.noticeSLOVENSKEMU ŽENSTT^U. Žene. dekleta! Mesec dnjj-že'blati in obrekuje svobodomiselno časopisje poslance SLS. Na najpodlejši način pa žali našega, dr. Korošca, voditelja slovenskekga naroda. Najodločneje protestiramo proti sramotenju našega voditelja in našega naroda pKed celim svetom. Ta nečuven napad ne sme ostati nckaznovan! Slovenski narod bo obračunal s tistimi, ki so se dotaknili časti našega voditelja in našega naroda. Slovenska žena, ki si se vedno neustraSeno borila za vero in čast slovenskega naroda, ne smeš biti soodgovorna za sramotenja, ki jih trpi slovensko ime potom liberalnega časopisja. V tvojih rokah je najhujše orodje, s katerim zadaš najobčutnejši udarec največjemu našemu sovražnlku, liberalnemu tisku. Žena, dekle! Zavedaj se, da je ni sile na svetu, ki bi te mogla prisiliti, da podpiraš onega, ki je naročen na liberalno časopisje in s tvojim trdo prisluženim denarjem podpira prav ono časopisje, ki blatl Slovence pred celim svetom. Zato podpiraj s svojim denarjem le tiste ljndi, ki imajo naročeno naše katoliško časopisje in čutijo z ogromno večino slovenskega naroda. Tako bomo premagale našega sovražnika, ki žali našega voditelja in z njim vred ves slovenski narod. Zborovanje katehetov lavantinske škofije se vrši letos dne 27. avgusta v Celju. Podrobnejši program bo objavljen pravočasno. Pozivljamo že sedaj gospode katehete in vse druge duhovne sobrate, ki se zanimajo za probleme sodobne kateheze, da pridejo dne 27. avgusta t. 1. v kolikor le mogoče velikem števllu na zborovanje v Celju. — Odbor Društva katehetov lav. škofije. Slovesnost preobleke v zavodu čč. šolskih sester v Mariboru. V pondeljek, dne 16. t. m., je obhajal zavod šolskih sester lepo slovesnost preobleke 18 novink. Preoblečene so blle: Grom Ana iz Vrhnike — s. Gabrijela; Rojs Marija iz Št. Ruperta v Slov. g. — s. Magda; Klančar Ana iz Trebnja — s, Kerubina; Ferlež Marija iz Stoperc — s. Adela; Krof Marta iz Pllberka — s. Adalberta; Šušmelj Marija iz Gorice — s. Zorana; Blas Lucija iz Tomačeva — s. Vianeja; Jelovšek Marija Iz Vrhnike — s. Jakoba; Dvoršak Brigita iz Sv. Martina — s. Saturnina; Kapun Marija iz Maribora — s. Sidonija; Zaplatar A. iz Mirne peči — s. Sirverija; Hanželič Marija iz Ormoža — s. Vitoslava; Lombar Marija iz Trstenika — s. Domitila; Slapnlk Jožefa iz Motnika — s. Venancija; Papič Ana iz Semiča — s. Agatona; Kidrič Roza iz Rogaške Slaptine — s. Benona; Krefl Mar. iz Šmartnega ob Dreti — s. Lucina; Petrin Frančiška iz Rečice — s. Samuela. — Ginljlv in srce pretresujoč prizor je bil, ko so mladenke cvetoče mladosti vesele polagale v roke presvetlega g. prelata dr. Tomažiča, ki je izvršil obred, svojo dosedanjo svet no obleko in jo zamenjale z redovniškim pajčolanom in pasom ter se popolnoma posvetile Bogu in redovniškemu poklicu. Dal Bog, da bi našle mnogo posnemovalk med našimi dobrimi mladenkami šlrom Slovenije in da bi se jim pridružile nove vrste z istim navdušenjem in poklicom. Prostrane so božje njive in velika je žetev samostana šolskih sester v Mariboru. Zato- mladenke, korajža in pogum ter se uvrstite med božje delavke! Jubilejna razstava sodobne kulture v Brnu, ČSR. V Brnu, glavnem mestu zelene Moravske, se vrši razstava sodobne kulture čehoslovaške republike, ki nam kaže ves napredek v desetih letih osvobojenja. 30 ha veliki razstavni prostor, četudi leži v široki, od treh strani z zelenimi griči obdani dolini na periferiji mesta, je oddaljen od kolodvora le 10 mlnut. Razstava sama se nahaja v 17 velikih pavilijonih s skupno razstavno ploskvo 30.000 m! Zastopane so tu vse šole: otroški vrtci, ljudske, srcdnje in visoke šole, učiteljišča, obrtno umetniške In umetniške šole, katerlh učenci so razstavili tu svoja zanimiva dela. Pošte, železnice in zrakoplostvo imajo tu velikanski svoj oddelek, v katerem se jasno vidi napredek teh važnih faktorjev moderne države. Nadalje se nahaja tu tudi zdravstveni oddelek, psihologija, fizika, kemija, matematika, socijologija, jezikoslovje, literatura, oblikujoča umetnost, glasba, gledališče, kulturna in znanstvena društva. Veliko pozornost vzbuja paviljon čehoslovaškega učenjaka dr. Absolona, ki je razstavil v posebnem paviljonu modele jamskega človeka in mamuta v naravni velikosti. Poleg tega paviljona, ki nam kaže pračloveka in njegov način življenja, pa stoji njegova protisllka: najmodernejše kmetsko gospodarstvo, ki je popolnoma elektrificirano. Tu je vse živo, vsl stroji se vrte, mlatijo, režejo, žagajo, sekajo in tako dalje. Vsa poljska dela se opravljajo le s pomočjo električnih strojev. Istotako imamo v kuhinjl same električne pripomočke: štedilnik, stroj za rezanje mesa, kruha, stroj za gnetenje testa, za umivanje posode, ljupljenje krompirja, električna ledenica itd. V hlevu stoje štiri leporejene žive krave, ki se molzejo z električnlmi stroji in ki so že precej razširjeni na Moravskem. Mleko se prenese v klet, kjer se dela iz njega in njegove smetane sirovo maslo in razni siri, vse s pomočjo elektkrlčnih strojev. V konjskem hlevu stoji krasen vranec, ki se češe s pomočjo clektričnega stroja. Je pa t-u tudi električni aparat za strlženje konj. Dalje so v kleti električne stiskalnice za grozdje in drugo sadje. Na dvorišču je pa poleg mo dernega gno.ilšča s praktično električno črpalko za gnojnico higijenski svinjak. To moderno urejeno kmetsko gospodarstvo je za enkrat v celoti za malokaterega dosegljivo, kaže nam pa jasno, koliko časa in človeške energije bl bilo prihranjeno, če bi se vpeljali v domačijo vsi ti stroji. Morda bo živela generacija za nami v srečnejših gmotnih razmerah, ki ji bodo dovoljevale nakup teh prepotrebnlh strojev. V. S. Pred nsmrtitvijo. V glavni kaznilnici Kentuckyja v Zedinjenih državah Severne Amerike je bilo pred kratkim na en dan izvršenih kar sedem smrtnih obsodb na električnem stolu. Usmrčeni so bili štirje belokožci in trije zamorci, vsi obsojeni radi umora. Dočim so se belokožci približali električnemu stolu skoraj v nezavestnem stanju, tako da so jih morali jetničarji nosti, pa so se pokazali zamorci zelo hrabre. Zahtevali so pred smrtjo še cigarete in so nato poslovili od navzočih. Zadnji je izjavil, da pred smrtjo oprošča vsem, ki so mu storili v življenju kaj slabega. Ko so ga rablji vezali, je skrbno pazil, da so kovinaste plošče na rokah in nogah dobro pritrdili, da se ne bi preveč mučil. Zadnji obsojenec od belokožcev pa je pred smrtjo še prosil, naj ga krstijo po katollškem obredu. Res je bil takoj pozvan duhovnik, ki je opravil obred. Eden izmed zamorcev je med tem, ko so ga prlvezovali na električni stol, zapel še neko narodno pesem in prosil navzoče, naj pojejo tudi oni ž njim. Zopet eden iz Rusije! V sredo je prišel v Osijek kmet Pavle Kiss iz Bogojeva, ki je pred tedni pobegnil iz ruskega ujetnlštva. Kakor pripoveduje, se nahaja v Rusiji še kakih 3000 naših ujetnikov iz Baranje, Bačke in Hrvatske. Kiss je s 13 tovariši pobegnil iz taborišča in odšel z njimi do poljske meje ter od tam peš do Osijeka. Utonil je sin železniCarja Franca Vavotnika iz občine Rudeči breg pri Sv. Lovrencu na Pohorju Valentin, star sedem let. Ker ga doslej še niso našli, se občinstvo naproša, da v slučaju najdbe takoj obvesti o tem mariborsko policijo. Deček je imel na sebi dolge zelenkaste hlače, pisano srajco in bele naramnice. V Dravol Izpod čolna v bližini brvi v Marlboru, ki veže koroško predmestje s Studenci, so izvlekli mrtvo žensko. Ugotovilo se je, da je utopljenka 171etna posestnikova hčerka Štefanija Kalunder. Odšla je od doma in se ni več vrnila. Na podlagi izpovedi neke njene prijateljice se domneva, da je šla v smrt radi nesrečne ljubezni. Volilcem pri Sv. Juriju ob Pesnici! Vse volilce pozivamo, da pri občinskih volitvah prihodnjo nedeljo, dne 29. julija, oddajo svoje volilne kroglice samo v tretjo skrinjico. Le ' amo številka 3 je »ta prava«. Posebej še opozarjamo volilce, da volijo našo listo, ker bo novi občinski odbor jeseni volil tri člane v občinsko davčno kmisijo, ki bo po novem davčnem zakonu soodločevala, kako visoke davke bomo plačevali posamezniki. Terčel in Dobaj za tako delo nista. Mi hočemo tudi delovati skupno z našimi možmi pri okrajnem zastopu, da bomo dobill novo okrajno cesto k Sv. Križu. Tudi pri šoli bomo skrbeli, da bo vse v redu. Jesenske šolske počitnice je naša stranka žopet nazaj pridobila. Stranka, kateri pripadata Terčel in Dobaj, pa nam jih je odpravila. Za viničarje tudi skrbimo. Okrajni zastop je leta 1927 dal pridnim viničarjem za dolgoletno službovanje nagrade. Kje pa demokrati kaj takega zmislijo. In potem pa še to: V mariborskem okraju je 90% občinskih odborov v rokah mož, ki so pristaši SLS, okrajni zastop bo ostal v rokah naših mož. Če bomo volili Terčela ali Dobaja, pa se bomo čisto osamili. Za stranko, kateri ta dva pripadata, nihče nikjer ne mara. Samo pri jeziku so demokrati in samostojneži velikani, delati pa ne vedo, za ljudstvo pa že celo ne. Torej, Jurjevčani, vsi volimo našo tretjo skrinjico. Da je edino naša najboljša, je dokaz tudi to, da so vse druge le na glavarstvu popravljene, le naša tretja je bila popolnoma pravilna. Naročnikom. Mnogi vprašujejo, zakaj imajo na ovitku zapisano še vedno: pl. do 1. 7., pa so že doplačali preko tega datuma. Vsem tem za ta slučaj in za podobne pozneje javljamo, da približno 1 mesec preko datuma pošiljamo s starim vpisom, potem še-le piide nov vpis. To smo že enkrat razložili in prosimo danes ponovno, da si p. n. naročniki to zapomnijo. — Uprava. Biserna maša. V četrtek, 19. julija se je Vršila v Šmartnu pri Slovenjgradcu izredna cerkvena slovesnost. Castni kanonik dekan Ivan Lenart je obhajal šestdesetletnico duhovniškega posvečenja, ki ga je sprejel 19. julija 1. 1868. Bila je prava ljudska slovesnost, katero je na predvečer napovedalo gromenje topičev in gorenje številnih kresov po višavah zelenega Pohorja. Čeprav se je svečanost praznovala na delavnik, ko je vse polno kmetskega dela, se je vendar v četrtek zbralo toliko Ijudstva iz šmartinske in sosednih župnij, da je bila cerkev polna. Prišlo je nad 30 duhovnikov, da skažejo spoštovanje in čast sivolasemu biseromašniku, ki je vkljub starosti 87 let zdrav ter duševno in telesno izredno krepak. Njim na čelu je bil g. stolni prošt iz Maribora dr. Martin Matek kot odposlanec mariborskega g. škofa, udeležil se je tudi kanonik Janežič kot naddekan Mislinjske doline, prelat dr. Slavič iz Ljubljane, msgr. Vreže, ki je imel cerkveni govor, nar. posl. dr. Hohnjec, kot zastopnik Jugoslovanskega kluba. Biseromašniku so se poklonili župani vseh treh občin šmartinske nadžupnije, katere so ga že za zlati mašniški jubilej imenovale svojim častnim občanom. Zastopnik moške mladine je deklamiral lepo pesem, sestavljeno v to svrho od znanega slovenskega pisatelja Ksaverja Meška. Jubilejno sveto mašo je Jubilant služil v novi mašni obleki — darilo vrlih šmartinskih žen in deklet — ki so jo po načrtu g. Vurnikove prekrasno izdelale mariborske Solske sestre. G. biseromašniku kličeino: Še na mnoga leta! Biserni jubilej v Rimskih toplicah Preteklo nedeljo je g. Janžek obhajal svojo biserno mašo. Bil je spodbuden in ganliv prizor, ko je gospod jubilant v spremstvu šestnajsterih duhovnikov imel slovesen vhod v župno cerkev. Govoril mu je g. monsgn. dr. Fr. Kruljc, dekan laški. Njegov lep in slovesnosti primeren govor je bil na višku, ko je prebral častitke prevzvišenega nadpastirja g. slavljencu. Hvala za ta dan Bogu, g. biseromašniku in vsem, ki ste pripomogli, da se je slovesnost dostojno izvršila. Smrt blagega g. župnika. Na Te- harjih pri Celju je umrl tamošnji blagi in obče spoštovani g. župnik Janez Čemažar. Rajni je bil rojen 1. 1867. v Selcih na Kranjskem. Posvečen je bil 1894 in je vodil teharsko župnijo od 1. 1910 naprej. Dolgo Casa je bolehal in prenašal bolezen z občudovanja vredno potrpežljivostjo. Kot dušni pastir je bil izredno priljubljen pri ljudeh in duhovnih sobratih. Blagemu g. župniku trpinu ostani ohranjen najboljši spomin pri vseh, ki so ga poznali! Prošnje na oblastno skupščino. Pri zadnjem zasedanju je kmetijski odsek ugotovil, da posamezniki pošiljajo svoje pršnje na oblastno skupščino, potem pa čakajo na rešenje oblastnega odbora. Dokler pa ni zasedanja oblastne skupščine, ostanejo take prošnje nerešene. Oblastni odbor je že pooblaščen, da uporabi vse postavke sedanjega proračuna in je prošnje nasloviti na oblastni odbor. Uspeh oblastnih poslancev. Oblastna poslanca Dav. Ki'ajnc in Uranjek sta intervenirala pri oblastnem odboru za popravo mostu v Grižah in je oblastni odbor dovolil v ta namen 80.000 Din. Tajnik SLS v Mariboru g. Ovčar je nastopil daljši bolezenski dopust. To vest sporočamo javnosti, da se za dobo dopusta ne bo obračala v raznih zadevah osebno na g. Ovčarja v Maribor, ampak v Slovenjgradec. Zdravljenje raka in drugih neozdravljivih kožnih bolezni. V baraki mariborske splošne bolnice zdravi g. Poljšak iz Celja vse vrste raka in razne doslej neozdravljive kožne bolezni. Razen zdravniške komisije si je ogledalo zdravljenje več resnih zdravnikov iz Maribora, ki se zanimajo za Poljšakovo iznajdbo. Dne 23. julija so posetili Poljšaka in njegove bolnike trije priznani zdravniki iz Trsta. Po ogledu so se izrazili pohvalno o Poljšaku in njegovem načinu zdravljenja teh groznih bolezni. Ob priliki zasedanja oblastne skupščine je bilo v Poljšakovi baraki več gospodov oblastnih poslancev, da bodo povedali po deželi, kako je nudil oblastni odbor g. Poljšaku priliko, da dokaže pod najstrožjim zdravniškim nadzorstvom učinkovitost svoje zdravilne iznajdbe. Kakor izvemo, se močno zanima za Poljšaka Nemčija in si bodo ogledali zdravljenje v mariborski bolnici tudi nemški zdravniki-strokovnjaki. Otroci vestfalskih Slovencev pridejo v Slovenijo. Dne 8. ali 9. avgusta pride veliko otrok (300) vestfalskih Slovencev v Slovenijo radi oddiha. Nemčija je dovolila tem otrokom skozi Nemčijo prosto vožnjo pod to pogodbo, da ne bo imelo potovanje ali ta izlet političnega namena, ampak da gre samo za zdravje In oddih. Seveda mi nameravamo s tem doseči, da se naučijo otroci slovenski in si pridobe slovenskega duha. V jav nosti pa ne smemo ničesar o tem pisati, ampak samo, da pridejo na oddih. Naznanite to, prosim, tudi drugim časopisom v Mariboru. Z odličnim spoštovanjem: Tensundern, vikar. Najden utopljenec. Pri Sv. Marku niže Ptuja je Drava naplavila mrtvo truplo dne 15. t. m. na Pobrežju pri Mariboru utopljenega železničarja Berghaus Jakoba. Pogreb se je vršil v sredo, dne 25. julija, na ondotnem pokopališču. Izkopnina pri Sv. Benediktu v Sl. goricah. Pri kopanju zemlje za našo cesto so delavci dne 10. t. m. naleteli  na brežičku veleposestnika Franca  Senekoviča v Trsteniku 5 m globoko  pod zemljo na veliko predpotopno žival, ki je v laporju popolnoma okamenela: hrbtišče, glava in skoro 1 m dolga zobova. O najdbi smo takoj obvestili mariborsko Zgodovinsko društvo. Čez teden dni je prišel žival in najdišče osebno pogledat podpredsednik mariborskega Muzejskega društva, profesor Vales, ki pa prvi hip ni mogel dognati, kako je ime tej zanlmivi živali, kl je sedaj že v Mariboru v muzeju. Žival si je na licu mesta ogledalo na stotine ljudi. Pri kopanju so se zobovi polomili. Nekaj delov so ljudje žal odnesli. Da se spopolnijo, naj jih prinesejo v benediško župnišče. Doma so brez pomena, za muzej pa so potrebni. Zanimalo pa nas bo vse Izvedeti v kratkem. kako je tej živali ime, ki se je nekdaj pasla po benediških livadah. Zdravnik utonil. Preteklo nedeljo se je pripeljal z motornim kolesom v Rimske Toplice rudniškl in občinski zdravnik g. dr. Avguštin Kumer s svojo soprogo. Kmalu po prihodu sta se oba šla kopat v Savinjo. Dr. Kumer je prvi skočil v vodo in se takoj začel potapljati. Soproga ga je skušala rešiti, pa bi tudi sama kmaIu utonila; komaj so jo reSili iz vode.Ko so zdravnika potegnili iz vo de, je bil že mrtev. Najbrže ga je v vodi zadela kap. Pokojni dr. Kumer je bil rodom iz Gradca in je služboval v Hrastniku od leta 1920. Zapušča vdovo in dva nepreskrbljena otroka. Zahvala blagim dobrotnikom! Nedavno smo poročali, kako je bil od budobnega tovariša zaboden z nožem v srce priden delavec Kebrič iz Maribora. Zapustil je pet malih otrok (najmlajši je pet mesecev star) in bolno vdovo. Ker se uboga družina nahaja v strašni bedi, sem prosil usmiljena srca pomoči. Vdova Amalija Kebrifi, Maribor, LoSka uhca 8, je na ta poziv dobila od dobrosrfinili Ijudi pomoč v denarju za prvo silo, pa tudi živeža in oblekce za nedolžne otroke. V imenu nesrečne družine se zahvaljujem vsem blagim srcem za pomoč. Zanlmivo je pismo, ki ga je pisala neznana dekllca od Sv. Lenarta Kebričevi: »Čitala sem v listu »Slovenski Gospodar« Vašo nesrečno usodo. Ker sem sama pred kratkim izgubila svojo zlato mami- co, se mi v srce smilijo Vaši ubogi otročički, ki gotovo močno pogrešajo dragega očeta. Tukaj Vam pošiljam nekoliko denarja (200 Din), da bo za prvo silo. Zanaprej upam, da Vam bodo že pomagala usmiljena srca. Pozdravlja Vas z Vaini žalostna deklica.« Naj bo tej dobri deklici izrečena še prav posebna zahvala! Franjo Žebot.