7. in 8. številka. Juli, fivgust — 1906. Letnik CERKVENI GLASBENIK. Organ Cecilijinega društva v Ljubljani. Izhaja po enkrat na mesec in velja za celo leto z mnzikalno prilogo vred 4 krone, za ude Cecilijinega društva in za cerkve ljubljanske škofije 3 krone. Uredništvo v RlojzijeviSfu, upravniStvo v Marijanišcu. Spomenica o orglah ljubljanske stolnice. (Spisal prof. Jo sip Smrekar.) (Dalje). p^rcostaje mi sedaj še, da predložim konkretno dispozicijo za J nove stolne orgle!1) Po marsikaterem poudarku sem se odločil za nastopno, nadejajo se, da bo — dobro izvršena — ugajala upravičenim zahtevam glede moči celega stroja in milobe posameznik spremenov, prazničnega blišča in tužnega zvoka, za samostojno igro in ne manj za spremljevanje petja.2) Taka je:3) *) Kar naprej prosim oproščeuja, da rabim v sledečem nikakor lepoglasno mešanico tehničnih izrazov; pa ne gre se tu za leposlovje, ampak za prav določno označenje, in treba je za to mnogo besed-ptujk, ker slovenska terminologija v tej stroki še ni zadostno utrjena ali določena. 2) Da se je na to poslednjo točko posebno ozirati pri sestavi dispozicij, razvidi se jasno iz velevažnega „Motu proprio" sv. Očeta papeža Pij a X. z dne 22. novembra 1903, odstavek VI., 10: „Ker naj petje zmiraj prevladuje, ga smejo orgle in godala (ta pa le ,v posebnih slučajih, v določenih mejah in z dostojno previdnostjo') le podpirati in nikdar zadušiti". V avdijenci katero sem imel glede preosnove stolnih orgel že pri rajnem prevzvišenemu kardinalu Missiu dno 39. oktobra 1897, so mi bili naročili, da — naj si že bodo orgle čisto nove, ali pa le predelane — naj gledam v prvi vrsti na njihovo sposobnost za lepo spremljevanje petja, tembolj, ker po njihovem mnenju pri naši stolnici iz gmotnih ozirov ni pričakovati posebno dobre instrumentalne godbe. — Sicer je pa tudi ta veliko lepša, polnejša, ako jo zgosti in ojači orgelni glas. Rajni G. Kihar je za mojega časa instrumentalne maše redno proizvajal s spremljevanjem orgel (dirigent je bil tedaj pl. Goklenstein). O. Dienel, Die moderne Orgel, piše str. 50: „Der Klang des Principalchorcs mit seinen kiinstlichen Mitkliugern, die Majestat des Sechzehnfusses und der Silberklang der Mixturen vvird uie von einem Orchester erreicht vverden". 3) Kakor je iz nastopnega razvidno, pridenem pri vseh spremenili premer ali prerez največe piščalke, kajti od tega bistveno odviseva kakovost glasu. J. G. Heinrieh, Orgelbau-Denksehrift, S. 38, upravičeno piše: „Ohne Angabc der M e n s ur lassen sich aus einer Disposition vielerlei Orgebverke von versehiedener Wirl' vrsta, a j ako mila naj bo.1) ') Ker bo 5 največih piščal (C, — E,) tega spremena moralo biti narbrže k ritili (lesenili), da se radi njih ne bo zadrževal glas drnzih (posebno III. inannala), nasvetujem jih napraviti kot „Doppel-Bourdon" IG' z dvojnatim labijem ter z numznro 160/257 ""» ali 150|274 mm (namesto 180/228), da razlika v ostrosti glasil nt; bo prevelika (razlika v izrezu Autschnitt!) 2) Za spremljevanje petja bo (nasproti jako ostri Gfambi S') ta ožja menzura ral.nejša, kot Topferjeva širja. 3) Mera ta je določena na podlagi razmerja oktavnih prerez 1 : 2-66 — in enako pri vseh nastopnih kritih spremenili. Ako pa orglar v dosego večje polnosti glasov v višjih legah hoče tu uporabiti ono 1 : 2*52, rad temu pritrdim; vendar pa naj ostane mera srednje piščali dotičnih spremenov enaka z ono po razmerju 1 : 2-66 — ter bo treba v to svrlio primerno reducirati naznanjene mere največje piščalke teh spremenov. *) Nekateri orglarji imajo navado, da miksturi pridevajo tudi tercno vrsto (prini. C. Locher, Die Orgelregister, 3. Aufl. str. 65); drugi pa jo odločno odklanjajo (n. pr. sloveči Ako pa orglar hoče dodati najvišji (1') vrsti še drugo piščal enake velikosti, pa po menzuri Geigenprincipala, inn ne boni nasprotoval, kajti po-vikšalo bi to blišč miksture. Repeticija je dopustna le v najvišji legi, in naj se čini najmanj pozna. II. Manual. (75%, sapni pritisek.) 1. Principal 8', po oktav, razmerju 1: 22/s, na tipki č (2') za tri pol-tone ožji kot v I. manualu; v prospektu v stranski (levi) omari, 87°/o cin. 2. L i e b 1 i c h g e d a c k t 16', lesen; C JS5/n2%, C m/io5%; 3. Salicional 8', moderno režoč, C K1l»G,"/m,, c 53mjm v premeru; vsaj od F iz 75°/o čina. 4. R o lir flote 8', enake menzure kot Rohrfliite 4' v 1. manualu, toraj C = 9S|«9 w, iz 75°/o cina (od F.) 5. Wienerflote 8', lesena. 0 = ^/s?"^; 6. Uolce 8', iz 75°/o cina, C = JW/7o'%» navadne konstrukcije, naj-nejžnejši spremen. 7. Oboe 8', aufschlagend, z nastavki polne naravne dolgosti.') 8. Praestant 4', menzura kakor predstoječi Principal 8', toraj c° = 76'%i v premeru; 75"/o (oz. 87°/o) cin. 'J. Flauto traverso 4', po navadni menzuri in konstrukciji, toraj c° kakih 45|s7'%,. 10. Viola d' amore 4', znane ozke menzure, c° = 451'/m v premeru, 75"/o cin. 11. Mik s t ur a, četverim 2*/.i, 2', l3/« & 1' (g, č, e, č, za 5 pol-tonov ožje menzurirana, kot Principal v I. manualu; kvinte in terce le na '/5 obsega labiirane, terca bi smela tudi biti salicionalne konstrukcije.2) III. ManuaI. 75vxfm sapne sile;3) Echowerk v omari z žahizijami. 1. Geigenprincipal 8', za 6 poltonov ožji kot Principal 1. man., toraj C = 115'%,, e° = 09»%, v premeni- okt. menz. razni. 1: 23/a; 75°/o cin. 2. Zartgedackt 8', C = 83/ioh'%,; lesen iu cinast; 3. Aeoline 8' po navadni, zelo ozki menzuri, 75°/o cin. muzik l)r. Riemann, Orgellehre, 2. Aufl. str. l>8: „Man verlaugt von einer gnt eonstruirten M1xtnr, dass sic . . . keine Terz, am \venigsten in enger Lage liahe". Ker imamo tu terco že v Koruet-u, sem jo raje. sprejel v Miksturo II. manuala, koji te vrste inače nima; tako ho razlika med obema miksturama še večja. *) Priporočati in rabiti so pač zadnji čas jeli nekateri orglarji kot — v uglasbenju trajnejši-—nadomestek takozvano Labial-Oboe (obstoječo iz labialnih spremenov (Jiiintatiin 8' in Viola 8'), katera — posamezno rabljena — res jako lepo posnema godalo tega imena; a po mnenju izvrstnih orglarjev (n. pr. \Valcker-ja, Konična i. t. d., prim. Ztsclir. fiir Orgelbau 1900, št. 0/Tj ne more že v polnih akordih, še manj pa v spremstvu družili spremenov popolno nadomestiti jezičnega spremena. 2) Enako sestavo vrst ima spremen Viol - Cornett v velikih orglah v St. Lonis-ski svetovni razstavi (Urania 19(15, str. 11). 3_) Se mileje sape vzeti tu ni kazalo, ker oklepna omara (Eehokasteuj že sama nemalo glas oslabi. * 4. Voix celeste 8', tresoče uglasbena, po navadni ozki rnenzuri.1) 5. Flauto 4' navadni tlavtni glas, e° = 63mjm v premeru, oziroma 51 /«?•%,. 6. Dolee 4', običajne konstrukcije, ter nežnega glasu, toraj ožje menzure (c° kakih "aUimjm v premeru, in le na 1jr, obsega labiiran). Pedal; 85"^ sapnega pritiska (za posamezne spremene le 75'%,, ali pa močno sapo za pnevmatiko). 1. Contraviolon 32', odprt, po okt. razmerju 1: 22/s, iz debelih desk in z močno (event. pnevmatično) sapo; menzura za Ca = M8|317%) za Ci = 1M/n>**%. ; vendar pa naj se zarad velike teže, in orgelno omaro presegajoče dolgosti glasovi do E§ ali E napravijo ali kriti (kot „Untersatz 32") ali pa kot akustičen 32' glas (iz dveh piščali.)2) 2. Principalbass 16', okt. razmerje 1: 22/'3; iz krepkih desk; C = 203/258'%(,; 85sapni pritisek. ') Gosp. kolavdator šmiheljskih orgel sicer sodi v „Cerkvencm Glasbeniku" 1. 1905, str. 86: „Sploh bi bilo prav, da se izključi iz vseh »rgcl vsak alteriran sprem®, bodi že Voix cel. ali Unda maris ali tremolo", češ da ni cerkven. — Dovoljujem si temu ugovarjati, da so priznano cerkveni benedektinci v Sekovcm v svoje pravkar dovršene velike orgle sprejeli celo oba tukaj imenovana spremena; Voix celeste najdemo tudi v benediktinskih orglah v Emausu (Praga) in v Št. Lambertu (Štirsko), ter v frančiškanskih orglah v Plznu (Graz. Orgelb. Zeitschr. 1905, 90), in celo v lani postavljenih novih stolnih orglah v Reznu. (llus. sacr. 1905, 148). Dokler dopuščamo na naše kore še godala in pihala, — katera so le izjemoma dopuščena, „in aliquo času particulari . . . admitti potcrunt, ast semper de speciali Ordinarii Iicentia", (cf. Motu proprio sv. Očeta Pija X. z dne 22. novembra 1903, VI. 15): tako dolgo naj se sme sprejeti med orgelske spremene tudi Voix celeste, ki je nekak namestek za rado razglašajoče so jezičnike, ter — pametno in varčno uporabljen — prav zelo ugaja ljudstvu. — Veseli me, da je ravno isti veščak mej tem (1. c. 1906, str. 40) že jako omilil svojo ostro sodbo. 2) Proti temu mogočnemu spremenil bi znal kdo imeti pomisleke, češ: veliko prostora zahteva, zelo drag je, navadno uho ne more sploh razločiti pregloboke oktave (C do A), temuč sliši le njene postranske glasove, 32' učinek pa se da tudi doseči s cenejim „akn-stičnim 32' spremenom" (kakor ga je ustavil Waleker votivni cerkvi na Dunaju, in drugi orglarji v drugih cerkvah). Na to odgovarjam, da je tak namestek res mogoč in že davno v navadi (Quintbass 102/s' k 10' spremenil), a ostane le „surogat". Tiipfer-Allihn I. c. pripominja k temu str. 100): Nur muss bemiingelt werden, dass der Kombinationston, welcher er-heblich schwiicher klingt, den Grundton nicht ersetzen kann und dass \vegen seiner Tiefe der Kombinationston erst recht nicht gehiirt iverden kann, wenn sclion der Grundton ver-schvvindet". Jasno! Da vsaj do glasu A (ki se v obče še dobro razloči) prekosi odprti in kriti 32' spremen vsak kombinacijski glas, je brezdvomno; smelejše pa se substituira za naj-globokeje pedalne tipke (C do E) akustičen 32' glas, ker so itak 10' spremeni tu zelo mogočni — in tudi zarad tega, da se orgelni kor ne obremeni prehudo z težkimi piŠčalimi. — Seveda pa zahteva ta spremen — ako naj bo res dober — zelo debele deske (sedanji stolni jih ima za več kot polovico pretanke, vkljub temu pa podaje še veličasten učinek, kaj še le normalen). Da pa ne bo nobene nevarnosti, bo pač kazalo sapnici pod največjimi piščalkami napraviti brano iz železnih traverz. — Sicer je pa moderna orglarija iznašla za take glede prostora in teže težavne slučaje še neki tretji pripomoček, ki bo velike vrednosti, ako se povse sponese. 3. Sil b bas 16', lesen, G = m/s> 19% po razni. 1 : s 85% sapnim pritiskom 5 4. Gambenbain 16', C = m/i«!)% po okt. razm. 1: 8; 85% sapa. 5. Gedaektfeass 16', v odmevni omari (Ecliokasteat); lesen, C = ,'i'/n!>%, s 75«%» sapnim pritiskom in mehkim glasom. 6. Po s a ume 16', aufschlagend ; nastavki v naravni dolgosti; naj ne Ito premočna! 7. Octavbass 8', izposojen iz Principalbassa 16', 12 najvišjih piščalk pa samostojnih. 8. Gedacktbass 8', izposojen iz Subbassa 16', s samostojnim nadaljevanjem. 9. Celi o 8', v prospektu desne stranske omare, iz 87°/o čina, C = 105% v premeru, okt. menz. razmerje 1: 22/3; 10. B a S s 11 o t e 4', lesena, c° = li5/s2%. Skupaj toraj 13 + 11 -f 64-10 = 40 spremenov. Manuali naj obsegajo po 56 tipek (C—g), pedal pa 27 tipek (C—d). Sklepniki (kopule): 1. Manualni sklep II man. k I. manualu, 2.1) „ „ ur. „ k 1. 3. „ „ HI. „ k II. 4. Suboktavni sklep 11. man. k 1. man. 5. Superoktavni „ lil. „ k il. 111:111. | z dodatkom 12 najvišjih t>.-) „ „ v 111. manualu, | piščali. 7. Pedalni sklep 1. manuala, 8. ' „ „ II. manuala, 9. „ III. manuala. Zb i r al n i k i (kolek ti v 11 i k i 1. Piano 2. Mezzoforte 3. Forte 4. Fortissimo I. manualu. 1. Piano 2. Mezzoforte 3. Fortissimo 11. manualu. 1. Piano 2. Mezzoforte 3. Forte III. manualu. 1. Piano 2. Mezzoforte 3. Forte Tutti, potegne vse spremene in sklepnike. za pedal. ') Ker v 1. manual niso sprejeti nežni spremeni, naj bi se ta kopula redno rabila pri forte- in pleno-igranju na l. manualu, ki bi vsled tega mnogo pridobil na gostosti glasu, z) Lep učinek bi seveda tudi omogočila Suboktavna kopula III. manuala k II.; tudi bi mnogo pridobil suboktavni sklep II. man. k I. man., ako bi se dodala Salicionalu a' Razume se samo po sebi, da se imajo ti zbiralniki avtomatično med seboj sproževati, ter dobi vsaka skupina svoj takozvani „Nullknopf".') Pridenenaj se tudi še »avtomatična preuredba pedala" (Automatiselie Pedalumschaltung), jako koristna novejša, sedaj že obče rabljena iznajdba, vsled katere je pedalna moč razdeljena v toliko stopinj, kolikor je manualov (toraj tukaj 3), ter pri dotiki tudi le jedne tipke kateregakoli manuala se takoj avtomatično registruje njemu pristojna pedalna skupina, ter poprejšnja sama odstrani, — gotovo velika pridobitev orglavcu. — Da bi se orgle tudi lahko uporabile za trio-igranje, bo pa treba tu napraviti tudi sprožilno potezo (Ausschalter). Potem naj se še privzamejo poteze (gumbi): 1. Skupina flavt (Flotcnchor), kriti in flavtni glasovi vseh treh manualov. 2. Violinska skupina (Gambenehor), skupina vseh režočih spremenov. 3. Izločitelj jezičnikov (Rohnverks-Aussclialtung), odstrani je-zičnike.z) 4. Izločitelj ročne registracije (Aussehaltung der Handregi-strirung). 5. Uvrstitev ročne registracije (Einschaltung der Handregi-strirung). 6. Jedna prosta kombinacija za cele orgle.3) Končno še poteze za nogo: 7. General-Cresccndo in Decrescendo (takozvani Rollsclnveller) za cele orgle. šii spodnja 16'na oktava (uporabna tudi k Wienerflote S'); a radi prepičlega prostora v omarali bo to bržkone nemogoče. Zadnji čas so uvedli (n. pr. v novih velikih orglah v Sekovi) „melodijno kopulo", po kateri dobiva najvišja igrana tipka (melodija) poljubno močneji glas, kot druge. Ako Se ta novost dobro obnese, bi si jo tudi v stolnih orglah želel. Prim. Zeitsc.hr. tur Orgelbau, G raz, 1905, str. 60. ') Kje naj bi stali ti gumbi — ali pod ali nad dotično klaviaturo — v tem sta praktična umetnika gg. P. Ilngolin in A. Forster nasprotnega mnenja; ona naj se dogovorita. — Ako se postavijo nad manualne klaviature, potem naj se pednlni kolektivniki ustavijo v deski (Vorsatzbrett) pod I. manualom. 2) Ker se jezičniki radi „razglase", kaže jih ali celo ne vsprejeti v zbiralnike, ali pa razglašene vsaj po tej potezi neškodljive narediti. — V „Rollsch\vellcr" nikakor ni vsprejeti teh sicer tako izdatnih prazničnih spremenov. 3) Zadostuje samo ena. — O. Dienel, sloveči berolinski orgelni koncertant piše v svoji knjigi „Die moderne Orgel", str. 35: „In den meisteu Fallen wird aber die Handregi-strirung (ta je najvažnejša), unterstiitzt durcli gut disponirte (važna pripomba) feste Com-binationen, vollkommen genugen zur Ausfiilirung der anspruchvollsten Conzart-Covupo-si ti on en". Preveč mehaničnih potez res bolj obtežujc, kot. olajšuje izrabo orgel. 8. S c 1lw elit rit t k žaluzijain III. manuala,1) Event. 9. signalni zvonček za meha ca. Igralnik naj se napravi, kar moč, po normalu, ki je objavljen in risan v orglarskemu časopisu „Urania" 1. 1900, št. 1, str. 5; deloma tudi po določbah „Mehlinskega kongresa." Klaviature naj bodo izpodrezane (previseče), ker le potem je priložilo igranje na III. manualu še mogoče za človeka srednje velikosti.2) Tako si mislim dispozicijo novih stolnih orgel, pridenem pa takoj „salvo meliori"! več oči več vidi, več glav več ve — vsak nasvet za kako premembo in zboljšavo mi je ljub in bom zanj hvaležen — samo utemeljen naj bo po teoriji ali izkušnji. Da si bralec more hitreje in pregledneje predočiti dispozicijo glede moči in kakovosti spremenov — tako v celoti kakor v posameznih klaviaturah, jo tukaj kratko ponovim v različnih črkah iu številkah. In sicer so Principali kot glavni glasovi tiskani z debekjimi črkami, odprte flavte z navadnimi, krite pa s podčrtanimi, režoči spremeni s tenkimi, jezičniki pa z ležečimi črkami. — 1'ridejane r i m s k e številke naznanjajo velikost menzure, in sicer tako, da je vsaka številka za dva pol-tona širja (oziroma ožja) od sosednje; kot podstava (I.) služi ozki spremen Sali-cioual. Priucipalova in oktavina piščalka c" (4') v glavnem manualu, s številko Vil, ste torej za 0X2 = 12 pol-tonov girje v prerezu kot Salicionalov c° (4'); iu principalove oktave c° (4') ima ravno tolik prerez kot Salicionalov C 8', ali pa Fis 8' Geigenprincipala itd. — Vse labialne spremene, ki so ožji od Salicionala (večidel so režoči ali pa prav nežni) sem skupno zaznamoval z 0 (ničlo). Tako-le izgleda: I. Manual. VII. 1. Principal 16' VII. 2. Principal 8' . III. 3. Gemshorn 8' 0 4. Gamba 8' V'/-> 5. Uedackt S' IVf* (i. Flauto liarm. 8' l 7. Trompele S' VII. s. Octava 4' V. Kohrtiiite 4' Vh 10. Salicet 4' Vil. 11. 5"peroctave 2' VIII. 12. Cornett 8', 4tiich VI. 13. Mijitur 2 -ja', 5 tac,h. V'h l II1/* I. V. IF/* I. II. Manual. 1. Principal 8' 2. Uehlichgedaekt 1 r,- 3. Saliciorial 8' 4. Kohrfliite S' 5. Wienerfliite s' (j. Dolce 8' Oboe S' V'1'2 8. Prastant 4' II. i). Flauto traverso 4' o 10. Viola d' amore 4' IV1/* II. Mikstura 22/s', 4tach. Da se žaluzije začetkoma hitreje, in hkoueu bolj počasi zapirajo — kar je v svrlio enakomernega „ereseendo" neoblioduo potrebno — bo treba to podnožno potezo združiti z ekseentriko ali kaj enakim. a) Tudi v angleških orglah so manuali tako zbližani, da se z eno roko da igrati na dveh manualih, kar tudi zelo olajšuje njih menjavo. — Razume se ob sebi, da se manubriji razvrste po velikosti spremenov (16', 8', 4' i. t., končno miksture), ter da se vsakemu manualu in peftalu da druga barva kot podlaga napisa. Lli. Mauual. Pedal. IV. 1. Geigenprincipal 8' UP/2 -2. Zartgedackt s' O 3. fleoline 8' O 4. Voi* celeste 8' V. 1. Contraviolon 32' VllP/a 2. Principalbass 16' VIJ/a 3. Subbass llj' II V/s 5. FJauto 4' O (j. Dolce 4'. II1/--! L Gambenbass 16' J V. 5. Gfdacktbass 1(1' i ti. Posaune 16' VII ['/a 7. Octavbass 8' VI'/- s. Oodacktbass 8' III1/« 9. Cello 8' VII P/s 10. Bassfliite 4. Razvidi se iz predstoječega pregleda lahko, da so po možnosti zastopane v vseli 3 nianualih in pedalu vse vrste spremenov v raznih menzurah in tudi razni velikosti (16' 8' 4').1) Odgovoriti mi je treba še na vprašanje, zakaj da sem namenil novim . orglani različen, in bolj mil sapni pritisek, ko sedaj orglaiji uporabljajo večinoma le enega in sicer prav močnega? ') Namenoma pa nisem sprejel v dispozicijo takozvanib „IIoclidruckluft-Register" (\Veigle-jevih); pri zmerni obsežnosti stolnice jili res ni treba. „Nur keine Briillorgel"! se po pravici naglasa. — Poprej že bi bil tu dopustljiv kak Weigle-jev „Serapbon"-spremen (prim. Schmid, I. c. str. 51 in 5'2), pa tudi ti niso v tem prostoru potrebni. Kakor se razvidi, se je sprejelo primeroma le pičlo število jezičnikov, akoravno imajo posebno karakterističen, prazničen značaj ter po svoji kreposti v spodnjih oktavah iz-jednačijo primeroma močneje zgornje oktave labialnili spremenov. A imajo napako, da pri spremembi temperature v cerkvi ne soglašajo več čisto z labialkami (in to pri razliki 4» že prav občutno 4°) — sicer niso tega krivi oni, kar spričuje vsak harmonij ; treba jih torej pogosto uglasbiti. Vendar je pripoznati, da pri udarjajočili (aufschlagend) in opremljenih z nastavki polne naravne dolgosti se zelo zboljša ta hiba. Očigled temu sem torej sprejel le pri nas običajno število jezičnikov (na Prancoskem, Angleškem, Španskem jih sprejmejo po 20—30°/,, vseh spremenov; a kakor sodi sloveči organist \Vidor [Uran i a 1905, str. 55], postane vsled tega orgelni glas nejasen, zmeden.) — naj so nekak dobrček, kateri si more organist semtertja privoščiti. — Naj glede tega navedem še mnenje sekovskega benediktinca P. Mieh Ilorn-a (Zeitschr. fiir Orgelban 190«, str. 44): „Seien wir nicht in den katholischen Gotteshausern in diesem Punkte (glede jezičnikov) riickstandig, seien wir nicht selbst die Veranlassung, dass man vollstandige und glauzvolle Orgelvrerke in den Konzertsalen anfzusuehen geniitigt ist, nachdem bisher grosse und schone Orgeln tast ausschliesslich in den Kirclien zu tinden wareu". Pač pa je sprejeto večje število 4' spremenov, kot je bilo zadnjih 30 let običajno — ali pravzaprav razvada. O. Dienel, Die moderne Orgel, 1891, piše str. 24. o tem: „Deshalb bernlit der Reichthum einer Orgel an Klangschattirungen zum grossen Theil auf der Anzahl und Intonation der 4fiissigen Stimmen". Da so tudi kriti spremeni, ki dajejo orglani mehkopolni glas zadostno zastopani v vseh legah in raznih menzurah, je enako razvidno. Sprejeti „mešani" glasovi so glede svoje sestave in menzuracije zelo različni, ter bodo — že celo ob različnem sapnem pritisku — dajali po kakovosti in moči raznolik učinek — združeni pa nemal blišč polnim orglam, ki pa vsled ne-preostre sape ne bo uhajal v neprijetno kričanje. Rad bi bil privzel v dispozicijo še jezičnik „Serpent" 8' v pedalu, \Valdflote 2' v II. manualu in Harmonia aethera e (Echomixtur) v III. mauualu; pa pri določenem številu 40 spremenov ni šlo; prvi spremen bo nekoliko nadomestila Trompete 8' (Ped. Kopp. I.), drugi pa Flauto 4' (po Superokt. Kopp. 111. k II.}. Izkušnja uči, da različni sapni pritisek močno učinkuje na izrazovitost orgelnega glasu; lep zgled za to imamo pri ljubljanskih uršnliuskih orglah — kolika razlika je tu med možatim I. in nežnim 11. in že celo III. manu-alom; to ni samo od različnih sprcmenskih menzur, temuč tudi od različnega (80'%,, 70 % in 60%) sapnega pritiska. — V tem smislu so tudi postopali slavni inozemski orglarji1); zakaj bi se toraj tudi pri novih stolnih orglah ne poslužili tega pripomočka? — Imele so dosedaj stolne orgle 76 =32° sapnega pritiska, in sicer za vse piŠčali enako (ob Kiharjevem času celo le kakih 28" — 66 1>%h — to je bilo res malo, a kaže se v tem tudi neki blag okus); pridobitek na moči pri novih (I. manual in pedal 85 . = 36°) bi bil toraj znaten, v II. in 111. manualu pa Iti ostal bolj sedanji, priznano mil glas dajoč pritisk.2) Vem sicer, da se po mnenju nekaterih orglarjev (tudi rajnega Goršiča) da tudi drugače — z zoženjein odprtin v piščalnih nogah — doseči isto. A ne lahko tako enakomerno; tudi trdijo nekateri orglarji, da se ob ostri in še le po stisnjenih odprtinah v piščalnih nogah omiljeni sapi sliši neko neprijetno vršanje (šumenje). Kes je sicer, da tako večstopno mchovje zahteva nekoliko več prostora in velja par sto kron več; a na slednje se lic gre preveč ozirati, ako se gre za izvršitev kakega umotvora. (Konec prih.) Wolfgang Rmadej Mozart. (O priliki 150 letnice njegovega rojstva napisal S. P.) (Dalje. ^^ četrtim letom se je pričel za malega ]\[ozarta resen klavirski pouk, pri katerem je od dne do dne očividno napredoval. Pet let star je že sam zložil več dvoglasnih menuetov in jih zaigral na klavir vpričo očeta. Šest ') O. Wangemann, Die Orgel mul ihr Bau (1887) piše glede tega; str. 240: In allen grossen AVerkcn ist es vortheilhaft und z\veekmassig den verschiedenen Manualen nnd Abtlieilnngen je nach ilirer vveiteren oder engeren Pfeifenmensur. je nacli iliren voraus-gesetzten Eigenschaften, nach ihrem Charakter und nach ilirer Wirkung, Wlnd von ange-messener Dielite ziizufiihren". Tudi ima tam naris za tako trojno mehovje, čegar vrlini meh (za II. manual) naj hi imel 26" do 28° pritiska. A bolj praktičnega in popolno zanesljivega, kot je imajo uršulin.ske orgle v Ljubljani, se ne bo lahko dobilo. — Cavaille-Coll v Parizu — prvak vseh orglarjev — je v St. Sulpiških orglah (100 spremenov) uporabil sapno silo 200, 150, 100 in 00 >"/m (ako prav razumem Riemanii-a Orgellehre str. 08, je ta slednji —■ bolj mili -— pritisk najbolj uporabljen), včasih celo za. bas in diskant različno. Primeroma visoki pritisk sta tu zahtevala velika cerkev sredi mestnega ropota, ter jako neugoden prospekt. Prim. Topfer-AUihn, Orgelbau str. 005 in tab. L. 50. — Tudi v novih šenthipo-litskili orglah (1003) so čveterno sapno silo uvedli: za pedal 120 m{m, za I. man. 110 za II. man. 100 '"/,„ in za III. man. 00 ''%„,. Zakaj pa tu tako ostro? Zato ker so nove orgle postavili za stare lepe omare in je vsled tega njih glas zelo oslabljen: nikakor posnemanja vredno. — V Bremenu (nekdanja stolnica) ima pedal 38° = 00 ™/„,, glavni manual 34° = 81 11. manual 28°= 67 III. manual pa celo le 24"= 57 sapnega pritiska, -') Za primer le še pripomnim, da imajo (po izjavi orglarja Het'erer-ja) zagrebške stolne orgle (Walcker, 54 spremenov) le 80 mjm sapnega pritiska, in kako krepko se glase! let starega je peljal oče obenem s 5 let starejšo sestro Marijo Ano na prvo glasbeno potovanje. V Monakovem in na Dunaju se je produeiral mladi mojster in žel povsod splošno občudovanje. Na potovanju je imel vedno seboj mal klavir (— takrat se je imenoval nclavicembalou —J m majhne gosli ter se vadil na ta dva instrumenta. Orgel- mu ni bilo treba na dolgo in široko razlagati; le mal navad je zadostoval, in mladi Mozart, ki še ni dosegel z nogami pedala, je kar stoje igral na pedal m manual. L. 1763- je koneertiral v Parizu, naslednji dve leti v Londonu. Povsod so rekli vsi, ki. so ga čuli, da je pravo glasbeno čudo. V Parizu je napisal prve štiri sonate za violino in klavir, v Londonu pa nadaljnih šest sonat za ista instrumenta in tudi že prve tri sinfonije za veliki orkester. Eden izmed tistih, ki niso mogli verjeti, da je Mozart res tako nadarjen, je bil solnograški nadškof Žiga, ki je bil sicer naklonjen Mozartovi družini. Sklenil je Mozarta poizkusiti in mu je v ta namen odkazal, na] uglasbi prvi del oratorične snovi „Obveznost prve m naj~ večje zapovediu ; drugi del je izročil nadškof svojemu koncertnemu mojstru Mih. Haydnu, tretjega pa svojemu dvornemu komponistu in or-ganist.u Ant. Adlgasserju. — Desetletni Mozart je zlagal to delo zaprt v nadškofovi palači in je je prav dobro zvršil v teku 8 dni in sicer 208 strani dolgo partituro za pevske glasove in orkester. To je njegovo prvo večje glasbeno delo duhovne vsebine, kateremu je kmalu na to sledilo par manjših: ena kantata, takozvana „Grabmusiku za postni čas in en ofertorij. V tem času (l. 17 67.J je napisal tudi prvo opero „Apollo et Hjacinthus'1. Zlasti pa se je tačas bavil z resnimi tehničnimi in kontrapunktiškimi študiji, katerim se tudi največji talent ne sme in ne more izogniti, če hoče napraviti v glasbi kaj umetno dovršenega. Naslednje, ka.r nas kot cerkvene glasbenike bolj zanima, je pr v a latinska maša, ki jo je zložil Mozart za dan slovesnega posvečen j a sirotniške cerkve na Dunaju (Rennvoeg), in jo je 7. dec. 1. 1768. sam vodil vpričo cesarske gospode in kardinala dunajskega. Maša je zložena v G-duru za _/ mešane glasove, dve violini, violo, bas in orgle. Poleg več kolikor/oliko posvetnih mest se nahajajo v njej tudi nekatera popolnoma cerkvena. Taka so: cel Čredo razen bas-solo-mcsta pri besedah „Et. in Špirit um sanetum . . nadalje Sancfus in prva polovica Agnus-a. Glede liturgičnega teksta izpregovorimo pozneje pri splošni glasbeni in lilurgični oceni Alozartovih cerkvenih skladeb. — V prvi Mozartovi latinski maši nastopa večinoma zbor, nekaj arij nahajamo v Gloria, Čredo in pri Be-nedietus-u. Hoviofonija se lepo druži s polifonijo. Inštrumentacija je še precej zmerna in dostojna. Čeprav je treba to mašo prištevati še nekakim poskusom, nam kaže ista vender z ozirom na deška leta skladateljeva dovolj spretnosti in zanimivosti. Ob ravno tej priliki je zložil Mozart nVem sanete S p ir itu su za 4 mešane glasove in orkester. V strukturi je ta skladba dobra, le nc-koleko preživahna. Mozart je zlagal za cerkev kakor za svet. Ne toliko kot cerkvenega, ampak zlasti kot posvetnega glasbenika so ga začeli že tedaj nekateri sovrstniki črniti in ti zavidneži so preprečili, da se njegova opera „ La jinta semplice11, ki jo je tudi l. 1768. zložil na Dunaju, tam ni javno proizvajala. Solnograški nadškof Žiga jo je dal izvajati v svoji palači od solnograških pevcev in pevk. Nato je imenoval Mozarta za svojega k o n-c er tn e g a mojstra. L. /7%. je zložil Mozart dve latinski maši, eno v d-molu in drugo v C-duru. Ona v d-molu nosi, kakor Mozartova prva ime „Missa brevisu m obsega v partituri le 16 strani, med tem ko je maša v C-duru dolga 68 strani. Maša v d-molu ima še precej cerkven značaj; za zgled, kako lepa cerkvena mesta se nahajajo v njej. prinašamo prvi odstavek iz Kyrie: Adagio. in en odstavek iz Čredo: Adagio. Allabreve. mi (le 1 -0- Spi ri .N tli • * - Et I —h ir - na - tus est gJi j eto -I- ;— t—JU—•—«—?—— —f-i—1=|—F-1-"-t^I-fc-l--«- de Spi - ri - 1 tli san - eto SI j=t HI tc t j ex Ma- m ex Ma - ri - a Vir d -7- __k— _— =t= ? ue et ho - rno I U ta - etus est. ete. I Maša v C-duru, ki jo je Mozart zložil za novo mašo svojega prijatelja p. Dominika Hagenauer-ja, je pa mnogo manj cerkvena. Prav dober je Čredo razun sopran-solo-mesta pri besedah „Et in Spiritum sanctumu. Zelo posvetne so arije v Glorui, zlasti pa odkriva inštrumcntacija posvetno lice te maše. Kar se tiče glasbe same in nje umetniške vrednosti, seveda visoko presega ta maša prejšnji dve. Imenitni sta zlasti fugi koncem Gloria in Čredo. Ni pa še dosegel Mozart v tej maši vrhunca, saj se v tem času komaj neha njegova deška doba. — Izredno velikega pomena za glasbeno umetniški razvoj mladega Mozarta so bila brezdvomno njegova p o tov an j a v Italijo, kjer je bil trikrat. Italija, predvsem neapolitanska šola je takrat odločevala v glasbi; njen vpliv se je raztezal daleč naokrog, posebno po Francoskem in Nemškem ter se kazal v posvetni, kakor cerkveni glasbi. Ni se čuditi, če je tudi Mozarta vleklo v deželo lepih melodij. Prvič se je napotil tja z očetom 1. i'/<>(). in se mudil tam eno dobro leto. Srečno se mu je sponesla ta pot. Njegovo mojstersko orglanje v cerkvah m igranje na klavir v koncertih je očaralo Italijane. V Milanu je dobil ponudbo zložiti za karneval opero „.Mitridat, kralj Pontau. Zlagal jo je med daljnim potovanjem in koncem l. 1J70. sam vodil z najboljšim uspehom. VBolonji se je seznanil s slavnim tedanjim glasbenikom, p. Giov. B. Mar t i ni-jcm, ki principieln o sicer ni soglašal s tedanjo „cekveno" glasbo, a se je v praksi semtertja vendar-le prilagodil okusu svojega časa. Občevanje s p. Martinijem je dobro vplivalo na Mozarta, in nekaj Mozartovih skladb iz tega časa je pisanih v prav strogocerkvenem slogu (nekaj nedovršenih lat. maš, zlasti kanoničen Kyrie za 5 sopranov. A če se niti p. Martini ni mogel popolnoma ustavljati tedanjemu splošnemu glasbenemu toku, je bilo to pozneje Mozartu še veliko manj mogoče, ko so še drugi faktorji pristopili zraven, odločujoči pri njegovem komponi-ranju za cerkev. ■— Na podlagi izvrstno izdelanih glasbenih nalog je dobil Mozart od p. Martinija častno izpričevalo, ki ga je varno spremljalo na nadaljnih potih po Italiji. Čez Florenco se je podal v Rim. Dospel je tja ravno na veliko sredo, ko se je v sikstinski kapeli izvajal Allegrijev Miserere. Do tedaj je bila ta skladba izključna last papeževega zbora, in pod kaznijo cerkvenega izobčenja je bilo prepovedano jo razširjati med svet. Mozart je poslušal Miserere in ga doma takoj po posluhu napisal; pri prihodnjem proizvajanju na veliki petek je imel pri sebi že spisano partituro ter jo držeč v klobuku spopolnil, kolikor je bilo še treba. Tako je ta Miserere po Mozartovi zaslugi postal znan tudi drugod in se jel izvajati ludi po drugih mestih in deželah. Nekaj časa potem se je mudil Mozart v Neaplju. Povrmvši se od tam nazaj v Rim je bil sprejet v avdijenci od papeža Klemena XIV. in dobil od njega red zlate ostroge. Od zdaj so ga naziva!i ,,Signor Cava-liere". Pa Mozartu se j tem nikdo ni prikupil; on ni dal dosti na časti, bil je vsikdar skromen. Iz Rima se vračajoč je napravil v Bolonji na glasbeni akademiji poskušnjo iz strogega glasbenega sloga (stilo osservato); koralno antifono „ Quaerite primum regnum DeiLl (Dom. XIV. post Pentecostem ad Magni-picat) je moral štiriglasno obdelati in je izdelal to nalogo tako, da je porabil koralno melodijo kot cantus firmus v basu. V dobri pol uri je bil gotov, m akademija mu je podelila diplomo. V marcu l. /77/. se je vrnil z očetom domov v Solnograd. V tem času je zložil ene lavretanske l i t anij e, eno Regina coeli in e?io sin-fonijo. V avgustu istega leta ga najdemo zopet v Milanu. Tu je pripravljal serenado „Ascanio in All>au za poročno slavnost nadvojvode Ferdinanda z mantovsko princezinjo ter to delo srečno izvedel. Vest o smrtno obolelem nadškofu Žigi ga je klicala nazaj v Solnograd. Par dni po njegovem povratku, dne 16. dec. 1. 1771. je nadškof umrl, m sledil mu je Hieronim, grof Colloredo. O priliki Hieronimovega umeščenja na solnograški naškofijski sedež je zložil Mozart opero „// sogno di Scipione"-. Iz tega časa so tudi ene litanije de Venerabili (sv. Rešnj. TelJ m oratorij nLa Betulia lib er a t a11. Se enkrat in sicer zadnjič se je mudil Alozart v Italiji l. 1772.; v marcu l. 1773-je pa že nastopil v Solnogradu službo koncertnega mojstra pri novem nadškofu. Vstrajal je najprej štiri leta, dasi ne prav rad; ker nadškof mu ni bil naklonjen. Ta je imel raje laške glasbenike. Nasproti Mozartu se je vedel neprijazno m brezobzirno, dostikrat prav surovo; in to je Mozarta bolelo. Nadalje je nadškof tudi zelo svojevoljno odločeval, kakšna bodi cerkvena, glasba; na kratko umerjena, pisana v elegantno-mclodičnem laškem slogu in proizvajana s sijajnim pompom. V takih razmerah se je torej nahajal Mozart pri skladanju za cerkev. Pa ravno v tej dobi je zložil največ cerkvenih skladb: 10 lat. maš kratkih in 5 daljših), dvoje lit anij in več mo tet o v. Obenem je zlagal tudi posvetne komade, deloma za glasbene večere pri nadškofu, deloma vsled drugotnih naročil, kakor tudi iz svobodnega umetniškega nagiba. Od nadškofa dobljeni dopust je porabil, da je pohitel enkrat na Dunaj in enkrat v Monakovo, kjer je proizvajal svojo novo opero „La jinta giardiniera". Tej je sledila v Solnogradu „11 re pastorc". — Toda vkljub uspehom, ki so jih imele njegove opere, in vkljub bogati produktivnosti na cerkveno-glasbenem polju se Mozart v Solnogradu vendar ni mogel čutiti zadovoljnega in srečnega. Iskal je prilike, da odjadra drugam. Kmalu se mu je želja izpolnila; nadškof je namreč Mozartovo prošnjo, da bi smel na umeiniško potovanje, kratkomalo odbil, nakar je Mozart izstopil iz službe. V septembru l. /777. se je podal z materjo v svet. Sel je takorekoč na slepo srečo. Namen je imel, se še dalje izobrazovati, v javnih prodiikcijah kaj zaslužiti, a pred vsem je stremil za stalno službo. Poganjal se je zanjo na dvoru v Monakovem, toda brezuspešno. Po majhnem oddihljaju v Augsburgu, kjer je večkrat orglal, ga je nesla pot proti Mannheimu. Tu se je nadejal dobiti mesto pri dvorni godbi, pa se je zopet varal. Varala ga je tudi Alojzija Weber, o kateri je resno mislil, da postane njegova zvesta družica v življenju. (Dalje p rili.) Cerkvena glasba. XII. 37. P. Hugolin Sattner, Mašne pesmi za mešan zbor. Op. 9. V Ljubljani 1900. Partitura 2 K, glasovi po 40 v. Založila Katoliška bukvama. (Tiskal Senefelder v Gradcu, kar pa na skladbi ui naznanjeno.) Komaj so se pred dobrim mesecem razposlale sirom domovine Sattnerjeve Marijine pesmi, že je marljivi gospod skladatelj obogatil naš eerkvenoglasbcni repertoar z novim praktičnim delom, katero bodo naši cerkveni zborovodje pozdravili gotovo z veseljem. „Mašnih" pesmi potrebujemo največ, in dobrodošel je skladatelj, ako nam na tem polju ustvari res kaj dobrega. Zgoraj omenjena zbirka obsega v lični obliki 12 masnih pesmi, in sicer ena je uglasbena na besedilo „Tebe molit", po dve sta uglasbeni na znane tekste „Pred Bogom", „V ponižnosti", »Pred tabo na kolenih" in „Oče večni" ; trikrat pa je uporabljen tekst „Bog, pred tvojim veličastvoin". Pri vseh 12 številkah so natisnjene le prve štiri kitice, in tema ni kaj ugovarjati, kajti v resnici — vsaj kolikor je meni znano — za darovanje ali po povzdigovanju ne pojo nikjer radi takih „mašnih" napevov, temveč izbirajo si raje kaj primernega iz drugih zbirk, n. pr. Marijinih ali obhajilnih pesmi. Skladbe te so različnega značaja, nekatere bolj mile (n. pr. štev. 3, 4, G, 9, 11), druge bolj veličastne (n. pr. štev. 5, 7), nekatere lažje, druge težje (n. pr. zadnje tri številke), vendar v vseh se kaže plemeniti slog g. P. Hugolina. G. skladatelj se vedno ogiblje navadnih trivijalnih melodij in harmonij, in vzdržuje so vedno nekoliko nad navadno višino. Zato pa za nevešče pevce, ki pojo le po posluhu in iščejo vedno le najlažjega, te pesmi niso, dočim se jih bodo dobri, marljivi pevski zbori oprijeli z velikim veseljem. Na S. strani v (i. taktu prve vrste naj poje alt „fis" namesto „g". Na 9. strani v 2. taktu druge vrste se je izogniti paralelnim kvintam med sopranom in altom na ta način : V 5. in 7. številki partiture naj se 4/< takt popravi v AUabreve-takt, kakor je tudi v glasovih pravilno zaznamovano. Nekaj drugih manjših tiskovnih pomot, ko je treba četrtinke izpremeniti v osminke, bo lahko vsakdo sam popravil. Opomnim še, da vseh 12 številk je pisanih brez spremljevanja, izvzciuši par taktov zadnje številke, kjer se pa tudi lahko izhaja brez spremljevanja. S tem pa ni rečeno, da bi organist ne smel spremljati petja; ravno nasprotno: kjer niso pevci posebno dobro izvežbani, bo zlasti pri nekaterih težjih številkah spremljanje celo potrebno kot opora pevskemu zboru. Isto toplo priporočilo, katero sem zadnjič napisal o Marijinih pesmih, velja tudi o teh mašnili pesmih; zato sezite urno po njih! Fr. Ferjančif. 38. Fr. Kimovec, Asperges in Vidi aquain, Ljubljana, založil izdajatelj, cena 50 v, pet iztisov vkup 2 K. Pred menoj leži troje Asperges-ov: i'. JI. Ilornov, Poersterjev in Kimovčev. Skoraj bi rekel: Čemu ta potrata? — ITorn je moral postaviti na čelo svojemu Kyrialu Asperges. Njegovo spremljevanje je najboljše, najjednostavniŠe, najlažje, zatoraj bi bilo najbolje, da se poprimemo njega. Poersterjev je tudi dober, vendar kaže moderno liarmonizaeijo (glej takoj od začetka tri zaporedne tcrce). Kimovec je harmoniziral Asperges, preden je izšel Ilornov, v tem pogleda je upravičen, llarmonizaeija je izvršena po Hornovih navodilih, bas ima malo postopov, moderne ni v njej. Ker je čisti dohodek namenjen za orgle na Bledu, se delce priporoča. Pri tej priliki omenim, da storimo najbolje, ako vsikdar pojemo koralni Asperges. Čemu se vsak novi skladatelj poskuša z asperges-om'? Koliko jili je že prinesel Glasbenik! Naj ima vsaj v nekaterih točkah koral svoje mesto, kakor tukaj, v responzorijih, introitih itd. Dopisi. Z dežele. — Dober svet bi rad dal gospodom organistom, ki imajo morda pevee, pravzaprav pevke, kakršne imajo po večjem vsi. Treba je začeti pesem, takrat se pa začno I Ena hoče to, druga drugo, zlasti tista, ki se šteje za najboljši sopran, hoče imeti vedno svojo (posebno še kak »šolo1* v kakršuisižebodi obliki) iu tako se mora organist prav gotovo eni zameriti ali pa vsem, če noče nobeni ustreči. Kolikrat se zaradi tega petje zavlačuje, kolikrat pesem prepozno začne, prav pogosto zavlačuje brez potrebe služba božja, zlasti pri slovesnem blagoslovu (Tankim ergo). Kolikrat se tudi zgodi, da ta ali ona pevka potem še peti noče in se gre kujat in jezico kuhat, ker ni pesem odbrana po nje glavi. Morda si je marsikdo izmed gg. tovarišev — rekel bi „marternikov" pevskega napuha — belil glavo, kako bi ukrotil take „lintveme". Pa ga morda še danes davijo. Vsem takim komedijam se pride v okorn na tale priprosti in lahki način, kakor ga je prakticiral pisec tehle vrstic in se je izborno Obnašal. Organist naj si kupi knjižico (notes) — za par krajeerjev se dobi prav dober — notri naj pa piše za vsako službo božjo natančen vspored, kaj se bo pelo: Kaj pri jutranji, dopoldanski, popoldanski službi božji, napiše tudi zbirko in številko pesmi ali tudi nje stran. Nazadnje nese ta program duhovniku dotične cerkve, ki naj ga podpiše. Za vsako nedeljo zadostuje ena stran. N. pr. : VI. nedelja po Veliki noči igo6. Z j u t r a j : Slava Bogu I. št. !> Cecilija I. št. SI, str. 130. P. Hugolin, Marijine št. 8, str. 10. O b desetih: Cecilija I. št. 11), str. 31. Cecilja 1. 81, str. 130. P. Angelik : Jezusa ljubim, pis. I1) str. 35. Cecilija II. št. 3S, str. Gl. Po p o Idn e: K. bi.2).Koral. Starejši napev. Biukošti igo6. Zjutraj: Slava Bogu I. št. 0. Cecilija I. št. 82, str. 132. Slava Jezusu št. 11. Slava Jezusu št. 55. Ob desetih: Intr. Komunija, koral. Premrl: Missa i. h. s. Christinae. Foerster: Graduale pis. IT. str. (H). Po ofertoriju (recit.): Brosig: Veni sanete. pis. 11. 02. K. bi. Mitterer: Tantum ergo, pis. II. str. II. Cecilija I. št. 83, str. 133. P o ji o 1 d n e: Pete litanije presv. Srca Jezusovega. Foerster: Tantum ergo, pis. 11. str. 7. Cecilija I. št. 82, str. 132. Knjižica se na koru dene na viden kraj, da vsak pevec lahko hitro vidi, kaj se bo pelo; in ves nered in vse nepotrebno zgovarjanje in prepiranje bo izostalo. Seveda, to da nekoliko dela. Pa se vsaj lahko izberejo pesmi, ki so po vsebini in obliki primerne misli in slovesnosti dotičnega dne ali dotičnega časa. Večkrat se tudi lahko ob nedeljah zapoje pesem na čast svetniku, čigar god se je prejšnji teden obhajal ali pa se bo obhajal prihodnji teden. Ob enem bo organist, ki bo vestno pazil na to, da se poje kaj primernega za tisti dan, dobival ugled pri ljudstvu pa tudi pevci ga bodo čedalje bolj spoštovali; saj bodo spoznali, da vzame za resno svoje in njih opravilo. Pa bo tudi to lepa kronika našim potomcem; v sto letih bi se nabrala velika množica silno zanimivega gradiva za kulturnega zgodovinarja. Zato je moja misel ta, naj In proč. cerkvena predstojništva sama skrbela, da se to uvede po vseli župnijah, naj bi zahtevala za vsako službo božjo spored petja; kakor se mora vsakdo, ki javno nastopa dobro pripraviti, kako bo nastopil; kakor se za posvetne prireditve, igre in veselice vselej zelo natančno do najmanjših podrobnosti napravi vspored: tako se mora tudi za cerkvene prireditve, za službo božjo, kjer se vuninvun ponavlja najbolj pretresljiva in veličastna igra, ki se je prvič igrala ob grozi celega stvarstva na Kalvariji — tako pravim — se mora tudi za to igro, ki je milijonkrat brez konca, večjega pomena kot vse druge igre — zlasti za to prireditev bi se moral napraviti vselej skrbno, vestno izbran in natančno določen spored. Fr. K. Sinj (Dalmacija). — Da tudi v daljni Dalmaciji napreduje cerkveno petje, bo cenjeni Čitatelj lahko razvidel iz kratkega poročila. Naučili smo se v osemmesečnem mojem bivanju sledeče: 1. I'. Hartmann von An der Lan-Hochbrunn, Missa; 2. A. Foerster, op. 15. Missa s. Caeciliae; 3. Ign. Hladnik, op. 19. Missa i?. Mariae Virg. — Ker pa največ pojemo koralne maše, nam dobro služi „Kyriale" od dr. P. Wagner, (izdala „Styria" v Gradcu) in sicer pojemo iz njega 8 koralnih maš, te so: 1. Missa tempore pasehali; 2. In festis solemnibus I.; 8. In Missis B. Mariae Virg.; 4. In Domin, infra annum; 5. In Domin. Adventus et Quadragessimae; 6. In festis Semi-duplicibus; 7. In festis Simplicibus; 8. Missa, dieta de Angelis. — Introitus, Graduale, Offertorium in Communio tudi koralno, po rezenski izdaji. — Naš zbor šteje 25 grl, in ti so tukajšnji semeniščniki; sopran in alt seveda pojejo dečki. — Dobili smo tudi meseca majnika t. 1. nove orgle od tvrdke „Brata Rieger" za 7000 K. Prihodnjič več! Ivan Ocvirk, seineniščni učitelj petja in organist. Razne reči. — Orglar ska šola Cecilijinega društva v Ljubljani je završila 29. leto v četrtek dne 12. julija. Učenci so zjutraj pri sv. maši peli. O 9ih pa je bila javna izkušnja iz po-sauinih predmetov, katere se je udeležilo več prijateljev cerkvene glasbe. Letos zapušča šolo sedem učencev in sicer: Adamič Karol iz Sodražice, Frbežar Franc z Malega Vrha pri Šmarju, Ozebek Makso iz Predmosta pri Poljanah, Ravnik Janez iz Bohinjske Bistrice, Simončič Alojzij iz Roviš pri Studencu, Trpin Makso z Dobračevega pri Žireh in Zupet Martin iz Podboršta pri Šentjanžu. Vsi so se učili poleg cerkvenoglasbenih predmetov tudi lepopisja in knjigovodstva, da bodo znali voditi tajništvo pri hranilnicah. Za orglarsko službo je eden vrlo sposoben, štirje so sposobni, dva pa še sposobna. — Trideseti tečaj orglarske šole se prične dne 18. septembra 1906 ob 3. uri popoldne v navadnih šolskih prostorih (Vodnikov trg, št. 5.) Listnica uredništva prilog. Poslani „Tantum ergo" za moški zbor v F-dur je prišel na zasluženi prostor — v koš. I p 0 0:0-0 P lil Igrajte si le sam 9-krat, pišem: devetkrat isto obrabljeno frazo: | | | | | | j ' | ! Pišete: »Poskusil sem tudi jaz svojo muzo" i. t. d. — pa pustite jo, naj spi! Današnjemu listu je pridejana 7. in 8. štev. prilog.