PROSVETA i GLASILO SLOVENSKE NARODNE PODPORNE JEDNOTE Uredniški ln upravntlkl prostori: »MT South Lewndak Avo. Off!« o| PuhlteaHoB) mt South Lawniale Am Telephone. Rockerell 4004 urro-TEA* XXXVL Cona lista je IS.00 •t Chicago, auttn JuMurr U. im et ti undtr ta« Act o« Con«r«M ot IUn* S. ISIS. CHICAGO t3. ILL.. ČETRTEK. 10. AVOUSTA (AUGUST 10). 1944 SubacrtpUon $9.00 Yeariy ŠTEV.—NUMBER ISS Acccptanco for mailing at apccial raU of poetage provide* for ln section 1109, Act of Od. 3, 1917, autborised on Jun« 4, 1018. niki prebili drugo nemško črto v prodiranju prati Parizu Rusi f drobili nemške protinapade na svoje pozicije na baltiški fronti, ubili čez osem tisoč so* vražnikov in zasedli železniško križišče v Lat-viji. Sovjetske kolone se bližajo Rigi s treh strani.—Britske in kanadske čete začele ofenzivo proti Nemcem ▼ Franciji. Deset ameriških divizij v akciji proti sovražniku.—Zavezniške priprave za napad na nemško bojno črto i v Italiji.—Ostanki japonske sile na otoku GuaHtu ▼ pasti. Ameriški letalci napadli Sanghaj Zavezniški stan v Franciji, 9. avg.—Britske in kanadske čete so prebile drugo nemško bojno črto v prodiranju proti Parizu, ameriške oklopne kolone so pa zasedle Le Man* po zdrobltvl odpora sovražnika. Prve ameriške kolone so dospele do točke, ki je oddaljena samo 87 milj od bivše francoske prestolnice. Nemška bojna črta ob reki Sar-thi, ki ščiti dostope do Pariza, je bila zdrobljena z zavzetjem Le Mansa. Poveljstvo nemške armade je zagnalo rezerve v bitfce, da ustavi prodiranje zaveznikov proti Parizu. London. 9. avg.—Dve ruski armadi sta zdrobili protinaskoke sovražnika na svoje pozicije na baltiški fronti, ubili čez osem tisoč Nemcev in zasedli Krustpils, veliko železniško križišče v Lat-viji. Nemci eo skušali s protinapadi zdrebiii jeklen obroč ao-vjetske sil? In se Izmuzniti iz pesti, kar pa ae jim ni poarečilo. Rusi so se batdČJti za uniČenfc ostankov nemških armad na baltiški fronti. Te armade so štele okrog 300,000 vojakov. Del teh armad je bil že uničen. Izgleda, da se bo bitka za posest Rige, glavnega mesta Latvi-je, kmalu pridela. Sovjetske kolone se bližajo mestu z zapadne, južne in južnovzhodne strani. Poročilo pravi, da ruake topniške baterije že bombardirajo predmestja Rige. Rusi so razbili 89 nemških tankov in 150 topov ter zaplenili 16 tankov in 75 ^o-pov. Poleg Krustpilsa so Rusi zasedli čez 80 drugih vasi in naselbin v bližini Rige. Poveljnik ruske armade na tej fronti Je general Ivan D. Bagramijan. Oddelki druge ruske armade so raztegnili ln konsolldlrall mostišča ob reki Vlsll ln likvidacija nemških čet pri oljnih poljih v Galiciji v bližini čehosio-vaške meje Je v teku. Rusi prodirajo proti Klelcu ln Krakovu zadnji nadjski vojaški trdnjavi pred Nemčijo. Zavezniški slan v FrancUL 9. avg.—Ameriške čete so se pri bližale Le Mansu v prodiranju proti Parizu, dočim so britske m kanadske čete začele veliko ofenzivo na južni strani Csena. Te so prodrle v zadnjih 24 urah devet milj daleč. Deset divizij ameriške armade, katere poveljnik je general Omar N. Bradley, Je v akciji proti sovražniku. Zdaj skušajo . prekoračiti reko Sartho, ki teče 'kozi Le Mans in Alencon. Slednje mesto je oddaljeno sto milj od Pariza. • » * Hritske ln kansdske kolone so ^sedl» Le Hogue, Secqulvllle, ( ' amesnll, St. Algnan, Roquan-<0ur*. Tlllv la Campagne, May Orne, Fontenay in Marmion. I Operacije zavezniške sile ns ' podpirajo bojna letala ■ rnherdirenjem nemških po-v ozadju fronte. Čez tisoč •"neriških letal Je metalo bom-, "a "«nške vojaške koncen-na ozemlju Reime-Ami--ns-Pariz. . ^ Zaveznik napedajo štiri nem-divizije, zbrane ne ozemlju Mortainu. Ameriške čete ao okupirale Gathemo in Barenton. Nemci so izgubili 163 tankov v bitki z zavezniki na tej fronti. Rim, 9. avg.—Čete osme britske armade drobe odpor ostankov nemške sile na južni strani reke Arne in V okolici Florence, komunikacijskega centra. Ljute bitke so v teku pri krivulji te reke na vzhodni strani Florence. Zavezniške armade se pripravljajo za naskoke na nemško obrambno črto. Na fronti zapadno od Florence, kjer je zbrana peta ameriška armada, se položaj nI izpremenil. London, 9. avg.—Ameriške leteče trdnjave ln bombniki so se dvignili z baz v Rusiji ter odleteli proti Rumuniji. Vrgli so več sto ton razstrelilnih in zažigal-nih bomb na letališča pri Bu-zauju ln Zlllestejl, 40 milj severovzhodno od Plešte, oljnega polja. / Drugi roj ameriških latal Ja napadel Tresblnijp, «*di*če čistilni* olja, 20 milj zaplšdnb dd Krakova, Poljska. Pearl Harbor. Havaji. 9. avg —Ameriške čete so zasedle hrib Santa Rosa na zapadnem obrežju otoka Guama in potisnile ostanke japonske sile v kot na s&vernl konici otoka, poroča admiral Chester W. Nlmitz. Poročilo dostavlja, da so Japonci izgubili 10,000 vojakov v bitkah Američani na tem otoku. Čungkiiig. Kitajska, 9. avg.— Ameriški bombniki so prvič napadli Šanghaj in japonske par nike v luki, poroča kitajska čas-nlška agentura. Bombe so rsz-dejale več objektov ln povzroči e ogromno Škodo. Odslovitev vladnih uslužbencev Kongreinik Rams-peck priporoča akcijo Waaklngtoru D. C« 9. avg.— Longresnik Ramspeck, demokrat iz Georglje ln načelnik od seka za civilno službo, je napovedal, da bo dva milijona uslužbencev, ki zdaj delajo v vladnih departmentih, odslovljenih po zakl j učenju vojne. V teh departmentih je zdaj uposlenih 2,900,-000 uslužbencev. Ramspeck je predlagal, da oni ll izgube službe, dobe odslovi« tveno plačo ln podporo iz brez-poeelnostnega sklada. Pridejo naj v kategorijo, v kateri so zdaj oni delavci, ki so uposlenl v vojnih Industrijah. Kongresnik je dalje rekel, da člani njegovega odseka razprav-jajo o načrtih glede pomoči onim, ki bodo odslovljeni iz vladnih departmentov. *rogram holandskih podtalnih grup Izrekle so se za odpravo profitnega koi Dezertacije iz finske armade Nova vlada formirana v Helsinku London. 9. avg.—Dezertacije vojakov iz finske armade naraščajo, se glase sem dospela poročila. V zadnjih tednih Je čez tisoč finskih vojskov prekorači o mejo in dospelo na švedsko. Nekateri dezerterjl so prišli tjs družinami. Maršal Carl Gustav Manner-helm, ki je bil imenovan zs predsednika finske republike, je x>novno apeliral na vojake, na vztrajajo v borbi proti Rusom v interesu obstoja ln bodočnosti dežele. Britske avtoritete so u-verjene, da se finske oborožena sila razkraja, da so se vojaki naveličali vojne in se hočejo vrniti domov. Niti med Helsinkom in Moskvo niso pretrgsne. Reprezen-tentje Rusije ln Finske v Stock-holmu so večkrat v stikih. Trdi se, ds Je Rusija še sedsj prlprav-Ijena podpisati premirje s Finsko na podlagi pogojev, katere Ji Je predložila zadnjo pomlad Stockholm. Švedska. 9. avg.-Nove finske vlada Je bila včera formirana v Helsinku. Pred sednik te Je Antti Heckzell, biv ii zunanji minister Bankir Carl Enckell Je postal zunan minister, Kaarlo Hillllee pe notranji minister. Washlnglon. D. CL 9. avg.— Poroda se, de so voditelji ho-i andskih podtalnih grup, ki se štiri lata bore proti nemški olfu pacljskl sili ln nacijskemu terorju, zavrgli vero v tradicionaln' sistem svobodnih podvzetij ter osvojili program, kl določa odira vo produkcije za proflt ln drugi reforme. Ta program bodo skušali uveljaviti v Holandiji po zakl j učenju vojne. Stališče voditeljev holandskih podtalnih grup ja orisano v ma nlfastu, kl sta ga objavila dva lista. Eden je konservativen list drugI pa socialističen. Besedilo manifesta je objavil holandskl biro za Informacije, uradna čas-niška agentura ubežne holand slce vlade. Manifest naglaša med drugim da kapitalistične metode produkcije ne garantlrsjo ljudstvu socialne zaščite. Iz tega razloge je trebs odpraviti kapitsllstični sistem in produkcijo za proflt. Liberalci poraženi pri volitvah v Quebecu Quebec, Kanada, 9. avg.—Kan-didatje liberalne stranke, katere vodjs je premier Meckenzie King, so bili poreženi pri volitvah v provinci Quebec. Zmagala je stranka narodne unije. Volilni izgredi so nsstsli v Mont-realu, v keterlh so bile Jtiri osebe ranjene. Policijs Je eretirsls 71 izgrednlkov. Ameriški pod admiral izvršil samomor Washington, D. C., 9. avg.— Mornsrični department poroča, da Je podedmlral Don P. Moon, poveljnik brodovje, ki je pripeljalo ameriške čete v Normand Jo, Izvršil samomor Kot vzrok omenjene živčns rezrvenost kampanja za sklenitev miru oživljena Hitlerjevi agentje na delu V nevtralnih dršavah APEL ŠPANSKEGA DIKTATORJA Waahln0toa, D. C„ 9. avg.— Zdaj, ko se nacijska Evropa ruši ■notraj in Hitlerjeva vojna ma-Šlha1 dobiva strahovite udarce na vseh frontah, se spet oglašajo oni, kl hočejo, da zavezniki sklenejo mir z Nemčijo. Ti skušajo uveritl svet, da ao za tak mir, ki ne bo samo v korist Evropi, temveč vsemu človeštvu. Eden med temi je španski diktator Franco, kl je nedavno apeliral za sklenitev miru. Hitlerjevi agentje so aktivni v Španiji, Švici, na Švedskem ln v drugih nevtralhih državah. Ti imajq pristaše, kl sicer naglaša-jo, da nlao zainteresirani v reši-i;ev Nemčije, temveč le v prepre-čenje kaosa ln anarhije v Evropi. Njihovi pravi nameni so seveda drugačni Aranžirali bl radi separatni mir tned Nemčijo ln zavezniki, klnajbi ustavil pohod ruaklh armad. Franco ni skušal niti zanikati, da Je cilj njegovih naporov zh sklenitev miru "zaprtje naših, vrst -proti komunizmu." i ' '»rj Mir, za Mtfkrftne* se ogtfevejt Franco in drugI prijatelji nacl-jev, naj bl omejil komunizem na RUsiJo. «Tbl ^pomenite ustavitev vojne proti Nemčiji pred totalnim izčrpanjem in porazom. JTraitcp Ja aladei, da ne pledira ze Evropo lir človeštva tem ve^ za nemške militariste. Nekateri so zs to, da državni department odgovori Francu > sllčnem tonu kot je argentinsk diktatorski kliki. Franco v večjem obsegu pomaga nacljsk Nemčiji kot pa argentinski re žlm generala Edelmlra Farrella. Zdaj je že očitno, da morajo diktatorji držati skupaj. Tis pod njihovimi nogami se msjsjo in skušajo rešiti svojo kožo. Domače vesti Padel v JugoelevlJt Toronto, Kanada.—V Jugoslaviji, kamor je šel na poaebno službo, je padel Paul Stihman, kl se je cjoigo let udejstvoval v delavskem gibanju. V Torontu zapušča ženo, hčerko in mater. Is Milwaukoo)a Milwaukee.—Poročnik Louis ICirn, sin družine Mike Kirn, Deklaraci ja jugoslovanske vlade Odbor maršala Tita priznan Ja 9. avg,—Deklarecija smernic jugoslovanske ..vlade, katere predsednik je dr. Wan Subailč, Je bila sinoči podpiskna po členih kabineta. Beaedilo te bo kmalu uradno objavljeno, | Deklaracije, sloneča na dogovoru, ki sta ga sklenile Subašif in maršal Tito, priznsvs Titov Odbor ze narodno Osvoboditev, protifašistični svet in vse nje gove organe k"t zečesno edmi nletracljo Jugoslavije. Ts vse buje tudi apel ns vse Jugoelo-vene, naj se pridružijo Titovi oevobodilnl ermadi v borbi pro ti nemški sili in kvizlinškim če tam. Deklerecijs ostro obsojs vse one, ki pomagajo sovrsžniku. zaeno pa naglaša, da bodo vsi U postavljeni pred ljudske tribu-nele, ki bodo določili kazni. Do-znave se, de d^klaradjs ne o-mm j s generala Mlhejloviče, ki Je bil odetevljen kot vojni ml-inister. In njegovih četnikov. Radio Svobodna Jugoslevlje ' poroče o ljutih bitkah med per-j tirani in Nemci v vseh srbskih krajih. Nemci ao zagnali čet-nike in bolgarske čete v bitke Eno eovrež- 2501 So. Delaware ave., je bil v tej vojni že četrtič odlikovan, Kot poveljnik letalske eekadre na južnem Pacifiku je zdaj preči odlikovanje bronaste avezde. —Več odlikovanj je dobil tudi William Janeshek iz Port Wash-ingtona, kl služI pri letalcih na Pacifiku. Prej Je bil poveljnik reševalne letalske eskadrlle, adaj pa je dodeljen kot poveljnik nove leteče trdnjave tipa B-29, na katerih služijo skrbno izbrani le talci.—Poročila sta se Frank Po-ličnlk in Mary Poznik, kakor tu dl Joseph Barborich in Louise Bruns.—Pri družini Leo Omejc so se ustavile vile rojenica in pustile sinčka, pri družini Anton J. Msrkulln pa hčerko. Novi grobovi Sheboygan, Wls.-Po daljši bolezni je 22. Jun. umrl Leopold Zorko, star 63 let in doma i Vranskega v-Savinjski dolini Štajersko. Poleg žene zapuščs dve poročeni hčeri in sina, ki se nahaja v vojni nekje na Pacifi ku.—Dne 26. jun. je umrl Frank Repenšek, star 67 let in doma iz Rečice v Savinjski dolini. Za pušča ženo, pet sinov, dve hče ,rl, dve brata ln aestro. ift! Is Mlnneeole, Duluth, Minn.—Zadnje dni Jc zapustil tukajšnjo bolnišnico 8t Mary's Oeorge Muhvich, stae čas 70 let ln član društva Sokol SNPJ. Domov na Bly ae je vrnil pnscej dobro pozdravljen. V lati bolnišnici* ae nahaja žana Johna Kerna ia Gilberta. j Is Clevelanda Cleveland.—V Franciji je bil 3. jul. ubit Pvt. Charles J. Marž-likar, star 32 let, sin družine Joseph Marzliksr, 1025 E. 62 st. SlužIl je kot častnik jadralnih letal, vpoklican 18. marca 1942 ln preko morja poslan aprila 1943. Udeležil se je bitk v Afriki, Siciliji in Italiji. Poleg očets zapuščs ženo, brsta (v Italiji) ln tri sestre.—V Ženski bolnišnici se nshajs Antonija Replč, 765 E. 165 st., kjer je srečno prests-ls težko operscijo.—Iz bolnišnice Glennville se je vrnils ns svoj dom, 15917 VVhltcomb rd. Antonla Stokel. Prestala operecUo So. Chicago.—Jennle Kasher članica društva 8 SNPJ, je srečno prestsls operscijo in zdsj Je doms v zdrsvniški oskrbi. , -dr ~ Lewi§ krši tvobodo zborovanja Springfield, IU., 9. avg.—Ray Kdmundson, vodja gibanja za avtonomijo rudarskih diatriktov UMVVA, Je predložil dokumen tsrno evidenco federslnemu prsvdniku, ds John L. l*wis krši svobodo zborovanja. I*wis In" njegovi podrepniki grozijo rudsrjem, ki se udeležujejo zborovanj, ns katerih s? rszprave o vprešanlu avtonomije. Fede ralnl prsvdnik Howsrd L. Doyle je dojel, de bo poslal evidenco federalnemu justičnemu depert-mentu v sviho skrije. Voditelji unij odpo tujejo v Francijo Naznanilo vojnega departmenta |washlngton. D. C.—(FP)—Zastave ameriškega organiziranega delavstva, okrašene z odlikovanji v znak priznanja zaslug v produkciji orožja, bodo kmalu zanešene na bojišča v Franciji po reprezentantih Ameriške delavske federacije ln Kongresa Industrijskih organizacij. Willlam. Green,' predsednik ADF, in Philip Murray, predsednik CIO, sta po naznsnllu, kl ga je objavil vojni tajnik Hen-ry L. Stimson, Imenovala tri re-prezentante vsak. Ti bodo od potovali v Anglijo in od tam na francoska bojišča. Reprezentantje ADF so Frank Penton, organizacijski direktor; A. L, Wegener, podpredsednik bratovščine elektHčarjev, in Eric Peterson, podpredsednik svete strojnikov. Zs predstavnike CIO so hill imenovani R. J, Thomas, predsednik avtne unije; Sher man Dalrymple, predsednik unl je kavčukaraklh delavcev, in Da vid J. McDonald, tajnlk-blagaj nik jeklarske unije. Obisk francoskih bojišč ja bil predlagan s namenom, da vodi teljl ameriških delavcev vidlio učinkovitost ameriškega orožja v akciji. Po obisku bojišč bodo ti konferlrall z vojaškimi čast niki o problemih salaganja ameriške oborožene sile. Intrige članov polj-ske ubežne vlade Podajanja v Moskvi naletela na ovire Ameriška vojaška misija se vrnila domov Washington, D. C., 9. evg -___ ________ Člani s meriške vojaške misije, partizanom ________ katere načelnik je genersl John ^ kolono so pertizen! rezpršill R. Desne, so se vrnili v Wesh-| partizani so v ofenzivi _____m v Ington iz Rusije, kjer so se mu-!gendžaku, kjer eo zeeedll Osa dlli več meaecev Nezneniio « nu-o, moet/», ki leži eto milj seve-povretku je objevll vojni l^rozapadmi Skopi je, in ubili pertment ter ujeli 55 sovrstnikov. McNutt za razširjsnjs socialne zaščite Wsahlngton. D. C., 9 svg.-paul V. McNutt, načelnik komi sije za mobilizacijo delovne sile, je pri poroče I rezširjenje eocial ne zaščite. Sedanji sistem ne krije čez 20,000,000 oeeb, kl de-lejo ne fermsh, sli pe oprevljs Jo hišns dela McNutt Je nasna nil, da bo sfirjen pritisk na kon gres za sprejetje načrtov, ds se soeialna zaščite rsztegne ns te delavce. London, 9. avg.—Tu trdijo, da Stanislav Mikolajczyk, predsednik poljske ubežne vlade, kl se pogaja v Moskvi z reprezen-tsnti poljskega odbora sa narodno osvoboditev, naletel na velike poteikoče. Te so nastale zsrsdl Intrig člsnov njegova vlade, ki so ostali v Londonu. Kljub temu je še upenje glede dosege sporszums s poljskim odborom, ki ga je Moskva priznala kot začasno vlsdo. V Londonu krožijo govorice, da skušajo člani poljske ubežne vlade omajati vpliv Mikolajczy-ka. Pripravljajo mu trnjevo po stelj brez rož, ko se povrne v London. Izgleda, da bo socialist Tomasz Arciszewskl, ki je pred dvema tednoms pobegnil iz sveje deže le v London, izbrsn za nominsl nege predsednika Poljske. Na sledil bo genersla Kazimlrje So snokowskege. Slednji bo obdr žel svojo pozicijo kot vrhovni poveljnik poljske oborožene sile. Genersl' Bor, poveljnik polj ske srmsde doms, je apeliral na Veliko Britanijo za pomoč v o-rožju in strelivu. Naglaaii je, da njegova sila nujno potrebuje orožja za borbo proti Nemcem na Poljskem. Nacijska kontrola ogrske armade London, 9. svg,—Poiočlls iz Ženeve, Švica, govore, ds učinki prelome dlplomstičnih In ekonomakih odnošaiev med Tur čl jo in Nemčijo kažejo v bal kan skih dr>avali, /lasti na Ogrskem. Necijs«.* napadalne čete so prevzele kontrolo nad ograko ar-mado. lielnrich llimmla:*. načelnik g e« ta pa, nacljake tajne policije, je odredil mobilizacijo ogrskih ri*«erv /m borho proti Rusom, ki se bližajo ogrski meji. - 1 •■■■ '*" Pavelič odredil mobi« lizacijo študentov Bern, Švice, 9. avg.—HrvaŠki kvizling Pavelič je odrodtl mo-bilizecijo vseh študentov ki so Lili rojeni I. 1926 ali prej. Služili bodo v poeebnih vojaških otj-delkih. OSEM NEMŠKIH VOJAŠKIH ČASTNIKOV OBEŠENIH Obravnava razkrila ob-»*g zarote proti Hitlerju GOVORICE O UMORU H1MMLERJA London, 9.' avg.—Hitlerjeva čistka v srmadi Je dosegla nov višek t obsodbo osmih visokih Vojaških Častnikov, voditeljev za-rotnlškega krožka, ki ao nameravali umoriti diktatorja in strmoglaviti nacijski rešim 20. julija. Val so bili po obsodbi, katero je isreklo ljudsko sodišče, obešeni. 1 Smrt ns vislicah se smatra sa največjo sramoto ln ponlianje. Običajna kazen za čaatnike ln vojake, ki so spoznani sa kriva zarot*, je ustrelitev. Obravnava, kl je trajale dva dni, je raakrlla obseg zarote proti Hitlerju ln nacijskemu režimu, kakor tudi nezadovoljstvo generalov ln drugih visokih častnikov. Ursdno naznanilo, kl ga Je objavila časnlška agentura DNB/ pravi, ds so bili obsojeni v smrt in obešeni feldmaršal Erwln von Witsleben, general Brleh Hoepp-ner, general Helmut Stleff, general Paul von Haae, polkovnik Robert Bernardie, stotnik Fried-rich Klausing, poročnik Albrecht von Hegen ln poročnik Peter von Wsrtenburg. Imetje družin obsojencev je drla ve konfisclrsla, Pet Izmed obtofteneev je proal-l<> sodišča, nuj bo kazen uatrell-♦ tav, ne obešen je, toda dr. Ro-land Feisled, predsednik aodiUa, je zavrnil prošnjo. MV1 ate nameravali razstreliti Hitlerja na kose in zdaj prosite ie,polteno kroglo,H je dejal Felaler. "To je skrajna nesramnost ln predrznost." Berlin je nsinanil, da prida pet drugih zarotnikov pred ljudsko sodišče. TI mt genersl Fell-giebel, genersl Treschow, polkovnik Hanson, major Hayeaaen in poročnik Schulenburg. Slednji Je sorodnik bivšega nemške-gs poslanike v Moskvi. Govorice se širijo, ds Je bil Hclnrich Hlmmler, načelnik Gesta pa, nacijske tajne policije, ubit v novi revolti proti nacl-Jem, državni maršal Hermann Goering, Hitlerjeve desns roka, pa ranjen. Italijanski senatorji pred sodiščem Obtoženi so podpiranja fašističnega režima Rim. 9. avg.—-Imena 309 senatorjev so bila predložene nedavno ustanovljenemu vrhovnemu sodišču v svrho akcije. Vsi so obtoženi podpirsnja Muasollnlje-vega fašističnega režima. Grof Carlo Sforza, vrhovni ka-n lisa r za sankcije proti fešizmu, je zahteval takojšnjo odsUvitev obtoženih senetorjev, ker so s svojimi glasovi pomagali vzdrževati fašistični reftim, ki je pognal Italijo v katastrofalno vojno. Skupno število eenatorjev je 420 In Imenuje Jih krall na priporočilo predaednika vlade, Sfor/a je omenil admirala Si-rianija kot edino Izjemo, ker ja kot mornaričnl minister vedno vodil opozicijo, večkret s uspehom. proti uvsjenju fešlstlč-nih metod v mornarici. Senat je nejvečje uatanovs mod onimi, v katerih Je vlada piemierjs Bonomija odredila čistko, z Izjemo monarhije. Proti rnonarhiji ne bo pod v zeta nobena akcija, dokler ne .bo Italija osvobojene ln sklicena ustavna skupščina. Ljudstvo bo takrat dobilo priliko, da se Izreče proti monarhiji in se ustanovitev republika. PROSVETA the enughtenment LASTNIMA SLOVENSKE NAROD NE PODPORNE JEDNOTE Ifarotatea sa M trto. UM sa pok teta. $IM ss Cook Co« fTM u colo lota. IJ71 m pol lotai m Susbcription roteoi člankov te vračate' Rokopisi literarne pesmi Ud.) ta vmste poliljeielj.. te v Ad««/iutng rataa oa _ »nd unsoiicttad artleloa wlll not bO Našlo* aa i »KOSVBTA 2857-M So. Laerndate Ara, MEMBER or TKE FEDERATED — Datum v oklepaju na primer (Auguet 31, 1M4), poleg vi na m—lovu pomeni, da vam je $ tem datumom potekla naročnina, vita te pravočasno, da ta vam Ust n« ustavi _ imena Pote Amerika nepripravljena za mir-l C« bi se vojna jutri končsls, bi bila to največja tragedija za Ameriko. To se mogoče sliši kot velika hlasfemija, vaak dur sevno normalen človek si želi. da bi bika čim prej konec tega straš. ; nega svetovnega klanja. Vsakdo tudi ve, da čim dalj ^ vlefe vojna, toliko strašnejše in večje bodo žrtve, toliko več bo uničenih človeških* življenj in razdejanega bogeetva, zgrajenega a trdim delom neštetih generacij. / Kljub temu ponovimo, ako '»i se zgodil čudež ln bl se vojna končala jutri, bi bil to največji udarec za Ameriko. In največji udarec bi bil radi tega, ker dežila nI čisto nič pripravljena za mir. Ce bi se vojna jutri končala, bi nenadoma prišel tak gospodarski polom, kl bi daleč zasenčil ttvli splošni polom lz leta 1932-1983, ko je velika gospodarska kriza dosegla svoje dno. Na cesti bl se mahoma znašlo dvajset do tridejct mUijono^delavcev, prizadeta bl bila vsa trgovina, farmarji in sploh vsi sloji. Danes je ve« kolosalni industrijski aparat Amerike vpreien v vojni produkciji. Vsa strojru. industrija, vsa jeklarska, vsa avtomobilska, vaa kavčukova, vsa kemijska, vsa orožna in munidj-ska, vsa letalsks, v veliki meri tekstilna« premogovna, transportna in nešteto drugih industrij-—vse dela za vojno. V vojni produkciji je direktno uposlenih več kot dvajset milijonov delavcev, vsi ostali milijoni, vsaj pretežni del ostalih 40 milijonov delavcev pa indl-rektno. - • «< e 1 r - U\ 8 končanjem vojne se bo ustavil pretežni del tega ogromnega industrijskega aparata, ostali del bo pa tudi več ali manj paralizi-ran. Sicer ni na vidiku, da se bo svetovna vojna končala Istočasno v Evropi In na Pacifiku. Po mnenju nekega švedskega ekonoma je sreča zs Ameriko, da se bo vojna z Japonsko še nadaljevala po zru-šenju Nemčije ln ds jI vsled t*>ga ne bo trela mahoma ustaviti vse industrijsko kolesje. ' Tragedija Amerike je, da se je za vojno znala razmeroma hitro priprsvitl, ne zna' se ps pripraviti za mir. Visoki vladni krogi, predvsem pa kongres ni sprejel še nobenega konkretnega načrte ga gospodarski prehod iz vojne v mirovno ali civilno produkcijo. In to je nsj več j s tragedije, ki bi se ob nensdnem razsulu nacijskri maršala Tita. Kjer se sedaj na- Nemčije bridko msičevsls nad gospodsrji Amerike, Ae bolj ps nad njenim delovnim ljudstvom, ki bl zopet ostalo pod kapom Dežela, kl ime tako glup vladajoči razred kot je ameriški, ima pred sabo temno bodočnost. Tudi najbolj zakrknjeni toriji v Ang liji so daleč pred ameriškimi "free cnterpriaerji." Angleški toriji so se vsaj nekaj naučili lz zgodovine, predvsem is tega svetovnega debakla in velike predvojne gospodarske krize. Ameriški kapitalistični razred, ki dominirs obe stari stranki, aa ni pa ničesar naučil. Vse. ksr slišimo iz tegs tabora, je glups slepote, kl ne ve nič drugega kot to, da hoče ohraniti—"(rec enterprlae": neki individualni kapitalizem, o katerem v Ameriki že desetletja ni nobenega sluha. Dsnes deželo domlnirsjo ogromne k^rporacije, lnduatrijake in finančne kombinacije, ki so prav toliko indlvldusltstlčne kot je ruski komunizem. Kszlika Je v tem, da v Rusiji je vladar totalltarska država, v Ameriki so pa gospodar monopolistične In v svojem bistvu totslttsrske korporacije. In medtem, ko so se sngieškl kapitalisti, torijski kakor so, sprijaznili z dejstvom, ds ni povrstks v predvojne čaaa in ao se pripravljeni podvreči veliki meri vlsdne kontrole v svrho maksimal-ne stalne produkcije, smeriškl kapitalistični burbonoi na vsaj črti pobijajo vlsdno planiranje in gospodarsko sodelovanje ga daaign stabilnega gospodarstvs s polno upualitvijo vseh dalaamotoih, ki so piiprsvljsni delati. Po kričanju teh burbnncuv se mors vlsds po vojni na vsej črti umakniti is biznisa in dati pooolno svobodo velebiznisu. Direkti va vsega Koapoderstve mora biU privstns zadeva "free enterprizer- jev." Državam morajo biti vrnjene—"štetem rights," kl so v preteklosti vodno služile edino intereeom privstnegs biznisa, posebno pa ss pobljsnje socialne in delavske zakonodaje. In ker Jc v deželi zopet ns nohodu duh bizniškegs in polltlčnegs butboni/ms. zato je dežela popolnoma nepripravljena za mir. An-gUška vlada na primer že par let planira za povojno rekonstrukcijo, ameriška vlada pa ni nrišla Ae niti do začetnega štadlja. Vsrok je v obstrukcijj veleblznise tn velekaptullsma ter njunih političnih satelitov v kongresu tn na drugih visokih vladnih mestih. Kongres je ns priporočilo predseriniks Roosevelta sicer sprejel nekakšen WPA za vo|ake. ko se vrnejo v civilno življenje. Ampak to so ls drobttns v obliki rasnih podpor Te drobtine so sicer po tiebnt kot piva uomoč, toda kar bodo vojski in tudi vsi drugI sme-tiški delavci potrebovsll. niso drobtine v obliki kskšnegs poslsd-kanrga toda votlega in nezdravega WPA-Ja, marveč prilike do stalnega dela ob zadostni plači aa primemo in dostojno preživljanje sebe in družine. Glasovi iz I naselbin tn Članstvu It ha znanji Struthers. O.—Članom in članicam društva At 277 SNPJ sporočam, da se bom udeležila konvencije ABS» ki se bo vršila v Ročk Sprinjpu, Wya. zaradi tega bom odaatna od 13. avgusta do 23. avgusta. Vae delo, ki je v aveci z društvom, bo ta čaa vršite sestrs zapianikarica Mary Slabe. Na bolniški liatini sta Joseph ; ki je srečno prestal operete je, in Anton liibin. Članstvo jima želi skorajšnjega okrevanja. Na dopustu pa se nahajata Stave Etankovich in Steve Po-Žeiisn, da bi sveča spremljala vaa naše mlade fanta* ki se nahajajo v vojni, in da bi ae kmalu vrnili domov. K vojakom bo odšel 17. avgusta Albert Leko. Na koncu pa •pelkram na vae člane in članice, da se gotovo ud oteče seje, ki ae vrši 20. avgusta. Slišali boste .poročilo nadzornega odbora. Se* straki pozdrav vsem članom SN-Ptf,—(Dopis dospel prepozno za priobči tev v glasilu.—U red.) i Jenate MlkaHcfcu PISMO SLOVElfSKEOA PARTIZANA j To pismo je prejel Joseph Frančeškin, Cleveland, O., od svojega bratranca, ki je primorski Slovenec, doma s Krasa, in je bil ujet v Siciliji. Zdaj biva v FUfeivillu v Alžeriji, kjer se je pridružil jugoslovanski partizanski vojaki Piše sledeče: Filipiville, 18. julija 1944 Predragi moj bratranec! Iskrena Vam hvala za Vaše pismo, katerega sem prejel 18. julija. Danes je minulo ravno tri mesece, odkar sem Vam pisal tisto dolgo pismo, in sem zelo za-? dovoljen, da ste ga prejeli Pred 20 dnevi sem Vam pisal pismo ig Alžirja, to je en dan preje, ko sejn od tam odpotoval. Gotov nteem bil, kam nas bodo poslali; govorih ao, da naa bodo poslsli v Italijo, toda sedaj *em v Fili-pivlUu, Alžerija, Severna Afrika. V zadnjem pismu sem Vam nekaj omenil o armadi maršala Tita. Dne 24. maja pa smo se val Slovenci vpisali v armado Dalje radi tistega vaščana iz Koetenjevtee, U je bil vnet za fašiste. To je bil BoAčanov France, star je bšl okoli 41 let. Ta že gnije pod zemljo. planin z večnim snegom in tro->ičnih krajev, kjer rastejo figova, oljčne in palmova drevesa. Jugoslavija ima prekrasno morsko obrežje, kristalno čiste vode, stotine obrežij za kopalce ter stotine kraških in zelenih otokov. Srečal sem ameriški zakon- ski par v Dalmaciji in nista mo- zave, občuduje ves svet! prehvaliti krasot jugoslovait- skega Jadrana. "Too beautiful to comprehend," je rekla ona. Italija ima starine, Švica pla- Izročite moje pozdrav« VašiJnine( Francija lepa obmorska obrežja in dobro vino, Jugoslavija ima vse to v eni driavi. V tali ji, Švici, Franciji in Ae celo v Avstriji, ki nfana skoro nič pokazati, so ameriški in angleški letoviščarji pustili letno težke milijone dolarjev in šterlingov. Povsod se je letoviščaifjem nudilo kar največ ugodnosti, na meji pri izmenjavi denarja, pre- družini, sestrični Olgi ln njeni družini. Pozdrava vsem Sloven-oem v Clevelandu. Smrt fašis-mu—svoboda narodu! Vam uda-ni bratranec, Josip Okretlč. ROJAKOM V POMISLEK IL Detroit Mick.—Živel sem od enajstega leta starosti skoro ved, glMovanJu potnih Ustov in pet- jage, potovanju po železnicah m lastnimi avtomobili Na jugoslovanski meji se jim je pa stavlja-o vsakovrstne zapreke in nepotrebne šikane ln stikalo za prepovedanimi knjigami kot "Na-tive's Return" in za cigaretnimi užigalniki. Nemškim držav^ja- no med tujci, a vendar mi uhaja spomin na otroško dobo, na ono domačnost, kjer je bila starost in mladost nekaj naravnega. Strici ln tete, fantje in dekleta so se shajaH, razgovarjali, veselili, žalovali ln se prepirali po domače. Tn je pa človek tu- jec kamor pride. Naša mladina nom MJe P« nudilo, z orirorn na Amerika je v te) vojni pokarala, kaj vsega je zmožna na polju ptodukeije V zadnjih treh letih je svoj produkcijski aparat tudi Uko povečala in rasilrtla. da po vojni lahko podvoji življenjski standard Pmdukeijska kapaciteta dežele Je tak« velika ds Ishko sleherni družini sagotovi najmanj trt tisoč dolarjev letnih dohodkov Poudarjamo sleherni družini In ne semo eni petini sli eni tretjim Tods le pod pogojem, de bo njen ogromni industrijski aparat obratoval »talno in s polno upoelenostjo vseh delarmotnlh in dalavoljnih (Se nadaljnje.) . hajamo, Imamo slovenskega oficirja z rdečo zvezdo na kapi in enako Imamo tudi mi vojaki. Nad taboriščem plapola slovenska zaatava z rdečo zvezdo. Hvala £ogu, vse je dobro, tako tudi z mojim zdravjem. Cez nekaj dni pričakujemo več Slovencev in slovanskih družin, ki pridejo sem iz Barija, Italija. Vsi Slovenci so bili v ujetnišklh taboriščih saradi svojega politične-gs prepričanja. Tukaj imajo že pripravljene barake. Kadar pridejo, Vam bom že sporočil, iz kaWih krajev v Sloveniji oni prihajajo. V Vašem pismu ste omenili, da ste dali čitati moje platno sestrični Olgi in drugim Slovencem. Nisem mislil, ds je toliko Slovencev v Clevelandu. Nekaj kraaneg* ko človek sliAi, da v Uko daljnih krsjih nsš nsrod lahko govori svoj materin jezik, kateri ja bil nsm prepovedan, v naši zemlji. Toda sedaj je konec tiatega. ki je naredil U zakon. In v zsdnjih zdihljajth je oni, ki je hotel zavladati vsemu svetu a nemškim necizmom. ~ Preljubi bratranec!—Nsjlepša zahvala aa Vašo ponudbo. Jas sem Vam hvaležen in se Vem zahvaljujem, ko imam vsega dovolj. Le eno bl potrebovei. da bi snel jaaik. katerega govorijo Amerikanci in Angleži. Skušal sem dobiti slovensko-angleškn slovnico, toda tukaj se je ne more dobiti. Ako mi jo moreš poslati. selo bi Ti bil hvaležen Zs vse drugo, hvala lepe! Zelo me veseli, ko ste omenili, ds imste tudi VI v Ameriki organizacijo, kl podpira psrtizsne Ko aem bil doma Ae leta 1922 (1942?). »mo imeli tajno s partizani po-tam časoptss. Partizani so bivali in se borili v hribih. Drugegs važnega nimam sporočit. Izročil bom Vaše pozdrave moji predragi ln ljubljeni mami, sko bo Ae živa ob moji vrnitvi Upsm In telim jo še videti Enako tudi moji sestri in brata. govori jezik, ki ni naš. Ali ni vseeno, Če govoril z McFuglom, 0'Sweenom in Orozonom ali pa g svojim sinom in hčerjo v jeziku, ki si se ga težko naučil in ga ne boš znal nikdar pravilno, v jeziku, ki ti ne izhaja iz srca. Nacifašistično gospodarstvo* v Jugoslaviji, kot po celi Evropi, gre h koncu. Vsi deli slovenske zemlje so uradno proglašeni po Jugoslovanskem osvobodilnem svetu kot neločljivi deli avtonomne Slovenije. Trst, Gorica, Celovec, Beljak itd., bodo po junaški osvobodilni vojski zaaede-ni takoj, ko boeta barbarski Nemec in Madžar prisiljena položiti orodje in bo branila ta sedaj delno potuj čena slovenska mesta proti vsakemu, kdor bi poskušal kratiti pravico skupnosti Slovenije. Kljub temu, da je narod v do mavini še v krvavi borbi s silnim tujim okupatorjem in z domačimi sovražniki svobodne vesti, že ustvarja načrte za rekonstrukcijo požganifc vasi, porušenih mest, razdrtih železnic, cest Itd. Takoj ko bo Jugoslavija osvobojena, se bo pričela rekonstrukcija! Kjer se gradi, je zaslužek; obrt in trgovina uspe va. Ljudi, ki bi vodili in bi bili sposobni voditi ta. ogromna dela, bo manjkalo. Že tu se nud priložnost podjetnemu, z malo ameriško prikrojenimi možgani in z malim kapitalom, postati ugleden človek v svoji rojstni domovini. Mesta ra zastopstva za ameriške stavbene, rokodelske, poljedelske stroje, za rame lahke stavbinske predmete, kot so asfaltni strešniki, "plaster boards" itd., bodo na široko odprta. Ce bi pa koga veselilo postati poljedelec, si bo tudi to lahko privoščil, saj bo mnogo ma cev, zdravstvenih in kislih vod,' strašnejši vojni mašini, pred ka* 'strašni ktero si je tresel ves civilizirani fcvet." Ljudi, ki so kakor pobesneli trgali orožje iz rok sovražr niku in ga z istim pobijali kot stekle pse, očistili velik del svoje zemlje krvoločne zveri v človeški podobi ter osnovali vzorec najpopolnejše demokratske dr- turistočno pogodbo, podpisano med Hitlerjevo Nemčijo in Jugoslavijo, vse ugodnosti. Nemcu ie bilo treba plačati samo polovično voznino v prvem ali drugem razredu tja in nazaj. Imel je pravico ustaviti se za dva te- Turistika se bo po vojni pod novo državno upravo v Jugoslaviji mahoma ramdla in Jugpgla-vija bo gjkteovite turistična dežela. Trst in Jteka bosta jugoslovanski pristanišči in lahek bo dostop vsakemu tuatetn. Qe»a bo prilika nagim aaseljen« še bt se nameravali vrniti in | udejstviti v turistiki, vložili mal kapital in z znanjem ang^čine bi si pripomogli do dobre živ-ljenske eksistence. Zemlja Jugoslavije toliko naravnih aakladov kot ao-bena druga država v Evropi; vse rude: od železa do zlata. Rudnike, ki leže blieu želecnic m plovbnih krajev, so ohmlovsll tujci in delali velikanske dobičke. Na primer: zlati rudnik "Trepche Limited", s ma leli nazaj v Ameriko. Smčal sem tudi ljudi, ki se prišli na kratek obisk. Bahali so se na vse pr^tege, trošili dolarje po gostilnah in mestnih beznlcah, kot bi jih v Ameriki grabili. Če mu je pa kakšna prefriganka pokazala bedro, ji je pa kar desetak padel naročje. Tudi ženske obiskovalke, nališpane z vsemi substi-tuti, so se ponašale, kot -bi bile ailno bogate gospe v Ameriki Taki ia alični obiskovalci so bili velika skušnjava in strup za ta-mošnje ljudstvo. Želeti je, da po vojni vsi taki in podobni bahati ostanejo tem, kjer so. Nova Jugoslavija bo potrebovala trez-marljive in podjetne ljudi! Le trezne ljudi in pa one, ki so :moralno in gmotno pomagali v gigantski borbi narodove osvo-tttoe, bodo smatrali -kot sobojevnike in jih z veseljem spre-j»U v neodvisni, svobodni stari domovini. (Konec) vloženi kapital. (An#ež je vlo- beležila aeja podruinioe Sansa žil en dolar v podjetje, dobil pa je štiri dolarje v obliki dividend letno. Jugoslovanski delavee je pa delal Četrt ure ra škatljioe vžigalic, eno uro ra- zavojček (30 komadov) cigaret najslabšo kvalitete, on teden za par dobrih 3_. čevljev in cal mesec, če aa je hotel oblači od pet do glave. Kras-' dna v vseh na voznem lietku ne razmerje med delom in kar označenih mestih in krajih. (Da razum Ano: nemški turist je plačal polovično voznino za eno pot, a vračal se je lahko z istim ttat-kom po drtigi železniški progi>. Torej vidite, kakšna lepa prilika je bila dana Hitlerjevim ogledu-hom. S polovičnim železničnim listkom je hitlerjanec lahko opir sal in fotografiral vse strategič-ne točke, mostove, tumle ceste, strsnska pota,' tovarne, jezove električne centrale, gozdove itd. Nemoteno so ti turisti organizirali petokolongtvo. Že L19M je bilo v Jugoslaviji na tisoče takih turistov, s fotografsko kamero na jermenu in kljukastim križem v gumbnici, ali mu je pa visel od ure. Ni čudno, da je bila prvi dan nacifašističnega navala jugoslovanska vojska raztrgana v franže, da ni posadka vedela za posadko, a istočasno so bile vse komunikacijske zveze raztrgane po vsej državi. pitalom). Ni čudno, da so Angleži držali z Mifaajlovičem. V Jugoslaviji je dovolj premoga, naravnega plina, a bilo je večir noma last tujega kapitala. Tudi o^jni vrelec so našli. Standard Oil Coi of New Jersey je imela tam monopol za take reči in vrelec zapečatila. Razlog zapečaten ja vrelca k^ mogel menda razložiti le sam Jofan D. , feller Jr. Vsi večji industrijski projekti so bili pod popolno kontrolo tujega kapitala, ali se jo pa obratovat jpol na pol, z ogromnimi dobički, brez vsakega do- očividec Robert St. John piše v svoji knjigi "From the Land of Silent People", ds ni jugoslovanska vojska imela niti enega ra-dioprejemnega in oddajnega aparata. Priporočam našim ljudem, da čitajo omenjeno knjigo. Pisatelj St. John je bil zajet v Belgradu, a je ušel. O Jugoslaviji se je pred voj- Jo le toliko, da se je svetu prikazalo nizko stopnjo balkanske civilizacije in primitivno življenje tamošnjih ljudstev. Če se je lih in velikih kmetij brez gospo- dogodilo kaj izrednega, so bih darja in če bi se malo pomoder- pa le Srbi, Srbi to, Srbi ono. Slo- niziral, bi tudi tu sijajno uspeval. Turistika je bila že pred vojno, brez reklam v svetovnih turističnih publikacijah, v Jugoslavija precej razvita. V mnogih krajih Slovenije, Dalmacije in v več drugih krajih Jugoslavije je bila turistika glavni dohodek prebivalcev. Vsa Jugoslavija je polna naravnih krasot, starinskih ostankov, čudovitih jezer, vencev in Hrvatov se ni poznalo Sedaj se šole priznava, da so Slovenci in Hrvati tudi tem in se jih proglaša za največje ju nake na svej^i. Takoj, ko se bo svet po tem groznem krvolitju mslo oddahnil ln ko bo Atlantik očiščen morskih min in se plovba ustali, bodo Američani kot' notortčni radovedneži hoteli videti te čudovite Jugoslovane, ki so se praznih rok, lačni, goli in skega davka. Ta čudež se je pa dbgodil takole: Še ko je bila kraljevina Srbov, Hrvatov in Slovencev, j*'bil skombiniran zakon, ki je določal, da vsako industrijsko ali rudniško podjetje, organizirano po tujem ka-pitalu, mora prodati 50% delnie glavniškega kapitala državi ali GLAS IE NEW TORKA ' York. N* Y. — Zadnji pondeljek (gl. julija) sem se u- ki se je vršila ob osmih zvečer v Slovenskem domu v Brook-Jymi. - *#! Na seji se je največ saaprav-ljalo, kako bomo šk na konvencijo Sansa, ki se bo vršila 2. in ptambra v Clevelandu, in o drugem, ki je v zvezi s prvo io tudi o sugestiji Jožeta Zavertnika. On je namreč svotoval, da bi bilo dobro, da bi pričeli zbirati stare obleke, katere hi po vojni poslali našim rojakom v staro domovino. Stanjam se s to dobro sugestijo. Mislim, da imajo naši ljudje v Ameriki razno obleko, ki jo več ne nosijo, a bi prišla zelo prav nšfom ljudem v stari domovini. Tudi jez imam sorodnike v starem kraju, m sicer mamo, štiri brate in njih otroke. Rojak Mutz je povedal na seji, de je videl sam koliko oblek žavnega, banovinakega in občin- in drugih reči ao še zbrali sku- Sumljivo je bilo pa tudi to, kot Jugoslovanskim državljanom ali obojim. Za odškodnino priprav in vlogo neproduktivnega kapitala se pa družba oprosti sa 15 let vsakega davka. Ageirtje in strokovnjaki tujih kapitalistov so brzo našli točke, blizu sirovin in vodne sile, za industrijske pro-jetke in rudnike na pripravnih mestih, ki so kazali velike dobičke. Šepetalo se je, da je kralj no v svetovnih novineh pise- kupil (pod roko) 25% delnic, podpemeljakih jezer, vročih vrel- bosi prvi" postavili po robu naj glavni ministri in mešetarji so pa kupili drugih 25% delnic in vlekli mastne dividende, ne da bl vložili paro v podjetja. Upajmo, da takih manipulaeij v Jugoslaviji ne bo nikoli več. V Jugoslaviji sem živel od lete 1932 do 1937, torej celih pet let. Vsako leto sem potoval v razne kraje v državi. Govoril sem z različnimi ljudmi. Sestal sem se tudi z raznimi bivšimi Amerikanci. Nekateri so lasto-vali lepo uepevajoča podjetja, nekateri moderno obdelana kmečka posestva. Drugi so prevzeli očetova posestva in so pričeli tam, kjer je oče nehal Tretji so pa zabavljali čez vse ln že- okteslLtr1?!,JE1" * ,f ^ rr?OClU- -o ameriške čete končno sav^ obleganja. Vojaki to se morali pomikali naprej po polAevo. po trebnko. ^^ po dalj .paj bratje Hrvatje. Vidite, kako f drugi narodi zanimajo za svojce v stari domovini! Pripravljena sem dati svojo obleko ,in od otrok. Tudi zašila in popravila jo bom. Prepričana sem, da je mnogo drugih Slovencev, ki so prav tako pripravljeni podariti svoje stare obleke. Dobre sa sporni njasa, kako je bilo v starem kraju pe prvi svetovni vojni. Kadar je dospel zaboj stare obleke v stari kraj iz Amerike, smo bili na Igu vsi veseli Jaz sera dobila židano nočno srajco, katero pa sem spravila v škrinjo, a spala sem v stari. Pozneje sem jo predelala v spodnjo srajco in jo nosila samo ob nedeljah. Na seji članov Sansa sem opazila, da se nekatera društva sploh nič ne zanimajo za Sans. Mislim, da lahko vsak postane član Sansa, kajti 25 cen-rtov na mesec lahko zmore vsa-kdo. Jaz in moja hči nimava veliko, navzlic temu pa sva obe članici Sansa. Odkar je umrl moj rnoz, sem izdala že veliko denarja za zdravnike, zdaj pa imam tudi velike stroške, ker se moj sin zdravi v Arizoni. On želi ocdzavii, da bi potem lahko šel v vojno. V Arizoni je veliko na soncu in se tudi često kopa, tako da se mu zdrevje izboljšuje. Marr Tutelch. 580. KADILO ZA BODOČO KONVENCIJO Lee AogoAefc Cal__Radi otročje jokavosti nekaterih članov SNPJ z bzirom na resignacijo bivšega urednika Prosvete. naj navedem, da je bil bivši urednik glede političnih resolucij v zmoti, temeljiti zmoti, glavni odbor pa je bil p pravem glede svoje reeolueije in je v prstom še dsnes. Z ozirom na sovražne tenden-oe, ki jih je bivši urednik kazal vsa zadnja lete nasproti sovjetski Rusiji."bi moral podati svojo resignacijo že pred tremi leti. če ne poprej. S tem bi si ohranil večje spoštovsnje med svojimi oboževalci in prav tako med tistimi elementi, kl gledajo na svetovne dogodke, ne socializem in komun i sem in na drugačne probleme g drugačnimi očmi kot on. Ker mi zaposlenost ne dopu-Ača takojšnjo utemeljitev UP") . navedenih trditev, obljubljam, da bodo predložene prihodnji konvenciji v polnem obsegu Frank Petru h 743. ;animiv pogovor ia radiu I ^TJSgž \Lvjje "Yank" minuto spo-ld obiskal Jugoslavijo in Ul i od inozemskih časnikarjev maršalu Titu tar o tem na, ■i tri informativne članka v kovani reviji, ae ja te dni 'j v New York. Cohambia >adcasting System je vnede-30. julija, priredil zanimiv Lvju po radiu na postaji K;. Pogovor se je vršil d njim in gospodom Dalyjem postaje WABC vsebina je bi- dedeča: )ALY: Eden od redkih dopisov, ki je bil v Jugoslaviji, si med partizani in se sestal jihovim voditeljem Titom, se [avkar vrnil domov. On je t Walter Berastein, dopis-vojaškega tednika "Yank." fje sedaj v našem študiju, da Bročilo narodu. Io ste prišli v Jugoslavijo, Kt? ERNSTEIN: Gospod Daly, ■nt nima dovolj visokega [ da bi na hiter in lahek na- prišel notri. iALY: Torej kako? je to strašno dolga in muč-loja. Ko sem končal hojo, oči tri dni niso imele pra-vida. To ni dovtip, ampak tca. |ALY: Kako so vaši vodniki li pot? ^ERNSTEIN: O, oni so pri-sveži kot so odšli — vea lesetorica. Tu je vključeno deklet, ki so pravkar kon-svoje vaje kot bolničarke in )ile na poti, da se pridružijo jim divizijam. }ALY: Petdeset je veliko Steza grupo vodnikov. 1RNSTEIN: Da, ali vsi niso vodniki. Da so bili vsi par-li, se razume. Nekateri so glavni stan, nekateri na an-listični kongres mladine, a iteri so bili vojaki, ki so bili leščeni. |ALY: Kaj pa dekleta? Vi dajete vtis, da so bila pre- Ihrabra? 1RNSTEIN: Verjemite mi, •o. Hodeč po stranskih ste- skozi nemšk^ linije, sem nekaterimi izmed njih po-Erjal. Med njimi je bila ena, ie je resnično premagala |ila je z iglami za pas pripe- ranate. Pripomnil sem, da [na od granat mogla na ta ln eksplodirati. Ona se je sa-Inasmehnila. Ne bojte se, je lla, granate se ne bodo vne-lli je bolje, da jih nosim ta-I, ker kadar je treba, da eno ?m, si prištedim na času. Ni treba igle z zobmi izvleči, ker rez na pasu odpne kadar jo p ... juho mi je bilo, da vsa dru-leklcta niso toliko mislila na (njo časa. Ena od njih je en I *am« držala proti eeli kom- Iji Nemcev. To je storila z samo strojnico. Med nami Jdi bil četniški poveljnik, ki pS pristopil k partizanom leč sem se mu pridružil in ga >rašal za ime.| [NIK: Ime mi je Kovač ■ ttil sem četniški povelj F mestu Šibeniku. Pozneje | poveljeval četniški brigadi [din. No, nazadnje aem Hičal in odšel. fHNSTEIN: Kaj je bi fi? I »NIK Mi se nismo borih Fugoslavijo, nego za aoyraž-■ JP«ej smo sodelovali Fni Pozneje* urno se borili leni(i» [KNSTfcIN: Seveda, kolo-' Ha ™ore pomeniti mnogo I1 Kako tesno ste sodelo-[»*>v rajnikom? p1 K V ftibeniku sem pre t1 ' nemškega vrhov f"'' Ijnika. To je bil pol F. B,,t«' Moj glavni stan v Je istočasno služil tu ^^Ijmška prestaja nem P^iandenburftkega re-^■Tani sem morel| r/" " n,,mškega povelj ■ »•oorj.« VValtherja s kita S i. ll < "TNi K •• i n t*gJ( n* rr, Ofiti So li Nemci pla-za v »delovanje? Navadnemu vojaku 20 kun dnevno vlagali a hre dločali, kje se ima zadnje tega nisem mogel več zdržati in sem se priključil partiaenem. B ERNSTEIN: Pozneje sem se prepričal, da je njegova povest tipična kot ao^mnoge pripovedovana od bivših četni ko v. Ho-dili smo skozi jstrmo, kamenito gorovje. Dokler smo hodili, eo pekatgri partizani peli avoje pesmi o Titu, borbene pesmi borbenega naroda. Ena grupa vodnikov me je vodila do Titovega glavnega stana. Noč je bila zelo temne. Nekajkrat smo' oili ustavljeni od stražarjev, ki »o se tiho pojavljali iz tema. Iz ialjave se je čul šum slapa. Bolj to smo se bližali, močnejši je postajal šum m mogli smo skozi noč videti oblike belega slapa. Prvi partizan je dejal: Tu bomo malo počakali, a drugi je pridal — prispeli smo do Titovega stana. Poročnik mora po-] zvedeti, če je prav, da vidimo Tita še nocoj. PARTIZAN: Po teh stopnicah — prosim. BERNSTEIN: Tito ima naj-mpresivnejši obraz, kar sem jih kdaj videl. Slovanski obraz z Fašizem in katoliška cerkev Zemljevid naaomo pokasuje. od katere smeri ao ameriški novi nadbombnlld B 29 udarili na mukdenako okrošle v Mandžuriji In napravili veliko škodo Japonakl s rasblijem Jeklarskih tovarn. NSTEIN: Peš sem hodil, visokimi, Širokimi kostmi, močno lice, ali ne trdo. Njegova najizrazitejša lastnost je nekaj, tar človek ne bi pričakoval pri kakem voditelju tako krvave vojne, a to je blagota. On ima zelo blag obraz, skoro ljubek. Glas mu je močan. TITO: Torej vi ste dopisnik ameriške vojske? Povejte mi, kako se Amerikanci počutijo v oziru na to vojno. BERNSTEIN: Smatram — gospod, da stoje trdno za njo. Ne, nisem bil doma več kot leto dni, pa vam ne morem točno povedati, kako se počutijo sedaj. TITQ: Ali mislite, da Amerikanci razumejo Jugoslavijo? BERNSTEIN: Amerikanci so do gotove mere zbegani; mislim, da nimajo prav. jasne ideje o tem, kar se tu dogaja. Ali ne, dahOTčjb razumeti. Nasprotno, oni so zelo prijateljski napram vaši domovini. v TITO: Amerika je zelo velik narod. BERNSTEIN: Jugoslavija je narod velikih borcev — gospod. Začuden sem nad pogumom vaših žena. TITO: * Naše žene so pogum-nejše od moških. Tudi breZob-zirnejše. Preveč jih izgubljamo. Mislim, da jih bomo morali vzeti iz partizanske vojske, fre-več so pogumne. BERNSTEIN: Preveč pogumne. Preveč brezobzirne. Kaj to pomeni, morete vedeti Šele, ko srečate te ljudi, ki smatrajo pogum za neko navadno stvar. Ce-o otroci so bojevniki. Sel sem na anti-fašlstiČnl kongres mladine in videl mnogo otrok, ki so bili na poti na kongres ranjeni bojih z Nemci. Sto črnogorskih otrok je po poti vodilo pra vo bitko z Nemci. Od sto jih je prispelo na kongres samo pot deset Ti troci hočejo po vojni svobodno, demokratično, federa tivno Jugoslavijo. To je ono, za kar se bore. To je ono, za kar se njihove partizanske matere in očetje bore! A če se človek bori za eno stvar in vidi, kako njegovi prijatelji padajo za to stvar, on ne bo zadovoljen s fašističnim nsdomestilom. Reforme v Italiji Rim. (ONA.—Spisal Victor M. Bienstoek).—Eno najtežjih del italijanske vlade je prebuditi Italijanske mase in jim dopovedati, da so odgovorni za bodočnost svoje dežele. Vprašanje političnega prebujenja po dvajsetih letih fašistične vlade, in pa novo stanje v novi Italiji, stoji paralelno s problemom iztrebljenja fašistov iz administracije in javnega življenja. Živahne debate se vršijo v kabinetu in vseh političnih krogih, kako bi se to najbolje uredilo. Socialistična stranka sedaj vodi kampanjo za korenito reorgani-. aacijo cele administracije in Oživi j en je iste kot demokratične sile. Glavni cilj socialistične kampanje je očiščenje civilnih uradov, ki so večinoma obdržali osebje iz fašističnega režima. Njihpva gonja poudarja posebno provincialne prefekte, policijske glave in druge funkcionarje, ki so odgovorni Rimu in ki ho upravljali zadeve že par let. Večina teh mož niso goreči faši sti, a so birokrati, ki so izvajali vse ukaze ozko centraliziranega rimskega režima. Kar socialisti hočejo,1 kot so izjavili strankini voditelji v od-redbi, ki je bila sprejet^ pred kratkim, je nadomestitev.teh bi rokratov z možmi, "ki predstavljajo demokratično voljo dežele," ki bodo aktivno delali v tem duhu za demokratične ideje. Druga stvar, ki jo socialisti hočejo, je dati ljudem več govora, kar se tiče upravljanja njihovih zadev, in tako vzbuditi več osebnega zanimanja v njihovi *vledi. Ena reforma, ki jo zagovarjajo, je ustvaritev krajevnih odborov, v katerih bi bili zastopani delavci, kulturni ln ročni, ln politične skupine, kar bi dalo ljudem priliko govoriti o svojih lastnih problemih. Situacija nc sme biti primerjana s tem, kar se zgodi v Združenih državah, ko se stranke menjajo. Italija se je ravnokar znebila trdega diktatoratva Ia poskuša razviti demokratično vlado, ki bo izražala ljudsko voljo. To ni samo sprememba od ene atranke na drugo, to je aprememba od ene ideologije na drugo. Zato je zelo važno, da ae prepriča ljudi, da ae je zgodila globoka spremembe. Odpor v Genovi Rim. ((^N A—Spisal Victor M Bienstoek).—Patriotični odpor v Genovi je povzročil, da so Nem-cft rabili sistematičen način de-portacije tisočih italijanskih delavcev in mladine v Nemčijo, pravijo poročila, ki ao prišla iz nemškega zaledja skozi pod zemakti pota. % * ■Več tednov ao Nemci poskušali zatreti stavko, ki Je trajala mesec dni med meatnimi indua-trialnimi delavci, a tam, da ao Jih deportirall v Reioh na. prisilno delo. Njihov najnovejši način je bil, da so napravili kar-don okoli Industrijskih in ladje-gradniških okrožij brez svarila ter zajeli vse može, ki ao bili v okolici, in jih nemudoma deportirall. Ta zajem je omrežil več tisoč šrtev. Drug ukrep je bil ukaz, da'se morajo val osemnajetletnlki prijaviti k vojakom. Ko ao se mladeniči prlkaaall, ao tudi oni MU zajeti in deportirani. Zvijača, kl jO naciji zelo uspešno uporabljajo, Je tuljenje siren. Oni počakajo, da ae prebivalstvo zbere v zavetja, j?otem pa zaja mejo može. , t . „ ' Nekaj karabinjerjev je ošivid-no odklonilo ln ni lakogalo ukar zov, da hi aodelovall v oavetl proti svojim tovarišem. Tudi oni ao bili baje aretirani ia pripeljani v Reich. Ta val maščevanja sledi vrati upornih dejanj, ki eo jih izvršili italijanski patrioti začetkom aprila, ko je bila paložene v gledališče, kjer ae bili nemški vojaki, bombe, ln jih je bilo 50 ubitih. Da bi ee oavetUi, so Nemci vseli 50 političnih ujetnikov iz jede in jih ubili. Potem Je sledila cela vrata protlnacističnih dejanj, katerih veako je izzvalo arditejšO osve-to; U oaveta Je dosegla višek, ko so ubili 70 političnih jetnikov pred tremi tedni, ker je bil neki gestapovskl oficir ubit. Ta po-kolj Je povzročil splošno stavko, kl Jo poskušajo sedaj hitlerjevcl zatreti. ' Ignaalo Silone 1. Konkordat med lašlamom ln Vatikanom (Ignatio Silone spada med naj-MNnrnitejae sodobna ttalijanake aodalne piaalelie in šivi danes v emigraciji. Znan Je slasti njegov roman "Pontamara", ki v njem opisuje bedno življenje italijanskih kafonov ped faSiatovukim režimom. Rasen tega Je spisal Silone do-atal najboljšo knjigo o faiismu. Ia ia prinašamo tudi pričujoči »eeta-vek. it katerega ai, bo čitatelj lahko uatvaril Jaano allko o avesah med falismom in katoliiko cerkvijo. La tako ko doumel tudi dogodke, ki ao ae iavrtili leta 1SM v Avstriji in par lot pozneje v Španiji.—Opomba uredništva.) Problem medaebojnega razmerja med fašizmom in katolik ško cerkvijo zasluži poeebno pa-zornoat. Ta racgiabljanja naa bodo privedla do aplofaih dognanj o pozicijah, ki jih je do- segla cerkev na politknea pe~ ^ hiivju (•(•»▼^•ji lj* kar za nea ni aamo sgodovin- Mmo ctvilno pomko (|j, akiflft» nego tudi političnega in kajti vsa* žen ali obaojen, so magistrati dolini, da takoj obveste njegove predstojnike; duhovnik sme prebiti prisojeno kazen v ločenih prostorih (čl. 8). Razen nekaterih omejitev je duhovščina docela oproščena od vojaške službe (čl. 3), razen tega m ame biti noben duhovnik brez škofovega dovoljenja pozvan na oficielno mesto (čl. 5). Odpadniki ali duhovniki, ki ao bili kaznovani od predstojnikov a ukorom, no ame-jo dobiti nobenega poklica, "ki bi jih apravil v neposredno zve-ao g javnoetjo," kakor je n. pr. šolaki pouk. Verakl pouk se znova uvede v ljudskih in ostalih iolah: ultalia amatra pouk v kr-ščanski doktrini v obliki, kakor je aepopadena v katoliški tradiciji, za temelj ln krono javnega pouka" (61, 36). Cerkvena poroke je pravno enakovredna civilni. Sodišče smejo razveljaviti vCr&fi Cairo. (ONA).—Iz zanetfjlvth virov ae je izvedelo, da jc doape la v gorski glavni stan KAM grškega oevobodilnega gibanja, ki je nasprotna vladi v izgnan stvu, ruska misija. Prodiranja čet rdeče • Rual sa vseli. rasada ne Polj kem Ta etllra )e Mla sneta v bMfef t>eva. predne ae «a _ P« - , . . v dan nam prinaša nai>ačna presojanja, hi iavlrajo ia peaumjklji-vega poznavanja vseh dvoumno sti, vaak dan nam prinaša drugo kritiko o političnih gibanjih, ki ao zvezana a katoliško cerkvijo. Da je to rea, aal lahko vsakdo prepriča, Če zasleduje komentarje mednarodnega časnikarstva k mnogoštevilnim polemikam, ki ao med italijanskim fašiemom in Vatikanom na dnevnem redu, ali še čita komentarje o odnoalh španskih jezuitov do nove republike aH če člte raana ugibanja o odnosih katoliškega centru Aa do nacionalnega aocializma. Socialistična stranka Italije Je v prvih povojnih letih zefreiila veliko napako a tem, de je vlogo cerkve napak preaojala; še danea je v nekaterih ItaNjenakih. ljudskih plasteh vkoreninjena Iluzija, da bl papež lahko uničil fašizem. In ta iluzija se zlaati Javlja v go-rečnoati, a katero ae.Vn antlfa-šistl zmeraj Vržejo na polemik med timi ln «atdftkl, škušajoČ najti v njih potrdilo tlato staro pravljico, ki ve povedati, da ne-preatani konflikt med posvetno in cerkveno oblaatjo še danea ob-etoja. Naše poznavanje razmer bo le tedaj manično resno ter uspešno in le tedaj ae bomo izognili nevarnosti, da ne zapademo v na sprolu^oče ai in nič manj ueed» ne napaka, še zgrabimo prohšeaf pri korenini, če odpravim® ia našega mišljenja vse nazore, ki ao ostali v naa ie dobe idealističnega racionalizma; aa to pa je potrebno, da a radikalno in objektivno kritiko snov a presodimo celotno zgodovino medsebojnega razmerje med katoiiclamom in modernim kapitalizmom. Kot pripravno IzhodiMe ae tako kritiko pa ae nam zdi aneitee dogovora ln honkordeta, kl ata ju II. februarja IMi podpieala v Lateranu Muasoltni in kardinal Gaspari. Oglejmo si nejprej vsebino obeh teh dokumentov! Z dogovorom al je pridobil pa pež vlado nad tistim delom "več* nega mesta", kl meji ne Vetiken in na temolJuJatega dogovora j« bil katolicizm kar najavečaneje povišan v državno vero. Iz Člena 1 Stare ltalljanake državne ustave z dne 14. merca 1848 ja bil črtan doatavek: "Zakoni pri-m« mo tolerirejo danea obatoje-ča druga veratva.M S konkorda tom ae je italijenaka vlada od povedala ekeekvaturl (potrditvi) pri Imenovanju knezoikofov škofov, kanonikov In kaplanov (čl. 19, 21, «4). Pod vlado nove cerkvene države spada tudi določeno število cerkev In bazilik na polotoku (čl. 11) Vae togo služju ne men Jene cerkve, vea veraka društva, redov! in vae verske kongregaclje, kl ao bile 1. )M6 m 1B73 razpuičene, ae zopet obnove in ae pri sna J o kot ju rillšne osebe (čl. m Cerkvena uprava ae osvobodi vseh davkm (čl. 10 h). Tudi duhovščina Je v nasprotju z vsem! drugimi svo hodnimi poklici oproščena vaeh davkov. Države se obvezuje, di> v bodoče na bodo v bodftftll pil koli zmanjšane vsote kt so na manjone fondu ze bogoslužje (čl M|. Verakl premiki ae uredn« prisnaje (čl 11). Zlocmec, kl « tmteče v eerturv—reaeo v nuj nem atočeju—ft* sme biti flPetH ran preden ae po)*"*)" n* von a aerkveniml oblastmi (čl 0 m 10). Ce )e duhovnik obto- Italijanska vlada ae obvezuje, da bo preprečila v Rimu vse, kar bi bilo v nasprotju s njegovim posvečenim značajgm (Čl. 1), to j pa v praksi pomen ja, da bo pa lila na poimenovanje novih cest, na {»ostavljanje kipov ln sporne-alkov, da bo prepovedala proda jo nespoštljivih knjig in alik, tingeltangelako zabavo ln prirejanje konferenc, ahodov in kon greaov in še vae mogoče, kar bi bilo v nasprotju s katoliško dok trjno. Najvašneje pa je: MItalijenaka država priznava organizacije, ki pripadajo itali janskl katoliški akciji, če razvi jajo avoj vpliv—kakor je akle nila avete atolica—Izven vaakr šne atranke in v neposredni od^ vianoatl od cerkvene hierarhiji s namenom, da razširjajo in ureenlčujejo načela katoliške cerkve" (61. 43), Razlaga tega Člena pa tvor) stalni predmet živahnih polemik med obema atrankame. S. Konec Haočletneqa spora Sporazum med fašizmom ln Vatikanom ni oaamljeno dej atvo, nI alučajen dogodek, nI delo enega papeža ali kardinala Ta aporarum Je naaprotno posledica celotne cerkvene zgodovine, je nujnoat, ki Izvira lz celotnega prejšnjega razvoja. V novejši zgodovini katolicizma si nI nikjer našla trajna rešitev Zato pa amemo ponoviti, da apo-razum med lelizmom in Vati kanom ni 4elo enega papeža, ne go vaeh papežev, nI Ideja enega teologe, nego Ideja vach teolo gov, ni akcije enega kardinala nego vaeh kardinalov. Dejatva kl so sledila podpisu dogovora n konkordata, da Je n. pr. papei blagoslovil fašizem kot "režim po božji volji", da so ae duhov ščina in katoliška društva oficielno udeležila fašlslovskcga pie blscite, da so se ve rake orgenl zarije tesno povezale s fašistov sko državo, da ae Je državni pouk klerlkallzlral, da je bila v fušl stovska društva uvedona verska vzgoja—ta dejstva nam dovolj Jasno dokazujejo, da je zveza med fašizmom ln katoliško cer kvijo ustrezala šlvljenjskl potre bi italijanska drušbe. Zelo dol go se je razpravljale o tem, ka terl od teh podplanlkov lateran ake pogodbe je zmegovalee In kateri je premaganec. To je pa prav nepotreben prepiri Tak prepir bi utegnil biti upravičen »amo ne temelju atarega razliko-vanje med civilno in cerkveno oblaatjo, ki je bilo osnova celot' nega liUrali>ega miaalnega sistema in ki je na p»idlagl nekaterih elementov iz stare In nove cerkvene zgodovine v katoliških dčželak sklepal, de spričo ayto nomnege in nezavlanaga izvora obeh aU (t. j. cerkve m države) ni mogoča nikakršna zveaa ln nikakršen komproaata med drža-vo ln cerkvijo In da «ta obema silama v koriat aamo nepreata* ni boj In medsebojni stral. T« teorije Je izoblikoval za Halij« Ca v our Cavtiur (1810-1861 J, lla IIjanskl državnik, kl m je I /a zedinjeno ItellK v klrdik formulo: MSvi»bodna cerkev v svobodni državi," Ololitti. (Oio-lltti (1842-1028), italijanski dr žavnik, kl je bil akotaj vedm miniater) pa je to teorijo i/ra/lt a prispodobo "o dveh premicah kl ae aečeta h neskončnosti". TV da d čil o aretaciji dveh generalov 1n dveh poročnikov od Štaba mar-Iala Kefaelrlnga. , Drugo negotovo dejstvo je status ln pa bivanje Kesselrlnga. Nekateri pravijo, da so mu škodovali oakl stiki a von Rund-stedtom tn von Beckom, o katerih pravijo, da ata oba med uporniki. Poleg tega je znano, da ata Rommel ln Kasselrlng tekmeca že dolgo. Rommela smatrajo ia voditelja nemških merftalov, kl 40 zvesti Hitlerju. Zato so govorice ln raalogi, zakaj ae Rommel nI vrnil v Italijo, različne vae od poročil, da je bil aretiran ln pe do prepričanj, da ae je njegova vrnitev zakaenlle zato, da bl aodeloval pri konferenci med Hitlerjem tn Muaaolintjem, ki Je bila pred kratkim. Nemška poročevalna agencija Interlnf' je dejala v poročilu o položaju, da "nemški čaatntškl »bori trdno atojljo aa Hitlerjem." Agencija je dodala, da poveljniki na vaeh frontah, vzhodni, zapadni, južni ln eevpml, govore odobpn je kosmatim pajkom, ki žive na skednju in ki po cele dneve preže potuhnjeno sredi svojih mrež. pripravljeni, da poskočijo ob nsjmsnjlem stresljs-ju naatavljene paati. Mtdle Je vajena te molčečnosti. Ts gobezdač, ki si je s svojim govoričenjem pridobil zaupanje vse vasi, odpre doms usU samo,1 kadar* je, pije ali smrči. Ona sedi njemu nasproti in tudi prežvekuje svoje male zadeve in atika (to jedi bret v likega teka. Od strani gleda skrbno na moža. da mu o pre vem čaau ponudi vina aH kruha ravnodušna pazljivost, ki je posula popolnoma nagonaka, is zakonske uslužnosti. Grom trešči, uko hud. ds se Ko popije kevo, gre polUr pred odhodom ns kolodvor avojo sobo in se zsklene za opoldanski počlUk. Toda redko poleti v postelji. To je ura, ko varen pred nsdlegovsnjem segreje mslo vode ns šplritnem gorilniku ln ko potem debeli prsti i rumenimi nohti spretno odpirajo pisma, ki ga zanimajo t>anes nl alab plen: na mizi leti piamo. naalovljeno na Cuffina ki končno daje dokaz za izdajstvo, ki ga je Joigneau le več mesecev vohal. To bo zadovoljen tupen! Toda kljub temu uapehu je poštar raztresen. Zleknjen čez posteljo. s očmi. uprtimi v strop, misli ns vse mogoče. Meče male cigenke. Maurtcotte s svojimi boki, ki Jih božs sonce, in vrhu ga tegs Flsmsrtlne lepe roke cepljenimi kozami ao razvnele v njegovi krvi neko čudno toplino, ki tU kot žerjavica pod pepelom En aam dih bi jo zanetil... Malo aoumo srfAMIV »eward th« area soutbeast ai Caaa to taks tfcatr part la the greet tank driVe, «mn Britlah taaks ara d>own makins their wajr across the flat terraln whlch Oan. Mont«omery hks zafarrad to aa "alagant tank eouaarv." The tanka ara tast batterlng their way along tke road la Parls. manjkale, v trenutku, ko je Melie, lahko razgreU po jedi, pri-šla natoČit kave in ko je Joigneau čutil, kakojcnu je njeno kri-oplazilo koleno. Objel je z roko to polno in okroglo telo, ki ga pozna lxpje kakor svoje lastno, n surovo stisnil k sebi ženo z vrčem za kavo. Toda Melie ae je urno izvila: "Ali U neumen? Skoro bi mi poparil roko!" Zasmejsl se ie nad njeno jezo in poarebal omako, ne da bi zinil beeede. Ob eni dene Joigneau spet čepico na glavo, pobere pisma in tiiti na vlak 13.27. Ta ura je najbolj vroča od vseh. Prekratka ploha 'je komaj zbila prah; za trenutek osvežen zi;ak se je zelo hitro spet razgrel.' Na pokopališču se granitni modri junak blešči v soncu. . Ko ae Joigneau za trenutek ustavi, držeč kolo v eni roki, da si obriše pot s čela, se nepriča kovano že spet vname v njem tista tleča toplina, ki naenkrat objarffe mo5n6 telo poštarja, ki Hoji nepremično ob kraju ceste: Um doli, zelo daleč, na koncu ateze, Id \fodf V laurentski gozd, je pravkat1 izginila v hosti rdeča ruti. Ta nrta, to je Filiberta, ki gre nabirat suhljad. Služba je pred vsem. i. t— 17. Peetalnl načelnik Z ovinka pod železniškim na- ika pod aipom zapazi Um zgoraj posUj-nega načelnika, ki hodi gor in dol. Z gornjim delom živoU presega živo mejo perona. Od daleč ga človek spozna po profilu, ki moli naprej kot rilec, in po suhi don kihotskj silhueti; toda to je aamo skrivljen don Kihot, ki nima na sebi nič osvo valnega. Takoj vpraša poštarja: "Ali ni ničesar zame med jutranjo polto?" "Je," odgovori drzno Joigneau medtem ko brska po torbi. Smeji se v svoje dolge brke Dobro ve, na kaj čaka načelnik le dva tedna. TisU rumena uradna kuvetla, napisana z izkrivljeno plaavo, ae mu je zazdela sumljiva Ukoj tisti dan ko jo je vzel iz poštnega nabiralnika na posUji; tako sumljiva, da je menil, da mora prebrati piamo, preden ga odp ošlje: in, pri moji veri, to Je bilo eno najbolj zabavnih presenečenj v njegovem življenju. Načelnik se naglo približa: > "Evo," pravi Joigneau in počasi privleče iz žepa belgijsko znamko. "Nič drugega?" SUri razočarano pogleda v tla. To je drža, ki mu je v navadi, toda ni samo njegova posebnost; ampak raqi povešenega nosu, težkih vek, majhne brade in ukrivljenega hirbU se zdi, da gleda bolj zamaknjeno v tU kakor kdo drugi. "Torej, načelnik," pravi Joigneau porogljivo, "zdaj je upokojitev blizu?" Stari izogibajoče pomiga z glavo. In medtem ko spusti znam ko za trak čepice, z dolgimi koraki odide v svojo luknjo. Joigneau gre naravnoat proti shrambi za avetilke. Tam najde Flamarta, ki kadi pipe, ts poti čaka na vlak. "Vroče je na cesti, ti pravim!" ga nagovori Joigneau. Namesto odgovora natoci pro-govni delavec kozarec vina. "Ali ai jo videl? Si govoril njo?" j Joigneau si obriše tilnik, sede in smehljajoč ae z naslado objame z desno roko hladen kozarec Čim je%topil v lopo, misli na to kar mu }e razodela Flamartova žena, in z užitkom ogleduje Herkula. "Da, videl sem jo. In govoril sem z njo ... V nekem oziru, saj veš, ima prav . . . Treba premi-aliti." Flamart zasope kot upehan bik. Pod majo, ki se lepi na njem, se dvigajo in upadajo prsi kakor prsi naduhijive ženske Srdito stisne pesti in stegne gobec: "Saj ne pravim, da nima prav tepec! Toda to je aramotno, če si varan mož!" Moža se dolgo molče gledaU. Potem ae poglobiU v zelo jaana premišljevanja. "Denar, ta denar," zaključi končno poštar. Edino razvedrilo, ki Si dovolil, je bilo intelektualk značaja: zbiranje znamk knjižnica; med dvema vlak je rad pregledoval svoj J ali lisUl po enem od štirin*^ vezanih zvezkov, ki mu ifll zapustil krstni boter, ki je ljubitelj gledališča: zbrana bova dela. Razen tega je ijj val vse idealu: biti popolen sUjni načelnik. In danes, ko' na tem, da se poslovj, da ta| rekoč živ leže v grob, ga voljnost nad izvršeno dolžni nikakor ne odškoduje za m vo obupanoat. Zunaj zvoni signalni zve* kot bi se hotel odtrgati 200 ni več daleč. K služba; brez te ... zad l<* Vb sreči i (Dalje prihodnjič.) V Prosveti so dnevna rr«^ ae in deUvske vesti. AU| čiUie vsak dan? tim blagajniškim oknom sedi posUjnl načelnik in ogleduje tla med avojlml razmaknjenimi vojaškimi čevlji Da, čez dva meseca pojde v pokoj. Prišel bo drug načelnik na njegovo mesto, napraVfTlh-venUr in vse prevzel. 4. on> kam pojde on? Trideset let je že, odkar nosi uniformo železniške družb«. *Tri-deset let brez graje in ukora; trideset let brez pismene napake. In zdaj—pokoj. Ta mu ne uide kakor amrt ne. , Za njim je U poklicna pot, ki gre h kraju: poklic poeUjnega načelnika. Ni velika stvar to: vendar je to življenje, ki je hotel, da bo vzorno. Trideset let si ni privoščil drugega veselja, kakor da je vestno opravljal avoj posel; junaško se je branil vseh slabih navad, ki se jim navadno vdajajo ljudje. Ni kadil, ni ljubil. Niti oženil se ni. (Čim ima človek le malo oblasti, se mora kazati brezčutnega, če jo hoče izvrševati, in se ne sme razodeti niti z enim znakom sUbosti). IŠČE 8E ŽENSKA sposobna hišnega ln gospodinji dela, pri slovenski družini brez <*, Stalno delo. Bodisi Clevelandč« ali iz drugega mesta. Dobra pi« Sprejme se tudi oienjena dvojici, bi bila pripravljena opravljati t posel. Dobi stanovanje, obstoječ kuhinje ln spalnice. Priglasiti k na naslov: Joaeph Francel, 434 157th at., Cleveland 10, Ohio. I Ifof^i mali r_ 1 Ogltžj \NIT0R1 HIŠNIKI—JANITOI Dnevno ali nočno delo. Stilno delo v naših uradih. Najvišja plača. Uniform obleko prt skrbimo. Ob nedeljah in pri se ne dela. PUčamo vse praznike in počitnice. Federal Reaerve 290 So. La Salle Street HIŠNICE —' Janitn Izkušene ali brez izkušnje. Nič ribi nja. SUlno delo v bančnem poslopji Dnevno ali nočno. Najviija plaši Ob nedeljah in praznikih se nade| bančne praznike ln počitnice pi» čane. Federal Reserve Bank 230 So. La Salle Street TISKARNA S.N.PJ s>f|iis vil v tiskarsko obrt epadlajo&a dela i ki ' 4 . Tiska vabila za veselice in shode, vizitnice, časnike, knjige, koledarje, leUke itd. v 4 slovenskem, hrvatskem, slovaškem, češkem, ^ angleškem jeziku in drugih........ VODSTVO TISKARNE APELIRA NA ČLANSTVO SNPJ. DA TISKOVINE NAROČA V SVOJI TISKARNI .... Vsa pojasnila daje vodstvo tiskarni nnUako dalo prve vrsk .... Pilite po Informacije n« naslov: snpj printery Ui7 U S. Lmradafe Aram . - Oblogo M. nitaok naroČite si dnevnik prosveto Po sklepa 12. dva. tri. štiri sli H U* Ust Tsm v svoji pisarni u zapr- MARINES STOP JAP ESCAPE AT SAIPAN on a hin lortklng "•f«* «««eht a larss num bm ot Jsps trylnf lo oo^a mtc vm AaM 1. front af thMs. The Japs «ei »ttempUas to hoard se kirSsniMi« Aa Aaiarlon maehlaa fun kaalasrot- mM m I1J0« tednik, ae Jkn to prišteje k aatočainL ToieJ aedaJ al varoks. da Je Haš ptadrs« sa llaae SMPJ. List Pzoaveia |e vaša laatalaa Is •slave Je v vsaki dnilkd aakda. M M rad lltal Ssl essk daa. Pojaanllot—Vselej kakor hitro kateri teh članov preneha hiti čls» SNPJ, aU če se preseU proč od družine in bo sshtevsl sam ivoj M tednik, bode moral tisti član is dotične družine, ki ia Uko »kupno naročene ns dnevnik Prosveti, to takoj naznaniti uprsvništvu liit*. In obenem doplačati dotlčno vsoto listu Proaveta. Ako tep * stori, tedaj mora upravnlštvo mižati datum sa to vsoto naročniku. Cema llahi Proaveta PROSVETAa SNPJ. SUT Sa. Lawa4ala Ave. 22. IU. pešlllaai as Sat I« -ift - r __ČL dns --- -------------- Ustavita tednik la sa prlp uot mojm aruiimi Ištte k aseft asm Wsš ed ... _______ČL M ^^___