvo, gradbena obrt, profiia; katerega osnovna naloga je «ro. Vsega prosvetno-peaagosKega kom ^cije postal kljub veim di_ obiika in metode strokovnega izo- kmetijstvo itd.). Ta tip proizvodnje upravijanje avtomatiziranih strojev. lela ne bi mogel organizacijsko vo- namičn0sti vsebinsko in organizacij- braževanja so odvisne od vrste či- zahteva predvsem delavce širokega Ti kadri moraj0 poznati razne si-“ifi z enega središča, zato je okraj sko j,0ij enoten. Enako uspele rezul- niteljev, ki jih je treba proučiti, če profila, ki čim popolneje obvladajo steme strojev, celokupni tehnološki razdelil na več področij kot osnov- tate obetajo letošnje akcije. Tako v hočemo prav oceniti njihovo vlogo ročne veščine, ki so potrebne za proces in njegovo povezanost; zna-nih organizacijskih enot. Ta pod- ljubljanskem okraju uspevajo tek- pri razvijanju takega sistema stro- opravljanje številnih in raznovrstnih b moraj0 uporabljati komplicirane ročja povezujejo več občin, pospe- moranje mladih zadružnikov in kovnega izobraževanja, ki bo ustre- poslov določenega poklica in ki raz- kontroine in merilne naprave in šujejo pa tudi delo občinskih pro- glasbene revije. Pri vseh teh akcijah zal sedanjemu stanju in tendencam polagajo s širšim strokovno-teoret- bjti sposobnij da se £im hitreje znaj-svetnih ustanov in prosvetnih de- sodeluje Zavod za prosvetno-pedago- našega gospodarskega in družbeno- skim znanjem, ki je potrebno za dejo pri vzpostavitvi normalnega lavcev, saj omogočajo aktivnost občinskih centrov v okviru svojih področij in celotnega okraja. Vsako iz-rned teh področij vodi stalen pedagoški svetovalec. Ta pedagoški svetovalec je strokovni iniciator vsega Prosvetnega življenja na svojem Področju, vseh vzgojnih zavodov, ki so v teh krajih — od vrtcev, osnov-nih in strokovnih šol do gimnazij in Podobnih ustanov. Poleg tega je Zavod še utrdil delovna mesta za strokovnjake posameznih vrst šolstva oziroma prosvetne dejavnosti. Tako ima svoje strokovnjake za Gimnazije, srednje in nižje strokov-ne s°le, vrtce, domove, fizkultumo in Predvojaško vzgojo, za glasbeno in tehnično vzgojo, zu gradnjo stanovanj, pianiranje in evidenco itd. Ob Zavodu za prosvetno-pedago-Sko službo dela strokovni svet. Ta strokovni svet s svojimi strokovnimi aktivi za predmetni in razredni Vouk, za domove in vrtce opravlja Množično strokovno izobraževanje Prosvetnega kadra. Strokovni svet °b pomoči stalnih pedagoških svetovalcev prireja strokovna predava-nia, hospitacije, poučne ekskurzije, Seminarje, posvetovanja in podob-rio. Samo v preteklem letu so strokovni aktivi imeli 114 predavanj, 37 nospitacij in 34 poučnih ekskurzij. Za to leto pa pripravljajo poleg vsega tega še seminarje. Trenutno pri- (Nadaljevanje na 2. strani) Kako lepe so cvetice, pustimo jih živeti! (Foto P. Kunaver) dela avtomatiziranega procesa v primeru njegovih motenj. Te naloge zahtevajo nov tip kadra širokega profila z razširjenimi kvalifikacijami in poglobljenim tehničnim znanjem, pri katerem se odpravlja nasprotje med ročnim in umskim delom. Posledica širjenja serijske proizvodnje, proizvodnega sodelovanja in specializacije podjetij je vse večja potreba po različnih specializiranih delavcih, ki jih doslej nismo strokovno šolali. Toda hkrati ko zahtevamo, da novi sistem strokovnega izobraževanja obsega tudi to stopnjo, ne moremo mimo ugotovitve, da so naši proizvodnji še vedno potrebni tudi delavci širokih poklicnih profilov in da bo vse večja uporaba znanosti in tehnike v proizvodnji zahtevala vedno več kadrov širokega profila s poglobljenim tehničujm znanjem in strokovno teoretično izobrazbo. Iz tega razloga je potrebno v strokovno izobraževanje delavcev vseh stopenj strokovnosti vključiti ustrezno splošno in strokovno teoretično znanje, ki jim bo omogočilo, da bodo razumeli svojo vlogo v proizvodnem procesu, se neprestano strokovno izpopolnjevali in se vsestransko razvijali kot osebnosti. STROKOVNO IZOBRAŽEVANJE JE TREBA PRILAGODITI RAZLIČNIM IZVOROM KADROV m-avljajo^deset sernlnarjev,"verjetno ško s^.Naj^ podkrepimo to z političnega razvoja in ga s svoje samostojno reševanje raznovrstnih vrstnmltrokovS^kadrVrnora™^ pa bo še več seminarjev s skrbno nekaj podatki. Za zadružno tekmo- strani pospeševal. pripravljenim sporedom. vanje se je prijavila polovica vseh Taki činitelji so predvsem: strice*za^ masovno proizvodnjo pred" stem strokovnega izobraževanja —x t ni-, „,upoštevati tazlicoost iz\ora stro- S seje Sveta za šolstvo LRS V sredo 23. marca se je Svet za šolstvo LRS sešel na svojo 23. redno sejo, ki ji je predsedoval Vladko Majhen. Poleg članov Sveta so seji prisostvovali tudi številni ^ ravnatelji gimnazij in drugih srednjih strokovnih šol iz vse Slovenije. Najprej je Svet za šolstvo obravnaval dvoje izredno važnih odlokov. Prvi je bil na vrsti odlok o načinu izvedbe razpisa in o pogojih razpisa za vpis v višje strokovne šole. Na drobno je pretresel vse točke odloka in posebej opozoril, da morajo biti ti pogoji izenačeni z onimi, ki jih terja univerza. Doslej so bili namreč ponekod ostrejši. Posebej je treba opozoriti na sedmo točko odloka. Ta zagotavlja vpis v višje strokovne šole tudi tistim kandidatom, ki nimajo poprejšnje ustrezne izobrazbe, pa so opravili določeno praktično delo v neki dejavnosti. Na sprejemnih izpitih bodo morali pokazati svojo sposobnost za uspešno nadaljevanje šolanja na tej ali oni višji šoli. Zatem je Svet za šolstvo sprejel še odlok o načinu izvedbe razpisa in o pogojih razpisa za vpis v gimnazije in strokovne šole. Tudi v prve razrede gimnazije, strokovnih šol, učiteljišč in vzgojiteljske šole se vpisujejo kandidati na temelju razpisa. Omejevanje vpisa je namreč nujno glede na zmogljivost naših šol srednje stopnje. Ce bo število kandidatov, ki zadoste splošnim in morebitnim posebnim pogojem, večje od tistega, ki ga predvideva razpis, izbere komisija tiste, ki imajo za šolanje na srednji stopnji največ pogojev. Ce kandidatov na podlagi predloženih dokumentov ne more zanesljivo izbrati, jih preizkusi ali z individualnim razgovorom ali z izpitom. Razgovor obsega tisto osnovnošolsko snov, ki je posebnega pomena za nadaljnji študij. Izpit obsega le dva predmeta, in sicer materinščino obvezno, kot drugi predmet pa na gimnazijah tuji jezik ali matematiko po izbiri kandidata, na strokovnih šolah in učiteljiščih matematiko, na klasičnih šolah pa latinščino. Republiški Svet za šolstvo je dalje obravnaval navodilo za zaključni izpit na gimnazijah, tehniških in drugih strokovnih šolah za gospodarstvo in javne službe ter podobno navodilo tudi za oddelke za odrasle. Pri tem naj opozorimo na tisti člen, ki pravi, da so redni roki za opravljanje zaključnega izpita v juniju, septembru in tudi v januarju. V popoldanskem delu seje je Svet razpravljal o štipendiranju ter dal nekaj pobud, ki so v tesni zvezi s to problematiko, zadevajo pa tudi širša vprašanja našega šolstva. Zatem je sprejel začasne normative za šolsko pohištvo, razpravljal o načrtu dela Zavoda za napredek šolstva LRS in obravnaval učni načrt za šesti, sedmi in osmi razred osnovne šole. Sprejel je tudi obvestilo o uveljavljanju novih načel za ocenjevanje in o pogojih za napredovanje učencev. Novi način opisnega ocenjevanja bo v celoti uveljavljen v šolskem letu 1960-61, poskusno opisno ocenjevanje pa bodo že letos uvedli v eksperimentalnih šolah. S. možnih svetovalcev se bo še pove- osnovnih šol ^P^magapri 4 učni kader> v pogledu vsebine praktične in stro. ^o, saj to omogoča in zahteva ne- reorganizaciji pouka na strokovnih g_ vloga gospodarskih organlza- kovno teoretske izobrazbe bolj ali .Gstono porajanje novih oblik dela šolah. Ta o po pira pospe eno iz cjjj ^ njihovih združenj ter družbe- manj razlikuje od ustreznih delav- neprestano formiranje novih ak- dajo skript za tehnične šole, priprav- nih ,n državnlh organov pri Izobra- cev obrtniškega tipa; ^nosti. Naj navedemo le nekaj prt- Ija seminar in gradivo za pouk ževanju strokoviiih kadrov v skla- c) lndustri,ski tiD nroizvodnie merov: Aktiv za fizkultumo vzgojo družbene ekonomike na industrij- du z decentralizacijo in delavskim _ vi^ko stonnin del tve de r ki e Babiška šola v Liubliani ie lfna več manjših komisij, ki študi- skih in vajenskih šolah in sodeluje samoupravljanjem v gospodarstvu. st ? j “ l11® . Je ,mb,lska šo“* 7 L]ub‘',fni ’ “.'V*"" r P VSSSlJSttSZJfiSR S SSSFČFSf.SS. c %d” ? ‘r •s-? »«-»• g «• * Poredbe opreme, druga izmed ko- n0-pedagoško službo pripravlja in nja vendar pa je treba poudariti, ^tevi o sestankom Starši so poka- Poudaril je, da so za uspešno misij podrobno študira delo na šol- izdaja razne strokovne publikacije. da Je treba delovanje vseh Mnltel P^vodnje ^ zahteva ^velite število za i, da se zavedajo pomena so- učno-vzgojno delo potrebni enot- skih igriščih tretja se ukvarja z rjn učitelji bolje spoznavajo kraje, v i;ev oceniti z vidika socialistične sPeciakziran,h delavcev, ki opravlja delovanja šole in doma, saj so ni pogledi na vzgojno-izobraže- °blikamifizkulturne vzgoje za in- TatJemViTin^o,jizavod’iz- Jedagog^ ki tlrjadavsTlfduz f,5” Posle ah skupino prišli iz najbolj oddaljenih kra- valne smotre, in orisal dolžnosti anstrijske delavce in tehnike itd. daj obsežno delo svojega pedagoške- našimi materialnimi pogoji obliku- r)n„rJ.lri. J? Aktiv glasbenih pedagogov ima več ga svetovalca Drage Vončine »Do- jemo zavedne, široko razgledane in Pravam ter Prisrčna proslava na Babiški šoli V svojem predavanju je pri- skUpin: za klavir, za nauk o ^glasbi, moznanstvo«. V pripravi so še dru- kulturne proizvajalce In namenjene za dvig ijaice. pravam ter spremljajo in kontroli- dr. Vito Lavrič je uvodoma orisal ** violino, za pihala in trobila, za ~uMikacije, namenjene za dvig rja,™m " ° ~ ' ra1° del° stro’ev in naPrav' V od' zgodovino osmega marca. sPlo-petje. Vsaka skupina študira kvalitete pouka. Zavod je pričel Dosedanje proučevanje ključnih y°jo problematiko, povezuje pa to, zbirati tudi znanstveno dokumenta- problemov strokovnega izobraževa-?r je vsem glasbenim pedagogom cjj0 0 š0iah m o aktivnosti pedago- nja je ze dai0 take rezultate, da je kupnega. Težišče dela torej prena- jkega kadra v svojem okraju. / možno razpravljati o osnovnih potezo strokovni aktivi na manjše sku- nronniraciiska oblika Za- zah bodočega sistema strokovnega ss ca ^rarsatr^si S- • Crr So P“ «!. mZZ'\ “tfUZlam?iSJSžSi M dvoma, da bo ena osnovnih posameznih šolah, ki so jin jmth* tturlii sodobnih me- karakteristik novega sistema izo- S« ” 'T-r.SfS.«. braževanja kadrov dim »n.j.a na- «e (pisanje skript, študij obsega * ' Jplavcev štu- slonitev na gospodarske organiza* Mošno-izobraževalnih predmetov na cije, ki ta kader potrebujejo. To je khničnih in strokovnih šolah in po- I f Jn nmsvetnih de potrebno zlasti zato, da bomo izo- Ta razvejanost strokovnih ZcevTdrlZe^m?oreZlZiiami braževali take strokovnjake, ki so &Tšouč0hdn°hrZskih in vo dročnih bodo nedvomno v prihodnjih letih Proizvodnji potrebni, pa tudi za- PedatnA u' ŽZ t illJamo v e- upravičili obstoj Zavodov za pro- radi zagotovitve ustrezne materialne . b£kn h nV.!n,h ^rokov- svetno-pedagoško službo in pokazali, osnove strokovnega izobraževanja. ^ nib akUvov ki^se to lovezujejo in da je bila realna in koristna ideja, KAKŠNE1*KADRE POTREBUJE - ' en°tno usmerja n ki ’e P°sPešila ustanovitev teh no- NAŠE GOSPODARSTVO? Zaljnii Zoi in krepitev stro vih **** ^etne dejavnosti. Glede na stopnjo deUtve in orga. - ‘ »» ovnih aktivov bosta mnogo poma- Franček Bohanec nizacijo dela imamo v našem go- manj kompliciranih poslov oziroma jev Slovenije. in delo babice pri graditvi socia- strežejo strojem in na- Ravnatelj Babiške šole prof. lizma in socialistične zavesti. r j. j i Tovarišica Lukaščik Danica, predsednica upravnega odbora, je opisala dolžnosti organov družbenega upravljanja in prikazala pomen tesnega sožitja in vzajemnega sodelovanja šole s šolskim in upravnim odborom. Vzgojno osebje šole je seznanilo starše z življenjem gojenk v internatu, z izvenšolskim udejstvovanjem, ki dokazuje, kako so gojenke v stiku z življenjem, z ljudstvom in njegovimi' organizacijami. Iz vprašanj staršev je bilo razvidno, da se zanimajo za uspehe in delo svojih otrok. Ob koncu delovnega sestanka so starši izrazili veliko zaupanje v delo vzgojiteljev in izrekli prisrčno zahvalo vodstvu šole. Po sestanku so gojenke pripravile staršem akademijo. Gojenke in uprava Babiške šole ob letošnji slovesnosti PROBLEMI UČNIH DELAVNIC Deškega vzgajališča v Gornjem Logatcu PRED REFORMO STROKOVNIH ŠOL V 17. in 18. štev. Prosvetnega delavca smo govorili o De- seže še viden uspeh, ga skrbno delavnice tudi poltovorni avto za škem vzgajališču v Gornjem Logatcu, kjer vzgajajo in pre- varuje in neguje, kar je dokaza- zvezo z Ljubljano. (Nadaljevanje s 1. strani) dine no teoretično osnovo, ki bo zadost- i« »o-?. Zaradi pomanjkanja finančnih njlhovo usposabljanje z neposred- Del nase miaame se do se edstev mnogokrat težijo k pre- „L „ nrnizvndnii. vključeval neposredno v proizvod vzgajajp mladoletnike, ki so iz različnih vzrokov iztirili v no v praksi. Pomanjkanje dobre- tpliki meri, da v normalnih pogojih ne morejo več uspevati, ga orodja in delavniške opreme sredstev mnogokrat težijo k pre- n}m delom v proizvodnji. . - . . ,, Take mladoletnike sprejemajo v Gornji Logatec v deško pa je še močno občutiti v vseh tirani produktivnosti, kar gre na v zvezi s strokovnim izobraže- nj° in strokovno usposa j vzgajališče. Poleg teh pa sprejemajo zaradi pomanjkanja učnih delavnicah. Kovinska učna škodo vzgoje. Zaradi večjih za- vanjem mladine se mi zdi potrebno neposrednim delom v njej. J primernih zavodov tudi take, ki nimajo dovoljne duševne delavnica potrebuje univerzalni htev je tudi učitelj praktičnega podčrtati, da razvoj proizvodne teh- mladim je treba omogočiti si - zmogljivosti. rezkalni stroj, brez katerega ni pouka preobremenjen. Dostikrat nike, v kateri se pomen ročnega tično strokovno izoorazeva je Vsem tem gojencem je treba dati tisto, česar jim okolje mogoče izdelovati zobatih koles, se zgodi, da mora posamezno tež- dda v odnosu do umskega vse bolj izpopolnjevanje, poleg ega pa s , ni nudilo ali pa sami niso hoteli sprejemati. Zato jim mora Tak stroj stane 8 milijonov. Kro- jo fazo obdelati sam, ker mora jn bolj zmanjšuje, terja solidno .mso dovršili osnovne , j zavod nadomeščati dom in starše, jih privajati k rednemu jaški delavnici bi bili potrebni jamčiti za kvaliteto izdelka, ker splošno in sistematično strokovno Cltl v ustrezne večerne s . delu, obisku šole, jih estetsko oblikovati, privzgajati moral- sodobni električni šivalni stroji, ni cilj učnih delavnic samo izde- tehnično izobrazbo. Zato sem mne- Obstoječi solski sis e j ne norme in jih pripravljati na samostojno življenje. To se mizarski še razni dopolnilni stro- lovati, temveč pri tem tudi vzga- nja, da je treba vključiti mladino usmerjen predvsem k strokovne pravi, da jim da tudi neki poklic, s katerim se bodo pozne- ji, kovaški delavnici kalilna peč jati. Negativno bi bilo, če bi dali p0 dovršeni osemletni osnovni šoli izobraževanj^ mladine^^medtem^ko je v življenju preživljali. Zato je v Vzgajališču urejena gistrirana, tako da resnično J L J iv V/ V Cl-O Iv 1 t-icrict V iv-CtiJ i iict. s- s- JC3L1. Av C. g O PA V 11 “V./ kj i K_71A.\_rj vlC/VloClli ŠJoCllllt. Ulil VZOll'-'v 1*1 «■» _ v i • d lil itd. Se občutnejše je pomanjkanje učencem nekaj delati samo zato, v tak sistem strokovnega šolanja, smo strokovnemu šolanju oar delovnih prostorov, ki so sedaj da bi delali, ne da bi videli pri ji bo poleg potrebnega praktič- posvečali maru pozorn . , , . vsi prenatrpani, in je čudno, da tem smoter svojega dela. Zato je nega znanja dajalo tudi ustrezno bam po strokovnjakih različni vajenska šola z učnimi delavni- kaj vzeti v roke, zato se vzgoja nist> doslej v njih dožiVeli kakš- nujno, da vsak učenec ve, kaj in družbeno izobrazbo in strokovno stopenj strokovnosti bomo lahko čarni, katerih smoter je vzgajanje sama vrši v teh delavnicah od nih” nesreč. ' " zakaj ’ izdeluje in čemu bo služil teoreuko o’sn6vo" ki je potrebna za zadostili le, če bomo vključili že kvalificiraiicg3. kadra. V tej šoli problema do problema. Razen mizarske učne delavni- njegov izdelek. Končni cilj vzgoje opravljanje poklica in za različne zaposlene delavce v ve erno, iz- in učnih delavnicah naj bi mla- 2. Učni načrti. V minulem šol- ce so vsa poslopja služila druge- naj bi bil: vzgajati učenca, da bo načine nadaljnjega strokovnega iz- redno in dopisne dopisno šolanje brez ~ ^ . Aj» Vili XX CA V. A AA • V lili Al CAACiAA OV^A L- Ct V O CA W 1W J Ct dlLAZiAAcA \-AA AlCtJ Lt 1 LAH. V Cj ^ C’l J CA L A 14^-l^AAV-CA, CA CA kava AICAV^HIVa A1CAVACAAJ AAJ C-^CA O CA WAVVA V AACa^c* a" - • • JI • doletnik, ki je prestopil iz svoje skem ietu so jih resno začeli uve- mu namenu. Niti ena delavnica umsko in fizično sposoben ustvar- obraževanja, ki ga neprestani raz- prekinitve delovnega razmerja, neurejenosti in brezciljnega ziv- ijavljati. Nekatere delavnice pa nima prostora, kjer bi se lahko jati. Učenca treba postaviti pred voj proizvodne tehnike zahteva, tem pa je treba poudariti, a m . “ v ” — . A j CA V AJ d CA. A^CIVaCCAti AJICACA V AAAVG AAAIAACC V/J LVJA CA, rej Ul JC ACAA*kkva J el tl. U VCilV^Cl CA t Ud JJUO CCA v A CA jtAcv-v- V UJ p A UAC. V ucaaaca ccaaaaa akva -- - . . X 1 ’ 1 J • • avaJ^oC« Ijenja, našel cilj pred seboj: po- ^ega ge njso dosegle, v tem učitelj nemoteno pogovoril z problem, mu pomagati, da ga ob- Kakršnokoli omejevanje strokovne- šolanje mladine i stati pomočnik, priučen delavec, pogledu prednjačijo v Zavodu za učencem. Peljati ga mora v za- vlada, in ga nadalje voditi k ga izobraževanja mladine na golo hh le dva načina eno nega deloven človek. rehabilitacijo invalidne mladine vodovo zbornico, ki je že tako cilju. Če je kje nujnost, je to v funkcionalno pripravljanje za dolo- ma strokovnega izoorazeva J ..Tu stopajo v ospredje nasled- v Kamniku Njihova učna delav- zasovražena med učenci. Želja teh učnih delavnicah, da preki- čena delovna mesta bi bilo škodlji- enakim nivojem znanja in en nji činitelji, katere je učno in n[ca je pravj razred. Brez učne- vseh je, da bi dobili svoj prostor, nejo z obrtništvom, bolje rečeno vo ne le za razvoj mladine same, družbenim priznanjem, vzgojno osebje obravnavalo z ga na{rja ne morejo pričakovati kjer bi se lahko sestali, se posve- cehovskim načinom dela: Glej me temveč tudi za razvoj naše proiz- STROKOVNO IZOBRAŽEVANJE mojstri delavnic na skupni seji s USpehov. Dati jim pa takih načr- tovali, ali kaj v miru prebrali, in delaj! Prva naloga vsakega vodnje in družbe v celoti. Tako za- MORA BITI POVEZANO člani upravnega odbora. Proble- tov n;nče ne more, morajo jih Varilnica in delavnica sta skupaj učitelja praktičnega pouka je, snovano strokovno izobraževanje S PROIZVODNJO me je nakazal tov. Santelj. ustvariti sami, prilagojene za nji- in obstaja nevarnost eksplozije in ustvariti v delavnici osvežujočo mladine pa je potrebno tudi zato, j4a§im strokovnim šolam povsem 1. Različne metode dela, kate- h ovc razmere, za njihove delovne vpliva kvarnih plinov, zato imajo atmosfero sodelovanja. Seveda bo ker jo vzgajamo ne le za proizva- nnr. ■- no 0£jtam0 tudi uniform- rih se mora vajenska sola poslu- pogoje. Vsako dobro premišljeno, v načrtu preseliti sedanjo pralnico tak način terjal od učnega in jalce, temveč tudi za upravljalce ,, i7raža oredvsem v oteževati za svoj' prevzgojni proces. vzgojnega kadra temeljite pri- v proizvodnji in celotnem našem . Hiferenciranosti glede traja- pravljenosti, individualnega kon- družbenem življenju. ^ šo anja učnih načrtov in orga- Velike potrebe po specializiranih J .. J, v-----nrn«.«. Prav v učnih delavnicah je tisto mesto, kjer se lahko doseže najboljši kontakt med vzgojiteljem in učencem. Delo samo učenca aktivira, mu daje voljo in vztrajnost. Uspeh mu vzbudi interese. Iz psihološkega vidika je dokazano, da se mora vsak, posebno pa mlajši človek, nekje afirmirati, izkazati svojo osebnost, svoj jaz. Ako ne zmore dobrega, se izkaže v slabem. Nasprotno pa neuspeh človeka pasivizira. Pri občutljivejših ustvari čut manjvrednosti. Za spoznavanje takih pa je treba poznati metode in način dela. Pri teh učencih v Vzgajališču ne morejo uporabljati posplošenih metod, receptov, kjer je Vsak gojenec osebnost zase. Sama metodična načela pa tudi še niso re- Obvestilo Uprava Prosvetnega delavca prosi šolska vodstva in ravnateljstva gimnazij, ki še niso poravnala naročnine do konca leta 1959, naj to čimprej store. Doslej so ji šole nakazale komaj 26®/» dolžne naročnine. Prav tako prosi naročnike, ki so že prejeli opomine, naj zaostalo naročnino takoj nakažejo. takta in opazovanja. S takim de- lom ”bč> zmanjšana" produktivnost, delavcih, delavcih širokega strokov- v^ehkio obSTl^trafanje šolanja v,,, profila, visokokvalificiranih Vsebm°. obhKe m trajanje soianja finančni efekt bo nižji, zato pa bo nega delavi " raci oTalen' sistem^n Uob 1 ike" s t roko\^ finančni efekt DO mzji, žaro pa oo nega pronm, u moramo vskladjti s profiii poklicev. smelo biti vprašanje, kako bodo vzdrževale delavnice, ki bi racionalen sistem m omme »uukuv- mer. kQt dosIej sodelujejo in sood-rnorale imeti zagotovljeno svojo nega izobraževanja mladine vendar ločaj0 pri sestavljanju predmetni- KK*KAKK*KVA ---^---- ----_ „ ; . ^^^J fUUajU pA A o U o UCA V A J cAAAJ LA p A UUAAIUAAIA- funkcionalnost v proračunu, česar pn tem ne smemo pozabiti pred- kov in ugnih nartov ter pri dolo-pa doslej ni bilo, saj niso prejele vsem na dvoje: ,—;—i- --------------------1—j-- --— pa doslej m bilo, saj niso prejele vsem na uvoje čanju trajanja in organizacije stro- še nobenih sredstev za obratova- mlade ljudi, ki so dovršili osem- kovnega izobraževanja. nje- ’et.n? ®0,° 'n se. stj°^?Va0 ^ irdJ Nagel razvoj proizvajalnih sil V razpravi je zbor govoril še zujejo v starosti od 14 do D . let, zahteva pestre, učinkovite in racio- o moralni kvalifikaciji in avto- je treba izobraževati sistematično nalne oblike strokovnega izobraže- riteti vzgojnega osebja, o šolskih in v skladu s principi pedagoške vanja> Ri ^ moraj0 neprestano pri-in delavniških skupnostih, katere psihologije in socialistične pedago- ] rigaj ati potrebam proizvodnje. 12 je treba poživiti in v njih vzga- gike, kar je nemogoče opraviti zgolj ^gga x-azloga se morajo vse oblike jati nove upravitelje naših pod- s priučevanjem na delovnem mestu strokovnega izobraževanja najtes-jetij. Razprava je bila tudi o in različnimi kratkimi tečaji, neje povezati z gospodarskimi orga- stimulaciji v delavnicah, nagra- mladini, ki se pripravlja za ka- nizacijami in v organizacijskem in jevanju po storilnosti, javnih terokoli stopnjo strokovnosti, je vsebinskem pogledu upoštevati nji-pohvalah itd. treba dati tako splošno in strokov- hove potrebe. DK Učni vzgojni kader ima pre- nizke prejemke. V podjetju bi kovinar, kamor ga vabijo, prejemal mesečno 30.000 din, medtem ko prejema tukaj 17.000 din. Koliko časa bodo ostali v ustanovi še taki idealisti, je vprašanje. Spomina vreden sestanek Gojenec in mojster prt krojaškem delu sistematično delo je metodično in v klet, v pralnico metodika izhaja iz prakse, Naj- delavnico in varilnico, boljši, preizkušeni, analizirani na- delavnica je v privatni hiši.^Je to mQv in de,avnlc- Zahtevajo Prosvetni delavci občine Ljubljana- Ijeno vedrino potnagal zbliževati člane, in Učni vzgojni kader in mojstri Polie smo si lani izbrali 8 marec za svoj « da se ta ne izrodi v tekmova- kako tak pouk vpliva najprej v Preden prikažemo kratek pre- za^o se mu zdi vprašanje, odkod in najvažnejše, kako nadalje po- n^e Predvsem pa je zanimivo višjih razredih, nato, kako vpliva - - . - - gled drugega dela članka, naj spoznanja, ki jih je zabeležil, ne- skuša opredeliti in kontrolirati vprašanje, kako izenačiti pogoje v srednji šoli in končno, kako se obiskali tu%di lutkovno gledališče opozorimo na to, da so nekateri utemeljeno. Omenimo naj še, da faktorje, ki vplivajo na rezultat za obeh skupin in kako ugo- tak učenec znajde v življenju in prisostvovali vajam v Mestnem vi del članka razumeii drugage, nas posebno zanima psihološka učnega dela, kakor poskuša pose- tovjti predznanje, ki v mar- sploh. Vse to seveda zahteva dol' gledališču. Zanimanje za diam- j^akor je želel pisec. Prvič ni ho- problematika skupinskega pouka, bej opredeliti faktorje, ki bi naj sičem določa končni uspeh ekspe- gotrajno in skrbno proučevanja sko umetnost med bodočimi uci- tel biti članek prikaz dela naših Ta pa se, kakor vemo, lahko raz- bili ^ k o n st a n t n i, poleg tega rimenta. Tu smo omenili pisme- vendar bi nam taki podatki zelo . — . ........... • J.. . f « 1 1 4 X 4 -K.A-.lr- 4« ran-A.-. •» 4 ^-v r-> c-/~» Ir-i ■? 4 Vi rroli IT 11r>ntVTY1 . l _A • E • _ 1 __ * t®!!! vse bolj raste in na večini k(->k-gov po vsej Sloveniji, kajti to iskuje le na daljši rok in zato ni pa še one, ki jih želi v učnem n0) i;s'lmo jn testno preizkušanje koristili pri vrednotenju in oce' učiteljišč so gledališke predmete delo je po SV0jein obsegu, po or- mogoče takoj pokazati konkretnih procesu spremeniti. Prav tako predznan3a. Poleg tega smo še njevanju določenih učnih oblik i® že vključili v redni učni program. ganjZaciji in pomenu tako da o rezultatov. Prav tako pa vemo, smo želeli orisati vprašanje, kako omenili, kako bi rezultate teh pre- metod Fti firm terinnskn _ njem sploh ni mogoče poročati v da proučevanje tega zahteva ogro- naj učitelj-eksperimentator v po- izkusov statistično obdelali ter jih Kakor smo videli, so vpraša-EH UMI ibucllSKu • kratkem članku in pod naslovom, nien študij literature, mnogo opa- teku poskusa vendarle uresničuje med seboj primerjali. nja zanimiva ln bi bilo potrebno V tmrami kakor ga je članek imel. Prav za- zovanj konkretnega dela otrok-in vzgojno-izobraževalne smotre, ka- Nedvomno je zelo zanimiv po- 0 njih mnogo razpravljati. Za Trije angleški prosvetni stro- radi tega bo Zavod za napredek mnogo diskusij z učitelji. Rezul- ko ne sme eksperiment bistveno j-ek poskusa jn najbrž ga je tudi zdaj naj bo to dovolj. Delo še teče kovniaki so na vabilo obiskali šolstva v Ljubljani izdal ob za- tatov tega dela ne moremo izka- vplivati na ves otrokov razvoj, r najteže voditi in kontrolirati, kaj- in zato bomo laže pozneje ob re- šole v vzhodnem Berlinu. Pred- ključku vsega dela publikacijo, ki ,.z določenim številom de- tem smo zeleh najprej opisati pre- tj učitelj mora biti pozoren na zultatih tudi spoznali, ali s m0 vsem jih je zanimala novost v bo rezultat dela vseh naših kole- lovnih protokolov in prav tako ne proste oblike poskusov, ki jih lah- mnoge stvari, ki jih tudi ne mo- ubrali pravilno metodološko Pot učnem načrtu iz leta 1959: da gov, ki so sodelovali. Prav tako moremo izmeriti truda, ki ga v to ko opravi učitelj v svojem razre- remo posebej omenjati. Nas je raziskovanja tega vprašanja. 0^ morajo vsi otroci od 14. leta na- moram opomniti, da nismo poro- vlagamo. Prav zato pa ne more- du. Bistvo je v tem, da učitelj ra- najbolj zanimalo, kako bi izmerili tem bomo najbolj jasno spozna^ piej vsak teden en dan preživeti čali o delu šole In da smo upora- mo meriti in vrednotiti delo po zumno spremeni te ali druge po- rezultate, kako bi jih statistično ustreznost metode raziskovanj®' v tovarni. Angleški strokovnjaki bili množinsko obliko zato, ker je enakem kriteriju za vse, ki pri goje pouka in pri tem pazljivo uredili ter interpretirali pač gle- poleg tega pa pomembnost rezul' so potrdili, da obstoji za podob- pač tak običaj. Pisec, ki se s temi ‘em sodelujejo. zasleduje potek in rezuhate dela. de na okoliščine, v katerih je tatov za našo teorijo in praks0, ne prosvetne delavce problem v vprašanji sam ukvarja, se najbolj V prvem delu članka smo pri- Seveda so tukaj primerjave težje, eksperiment potekal. Posebej smo Res pa je, da se delo s tem še h® tem, kako vzpostaviti povezavo zanima za metodološko stran vpra- kazali nekaj vprašanj stvarne na- ker učitelj ne more primerjati re- naglasili, kako bi se naj učitelji bo končalo, ampak začelo na viši1 med šolo in proizvodnjo; novost, šanja, zato posluša sistematični rave, ki so se pojavile pri prou- zultatov, ki jih je dobil pri isti navadili, da bi rezultate čim na- stopnji in z novih vidikov. Sel® ki jo vpeljujejo šole v Vzhodni kurz iz metodologije pedagoškega čevanju skupinskega pouka, v učni temi. Bolje je, če učitelj po- tančneje in strogo interpretirali, tedaj se bomo tudi laže ogledal1 Nemčiji, bi, po njihovem mne- raziskovanja na filozofski fakul- drugem pa smo želeli podati oris učuje dva razreda, k# j ti pri tem Se posebej smo želeli omeniti po- po svetu, vedeli bomo, kako 111 n ju, lahko bila pot za rešitev teti. Težišče vsega članka bi torej nekaterih metod proučevanja, ki lahko v enem dela na ta, v dru- men takega dela za strokovni raz- kaj naj iščemo in kaj naj poskU' problema, kako naj bi se bodoče bilo na vprašanju, kako planira- jih že uporabljamo, ali pa bi jih gem pa na drugačen način,^ Pri voj učitelja, kajti pozorno prouče- šamo vgraditi v zgradbo naš* generacije usposobile za življe- mo, organiziramo in izpeljemo tak naj uporabljali. Najprej smo že- tem nastane vse polno vprašanj, vanje nekega vprašanja nas vodi socialistične pedagogike, nje v tehnični družbi. metodični eksperiment te aii dni- leli utemeljiti razmerje med me- ki Jih na tem mestu ne moremo k celi vrsti drugih in tako posta- Milan Divjak Razmišljanja učitelja Trpotca o tem in onem * v.ouvt ©v jin «r ruve- avtomobilski motor, gume, kiju- mikroskooi' rioriato stoio raja:io asociacije. kai jih sproži direktor Paparapodekslov, in dab so jim, da so prav veseli nji- či, rezervoarji. Nekdaj smo se mikroskopi™ To fo iari^rnVoi in zakaj> in ~ t0 še Posebej - da se bridko motim, če mislim. Nekateri prosvetni delavci zo- hovega prihoda in da bodo zado- »gulili« motorje iz knjig, pet, uče se o raznih boleznih tudi n zakai včasih šele dolgo potem, dil je to kakšno staromehikansko pet menijo, da še ni dozorel čas voljni, če bodo pridobili na delov- šest ur - kdo ga razume? Tu si ženskih Vsi so resrdkaiti zdrav ko je bil pravzaprav čas zanje, božanstvo, ali pa kak najnovejši •7a A* Ki Kilrv K/-Jnem me.stll kai nrvvpcrp T.pH ero rv+rwb- iv, ir— .. . vresni, Kajn Zdrav — —J^4il n nlps hahnha tn tnkrk r*»kvv< ŽIVLJENJE JE ŠOLA Zanimivost v Dobrni: učenci v kmetijski zadrugi, na ekonomiji, v ambulanti, pošti, zdravilišču Marsikdo se še zdaj začudeno što, upravo zdravilišča, zdravili- še ml laiki razumemo, kaj so kon- hinja je zanimiva, zakaj tudi ne, vprašuje: »Mar je to zopet nov ško kuhinjo, restavracijo, ambu- ti. saj se tu pripravlja poleti do 800 eksperiment, ki ga bomo po letih, lanto, laboratorij, kopališče, pral- Pri avtomobilih poskoči srce obrokov hrane dnevno In šefinja ko bomo spoznali, da nam ne nico in hotelske sobe, mehanično vsakemu otroku. Kdo ne želi se- uči: »Doma je tako, tu pa tako«, ustreza, ovrgli?« Morda bomo in kovaško delavnico, mizarsko sti za volan in se malo popeljati’ res našli kaj boljšega — in če bo delavnico in vrtnarijo. —. ■ - - to koristno, zakaj bi tožili po sta- Povsod so jih že čakali. Poverili, izvoženih kolesnicah? za reformo, da bi bilo bolje, če rnestu kaj novega. Led je ga otrok ogleda in, kar je glavno, nji- jn bolničarke iim" znaio na ta- Prav zdajle me kot nadležna P^e®> hahaha, to je tako rekoč bi še počakali, saj še ni ustvar- bil prebit. Skupinice so se zagle- razume ga v pičli uri. Dobrodušni k0 nristen način razložiti zakat ie muha obletava takale drobna, či- vodilno izvozno podjetje za pa- jena materialna baza, da ni do- dale v obraze svojih novih vzgo- Maks pa se smehlja in govori, notrebnn da si čuvamo zdravie sto banalna dogodbica in se je radižnik, papriko in radič in naj volj učbenikov za reformno delo Jiteljev, ki jim je šla beseda ma- Slična slika je v kovaški delav- y vrtnariji negujejo rože ne bom prej znebil, dokler je ne hudič vzame ta kšeft in vesjpa- Cck^nravi^tnar^Ni tfzmShL ^če se vam zdi TrSno.3 Meni S je premaloTn kadar ga je pr J ven, pravi vrtnar, m se zmotit ^ več, to so skrbi, dragi moj, ti se Ste že videli dekle ob skobelni _ . , . sploh ne razumeš na te reči, ko mizi? Ročne spretnosti. Priviti vi- irfno si š°mašter, in konkurenca na jak, zabiti žebelj, spoznati stro- se^ tam srečal NacTa™NSva !e vsakem °glu. amPak mi se ne je, vrste lesa - vse dobiš tu. sem tam srečal Naceta Nisva se damo in sploh škod£l) da bi mi Se in še bi lahko pisali. O kra- na klin m’enda v peti aimnaziii ka:i razlagal. J32 sem mu pa tudi jevnem uradu, o zastopniku splob ^ ga Tie bif ‘,ečg rajši na besedo verjel. V petek da DO.t-s. ki raziozi o zavarovanju. - x j snreminiaio in mi se snre- se pel;|e v Brusel. naJ kar izraču- pa bi bilo že preveč. Pisali bi lah- miniamoPz njimi' Pa ie sredice- nam’ zaka^ sem pa šornašter> ko* ko o teh čudovitih novih pedago- t 1 globoko dramatičnim sla- liko 130 dobička, če samo polovica gib, ki ne vedo, kaj je psihologi- ^m izfa^ da fe Sota^ ^ štiridesetih milijonov ljudi ja, vedo pa, da mlada srca rada vi«avah d ’ ga ni„aa Na(,p.ta, naroči samo po eno porcijo pa- in hvaležno sprejemajo vse, kar svoiega’ naibolišesa8 'nriiatelia radižnikove solate, in če se posre-1. zanimivega. S 2bod” FSS5 Naj mar pišemo o upravi zdra- ga potem res spomnil, kaj sem pa zasmzi sarno vilišča, kjer je dejal direktor, da hotel, ko me je tako krpanovsko itd. Tako naziranje je nedvomno napačno, prav tako, kot je napačno naziranje drugih, ki trde, da se da tudi brez tega uspešno delati. Pustimo razmišljanja, vprašajmo se raje, če lahko že zdaj, v pogojih, v kakršnih delamo, napravimo kaj boljšega. Menim da. življenje samo je izredno pester učbenik, obdaja nas pa vrsta dobrih strokovnjakov, ki sicer nimajo pedagoške izobrazbe pa lahko marsikdaj prav uspešno zamenjajo učitelja ali profesorja. • Tudi naš kolektiv na osnovni šoli v Dobrni je večkrat razpravljal, kako bi približal pouk stvarnosti, kako bi seznanil učence s praktičnim delom, da bi spoznali življenje in delo delavcev in Uslužbencev, in končno, da bi se Šola naj bo neusahljiv vir znanja: iz nje naj se napoti v življenje bogat človek, prežet z ljubeznijo do svoje domovine, do ljudi in do dela. Izsledki znanosti in tehnike, plodovi tisočletnega raziskovanja in ustvarjanja naj postanejo trajna last mlade generacije, ki bo prijela jutri za kladivo, stopila k plavžu, sedla za volan, ali pa se poglobila v knjige. Tako govorimo vedno, kadar se pogovarjamo o šolski reformi. O vsem tem je bilo že mnogo napisanega, gradivo so obravnavali učiteljski kolektivi, politični forumi in družbene organizacije. To je revolucija v šoli, ko odmira star. sistem in nastaja nov, ki bo sposoben spremljati in usmerjati razgibano življenje. či, da Paparapodekslov pri vsaki pol dinarja! Ali znam po belgijsko? Hudiča, da ssiraas š™— nejšega človeka? in predpisih, ki veljajo za Vsi smo zadovoljni: šola, učen- take priložnosti, veselo-razburje- pa pletenko slivovke naj kje sko-mandiram, ampak pristna mora biti! Take priložnosti ne bom že sedaj, ko obiskujejo šolo, se- Io teže Preko usten, bili so pa niči in pri kurjačih. Star možak ci, starši in tisti, ki delajo z na- no suvanje v rebra in fortissimo = j j, znanih s poklici in se tako laže pustni in kar je glavno, kaj kma- jim riše »šemo« centralne kurja- Simi malimi. Sola ni več pusta in da capo pozdravljanje ne glede n™;,,,«!, co'ho rmrstmm odločili za življenjsko pot. lu 80 našli skupen jezik. Naši to- ve, kar s kredo na zid. Pa jo vsi ustanova s štirimi sivimi stena- na vse cestne prometne predpise fr Tako ie dr>7orel aklerv ,n«ii so se umaknili na stran, razumejo. mi, šola je življenje. in nato neodložljivo nujno pova- hil ... > p paP®’ pa ;L razredi naj bi šli enkrat teden- j^os^čItSev fiiiSO Vldel1’ da Se 7 50 ^ enak° Naj 0,11 zakbučku omenimo, da blla na P0* htra k Sestici ki je gredo konje s svo;jo razstavc^ sko v »drugo šolo«, kjer jih bo ‘ TTrvmm k v strežbl' čistijo, pogn- smo predlagali ta način dela tudi onkraj ceste očmdno ze čakala je sama sleparija, da jih je videl učil mojster, poslovodja, ali f d li^ Upravnik po- mojo mize. ob vsem tem pa se drugim šolam. Oprijeli so se ga najinega svidenja. že najmani dvaiset na so bile zdravnik. ^Sto orer^tefhna''pr°sto,r?’ že v Slovenskih Konjicah in ima- Obojestranske žene in otroci vse enake in sploh da prodaja on Sklicali smo sestanek šolske- jih popelje v hleve, polne lepo re- strSTje neutadem nat^čen^ USpehe' Zat° P°Sku' fo^bili dokaj hitro odpravljeni, po svetu paradižnike, ne zijala! ga odbora, članov komisij pn šol- jenih krav. Pogovore se o pasmah, smrten Otroci pa imaio ^dj Km te § skem odboru, povabili pa smo še proizvodnosti, rodovniku, krmi je- g 3 okrog 20 vodilnih uslužbencev iz nju, čiščenju itd. Ogledajo si si-raznih obratov in ustanov iz lose, učenci pokladajo živini Dobrne. Razpravljali smo samo o Vsak očisti svojo kravo; tudi de-eni stvari: »Delo učencev izven kleta. Živali radovedno opažuje-sole«. Sola je pripravila program, j0 svoje nove gospodarje. Se saki je obsegal sledeče: mokolnico gnoja zapelje mlad _ 1. Učenci zaključnih razredov, hlevar na gnojišče, kjer si ogle-t. j. VIII., I. in II. razreda dopol- dajo skladiščenje gnoja, se ob tem hilne šole (otroci padlih borcev iz pogovore o gnojenju. Nato še skok poljskega okraja), vseh je 80, bi v svinjake. Učenci navdušeno imeli pouk v šoli le pet dni v tehtajo mlade pujske, čistijo pri-tednu, en dam bi pa odšli v druge pravljajo krmo, prijazna oskrb-Učilmice, ki so jim bile doslej tu- niča Pavla jim pa razlaga o pasje, so pa izredno bogate, ker je v mah, o bekonih, o plemenskih njih življenje, s kakršnim se sre- svinjah, pitancih, krmljenju, čujemo vsak dan. Vprašanja dežujejo. »Kda(j pre- , z Razdeljeni bi bili na 15 Pužearno svinje, koliko časa traja Skupil po 5 do 6 učencev v eni. brejost, kdaj odstavimo pujske?« 3. Na hi ostali « _ 7 Nato računamo. Proizvodnost pri S kak~ so delavci ali usluž- bSp^rffn^ Ki,t bi jih najprej seznanil s probl“ £ nr^T^U tra'™k°V' 6 ur mi: matiko dela, z organizacijo, jim L ,^3 v. fh dve un> ^ SI Ukazal obrat, nato pa jih vklju- 86 p,1 ^ del°™- + ^ žil v delo Pa strolnl Parki tu so traktor- , 5- Med’ delom bi si učenci be- ^f sk^Mce^lro ta t^ma« SfpSS^’ ^ ^ naPi' poudari dekte- ka stopi na plug! teden^ ^ Segfl^ vS obrate ' jo si njegove »notanje tu lahko privijaš, sedeš V programu smo na kratko „„ Jr , „ ’ __ ADOLF MARClC tudi zdravje nama ni delalo po- Ali grem, ali ne? Naj se odločim! sebnih težav, potem pa je prišlo Taka prilika! Se žal da mi bo, če ono drugo... ne grem, in mi je bilo res kar pri zovati na njegovem obrazu ne- pogledaI na uro> kako se ie zakle' nadni padec termometra. Ampak petal, da bi moral biti že ob pol se je takoj in kar dovolj spretno anajsdb ^m’ in da I?u ^ že spet ujel in mi hudomušno po- da, s?. “V, zel?_ ™u(7. ™ spet ujel mežiknil: da ga je zelo veselilo, in če bi se morda le poboljšal in se premi-»Kramenski šomaštri! To se slil, naj kar tamintam vprašam vam gode! Vsakega pol leta šest po direktorju Nacu, pa mi bo mesecev počitnic, mi pa garamo! vsak pokazal vilo. In ga je še Hm. — Povej no, — še kaj plon- enkrat veselilo, kramenski šo-kajo študentje? Hahaha! Ali smo maštri, vi ste sploh, in že ga ni bilo več in sem bil spet sam. Vila Paradižnik, Brusel, ben- bili včasih gadi, kaj?! Tri prste na debelo smo jih goljufali, prfokse, hahaha! Kakšen vrag te je pa zmotil in zanesel v šomaštrijo? Nisi znal nič bolj pametnega izbrati? Med cin —. In takoj nato se mi je zapodil po glavi odločen dvom, da bi bili v našem poklicu res samo tisti in taki, ki niso nič V mehanični delavnici dT - Slikanice za najmlajše in še kaj . ^Člemh potek dela posameznih jev> z ra’Vnanjem. Spomladi bodo J J J ga procesa! In še bolj bo to, ko Su^oTke SS To1^: dobftf rame oSi^eUrf m^ nT našT|Tcfč^f^vbilndSUo Obogatili svoje teoretično znanje. s '1™®« vrste mnogo bolj vil Pavle Zidar. Vsebinsko raznotere lino In vedrino nudili začetnim »lju- nriznati rta ie šola tudi nrorlnk- Preoričani smo sicer bili da bo „ , , razveseljiva. Med našimi založbami si pesmice Je lepo dopolnil z Ilustracija- blteljem knjige« tisti svet, kjer bi P.nzna*l; aa Je Sola tudi produk- ^rrepr ca i smo Sicer DU1, da DO Na upravi se gredo zadružni Je Mladinska knjiga zadala nalogo, da mi Jože Ciuha. Cluhova risba je pre- lahko razpoznali sebe In svoje dožlv- tlvna, ki omalovažujejo njena pn- SV€t- “Pravni odbor, pogovarjajo Smf&inll enovlto dožlv- ^ zadevanja, ki mislijo, da vse ti- nama rečeno. STi ne boš zameHi boll Pametnega našli, ali bi ne nT^r^pa^te vaša Ce vrhe! T|di tno sf prepisal!3 D°voj^' Sedi! Ti m nikoli prišlo na mi-Pa se mi je le posrečilo, da sel, da sta tvoje delo in moje sem ga nekako prekinil in vpra- delo samo dve kolesci v istem šal, pri kakšnem delu tako hiti, stroju, obe najmanj enako poln ml je zaupal, da ima skrbi do trebni in koristni?! Kdaj se boš odvadil gledati šolo kot idilo, ki že dolgo ni več. Šola je danes prijemališče za dobršen del silnic. ta ______., . v L ------ si račune, aooavnice, - . , . „ . .— _________...__________.... ... ... J« pripravljeni poučevati ob red- Di§ej0 računaio sklenaio noaod- I1 gre samo P°hvaJa. Pridobila sl Je zgodbo o deklici, ki Je hotela šivati, kanlcah za najmlajše pa Je slika bolj paradižnika, za moj del naj ga 'tam delu še naše male. ugotovili Up ' ’ „„ N-vrLntaio ^ krog. mla s0 pa so ostali cerkva v Raveni. slutimo, da tako blago pri nas ob- pričeIi so razjskovati v upanju> ria bodo staja, vendar nimamo vpogleda prjšh pa sled Dantejevim rokopisom. Ne-tega smo prikraj- ki italijanski poslanec se je zavzel pred vanj in zaradi tega * ob ponatisu se morejo popra- in ocenjevanju, ne velja pa več M. Montessorijeve za razvoj otro- boljši vpogled v otroški svet, ki šani za lep kos naše narodne sa- ^^“okmejevi VSmltid0J96natisrdh ________, , i.i >i • . XI, J L. --.»-.it T T 4-,. 4 4 V-. J -in m*. VT O O Movv. 1 kS/a 1T m »-I *» m r-vi nmvnnn m tv. «-»Ki 4-n + i 1j-i cin T. Itt.1 tt#-» i* tri .... ... J Mti. Napake je imelo v 1958. letu kSano Prvo berilo, ki mora otro- za odraslega, ker pri tem igra v ških vrtcev v tujini in pri nas, nam je še v marsičem neznan in najrazličnejših nijansah prehaja zavzame svoje stališče do K. nedostopen. Prav zaradi tega ved- mobitnosti, ki se skriva v otroški ijudsko izdajo celokupnega Dantejevega igri, pesmi in igračah. In prav za- dela. postopoma sezAanjati s črka- v delo in obratno. Avtor razdeli Sternove, ki je šla srednjo pot in no bolj uporabljamo otroško igro radi tega bomo lahko hvaležni na- Ivan GelleraUi ^ razstavlja, v 2DA Besede NIMA, TU, KRN so igre v dve skupini, in sicer v sku- nato prikaze prehod od igre k de- kot diagnostično sredstvo za spo- sim narodopiscem, ki nam posku- jn jtaiiji. Med jugoslovanskimi umetniki, 0Ue natisnjene na straneh, ko Jtroci še niso poznali črk N, U, V ponatisu 1959. leta je bilo ‘o popravljeno. V Drugem berilu, ki je bilo Natisnjeno v letošnjem šolskem ‘atu, so bile malomarno opravljene korekture. Otroci se čudijo, ko berejo: na str. 13; noben mušice, na str. 18; če če ni prevrnil, na str. 97: so bile vse trudni od dela. Na tak način se je tiskarski škrat še večkrat poigral. Kot je zanimiVo prikaže domišljijske oilo ob ponatisu izboljšano Prvo berilo, tako naj se ob ponovni izdaji izogne napakam tudi Drugo berilo. F- 2- pino individualne ali samošne lu, ko začnemo otroka sistematič- znavanje otroka. Pri tem misli- šajo vse to ohraniti in napraviti ki so doživeli laskava priznanja po vojni s&sssrB ssgs. s š-sl.HSSSS sam sebi dovolj, v drugem prime- mnogo dobrih misli, kako bi naj v otroškem udejstvovanju in ki nam rodne zaklade in ki želi razumeti ki se je ubranil vseh slikarskih smeri, ru pa se otrok kakor pravi avtor, okviru stanovanjskih skupnosti zelo zanesljivo pokažejo otroka v otroka v njegovi naravni dejav- ie vplival le Hegedušič. Kmečko igra s starejšimi ali pa z vrstniki, organizirali otroške vrtce, ki bi vsej njegovi zapletenosti. Menda nosti v preteklosti in sedanjosti, rekovalo motive, ki jih jTslikaT zavzelo dobra je razdelitev iger gle- najbolj ustrezali otrokovemu raz- ni slučajno, da se je prav naš asi- ko dinamika družbenega življe- nimi, a pristnimi potezami. Na svetovni de na razvojne stopnje otroka in voju in vzgojnim ciljem naše stent dr. Ivan Toličič odločil za nja otroka vedno bolj odtujuje od glede na vrste iger sploh. Med skupnosti, raziskovanje otroške igre, kajti mirnega spontanega razvoja, ka- individualne ali samošne igre naj- V prvem delu knjige nas je vedno bolj spoznavamo, da je terega del je tudi igra. prej prišteva vežbalne igre, ki so avtor seznanil z mnogovrstnimi igra močna gibalna sila otroko- Milan Divjak razvojno prvotne in imajo velik biološki pomen za otroka. Sem spadajo igre, ki otroku urijo telo, vid, sluh, tip ter druga čutila in sposobnosti. Posebej nam avtor SKRIVNOST PACIFIŠKEGA OTOKA ge: »Aku. - - - •— ga tor nas na neprisiljen način vodi skozi muzejske zbirke ter nas igre, ki se začnejo nekje v tretjem letu in pri katerih se otrok vživ-Ija v druge ljudi in pojave. Pri tem se otrok domišljijsko izživlja, ko dojema zunanji svet in poskuša sam nanj vplivati. Avtor posebej omenja velik pomen predstav za otroško domišljijsko igro in navaja tri stadije razvoja, ki »Aku.al( “-^krivnost Velikonočne- sta jih opredelila Binet in Bo-otoka. ^kf. Lu zato, ker tako bertag. Prvi stadij otroških pred-imenujejo domačini duha. Skrivnost stav je substancijski, ko otrok u skrivni®i^H-^kSoSiv^rvi?- Predmete le poimenuje, drugi je kanskem otokuKrad dogajanja: idi- akcijski, ko otrok predmete opi- seznanja z vsem, kar nam muzej kčen otok sredi Pacifika. Za osiveži-W spomina: avtor je zaslovel z vož-”Jo s k on-Tiki jem. Pa tudi s knjigo, je tiestseller. cin zdaj »Aku-aku, skrivnost VeHi-£$°čn©ga otoka. Heyerdahl je 2e ne-Pitali s Kon-Tikiijem mimo. Tu je cmhogrede videl vteioke rumene kipe, J! si jih ni vedel razložiti. Njegova radovednost« se je izkazala koristno JT" Po osmih letih se je Heyerdatol vr-Sji na Velikonočni otok s skupino -hanstvenikov. Živeli so leto dni med “dmačlni. m odkrili — polagoma — Skrivnosti, ki so jih čuvanji. Zakaj “eyerdaWov Aku-aku, »duh«, je bil močnejši od tistega, ki je varoval -krivnest starodavnih kipov. , Kamniti kolosi, ki jim nihče ni vedel razlage, so polagoma zgubili mistično tenčico, preteklost osamlje-hega malega otoka je polagoma dobila stvarno razlago. Toda poprej so toorali znanstveniki premagati nezaupanje domačinov. Jedro zgodovine toallega otoka sredi Pacifika: »kratko-Uhi« so strli nadvlado »dolgouhih« ta-da so jih v krvavem boju iztrebim. . Heyerd®iMova knjiga je reporta-f®- Toda reportaža s spoStljiviro pritokom. Zaradi tehtne vsebine, dra-iSjenih dognanj. In ne nazadnje za-spretnega pisanja. Za bralce pa d-.več kot spretno napisano potopisno Čtivo, ki ga ni treba ponujati. gi ^tnjiga Je JzSla pri Mladinski knjl-j. r zbirki GUobus. Prevedel jo je fjpko Moder. Besedilo dopolnjujejo h.J-grafije. Se platnice — izdelane po ^eli zamisli Uroša Vagaje. VODNIK PO RAZSTAVAH prirodoslovnega muzeja razstavi v Bruslju so njegove slike upravičeno vzbujale občudovanje. Za takrat je dobil številna vabila za razstave v inozemstvu. časopisi In radio po (vetu. Iz statističnega poročila UNESCO je razvidno, da izhaja na svetu 30.000 časopisov, od tega 8000 dnevnikov. Dve tretjini dnevnih listov izide zjutraj in ima skupno naklado 250 milijonov izvodov. Tretjino časopisov natisnejo v Evropi, tretjino v Severni Ameriki, ostalo tretjino pa na ostalih kontinentih. Radijskih postaj je na svetu približno 9000, radijskih sprejemnikov pa 335 milijonov. V Evropi in ZDA je 60 odstotkov vseh radijskih postaj ter 80 odstotkov radijskih sprejemnikov. Pred kratkim Je Mladinska lahko nudi glede na njegovo or- trebna učitelju, ki največkrat ni Razstava eskimske umetnosti, v Mont-knjiga izdala zanimivo knjižico, ganizacijo in vsebino. Avtor pri strokovnjak za prirodopis in lah- re®Iu v Kanadi bodo pripravili razstavo ki jo je napisal dr Anton Pole- tem prikaže živa bitja v njih kov večkrat pride v zadrego pred po'TOjnl^memiška'dda^Eskimov, ek1 živijo na skrajnih predelih polarnih kra- nec, naš znani ir. zelo priljubljeni razvoju ter odvisnosti od okolja, naravoslovni pisatelj. Knjižica Najprej nas seznani z izumrlimi »■Narava v muzeju« obsega 160 živalmi natQ id CVetnice, strani in je lepo ilustrirana. Av- , . katere obravnava v dveh skupinah, in sicer loči nižinske in gorske cvetnice, od teh pa neprisiljeno preide na prikazovanje žuželk, pajkov in polžev. Pred nami se vrstijo kakor na filmskem otroškimi vprašanji. Jasno je, da učitelj ne more 1^^ jf^i ^tM vedno vnaprej vedeti, kaj lahko civilizacija, določene muzejske zbirke nudijo, *Ti j * . « ju i »u * v v| i __ j Ukradene umetnine v indijskih temp- Če večkrat ne pride V muzej in Zadnje čase so bile registrirane Steši vse temeljito ne Ogleda. Prav Vilne tatvine v indijskih templjih. Gre to pa je učiteljem S podeželja *a k.rai<> dragocenih Starinskih kipov in največkrat onemogočeno in zaradi »ufeTzSi uLmiikc SS! tega mu bo knjižica' dr. Polenca Kot kaže, je na delu dobro organizirana zelo prav prišla, ko bo pripravljal tolPa- ki ukradene starine prodaja za nhielr Llsoke. vsote ljubiteljem umetnosti v platnu skupine živali, kot so ribe, visoke dvoživke, plazilci, ptiči in sesalci, fnrošfenn Evropi- Se posebej prikaže sesalce in SneSivo odgovSa" na Lep uspeh na pans*. razstavi jugo fn v gozduTato pa t bSe otroška vprašanja in obiski mu- sfe “nVf sfe^S in rnnr-cUc» •SNroli * zejev ne bodo več neprijetni do- v Parizu, na univerzi Sorbonna, je naletela gO in morSKe Živali. godki za učitelja in učence. Ka- na prisrčen sprejem med francosko jav- kor učitelju bo knjižica koristila tudi otrokom, kajti rajši jo bodo poudarili publikacije jugoslovanskih aka-brali kot pa običajen učbenik demij, leksikonografskega zavoda. Ko prirodopisa, ker ni tako suhopar- !>odo ^ksikoni kompietirani, bodo vsekana in dolgočasna. Vse to knjižico ^noSe^de^L še posebej priporoča, zato je prav, Lepo priznanje so izrekli skrbi jugoslo-da na njo opozorimo učitelje, Janških založb za mladinsko literaturo, učence in vse, ki se zanimajo za Me^Sin^k^m^ knjig^UeTeijafa prirodopis. še posebej pohvala slovenskim knjigam. Avtorju je uspelo, da je prikazal živali in rastline, ki jih hranijo muzejske zbirke, na zelo zanimiv in posrečen način. Predvsem pa je važno, da niso pri-rodnine iztrgane iz okolja, v katerem jih običajno najdema Na ta način laže in bolj uspešno prikažemo otroku odvisnost živih bitij od okolja. Prav tako je pomembno to, da nam avtor ob vsaki živali in rastlini pove kaj zanimivega in se ne omeji na golo naštevanje in razvrščanje. Tako postane knjižica še nekaj več NOVOSTI V* kot vodnik po muzejskih zbirkah. Otrok in učitelj lahko vedemo nekaj, ob tej knjižici dobita osnovno v zbirki Razgovori: orientacijo o posameznih prirod- Podjetje in komuna (60 din). •oizvajalci ‘ Zavod za Izobraževanje v delavskem Razgovori z upravljavci o gospodarstvu in družbenem upravljanju, Ljubljana, (400 din). Parmova 33, »tel. 30-391, je v zadnjem Kot skripta pa so izšle: času izdal več publikacij. Naj jih na- Nagrajevanje po delu in ekonomskem Marlenka Stupica: ilustracija h knjigi »Pika Nogavička« Nagrajevanje po učinku (100 din). — Enoletne izkušnje družbenega upravljanja v KZ (240 din). — Osnove službe varnosti pri delu: Na-Zbori loge in pristojnosti delavskega sveta in delitve zadružnega sveta na področju delovnih za obisk muzeja. Prav S tem bo S0n°i?ta ‘9° gospo- razmerij (550 din). — Nagrajevanje v KZ kniižica koristila vsem ki in bo- darsklh organizacij (SOdin). — O druž- (170 din). — Nagrajevanje po delovnem Knjižica Konstlia vsem, KI jo do henem upravljanju v KZ (100 dm). — O in ekonomskem učinku na kmetijskih do prebrali. Posebno pa je po- delavskem samoupravljanju (120 din). — posestvih (350 din). bo tudi v 45 minutah nemo-goče. »t°BA ZA PRAKTIČNA ZNA-iYJA IN ELEMENTE LIKOVNE VZGOJE? Na pragu pubertete prehaja-j v likovnem pouku v novo Ia*o. Do približno 6. razreda osemletke izhajamo skoraj izključno iz specifične otroške fan-“kkijske in spominske likovne stvarjalnosti, ki pa doživi v pu-erteti svojo krizo. V likovno-I?gojnem delu se poslužujemo aaj drugačnih sredstev: likovne-”a izražanja direktno po opazo-aDju narave, različnih uporab-nalog ter tehnično zahtevnej-n likovnih zvrsti. Sele na tej ri?Pnji postane otrok tudi spo-en za nekatera praktična zna-nik’ k* iih zahteva vrsta strokov-m šol in poklicev, v katere sto-m .osernletke. Poskus starejših cit el j e v, da bi ta znanja »vce-ueencem pred 12. letom, je oživel popoln neuspeh, ker ni * v skladu s psihofizično raz-°Jno stopnjo otroka. Sem spahih0 n' Pr' samostojno in brez-he v. pisan!e vsaj ene standard-abecede, osnovna spoznanja o ostorninskih projekcijah, teh- nično preciznejša izvedba likovnega izdelka itd. Za vse to je treba ogromno časa in vaje (samo za obravnavanje ene abecede potrebujemo pri dveh urah tedensko najmanj poldrugi mesec v 6., 7. in 8. razredu). Šele na tej stopnji lahko tudi posredujemo mlademu človeku prve elemente likovne izobrazbe, ki naj bi ga vsaj nekoliko seznanila z nekaterimi likovnimi vprašanji, n. pr.: o vrstah likovne ustvarjalnosti, kratek razvoj domače in svetovne umetnosti, o industrijski estetiki, o sodobnih načelih urbanizma in arhitekture, o likovnih problemih v vsakdanjem življenju itd. Marsikdo ne bo imel nikoli več pozneje prilike, da bi izvedel vsaj nekaj teoretičnega o likovnih vprašanjih, do česar ima vsestransko razgledan socialistični človek pač pravico. Likovni pouk v zadnjih treh razredih osemletke je torej prehod od specifične otroške likovne ustvarjalnosti v likovno izobrazbo in vzgojo odraslega človeka. Če s končanim 5. razredom likovni pouk praktično likvidiramo, smo zaključili likovno vzgojo mladih generacij na stopnji otroške risbe. Ker tudi za srednjo stopnjo šol splošne izobrazbe ni predviden likovni pouk kot praktičen predmet, utegne ostati otroška risba zadnja sistematična likovna vzgoja ljudi, ki bodo vstopali v različne poklice, kjer je potrebno likovno izražanje: učitelji in profesorji, inženirji in tehniki, industrijski načrtovalci, aranžerji, različni obrtniki, likovni umetniki, zdravniki itd., itd. Med petim razredom osnovne šole (11. letom) in srednjo strokovno šolo ali univerzo je torej prekinjena kontinuiteta likovnega pouka in to v za likovno izražanje najbolj usodni starosti otroka. To se mora maščevati na mnogih področjih našega življenja, zlasti pa industriji. S POMOČJO SVOBODNIH AKTIVNOSTI? Pri sedanjem predmetniku je mogoče dopolniti likovno vzgojo zadnjih treh razredov samo z naslednjimi sredstvi: z domačimi nalogami ali pa z likovno vzgojo kot svobodno aktivnostjo. Domače naloge je sodobni likovni pouk zavrgel kot nepedagoške iz naslednjih razlogov: a) likovni pedagog mora učenca indirektno voditi ves čas de- lovnega procesa, ker nastopajo na vsaki stopnji novi problemi (pri domačem delu pa prepuščamo učenca samemu sebi); b) z odnašanjem likovnih izdelkov domov izpostavljamo otroka posmehu in nelikovni kritiki odraslih; c) z domačimi vajami navajamo otroka na goljufijo in »pomoč« domačih, ki je največkrat nasprotna našim težnjam. Likovna vzgoja kot svobodna aktivnost je prav v prvi polovici pubertete najbolj neprimeren izhod iz problema in to iz naslednjih razlogov: a) do pubertete je likovno ustvarjanje za otroke ena najbolj priljubljenih dejavnosti. Z nastopom pubertete nastopi tudi kriza otroške likovne ustvarjalnosti: dvomi, nezaupanje vase, posnemanje del odraslih, največkrat kiča in diletantizma ter padec zanimanja za likovno delo. To velja celo za tiste otroke, ki po puberteti ponovno vzljubijo likovno dejavnost. V puberteti bi jim laže vzbudili zanimanje za svobodno aktivnost na kateremkoli drugem področju, n. pr. za telesno vzgojo, tehniko, književnost in tako dalje. Vtem ko bi do 12. leta lahko pritegnili v likovne krožke večino učencev, bi bili pubertetniki v njih zelo redki. To lahko potrdijo šolske izkušnje tudi najboljših likovnih pedagogov in izkušnje tako odlične izvenšolske ustanove za estetsko vzgojo otrok, kot je Pionirska knjižnica v Ljubljani. b) Likovna vzgoja v obvezni osemletki je sredstvo splošne vzgoje, del splošne izobrazbe in podlaga za celo vrsto poklicev. Te vzgoje morajo biti v šoli splošne izobrazbe deležni vsi učenci. Zato je ne moremo nadomestiti z likovno vzgojo redkih posameznikov, ki bi se eventualno le udejstvovali v likovnih krožkih. c) Program likovnega pouka v zadnjih treh letih osemletke je v veliki meri neprikladen za amatersko dejavnost (pisanje standardne abecede, osnovni pojmi o prostorskih projekcijah, nekaj s področja likovne teorije, zgodovine umetnosti itd.). V amaterskem krožku je mogoče gojiti predvsem slikanje, risanje, modeliranje, grafiko itd. Z redukcijo likovnega pouka v zadnjih treh razredih odpade prav tisti del osnovnošolske likovne izobrazbe, ki jo zahtevajo od osemletke nekatere strokovne šole. • Možna je samo ena rešitev: Dve učni uri za likovni pouk v 6., 7. in 8. razredu osemletke. Dodati je treba torej še eno k že odobreni učni uri za ta predmet. Občine imajo poleg predpisanega predmetnika na razpolago 6 ur, ki jim same odrede vsebino. V naši republiki so od tega 3 ure že določene za tehnični pouk in gospodinjstvo, za 7. in 8. razred pa so ostale še po tri tedenske ure za »ostale predmete«. Ali ne bi mogla dati prosvetno-pedagoška služba okrajev in okrajni sveti za šolstvo občinam sugestije, naj bi po eno od teh ur dodelile likovnemu pouku? Tako bi ta predmet v višjih razredih obstajal dejansko in ne zgolj formalno kot ime v seznamu predmetov. Ostane še vprašanje ene ure v 6. razredu. Nemara bi jo vendarle lahko odstopila telesna vzgoja, ki ima določene 3 obvezne ure na teden. Za telesno vzgojo bo namreč laže zainteresirati otroke tudi izven šole, za likovni pouk pa v teh letih nikakor. Alenka Gerlovlt Iz prakse za prakso STOLETNE ŠOLE Kaj vse pišemo v prvem raz- prispeva iz svojega samo znanje odpove! Za vajo v hitrem piša- . od 5o1' ustanovijerdh leta iseo, redu? Prva stopnja je prepiševa- pravopisa, snov in obliko mu že nju imamo dovolj priložnosti pri prizagorji^ob esavi° xaVšolaPni . nje, pri čemer učenec prenaša čr- da narek. Za kontrolo in vajo v samem pisanju in tudi pri spi- nastala enako kot druge šole kon- ko za črko s table ali iz knjige pravopisu pa niso potrebne eno- snih vajah, ki pa naj bodo krat- kordatske dobe, marveč jo je samo - v zvezek. Prepisujemo velike ume vaje ali naloge. Ko smo v ke, ker učenci v prvem razredu, p^S]or rudniške3 bratovske siciadni- ce. 2e v zgodnjem poletju 1858 je Friderik Langer s tako zvanima »očetoma-« rudniške bratovske skladnice Antonom Seppom in Francem Vončino vlogo na deželno vlado s prošnjo za dovoljenje, da bi se odprla rudniška šola v Toplicah. Sola za rudarske in delavske otroke, katerih število se je gibalo okrog 50, bi se namreč mo- leta 1900 pa ga je imenovala zagorska občina zaradi njegovih zaslug za svojega častnega občana. Leta 1903 je dobila topliška šola novo dvonadstropno šolsko poslopje s 6 učilnicami, ki je bilo takrat naj-lepše v deželi. Takoj po prvi svetovni vojni se je zaradi razmaha deiav- ju število šolarjev tako povečalo, da črke, dokler znajo samo te. Kak- prvem razredu prišli do tega, da ne zmorejo napornih vaj, ki bi šni psihični procesi nastajajo pri pišemo stavek z veliko začetno trajale več kot 20 minut. Nekaj uapdsal^ ravnatelj ^ruanUca^z&gOTje škega razreda v premogovnem revir- tem? Učenec pretvori vidno sli- črko in da na koncu stavka po- drugega je narek pri pouku tujih T“ .......‘ ko, predstavo v motorično in iz- stavimo piko, bomo takoj pisali jezikov. vede ustrezne gibe. Prepisovanje vajo dveh, treh kratkih stavkov, Na seminarju o delu v povedkih tiskanih črk v besedilo z in jo tudi takoj pregledali ter skusnih prvih razredih je poto-malimi tiskanimi črkami ali ocenili. Drugi dan zopet povedo žila učiteljica, da učenci pri obratno je nekoliko bolj zahtev- učenci, kaj smo se včeraj učili, predmetu poznavanja prirode in _ _ _ no ker mora otrok preoblikovati pa bomo spet poskusili ali že vsi družbe dobro sledijo pri pouku, g^J^^pitafa^S^br^ov^e vidno predstavo v drugo predsta- znajo pravilno napisati dva, tri ali po dvajsetin minutah nekak;o skladnice. Na pripombe cerkvene šoi- želnega šolskega sveta. Za njim sta drug za drugim učitelj evala dva si-njevrška župnijska upravitelja do jeseni 1887, ko je nastopil učitelj Fran Juvanec, ki je v svojem skoraj 24-ietnem službovanju lepo uredil šolski vrt. Več let je bil občinski svetnik. Po njegovem odhodu so se učitelji pogosto menjavali, tri učne moči pa so takoj resignirale. ker je Sinji vrh najtežje službeno mesto v Beli krajinL 1877 se je šolsM okolIš po-192n v sedem- g prldobltvljo E,amlja Koita iz viniškega okoliša. 1921 se je šola vo črke in to motorično aktivizi-rati. Še bolj zahtevno je prepisovanje tiskanega besedila v pisano in obratno. Premalo vadimo prepisovanje pisanega besedila v tiskano, kar sicer ne pride tolikokrat v praksi v uporabo, vendar je tudi to potrebno. V splošnem pa je prepisovanja na naših šolah veliko preveč. To je za učence od prvega razreda dalje mehanično delo, ki ne prispeva stavke. Za take vaje je dovolj deset minut! V prvem razredu imamo iz pravopisa še osebna in rodbinska imena. Pišemo samo imena vseh učencev, ki so v raz- popuste in ne sodelujejo več s pravim zanimanjem. To povsem ustreza pedagoškim izkustvom. Vprašala je, kaj naj počne še tistih petnajst minut do konca redu. To pa mora znati napisati učne ure. Ravno dovolj časa je, vsak učenec. Kadar pride v ob- da učenci še nekaj napišejo o segu učne snovi nova beseda, ki tem, kar so se pravkar učili; do-jo pišemo z veliko začetnico, je volj je dva, tri stavke in morda takoj pravopisna vaja, ki jo vsebinsko potem spreminjamo tako, da nova beseda pride v drugačni k razvijanju psihičnih sposobno- zvezi. tudi'ne £££*£ Ste* “ “ naj bl prispeVal tudi k temu> da 86 učenci nauče hitro gimnazijo. Kaj prispeva narek k razvoju domišljije, miselnih sposobnosti, k snovnemu znanju in k jezikovnemu znanju? Malo ali nič! Ako učitelj z lepo artikuliranim govorom narekuje, učenec »DIVJE PALME« Nobelova nagrada, ki je bila podeljena 1950 ameriškemu pisatelju Williamu Faulknerju za njegovo literarno delo, je njegov sloves po svetu le utrdila. Njegova dela pa so že daleč pred tem doživela vzpon v mednarodni areni književnih del. Pri nas smo se seznanili s Faulknerjem po vojni kot mnoge druge evropske kako čitljivo pisati, v višjih razredih običajno narekujejo učitelji učno snov in učenci si tako pokvarijo pisavo, da še sami ne znajo prebrati, kar so napisali. Pri pisanju po nareku bi morali vsi učenci v razredu enako hitro pisati, psihologija pa nas uči, da ima vsak človek svoj tempo dela, ki razen tehničnih strani: prehoda od vrste do vrste, namakanja peresa, kvalitete peresa in črnila ter .kvalitete papirja, odloča o br-zini pisanja. Tu je toliko subjektivnih in objektivnih činiteljev, katerih ne moremo spraviti na države. Pred nekaj leti smo dobili skupni imenovalec, da bi lahko za vse učence imeli isto merilo. Intelektualno razvit učenec ie lahko po tempu dela počasen pa zanesljiv, pri hitrem nareku pa slovenski prevod »Svetlobe v avgustu-«. To je delo, ki z romanom »The Sound and the Fury« predstavlja vrhunec dosedanjega Faulknerjevega pisateljevanja. Drugačne narave kot »Svetloba v avgustu« so »Divje palme«, ki so nastale sedem let kasneje. Tu se prepletata dve zgodbi, druga ob drugi, vendar povsem nevezano. Ce je pisatelj združil dve samostojni zgodbi v isti roman, to ni slučaj. Z ene strani razpleta zgodbo zdravnika in njegovega dekleta, z druge pa povezuje kaznjenčevo usodo z rešeno nosečnico. Misslsslppl je edina vez med zgodbama. Ce že iščemo včasih po sili primere, bodi povedano, da celotno delo učinkuje z antično dramatičnostjo, razumljivo, izpovedano v modernem jeziku In izrazu. Zlasti velja to premočrtno rast In padanje no-' _ ‘ mja v vseh eti življenjskih odtenkih, ki jim je dal pisatelj pečat usodnosti. Četudi ja .poraz končna beseda pri obeh zgodbah, je pisatelj vendar poln humane zavzetosti. Obe zgodbi, ki se paralelno odvijata, sta po gradnji simetrično komponirani. Faulknerjeva metaforika je izrazita kakor njegov stil ter mu daje poteze novodobne »baročno- še mala ilustracija ali kak okrasek, ki je v zvezi z učno snovjo. Okraske in ornamente z barvnir ki delajo učenci zelo radi in so dobra vaja za pisanje in risanje, obenem pa prispevajo k estetski vzgoji otrok. Vzgojitelji] Glavni odbor Rdečega križa Slovenije je pripravil za majske praznike Podmladka Rdečega križa pod-mladkarjem natečaj risb in nagradno uganko. Prosimo Vas, da pomagate pod-miadkarjem iskati motive za risbe, ki naj likovno prikažejo vse delo in akcijo podmladkarjev v preteklem nrm^mštrukeiiam^k^nameriitemu uči-šciiskem letu. Prosimo Vas tudi, da teliu Andreju Praprotniku. Jeseni jim prav tako pomagate pri reševa- na.sj°čnjega leta je, nju uganke. Ce podimladkarji sami nimajo dovolj znanja, da bi uganko rešili, jim ga nudite v razlagah v v razlagan v čSTkrT^'"’^6 POdmladka Rde' | Iskrena hvala za pomoč in sodelovanje! , Komisija za Podmladek pri Glavnem odboru Rdečega križa Slovenije ske hierarhijo sta rudniška direkcija in bratovska skladnica leta 1860 vse potrebno dobro pripravili in dvignili letno učiteljsko plačo od prvotno določenih 400 na 500 goldinarjev, kar je bilo za ono dobo zelo veliko. Učilnico in učiteljsko stanovanje so pripravili v rudniškem poslopju. Predloženi predmetnik se je razlikoval od učnih načrtov takratnih podeželskih slovenskih ljudskih šol v tem, da je vsebo val tudi pouk nemščine, petja in godbe. V zvezi s tem se je razlikoval od drugih tudi umik, ker je vseboval pri celodnevnem pouku namesto po 4 po 6 ur, ob sobotah pa z dvournimi vajami rudarske gedbe celo 7 ur pouka. Po vseh teh določbah se cerkvena šolska hierarhija več ni mogla upirati otvoritvi rudniške šole. Na deželno vlado je podala izjavo, da ni več nobene ovire proti šoli v Toplicah. vendar je okrajni šolski nadzornik v Moravčah dekap Janez Toman predlagal, naj bi se šola dovolila le kot filialka četrt ure oddaljene zagorske, in to samo dotlej, dokler se ne razširi šolsko poslopje v Zagorju, nakar se obe šoli združita. Med to birokratsko počasnostjo je že jeseni 1859 prišel k ravnatelju zagorskega rudnika Langerju učitelj Plhak Julij, po rodu Ceh iz Ausseeja na Moravskem. Bil je zelo dobrodošel, vendar ie moral, da se usposobi v slovenščini, iti v Ljubljano k večmeseč- razredni in naslednjega leta v osem-razredni šoli z več paralelkami. V stiski za učilnice si je topliška šola pomagala tako, da je začela 1925 pošiljati odvišne nove paralelke v občinsko hišo v Loke, kjer je njena ekspozitura postala samostojna šola aprila 1940. Obe sedanji zagorski osnovni šoli hranita vsaka svoje zlato knjigo, ki sta vezani v rdeče svinjsko" usnje in ornamentirani z zlato barvo. Razlikujeta se v velikosti in posebno v tem, da je topliška knjiga, ki se je vodila od 1861 do 1881, pisana nemško,/ medtem ko so zagorske »-Zlate bukve« pisane vseskoz slovensko od začetka 1855 do zaključka 1900. Do takšne razlike v zlatih knjigah je prišlo zaradi tega, ker je bila samo zagorska šola že cd svojega začetka docela slovenska, medtem ko je bila topliška šola utrakvistična. Nemščina se je v njej okrepila 1877 po priključitvi steklarske šole za otroke priseljenih steklarjev, za katere je bil pouk v nemščini po 12 ur na teden v dveh oddelkih. Po nastopu 20. sto- razširila v dvorazredno. Sedaj ima šolsko poslopje, ki je prenovljeno, še vedno le eno učilnico in v prizidku eno sobo za tehnični pouk in sestanke. V Trdkovi v Prekmurju, najsevernejši šoli v LR Sloveniji, nedaleč od državne tromeje, se je ustanovila šola 1860, šolsko poslopje pa je bilo zgrajeno 1868. Leta 1903 so šolskemu poslopju prizidali drugo učilnico in šola se je razširila v dvorazredno in 1927 v trirazredno. Eden od prvih učiteljev je bil Pavel Adamič, ki je uredil šolski vrt in zasadil sadno drevje. Sola je bila državna in učni jezik madžarski vse do prevrata po razpadu Avstro^Ogrske. Med prevratom oziroma prekmursko revolucijo so vojaki šolsko poslopje demolirali ter požgali inventar in ves šolski arhiv. Zaradi tega se je šola obnovila in začela s slovenskim učnim jezikom šele leta 1924. Med drugo svetovno vojno so Madžari šolo zopet madža-rizirali. letja se ’ je začela slovenščina Dola- rizirali, takoj po osvoboditvi pa se je ?oma n veliavli ati na tooliški šoli tudi obnovil pouk v slovenščini v istem šolskem poslopju, ki se je ohranilo še v dobrem stanju. sobi j en in je s pristankom okrajnega šolskega nadzornika brez posebnega goma uveljavljati na topliški šoli tudi kot uradni jezik, dokler ni popolnoma izpodrinila nemščine s propadom Avstro-Ogrske leta 1918. Med učitelji topliške šole je omeniti skladatelja Emila Adamiča, ki je bil tu uslužben od 1897 do 1903 in pesnico Vido Tauferjevo, ki je poučevala na šoli leta 1924. Od učencev te šole se je v življenju najbolj uveljavil predsednik Ljudske skupščine LRS tov. Miha Marinko. Med NOB je bilo šolsko poslopje v Toplicah znotraj demolirano, vendar je ostalo celo. Po osvoboditvi so preostala učiteljska stanovanja preuredili v učilnice in tako dosegli, da ima sedaj poslopje kar 13 učilnic, telovadnico, tehnično delavnico, tri ka- Prosveto! delavci litijske občine ia Zveza borcev Utrinek iz učiteljske prakse na terenu nem Jeziku in izrazu. z.iasii veija k. Zvečer pa Prešernov dan (8. febr. zadnjem času je močno poživila tako za premočrtno rast in padanje no- 1%0) je bil lepo obiskan redni letni obč- delo knjižna založba »Borec, v Ljubija- Mvfl3engisk?hSodtenkih. ki lim je dal Zadružnega doma na Valvasorjevem trgu dela nekdanji učitelj in slovenski knji-je bila nabito polna. Naj navedem samo ževnik tov. Tone Seliškar. Založba »Bo- nekaj imen krajev izven Litije, od koder rec« izdaja mesečnik >Borec<; revijo ure-so prišli na občni zbor kmetje in doma- ja pisatelj tov. France Šušteršič. Knji- čini, ker so ta imena krajev v dokaz, ževna založba pa je dala prav v zad- dekreta začel učiti na rudniški šoli kako močno je razpredena mreža ZB in njem času bogato žetev. v Toplicah novembra 1860. Z dekre- ‘AV! .zavedae čianc v vaseh: Breg, Gra- Kakor pa so ugotovili na litijskem tom škofijskega konzistorija z dne diški Lazi, Gradišče, Jablaniška dolina, -ux-------nn -i __ixi.:__v«,,-«;; 7 Osnovna šola Toneta Okrogarja v Zagorju ob Savi Xd^?otmnneOVzmanjlšu1eDp^o?: ^iškr potok,: Zgornji Log, Hotič in borcev” p^ema3« medPS ki“o*V’eM- njegovim vodstvom je šola hitro za druge vasi, da bližnjih niti ne imenujem. noma Otreseni po odročuih, hribovskih slovela litijskem tisk Zveze 3. decembra 1864 je postal stalen. Pod nosti realističnega doživljanja. Faulkner je izpovedovalec ameriškega Juga, toda nastopajoče osebe so po vseh vrlinah In slabostih nosilci občečloveških potez. Knjigo je natisnila Državna založba Slovenije, neposrečeno ovojno opremo je izdelal Uroš Vagaja. Te ansajfftfiTMsa« srt&rt&rt! »ssws: S7o,T”.~.\ »eu*«’ Snu ***» ta dolina domala največ uciteljey-zapor: vjja >Borec, in po nekaj izvodov knjig bikov in kasneje izgnancev. Zdaj so vsi založbe »Borec. Tako bodo tudi člani po in število učencev je naraslo osmih letih od Začetnih 56 na 211. ;or-IAL . Moravče-Vače f. XI. akti šol Zagorje dobila naziv Osnovna šola in Toplice). Istega leta so na šoli Okrogarja Zagorje ob Savi. binete, mlečno kuhinjo, pionirsko sobo, zbornico, pisarno in stanovanje za hišnika, ter prostorno še vedno ustreza, čeprav je v letošnjem šolskem letu 614 učencev, ki so razdeljeni v 20 razrednih oddelkov. Po sklepu obeh zborov ObLO Zagorje na skupili seji dne 25. junija 1959 je topliška šola s šolskim letom 1959/60 .... ... -------- Toneta V Javorju pod Uršljo goro na Koroškem je ustanovil šolo v župnišču leta 1860 župnik Pivk Jakob. Sam je učil 10 let, za njim pa so poučevali drug za drugim še trije župniki do konca leta. 1887, ko je postala župnija vakantna. Sola je začela zopet delovati šele po trinajstletnem počitku leta 1901. Obnovila se je kot redna, učiteljeva!! pa so zopet župniki vse do napada na staro Jugoslavijo. Med NOB pouka ni bilo, pč osvoboditvi pa se je obnovila šola t privatni hiši, ker tudi prej ni imela lastnega poslopja. Uradni jezik je Ml do razpada Avstro-Ogrske nemški, a učni jezik je že od začetka šole slo-venski. Osnovna šola v Naklem se je sicer sistemizirala kot redna leta 1860, ko je bilo dograjeno šolsko poslopje primemo opremljeno in postavljen z dekretom z dne 4. oktobra istega leta kot prvi redni učitelj Jožef Traven, vendar je šola po svojem delovanju precej .starejša, saj je tam po dovr-šitvi pripravniškega tečaja v Ljubljani leta 1806 42 let učiteljeva! na župnijski šoli organist In cerkovnik Legat Josip, od 8. februarja 1831 do 8. oktobra 1842 pa je bil nakelskl župnik Blaž Blaznik okrajni šolski nadzornik, ki med drugim piše v svojem dnevniku, da je bil 30. avgusta 1843 pri šolskem izpitu v Naklem. (Ivah Vrhovnik. Iz dnevnika Blaža Blaznika. GMDS 1926-1927, str. 34 In 35.) Glede ostalih šol, ki naj bl Imela po izvlečkih iz šolskih kronik v Slovenskem šolskem muzeju v Ljubljani stoletnico svojega delovanja, je omeniti, da njihovi podatki niso primerno dolcumentirani. ali pa so zmotni-Zato je želeti, da bi se take šole, Sd imajo dvomljive in nedokumentirane podatke o ustanovitvi v svojih kronikah. katerih je - žal - veliko, obračale na šolski muzej, ki jim oo v okvira danih možnosti vedno rad pomagal ali preskrbel točne podatke. mtov in kasneje izgnancev, znaj so vsi 2ai0žbe »Borec« Tako bodo fnHi čl««; no uvedli tudi pouk ženskih ročnih del, __ -»us* aTa»ij»63! gffCrSSS 's st, a« HefbertOrcIn. 36 FT* m^H)™***^*7*- ’ ge.krgovme o bojihza^sTobod”' Ali redno plačujete članarino za »PBOSVETlIUSfl DELAVCA«? Kompleti knjig založbe »Borec« bodo 1o združiti z zagorsko. Ze 1872 se je : I o i r»riho roli \r venim nr»linr\ -«r o u 'L „. .. . _____r z X-,l „ vsej litijski komuni . # jvomoieti ferafmvarišTJaneza VipJtenikahizULjub- odslej prihajali v vsako dolino in vas sola^razširUa v “trirazredno in začela Ijane, ki je služil za živahno diskusijo, okolice, kjer so člani ZB. Tako se je tudi nedeljska ponavljalna šola Iz vrst učiteljev je bilo sproženih “0?0 . krožne te knjige po nekdanjem za vajence in absolvente osnovne nekaj predlogov,'ki jih je občni zbor P"n“P,u , lh!?nAh„ ~ ..... ................. ~ .... . Prav je, da o njih poroča tudi “J1« b°dR° ;ko glasilo »Prosvetni delavec«. ®?Pora ^C1 ® usvojil. O tej stanovsko glasilo »Prosvetni delavec«. hiše^v svojem rajonu1 vem zahtevku, naj se čimbolj poživi de- ^ lo i1' MetT činitelji, ki naj pospešujejo vest, so predvsem predavanja in tisk. V za poglobi.tev partizanske zavednosti pred dnevi že tudi člani odbora sindi- član okrajnega šolskega sveta, je po- bmo kolajno, za marlji gojitev narodnoosvobodilne tradicije, kata prosvetnih delavcev v litijski ko- stal nadučitelj, ob upokojitvi konec pa leta 1871 pohvalo in d činitelji, ki naj pospešujejo to za- muni. Presodili so važnost tega sklepa delavskega razreda se razvoju rud- čina je kupila za šolo staro poslopje, niške šole več ni dalo protiviti, niti "fmTprl mila za šolo. Temeljito popravljeno je Mio šele v letih 1886-1?89. Kot prvi učitelj je bil z dekretom z dne 4. oktobra 1860 nameščen Franc Muhič, ki je v kraju služil nad 17 in pol leta. Zasluge si je pridobil kot zelo marljiv In dober sadjar, za kar je dobil 1870 od Kmetijske družbe sre-marljivo delo v šoli priznanje de- razširila šoW šuSSzredno5 iTob" ran tako vse enem j0 je deželni Šolski svet proglasil za javno ljudsko šolo. Julij zamisli so se porazgovorili Plhak, M je bil že od leta 1870 dalje Prosvetni delavec Izdajatelj: Republiški odboi Sindikata prosvetnih In znanstvenih delavcev LRS - Ust Izhaja štirinajstdnevno - Ureja uredniški odbor - Odgovorni urednik Drago Ham - Naslov uredništva: Ljubljana, Kopitarjeva 3 - Telefon uredni štva: »9-181 do 185, int. S66 - Naslov uprave: Ljubija na. Nazorjeva 1 — Telefon uprave: 22-284 — Letna naročnina 300 din - Štev. ček rač.s S00-70'3-140 - Tiska CZP .Ljudska pravica. -Poštnina nlačana v eotovln' Potovanja prosvetnih delavcev v tujino ker so pre-vv»e »Borec« __revija »Uorec« še doij razgibale dosedanjo živahno dejavnost v občini; tako bo ustreženo tudi zamisli referenta Janeza Vipotnika o utrjevanju in širjenja partizanske tradicije in gojitvi nekdanjega tovarištva. Na seji sindikata prosvetnih delavcev so sklenili navzoči prosvetni delavci, da bodo naročaji še bolj kakor doslej knjige založbe »Borec« in jih posojali DRŽAVNA ZALOŽBA SLOVENIJE Komisija Sindikata prosvetnih In znanstvenih delavcev Jugoslavije za zveze s tujino pripravlja tud! naših članov v času šolskih tovanja bodo sledeča: svojim šolariem. Učitelji in profesorji na ozemlju litijske komune pa so pripravljeni sodelovati tudi pri razdeijeva-siav.je za zveze za, no meje, eumovauje »u v. »i« knjig poUijoče knjižnice Tako bi čilo deviznih dinarjev v vrednosti: za solo in dom. lak sklep ucneijsKega sin ne karte od meje do kraja bivanja in nazaj do meje, stanovanje In prehrana (v pri* ESE AVSTRIJA — Dunaj .».uuu um, ----- ...... — Potovalo bo pet skupin po 25 do 35 Francijo in Zahodno Nemčijo pa okrog članov, ki tiodo sedem dni na Dunaju — 18.000 din. cena: 25.000 din za osebo. Skupine bodo odpotovale: 6. jnlija, 12. julija, 18. julija, 24. julija In 31. julija 1960. GRČIJA — Atene, Peloponez, Solun to in ono o šoli in šolski reformi. Na ----------- vzoči učitelji, člani ZB, so poudarili, du ==; bi pouk zgodovine močno pridobil, ako =: bi kdaj pa kdaj prišli v učilnice tudi = Potovale tiodo tri skupine od 23 do 33 članov. Cena: 27.500 din za osebo. Za ta potovanja se lahko prijavijo vsi člani Sindikata prosvetnih in znanstvenih delavcev Jugoslavije. Prijava mora imeti navedeno: Ime In priimek, očetovo ime, kraj in datum rojstva, naziv, šola ali ustanova, kjer Je prijavljenec zaposlen, predavanja so bila zlasti v tednu točen naslov stanovanja. Prijava mora bi- 0),5inskega praznika. Nekateri učitelji iz ti lastnoročno podpisana. litijske občine pa vodijo mjadino ob Tako prijavo mora overiti oziroma pri- me'eenih športnih dneh na zgodovinsko oMti ndhor sindikalne oodružnice. Pri-__________,__-____«___...v ^daj pa kdaj prišli v učilnice tudi nekdanji partizani in pripovedovali svoje spomine iz NOV. Ponekod se je to že tudi doslej v litijski občini izvajalo. Skupine bodo odpotovale: 15. Julija, poročiti odbor sindikalne podružnice. Pri- pomembne'partizanske kraje."V litijski ..................... ................................ naslov: Sindikat pro- 'akolici jih * je precej. Tako so učenci " ' 0—* —! 1 !‘!1: obiskali 20. Julija In 25. julija 1960. Jave je poslati na naslov: Sindikat pro- Okolici jih je precej. Tako ITALIJA - Neapelj, Rim, Firen- irpIško^llinrkSr‘ji^^U^nild^ par- ze, Benetke, Trst jeva 3. Rok za prijave za vsa navedena tjzanska javka, in vas Cirkuše, kjer ie Potovale bodo tri skupine po 33 čla- potovanja je 18. april 1960. Prijav, ki ne delovala skrivna partizanska tiskarna, ki nov Vsaka skupina bo deset dni v Italiji, bodo potrjene oziroma ne bodo Imele pri- j0 je ustanovil Zasavski odred. Take po-— cena 33 500 din za osebo. poročila podružničnega odbora, ne bomo uj;ne jziete v partizanske kraje pa so Skupine bodo odpotovale: 5. Julija, upoštevali. Enako ne bodo upoštevall pri- izvedli tudi šolarji litijske^ osemletke 10. julija in 15. julija 1960. FRANCIJA — Pariz Potovale bodo štiri skupine od 50 do 60 članov, ki bodo v Parizu po deset dni. Cena za to potovanje bo 50.000 din za OSetSupine bodo odpotovale: 14. Julija, 24. julija, 3. avgusta in 13. avgusta 1960. jav, ki jih bomo prejeli po 18. aprilu 1960. (na Janče in drugam). Nadvse pa je __ Vsak prijavljenec, ki bo sprejet na USpel skupni izlet zasavskih in morav- potovanje, bo dobil iz Beograda vsa na- jkih šoj na Slivno nad Vačami, ki je = daljnja navodila. Po prejemu obvestila o bjjo tudi važno partizansko oporišče in === potovanju bo moral vplačati akontacijo v zbirna točka partizanov, pa tudi kraj g=s znesku 3000 din na tekoči račun Komisije borb in spopadov z okupatorjem. Na === v Beogradu. Ta akontacija se ne bo vra- občnem zboru so sklenili, da bo ZB iz- čala, če prijavljenec ne bo Iz kakršnega- ___ - koli razloga potoval v tujino. Vsak ude- Ena skuptaa°predavateljev francoskega leženec bo vplačal polovico ostalega zne---------------- —- ... ___,, - . == tezlka s 40 člani bo v Parizu 21 dni. ska za potovanje 20 dni pred odhodom, mernih priložnostih povabile nekdanjo Lna za to potovanje bo 68.000 din. Sku- drugo polovico pa bo lahko plačeval v borce, . dn prifmvedujejo o doživljajih |s= Lena za i mesečnih obrokih (udeleženec bo moral mladim litijske občine. Tak način dela == deponirati menico, zadnji obrok pa bo v reformirani šoli bo gotovo poživi] ^ moral bili plačan 10 decembra 1960). Sno^bolb Ta ^ Opomba: Udeleženci vseh navedenih nago osvoboditev. v tem pogledu je bil == potovanj bodo lahko le tisti prosvetni In . ]etogn;i objni zbor litijske ZB prav == ------a-i--. -- losa Za «t«o uspešen in če bodo izvedli sklepe, ^ bo 34.000 din pina bo odpotovala 29. julija 1960. ZAHODNA NEMČIJA — Munchen Potovali bosta dve skupini po 30 čla-nov. Bivanje v Munchenu bo trajalo dni. Cena potovanja osebo. Skupini bosta In 11. avgusta 1960. V navedenih cenah je vračunano: vlzl-ranle potnih listov v tujih predstavni-gtrih, rezervacija prostorov v vlakih, voz- BO IZDALA ZA LETO 1960 V ZBIRKI »MODERNI ROMAN« NASLEDNJA DELA: JOYCE GARY: NA MILOST IN NEMILOST cca 360 strani — Cena 1600 din — Izide predvidoma v maju SHERVOOD ANDERSON: UBOGI BELEC cca 450 strani — Cena 1600 din — Izide predvidoma v oktobru LOUIS ARAGON: SVETI TEDEN cca 650 str. — Cena 2200 din MARIJA DABROVSKA: NOČI IN DNEVI — I. knjiga cca 850 strani MARIJA DABROVSKA: NOČI IN DNEVI — U. knjiga cca 850 strani — Cena skupno obe knjigi 5200 din — Izideta predvidoma v decembru Predplačila sprejemamo do konca aprila Naročnina se plača v obrokih najmanj po 500 din. NAROČAJTE' PRI DRŽAVNI ZALOŽBI SLOVENIJE — LJUBLJANA — MESTNI TRG 26 — IN V VSEH KNJIGARNAH. Izide predvidoma v decembru znanstveni delavci, ki v letu 1960 še niso KotoJvo uspešen in če bodo izvedli sklepe, ».m j ii u. -i—, — Q ,a tudi plodovit. Morda bodo te pobude, sprožene na vsebinsko lepem občnem zboru ZB v Litiji, dale pobudo za podobno delo In sodelovanje tudi v drugih občinah. J. 2. - . a avtni<,tn porabili dovoljenih deviznih sredstev odpotovali: 4. avgusta £tovanje v tuJJlno. Republiški odbor Sindikata prosvetnih in znanstvenih delavcev Slpvenije