KRONIKA časopis za slovensko krajevno zgodovino RIBNICA NA DOLENJSKEM letnik 30 Št. 2 leto 1982 industrija stavbnega pohištva Ribnica 61310 Ribnica, Partizanslca 3 telefon li. c: (061) 861-411 telegram: Inles Ribnica telex; 31262 yu inles okna kombivak TEMATSKA ŠTEVILKA »KRONIKE« IZ ZGODOVINE RIBNICE NA DOLENJSKEM Uredništvo »Kronike« je v drugi številki 30. letnika zhralo razprave iz zgodovine Ribnice na Dolenjskem. Z njo želimo opozoriti na nekatera vprašanja iz preteklosti Ribnice in njene okoli- ce, povzeti dosedanja spoznanja in spodbuditi nova raziskovanja zgodovine Ribnice in Ribniške doline. Številka »Kronike« Iz zgodovine Ribnice na Dolenjskem je tako obračun storjenega in hkrati izviren prispevek k raziskovanju zgodovine Ribniške doline, saj večina razprav (če ne v celoti, pa vsaj deloma) temelji na primarnem zgodovinskem gradivu. Pobudo za tematsko številko o Ribnici na Dolenjskem je dal odbor za proslavo 900-letnice Ribnice pri Skupščini občine Ribnica, ki je številko tudi finančno podprl. Denarno sta nam pomagali še gospodarski organizaciji Inles in Riko. Številko »Kronike« Iz zgodovine Ribnice na Dolenjskem je pripravil uredniški odbor »Kronike« v tesnem sodelovanju s proj. Janezom Debeljakom. kronika Časopis za slovensko krajevno zgodovino 30. letnik Ljubljana 1982 2. zvezek Otorepec Božo: Doneski k zgodovini Ribni- ce in okolice v srednjem veku — Stran 79 Contributions to the History ot Ribnica and its Surroundings in the Middle Ages PrelovSek Damjan: Romarska cerkev pri Novi Štifti na Dolenjskem — odmev San- michelijeve arhitekture v Sloveniji — Stran 87 The Pilgrim Church near Nova Štifta at Do- lenjsko; the Echo of Sanmichell's Architec- ture in Slovenia Gestrin Ferdo: Reformacija v Ribnici in okolici — Stran 95 Reformation in Ribnica and its Vicinity Simoniti Vasko: Organizacija obrambe pred Turki na ribniškem območju v 16. stoletju — Stran 101 The Organization of Defense Against the Turks on the Territory of Ribnica in the 16th Cen- tury Melik Vasilij: Ribnica in deželnozborske volitve 1861—1913 — Stran 109 Ribnica and the Provincial Dlet Elections, 1861 to 1913 Vodopivec Peter: Prispevek k zgodovini ko- čevske železnice — Stran 117 A Contribution to the History of the Kočevje Rialway Vovko Andrej: Ribniška društva do leta 1918 v luči njihovih pravil — Stran 122 The Societies of Ribnica until 1913 in the Light of Their Regulations Kambič Mirko: Dolina suhe robe na starih fotografijah — Stran 131 The Valley of Woodenware on Old Photographs Bras Ljudmila: Ribnica, njene lesne obrti in lončarstvo — Stran 144 Ribnica, Its Wood Trades and Pottery Granda Stane: Izvajanje agrarne reforme na veleposestvu Oskar Kozler iz Ortne- ka — Stran 152 Carrying Out the Agricultural Reform on the Landed Property of Oskar Kozler from Ort- nek Cizelj-Zajc Ivanka: Partizansko gospodar- stvo v ribniškem okrožju 1944—1945 — Stran 160 Partisan Economy on the Territory of Ribnica Between 1944—1945 Zumer Vladimir: Razvoj občine Ribnica kot družbenopolitične in samoupravne skup- nosti od osvoboditve do ustave leta 1974 — Stran 170 The Development of the Ribnica Commune as the Socio-political and Selfmanaglng Commu- nity from the Liberation until the 1974 Con- stitution Na ovitku: Sončni obroč, medenina, 18. stoletje, velikost: premer 65 mm. Narodni muzej Ljubljana Ureja uredniški odbor. Glavrü in odgovorni urednik dr. Peter Vodopivec. Tehnični urednik Vasko Simoniti. Oblikovalec Julijan Miidavčič Izdaja Zveza zgodovinskih društev Slovenije, sekcija za krajevno zgodovino. Sofinancirata Raziskovalna in Kulturna skupnost Slovenije. — Tiska tiskarna Tone Tomšič v Ljubljani. Uredništvo in uprava v Ljubljani, Oddelek za zgodovino, Aškerčeva 12. TekočI račun 50101-678-49040 (Zveza zgodovinskih društev Slovenije, Aškerčeva 12, 61000 Ljubljana — za »Kroniko«). Letna naročnina 180 din za posamezne naročnike, 280 din za ustanove, posamezna številka 120 din, dvojna 200 dm KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO 30 1982 79 DONESKI K ZGODOVINI RIBNICE IN OKOLICE V SREDNJEM VEKU BOŽO OTOREPEC Najdbe iz prazgodovinske in zlasti rimske dobe V Ribnici in okolici dovolj zgovorno pričajo o že zelo stari — čeprav sorazmerno redki — naseljenosti tega področja.' O dokaj živahnem prometu pa pričajo ceste in pota, ki so v rimskem obdobju — pa tudi že preje — vodila tod mimo dalje proti jugu do Kol- pe ali pa na Notranjsko.^ Slovenska poselitev je sledila naravno sta- rim potom in zajela predvsem že naseljene kraje z obdelanimi polji in njivami. Toda čeprav kaže Dolenjska med Savo, Gorjanci in zgornjo Krko močno naselitev, pa je bilo področje Ribnice prvotno nekoliko slabše na- seljeno. Slovenci so le počasi prodirali v velike gozdove, ki so se razprostirali od Rib- niške doline in Suhe krajine na severu pa vise tja do Kolpe na jugu ter od Loške doKne na zahodu pa do Bele krajine na vzhodu. Naseljevali so se ob obrobnih predelih kasnej- šega nemškega ozemlja že pred nemško ko- lonizacijo, niso pa se naseljevali v gozdovih okoli izvirov Kolpe in v Kočevskem Rogu. Zelo na redko so kolonizirali dolino Crmošnji- ce. Le od Ribnice so prodrli nekoliko globlje v obširne gozdove vse tja do obrobja kasnej- šega mesta Kočevja. Od tridesetih let 14. sto- letja se začne tod obsežna ortenburška koloni- zacija, ki do konca tega stoletja od ribniške in loške strani naseli Kočevsko.^ To je bila še v 13. stoletju obsežna gozdnata pokrajina, ki je s Poljanami in Kostelom spadala pod ob- širno ribniško gospostvo.* Krajevno ime Ribnica je nedvomno že zelo staro. Ko se leta 1220 prvič omenja v ohra- njeni listini, ima že obliko »Rewenicz«, konec srednjega veka pa že ponemčeno »Reiffnitz«^. Podoben razvoj imena je imela koroška Rib- nica, kraj ob Vrbskem jezeru, jugozahodno od Celovca. Ta se prvič omenja že leta 977 kot Ribniza, ok. 1150 kot Riuiniz, leta 1171 kot Ribuenicz, sredi prve polovice 13. sto- letja kot Riuentz, sredi stoletja Rivenz in Reyuencz oz. Reivenz, leta 1283 pa že kot Reifenicz in 1326 končno kot Reyffnitz.« Ribnica naj bi pomenila vodo z ribami,^ oziroma področje voda, rek in potokov, v katerih je dosti rib. Tako je razumljivo, da je Ribnica prvotno označevala celo pokrajino, enako kot verjet- no tudi Vinice in Poljane. Raztezala se je po mnenju M. Kosa nekako od Zlebiča pa do Dolenje vasi, v njej pa so ležale številnei vasi. Med najstarejše je šteti tiste, za katere je bilo že leta 1241 rečeno, da leže v »pokra- jini Ribnica« (in contrata Reifenitz): oba Zapotoka, Vinica, Sušje, Breg, Gorenja vas, Gorica vas. Dolenja vas in Hrvača. Ob robeh ribniškega ozemlja so kraji, ka- terih imena že kažejo na kasnejši nastanek v gozdnih predelih kot na primer Gorenji in Dolenji Lazi in Preska (= preseka).« Po mnenju L. Hauptmanna naj bi krajev- no ime Hrovača oziroma Hrvača kazalo na naselje Hrvatov.' Jedro kolonizacije tega področja je bilo nedvomno v Ribnici, ki je ležala med Gore- njo in Dolenjo vasjo, podobno kot je to bilo pri Logatcu. Na nemško kolonizacijo kažejo krajevna imena kot Nemška vas (1417 Pa- yersdorf, tj. Bavarska vas). Breg (1241 Willi- ginrein), Gorica vas (1241 Weichartsdorf) ter nekateri kasnejši kočevski priimki.** Najstarejši gospodarji Ribnice so bili po danes znanih zgodovinskih virih Turjačani. Leta 1220 je Engelbert Turjaški dal v fevd bratom Karlu, Rupertu in Albertu iz Loža, iz koroške rodbine Vovbrško-Strmških »vas Sodražico, ki leži v Vinici, to je v našem gospostvu v Ribnici« (Stoidrasicz villam que iacet in Weinicz scilicet in dominio nostro in Rewenicz) z vsemi pravicami in koristmi, vodami, gozdovi, ki leže do meja Loža, z iz- jemo pašnikov in drugega. Bratje iz Loža pa so zato Turjačanu vrnili tri kmetije v Bre- zah, ki so jim bile zastavljene za 12 mark, njegovi ženi pa so podarili še drugih 12 mark denarja." Gospostvo Ribnica je bilo torej v tistem času last, verjetno dedna last oziroma alod Turjačanov.*^ V nekaterih starejših pa tudi novejših pu- blikacijah zasledimo trditev, da je bila Rib- nica turjaška že leta 1082 in da se takrat tudi prvič omenja v zgodovini.'^ Ta trditev temelji na podatku iz tako ime- novane turjaške rimane genealogije, ki je bila sestavljena šele leta 1584, sklicujoč se na listine iz 11. stoletja, ki naj bd bile takrat na Turjaku." Ta rimana genealogija oziroma rodoslovje Turjačanov pripoveduje, da so leta 1057 ži- veli na Turjaku bratje Konrad, Adolf in Pil- grim. Leta 1067 se je Konrad poročil z Bar- baro iz Finkenberga in zgradil Gornji Tur- jak. Leta 1081 je umrl. Dve leti pozneje — torej 1083, po nekaterih pa 1082 — je njegov sin Konrad (star kvečjemu 15 let) vzel za ženo Katarino iz Zovneka, ki mu je rodila sina Pilgrima in s katero je živel skupaj 24 let. Nato ima genealogija podatek, da je ta Konrad dobil desetine v Ribnici (»Herr Con- 80 KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO 30 1982 radt Reiffnicz zehende bekham«), a brez vsa- ke navedbe leta. Iz tega so nekateri sklepali, da je Konrad dobil desetine v Ribnici kot doto ob poroki s Katarino Zovneško, to je leta 1083, oziroma 1082 pri drugih, kar naj bi bila tudi doslej najstarejša znana omemba Ribnice. Že Franc Kos je v tretjem zvezku svojega Gradiva za zgodovino Slovencev v srednjem veku negiral vrednost teh podatkov, ker za- nesljivi zgodovinski viri ne poznajo ne ome- njenega Konrada, ne njegovih bratov Adolfa in Pilgrima.'ä J. Gruden je nato v recenziji tega zvezka Gradiva menil, da ne gre ob- sojati vsake trditve, ki je vsaj verjetna, če- prav se ne da izpričati z listinami iste dobe in kot primer navedel omenjeno turjaško ge- nealogijo iz 1584, ki naj bi temeljila na sta- rih listinah iz turjaškega arhiva, kot je re- čeno v uvodu te genealogije. Nato je F. Kos v svojem sestavku »O najstarejših Tur- jačanih«'* še enkrat zavzel stališče do ome- njene genealogije. Poudaril je, da je bila sestavljena v istem stoletju, v katerem so mnogi »historiografi« na debelo izmišljevali zgodovinske dogodke. Genealogija omenja, da zajema iz listin, ki so bile tedaj na Tur- jaku, vse potrjene s »pedtschafft vnd sigil- len«, toda če so se ohranile tiste iz 13., 14. in 15. stoletja, zakaj se ne bi ohranile tudi listine iz 11. in 12. stoletja? Schönleben in Valvasor nič ne poročata o teh starih listi- nah, tudi ne, da so se izgubile. Tudi v kopi- alni knjigi iz 18. stoletja ni teh najstarejših listin. Osebe, ki so omenjene v genealogiji, se ne omenjajo v nobenem drugem zaneslji- vem viru iz istega časa. Grad Finkenberg, od koder naj bi bila Barbara, ki naj bi se 1067 poročila s Konradom Turjaškim, je v srednjeveških virih neznan. Tudi žensko osebno ime Barbara je v tem času še neupo- rabljano, saj ni niti enkrat omenjeno v skoraj 4500 objavljenih listinah iz tega časa, v »mo- do« je prišlo šele v 15. stoletju. Tudi ime Adolf je v rabi šele od 13. stoletja. Katarina iz Zovneka, s katero naj bi se poročil Kon- rad II. leta 1082 oz. 1083, je enako nemogoča, saj se Žovneški prvič omenjajo šele leta 1173," sam grad Žovnek pa je bil zgrajen verjetno šele med leti 1130 in 1139.F. Kos na koncu meni, da omenjena genealogija iz 1584 v njegovih očeh za 11. in 12. stoletje nima prav nobene zgodovinske vrednosti in da zgodovina ne pozna za 11. stoletje nobe- nega Turjačana. Prvi je Engelbert, ki ga omenjajo listine iz let 1162, 1177 in 1178. F. Kos je sicer nekako spregledal dejstvo, da je omenjena rimana genealogija nastala res šele leta 1584, toda očitno na podlagi genealoških podatkov iz starejše dobe — se- veda enako izmišljenih in netočnih. Kajti že na grbovni plošči, vzidani še danes na Tur- jaku, ki govori o ponovni zidavi gradu po potresu 1511 za Trojana Turjaškega leta 1520, najdemo že podatek, da je grad začel zidati Konrad Turjaški leta 1067." Torej je morala neka genealogija Turjačanov biti znana že tedaj. Kako napačno so tolmačili podatke celo iz ohranjenih originalnih listin, naj pove še naslednji primer. Anton Skubic, marljivi, to- da žal strokovno veliko premalo podkovani zbiratelj zgodovinskega gradiva za Ribnico, prinaša v svoji Zgodovini Ribnice in ribniške pokrajine o njeni najstarejši zgodovini tole: »Sovneški so odstopili Ribnico ter pristavi na Vinicah in v Sodražici, torej troje pose- stev. Turjaškim leta 1082. Tega leta se je po- ročil Konrad Turjaški (1067—1107) s Kata- rino Sovneško, ki mu je prinesla za doto omenjena tri posestva.«^* V resnici pa, kot smo videli, govori rimana genealogija samo o desetinah v Ribnici in nič o načinu pridobit- ve. Podatek o omenjenih treh krajih je de- jansko vzet iz originalne pergamentne listi- ne iz leta 1220, ki smo jo omenili že zgoraj in s katero je Engelbert Turjaški podelil v fevd Loškim »vas Sodražico, ki leži v Vinici, to je v našem gospostvu v Ribnici«! Regest te listine, toda pod napačnim datumom 1227, prinaša že J. L. Schönleben leta 1681 v svoji genealogiji Turjačanov tudi z napačno na- vedbo vsebine, namreč da je Engelbert Tur- jaški prodal Loškim »gospostva Vinico, So- dražico in Ribnico« (dominia Weinitz, Sto- drasitz & Reiffnitz).21 Iz podelitve v fevd je nastala torej kar prodaja, iz ene vasi Sodra- žice, ki je ležala v (pokrajini?) Vinica v tur- jaškem gospostvu Ribnica, pa so nastala kar tri gospostva! Tudi desetine v Ribnici iz leta 1082 gredo verjetno na rovaš Schönlebna, ki je v omenjeni genealogiji prvi trdil, da je Katarina Zovneška prinesla Konradu IL te desetine v Ribnici kot zastavo za 600 ogl. mark dote.^^ Verjetno pa je tudi ta podatek prikrojen po listinah od 8. maja 1241, ki sta bili nekoč v turjaškem arhivu. Obe sta bili izdani na isti dan v Perovem pri Kamniku, ko je bil tam avstrijski vojvoda Friderik Bo- jeviti. S prvo listino je Konrad I. Žovneški predal svojemu zvestemu (vazalu) Herbordu Turjaškemu vso desetino, ležečo v pokrajini Ribnica (in contrata Reifenitz), in sicer v dveh vaseh, imenovanih Zapotok, in v drugih vaseh kot Vinica, Sušje, Breg, Gorenja vas. Gorica vas. Dolenja vas in Hrvača, kar vse je imel on v fevdu od oglejskega patriarha. Bertolda. V drugi listini pa mu je podelil v fevd vso desetino v Dobrepolju, Ribnici in Velikih Poljanah, tudi fevd oglejskega pa- KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO 30 1982 81 triarha.^3 Milko Kos je domneval, da je šlo tudi tu za tri enote, bodisi za tri fare (dese- tine!) ali za tri pokrajinske enote.^* Mogli bi torej reči, da je omenjena turja- ška rimana genealogija iz 1584 nastala na osnovi neke starejše turjaške genealogije, morda še izpred leta 1520, sestavljene iz na- pačno branih, razumljenih in interpretiranih listin kasnejšega 13. stoletja s Turjaka ter dodajanjem izmišljenih osebnih imen, ženi- tev in letnic. Izpričano zgodovinsko dejstvo je, da je bila Ribnica kot pokrajina leta 1220 gospostvo Turjačanov, po Hauptmannovem mnenju njihov alod. Po smrti Konrada, ver- jetno sina Engelberta Turjaškega, je bila Ribnica darovana Ogleju, ta pa jo je podelil med leti 1245 in 1248 v fevd Ortenburžanom. Visokosvobodni Turjačani so torej v prvi po- lovici 13. stoletja obubožali in bili že vsaj leta 1241 ministeriali Zovneških, kasneje pa Španhajmov.^' Ko si leta 1263 Friderik in Henrik Orten- burška z dedno pogodbo, sklenjeno ob posre- dovanju njunega fevdnega gospoda Ulrika III. Spanhajmskega, razdelita vso rodbinsko posest, prejme Henrik na Kranjskem poleg gradov Jama in Kamen na Gorenjskem tudi gradova Cušperk in Ribnico s posadkami, imetjem in vsem pripadajočim, kar je ležalo med Kolpo in Soro. Takrat se torej prvič izrecno omenja ribniški grad Ortenburža- nov.2« Izza te omembe nam viri precej časa molče o Ribnici. Šele leta 1303 najdemo po- leg goriških ministerialov na Dolenjskem kot Hmeljniškega, Višnjegorskega, Črnomaljske- ga in Zumiberškega omenjenega tudi neke- ga Pelegrina iz Ribnice," morda tamkajšnje- ga oskrbnika. Drug Ribničan, neki Tesec, je bil 1327 »officialis et antarius« v Ložu.^« Kramar Leo iz Ribnice je 1343 kupil od Tur- jačanov desetino od deset in pol kmetij »v Dobrepolju v okolici Bruhanje vasi«, ki je bila še vedno fevd Zovneških, sedaj grofov Celjskih.28 Ta nekoč žovneška desetina v »po- krajini Ribnici« je bila 1343 predmet spora med Ortenburžani in Turjačani.s«' Leta 1384 je oglejski patriarh Filip znova podelil v fevd Hermanu Celjskemu med drugim tudi to desetino v Ribnici,3i enako 1389 patriarh Johannes in 1425 patriarh Ludvik.^^ Ribnica je bila za Ortenburžanov sredi 14. stoletja že pomembno gospodarsko in uprav- no središče. Priče neke listine iz leta 1340, ki je bila zapisana in izdana zelo verjetno v Ribnici, so bili na primer grof Oton Orten- burški, vitez Friderik Chatter s Cušperka, gospod Lilian, vikar v Ribnici, ter ortenbur- ški vitezi Bertold Švab, Hajncel iz Rovt, Bertold iz Dan ter Vulfing, imenovan Mrav- lja (Amayz).='3 Bertold Svab je tri leta kas- neje imel v Ribnici zaprtega v ječi po nalogu Ortenburžanov viteza Rutliba Hmeljniškega, ki ga je izpustil šele, ko sta z bratom Lov- rencem obljubila, da se ne bosta maščevala grofom, še posebno pa ne Svabu.^* Leta 1350 najdemo v srednjeveških listi- nah prvo omembo Ribnice kot trga. Z listino od 1. julija 1350, izdano »ze Reyfnicz im marcht« je Tristan iz »Sajevca v Ribnici« prodal Ortenburžanom 16 kmetij v Poljani ob Kolpi.^' Ribnica je torej kot rezultat go- spodarskih gibanj tistega časa, pa tudi za- radi politično-upravnih teženj Ortenburžanov dosegla določeno krajevno avtonomijo z del- no samoupravo, vse seveda v okviru tam- kajšnjega ortenburškega gospostva. Listina od 19. marca 1352 kaže v določeni meri pomen Ribnice kot ortenburškega po- litično-upravnega središča. Takrat je bila v trgu sklenjena in izdana ženitna pogodba med grofom Dionizom II. iz Krupe in grofico Ano, sestro grofov Otona in Friderika Orten- burških, v kateri je Krupski nakazal ženi za 1000 mark oglejskih pfenigov jutrnje v za- stavo razno posest, med drugim pol Starega gradu, pol Otočca in drugo.ä" Grof Oton je bil večkrat v Ribnici, tako na primer leta 1372.3' je po Valvasorju leta 1374 tudi umrl.** Tudi njegov brat grof Friderik je bil 'ponovno v (Ribnici,'* kjer ise med drugjim omenja leta 1384 njegova hiša (»in domo ha- bitationis nostre in Reyfnicz«),** morda pa je s tem bil mišljen ribniški grad. Leta 1397 srečamo prvič omenjenega viteza Hermana s Cušperka kot ortenburškega oskrbnika v Ribnici (»pfhleger in der Reyffiencz«)." Kot fara se Ribnica omenja sorazmerno pozno. V seznamu cerkvenih desetin iz leta 1296 ribniške fare še ni najti,*^ enako ne v onem iz okoli leta 1350.« Leta 1340 je ven- darle že omenjen vikar v Ribnici,^* a cer- kev sv. Štefana omenja prvič šele listina od 3. aprUa 1353, ko je vitez Nikolaj Kaul s Cušperka prodal kmetijo na Mali gori v šmarski fari vitezu Vulfingu, imenovanem Mravlja iz Ribnice, ki jo je kupil za večno luč v cerkvi sv. Štefana za blagor duše po- kojnega brata Ulrika in njegove žene Vul- filte.^ä 2a farno organizacijo je pomembna listina oglejskega patriarha Ludvika od 1. maja 1363. V njej najprej pravi, da je zve- del, da so bila v gozdovih fare sv. Štefana v Ribnici, ki so bili dotlej neobljudeni in neobdelani, zgrajena mnoga naselja, gozdovi spremenjeni v njive in sezidane nove cerkve v Kočevju, Poljanah, Kostelu, Osilnici in Gotenici in ena v Kranjski gori. Nato podeli Ortenburžanom, ker ležijo te nove cerkve v njihovem gospostvu in deželskem sodišču. «2 KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO 30 1982 patronatne pravice nad temi cerkvami, du- hovnike pa podredi matični cerkvi v Rib- nici, ki prejme pravico vmestitve na te po- družnice.*« Očitno je torej ribniška fara prvot- no obsegala tudi Kočevsko. S to listino se je cerkvena organizacija prilagodila novemu stanju, nastalem z ortenburško kolonizacijo tega področja. 2e leta 1366 se omenja tudi bratovščina na oltarju sv. Jurija v farni cerkvi sv. Stefana v Ribnici, ki je to leto kupila za vzdrževanje večne luči kmetijo v Radijeku.*' Za vso farno cerkev je skrbela posebna bratovščina sv. Štefana.** Leta 1372 je zastavil ribniški tržan Mihael svojo kmetijo v Ratju oltarju sv. Treh kraljev v farni cerkvi sv. Štefana, ležečem na levi strani cerkve in to za posojenih 12 mark beneških šilingov. Kmet Pavel je mo- ral od kmetije letno odrajtovati eno marko šilingov in 20 šilingov, za kar je moral na- baviti olje za osvetlitev oltarja. Mihael si je pridržal pravico do odkupa kmetije ali za- menjave za drugo, grof Oton Ortenburški pa je dal kot fevdni gospod k tej zastavi svoje soglasje in pečat na listino.*' Ribniški župnik Nikolaj se 1383 omenja kot osebni kaplan grofa Friderika Ortenburške- ga.5* Po njegovi smrti leta 1389 je grof Fri- derik prezentiral patriarhu za ribniškega žup- nika Urbana iz Loža,'' ki se je 1405 poravnal s Stično glede neodvisnosti Ribnice od stiske fare St. Vid.'^ Leta 1404 se omenjata dve kmetiji last ribniškega farovža, celo v odda- ljeni Smarati pri Ložu.^* Iz 1492 imamo po- datek o ribniški bratovščini Rešnjega telesa, lastnici desetin v Hrovači." Pomemben dokument predstavlja listina iz leta 1377, s katero je grof Friderik uredil vprašanje dedovanja grofije Ortenburg v pri- meru, da bi umrl brez dedičev; najprej ga nasledi bratranec škof Albreht iz Trienta, za njim pa grofje Herman Celjski starejši, njegov sin grof Herman mlajši in nečak grof Viljem. Med ortenburško posestjo se izrecno omenja tudi grad Ribnica skupno s trgom, ki je bil delno zastavljen materi grofici Ani Ortenburški. V tej listini se omenjata kot ortenburška trga tudi še Radovljica in Po- lj ane.^s Tako so Ribnico in vsa ostala ortenburška posestva po smrti zadnjega Ortenburžana leta 1418 podedovali grofje Celjski.^« Ker je do- lenjska posest Ortenburžanov veljala kot fevd Ogleja, je patriarh Ludvik leta 1425 po- delil sedaj Hermanu Celjskemu Ortnek, Rib- nico, Kočevje, Cušperk, Poljane, Kostel in drugo nekdaj ortenburško posest.^' Novi fevdni gospodje so v ribniški farni cerkvi že leta 1427 na novo ustanovili in po- stavili nekdanji oltar sv. Trojice, toda sedaj posvečenem Mariji in sv. Mohorju in Fortu- natu, zaščitnikoma oglejskega patriarhata, in ga bogato obdarili, med drugim tudi s »hišo ob vodi blizu mostu, kupljeno od Glaviča«, v kateri naj bi stanoval kaplan nove usta- nove.'* Nekdanja ortenburška posest v Ribnici in okolici je popisana v fevdni knjigi Celjskih iz let 1436—1456, v kateri so zabeležene fevdne podelitve te posesti. O samem ribni- škem trgu najdemo v njej le malo podat- kov.5' Po tragičnem koncu grofov Celjskih leta 1456 je vsa njihova posest prešla na Habs- buržane. Grad in zemljiški urad v Ribnici so odtlej upravljali razni cesarski oskrbniki, leta 1457 najdemo tu Andreja in Jurija Lam- bergerja.** Andrej Lamberger je imel Rib- nico s srednjim in dolnjim uradom v zakupu tudi v letih 1462—1466, ko mu je cesar Fri- derik III. odobril, da sme del denarja pora- biti za popravilo gradu v Ribnici, ki ga upravlja v cesarjevem imenu.'* Leta 1470 pa je Andrej Hohenwarter namesto dotlej za- stavljene Metlike dobil v oskrbo ribniški grad (»geslosz Reffnycz«).'2 Ribnica je bila v srednjem veku sedež de- želskega sodišča, do 1418 ortenburškega, ki je bil sodni fevd Ogleja.'s Listino iz 1417 o poravnavi med Marjeto Cušperško in Jurijem Turjaškim je pečatil Viljem Kompoljski »ta čas sodnik v Ribnici.««* Trški sodnik se ome- nja izrecno šele konec srednjega veka in to kot »iudex oppidi Raiffinig«.'' Od listin, ki bi vsebovale prodajo nepre- mičnin v trgu, ni nobena ohranjena ali znana. Tako tudi nimamo nobenega pričevanja o morebitnem srednjeveškem trškem pečatu in z njim v zvezi običajno uporabljanim trškim grbom. Valvasor nam v svoji Slavi sicer pri- naša med kranjskimi trškimi grbi«« tudi rib- niškega, »govorečega« s svojo podobo: v rde- čem polju bela poševna prečka z modro ribo, vendar je ta nastal zelo verjetno šele v nje- govem času. Morda ga je Valvasor sam po- snel po grbu viteza Friderika iz koroške Rib- nice, ki ima v grbu poševno valovnico tudi z ribo.«' Dejstvo je namreč, da še leta 1580, ko so »cela soseska in občina trga Ribnica« vložili na deželnega vicedoma prošnjo v zve- zi s tedenskim in letnima sejmoma ter mit- nino za popravilo cest, ni na tej vlogi nobe- nega trškega pečata.«* Med znamenitosti srednjeveške Ribnice so- di nedvomno tudi znana ribniška šola. O tej šoli, ki naj bi jo obiskoval sedem let (1407 do 1414) nam poroča švabski kronist Burkhart Zink, nečak takratnega goteniškega župnika pisarja Martina Zinka.«' Ohranjenih ali do- slej znanih podatkov o njej v listinskih virih KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO 30 1982 83 ni. Od šolanih prebivalcev Ribnice se poleg župnikov omenja na primer leta 1405 javni notar Gašpar, sin Bernarda iz Ribnice,'* ki pa je verjetno bil tudi duhovnik. Grof Her- man Celjski je 1427 ob ustanovitvi novega oltarja v ribniški farni cerkvi prezentiral za prvega kaplana domačina Jurija iz Ribnice,'' ki se je morda šolal na domači šoli. Edini konkretnejši znani podatek o ribniški šoli v srednjeveških virih je omemba »šolmoštra« Jakoba iz Ribnice (»Jacob schuelmaister in der Reyffnitz«) v oporoki ribniškega oskrbnika Andreja Lambergerja iz leta 1473.'^ Morda je ta Jakob istoveten s kasnejšim ribniškim župnikom Jakobom Čušperškim iz let 1481 do 1490.'3 Kljub dejstvu, da so v 15. in 16. stoletju Turki na svojih roparskih pohodih mnogo- krat divjali mimo Ribnice, tako v smeri Ljubljane kot tudi Cerknice in Logatca,'-* pa nam Valvasor poroča, da je bil ribniški trg — vsaj v njegovem času, to je v drugi polovici 17. stoletja — popolnoma neobzidan in odprt na vse strani. Domnevati moremo, da so se tržani ob bližajočih se turških napadih zate- kli v ribniški grad, ki je bil verjetno dovolj velik in utrjen, da jih je obranil najhujšega. Vsaj Valvasor trdi, da ribniškega gradu Tur- ki niso nikoli zavzeli, čeprav so trg mnogo- krat opustošili.'^ O turških pustošenjih priča med drugim tudi nalog cesarja Maksimilija- na I. kranjskemu vicedomu Juriju z Brda leta 1509 na prošnjo podložnikov iz okolice Ribnice, da jim pošlje pomoč v žitu." V zvezi z začetki ribniške trgovine z le- seno oz. suho robo, naletimo večkrat na tr- ditev, da je cesar Friderik III. podelil Ribni- čanom pravico do proste trgovine z živino, platnom in lesenimi izdelki." Ta trditev pa ni povsem točna. Cesar Friderik III. je nam- reč z listino, izdano 23. oktobra 1492 v Linzu, sporočil meščanom Kočevja, da je vsem pod- ložnikom kočevskega zemljiškega urada — posredno torej tudi Ribničanom — zaradi škode, ki so jo utrpeli od turških napadov, in da bi bile kmetije bolje obdelane in zasede- ne ter bi se redno plačeval davek, dovolil, da smejo s »svojo živino, platnom in drugim, kar sami vzgojijo in pridelajo« (mit irem vieh, leinwat und anderm so sy ertziehen und er- arbeiten) trgovati na Hrvatsko in drugam ter to vnovčiti, toda le do preklica.'* Slo je to- rej takrat le za začasen ukrep v pomoč vsem podložnikom na Kočevskem, ki pa je s potr- ditvami v 16. in 18. stoletju postal osnova tamkajšnjega krošnjarstva.'* Kot smo videli, se nikjer izrecno ne omenja lesena ali suha roba, temveč le kmečki pri- delki oz. izdelki. O trgovini z leseno robo slišimo šele kasneje v prvi polovici 16. sto- letja.** Pač pa je iz prepovedi cesarja Maksi- milijana I. iz leta 1496 znano, da so se trgovci skušali izogibati Ljubljane in tamkajšnjih mitnin, carin in naklad tako, da so šli po »neobičajni« cesti skozi Ribnico in Kočevje ter dalje na Hrvatsko; ker pa so Ljubljan- čani takrat zaradi turških napadov in požara utrpeli veliko škodo, je cesar to »neobičajno« cesto prepovedal in promet skušal usmeriti zopet skozi Ljubljano.*' O drugih krajih iz ribniške okolice naj na- vedemo še nekaj kratkih ohranjenih in zna- nih podatkov iz srednjega veka: BREG pri Ribnici se kot nemški »Willigin- rain«, kar bi po slovensko pomenilo Vrbov breg (srednjevisokonem. wilge = salix = vr- ba)*2, prvič omenja leta 1241 ob podelitvi žovneških desetin TurjaČLm.om v vaseh rib- niške pokrajine.*^ Te desetine so Turjačani leta 1340 prodali Seibotu iz Sajevca.*^ Leta 1436 je takratni dvor na Bregu prejel od Celj- skih v fevd Friderik Čušperški,*' kasneje pa Andrej Lamberger,*' ki naj bi ok. 1470 sezi- dal kasnejši grad.*' BREZE se omenjajo sorazmerno že zelo zgodaj, namreč že leta 1220, ko se tam ome- njajo tri turjaške kmetije, zastavljene vite- zom iz Loža.** V 15. stol. je imel ortenburški dvor v Brezah Nikolaj iz Sajevca,*" za drug dvor pa se 1436 omenja, da je opuščen ležal »na hribu ob bukovem gozdu« z mejami »od studenca Sumečič, ki izvira na hribu, in do Ribniškega hriba ter do gozda in studenca na drugo stran na »Kramittach« proti Ugarju.'" BUKOVICA je prvič omenjena šele v celj- ski fevdni knjigi iz 1436, ko je tam dobil Jurij Cušperški v fevd en dvor.*' DANE, katerih nemško ime Podem oz. Po- den priča, da gre za izpeljanko iz »dno«,'^ se prvič omenjajo leta 1337, ko naj bi Leopold iz Dan, sin Hertleina iz Ribnice, prodal sti- škemu samostanu tri kmetij e.^^ Tri leta kas- neje se v neki listini omenja kot priča Ber- told iz Dan, čigar potomec Jurij iz Dan je 1436 dobil od Celjskih v fevd dvor v Danah, na katerem je takrat sam bival in h katere- mu so pripadale štiri kmetije.'* DOLENJA VAS kot nasprotje Gorenje va- si'' se omenja že 1241 kot ena od vasi v »po- krajini Ribnica« pa tudi kasneje večkrat v celjski fevdni knjigi.*' Leta 1457 je ribniški oskrbnik Andrej Lamberger dobil od cesarja dohodke od kmetij v tej vasi." GORENJA VAS se omenja prvič obenem z Dolenjo vasjo leta 1241. Leta 1417 je orten- burška desetina od devetih kmetij v tej vasi prešla od Sajevških na njihove sorodnike iz 84 KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO 30 1982 Sentomperge pri Smledniku,«* deset let kas- neje pa še dve kmetiji na novo ustanovljeni oltar Celjskih v Ribnici.«' GORICA VAS je kot nemški Weichartsdorf tudi prvič omenjena leta 1241 kot ena od vasi v ribniški pokrajini. Današnje Vikrče pod Šmarno goro so se v srednjem veku ime- novale Weykers oz. Waykers in po mnenju J. Kelemine tiči v obeh toponimih osebno ime Wichart.*»» Tudi v Gorici vasi se sredi- 14. stol. omenja fevdalni dvor. Leta 1340 so Turjaški prodali Seibotu iz Sajevca in bratu Tristanu svoj »dvor v Ribnici, ki leži pri Gorici vasi« v obsegu dveh kmetij in mlina pred dvorom ob Bistrici, s kmetijo v tam- kajšnjem sadovnjaku in drugo posestjo."* Ribnica je torej v tem času še vedno pokra- jinsko ime, saj leži Gorica vas kar ok. 17 km od današnje Ribnice. Tristan Sajevški je 1417 imel v tej vasi desetino od petnajst in pol kmetij.Med ortenburškimi fevdi je 1436 Jurij s Cušperka imel eno kmetijo tudi v Go- rici vasi.*«* Grof Friderik Celjski je takrat podelil svojemu vazalu Viljemu iz Sentom- perge za zvesto službo kot konjenik z oklepom tudi kmetijo v isti vasi.*«* GRCARICE se kot nemške »Masern« ome- njajo šele leta 1498 v urbarju Kočevske Re- ke, enako kot Grčarske Ravne, ki so bile ta- krat nemški »Eben«.*«' HROVAČA, v srednjeveških listinah ome- njena kot Chrawaczach, Chrowacz, Krabacz, Chrabacz, ima po mnenju L. Hauptmanna ime po Hrvatih, ki naj bi bili naseljeni v tem kraju.*«« Prvič se vas omenja že 1241 kot ena od tistih, ki leže v ribniški pokrajini, enako tudi leta 1340, ko so tamkajšnje dese- tine prešle od Turjačanov na Sajevške.*«' Leta 1417 se omenja ortenburška desetina v tej vasi od osmih kmetij,*«* enako potem celjska leta 1436.*«« JURJEVICA se prvič omenja leta 1405, ko je Nikolaj iz Sajevca nakazal ženi za jutrnjo med drugim tudi pol kmetije v »Jurrya- wicz«.**« Na Jurjevici je 1436 Jurij iz Dan dobil štiri in pol kmetije ter mlin. Isto leto se je tam pobirala desetina od osmih kme- tij.*** KOT pri Ribnici je omenjen kot »Wink- chel« s šestimi kmetijami prvič v celjski fevdni knjigi iz 1436.**^ LIPOVEC je tudi prvič omenjen šele v omenjeni fevdni knjigi, ko je Friderik iz Brega pri Radovljici dobil tu v fevd eno kmetijo, za njim pa Viljem iz Nemške vasi.*** NEMŠKA VAS se je po bavarskih prise- ljencih v srednjem veku imenovala Bavar- ska vas, nemško prvič 1417 kot Payersdorff, ko je neki Heinz iz te vasi imel od Tristana Sajevškega v zastavi njegov dvor v Sajev- cu.*** Po izumrtju Ortenburžanov je 1422 grof Herman Celjski od njihovih fevdov po- delil Frideriku Ravberju dvor v Nemški vasi z dvema deloma desetine od tega dvora,**' leta 1436 ga je dobil Friderik z Brega, nekaj kasneje pa domačin Viljem iz te vasi, potem pa je bil 1444 znova podeljen Hansu, sinu prej omenjenega Friderika z Brega.**« ORTNEK je bil zgrajen, potem ko so Or- tenburžani dobili Ribnico v fevd od Ogleja, vendar se ob delitvi leta 1263 še ne omenja.**' Hauptmann meni, da se je ortneško deželsko sodišče odcepilo od oglejske gastaldije v Lo- žu že pred letom 1336.*** Prvič se omenja leta 1335, ko je Bernard, sin Gerloha s Krav- jeka, prodal posest v Resnici in Slevici Eber- hartu Pfefelu, tisti čas ortenburškemu gradi- ščanu na Ortneku (»purchgrafen ze Orte- nek).**« Naslednje leto je patriarh Bertrand podelil grofu Otonu Ortenburškemu kot og- lejske fevde gradove Ortnek, Poljane in Ko- stel.*»» Na Ortneku je bila 18. junija 1343 sklenjena poravnava v dolgotrajnem sporu med Ortenburžani in Turjačani; slednji so se morali odpovedati med drugim zahtevam do grajskega griča Ortneka.*^* Grad Ortnek s kočevskim ozemljem dobijo leta 1425 in 1436 Celjski v fevd od Ogleja.*«^ Po 1456 odda Friderik III. grad v zastavo dotedanjima celj- skima oskrbnikoma bratoma Juriju in Hansu Lenghaimerjema za posojenih 1100 fimtov pfenigov.*^ OTAVICE so nastale iz samotnih kmetij v teku 14. stoletja. Prvič se omenjajo leta 1340, ko so Turjaški prodali Seibotu iz Sajevca poleg druge posesti tudi tri kmetije »zem Ottawnich«.*^* Po celjski fevdni knjigi iz 1436 je Friderik z Brega dobil poleg druge posesti tudi rovte, imenovane Moravice, pri vasi Otavice v ribniški fari.*^' PRIGORICA se kot nemški Pucheldorf tudi prvič omenja leta 1436 kot bivša ortenbur- ška, sedaj celjska posest z dvema kmetija- ma*28 RAKITNICA je nastala iz samotnih kmetij konec 14. ali v začetku 15. stoletja. Prvič se omenja 1427, ko je grof Herman Celjski po- daril svojemu novemu oltarju v ribniški far- ni cerkvi razno posest, med drugim tudi de- setino od desetih kmetij »in Rakitnik«.*^' Del dohodkov te vasi, ki je spadala v ribniško gospostvo, je 1457 dobu v zastavo ribniški oskrbnik Andrej Lamberger.*^* SAJEVEC se v srednjeveških listinah več- krat omenja, predvsem rod vitezov, ki so imeli v tej vasi svoj dvor in posest in se zato imenovali po njej. Sodeč po osebnih imenih so prišli iz nemških krajev. Tako se 1332 prvič omenjata brata Seibot in Tristan iz Sa- jevca (»von Ruozpach«) kot pečatnika neke KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO 30 1932 85 listine.'^" Nemški Ruozpach, Ruospach, Ruezz- pach, Ruesspach in podobno je seveda pre- vod slovenskega toponima Sajevec (Russ = saje) za potok temne, sajaste barve.'^" Seibot in Tristan sta 1340 kupila od treh Turjačanov dvor v Gorici vasi z dvema kmetijama, mli- nom na Bistrici, kmetijo v sadovnjaku, tremi kmetijami v Otavicah in 15 kmetijami v Po- ljanah ob Kolpi ter desetinami v osmih va- seh,'3i jjj SQ jij^ Turjačani bili 1241 dobili v fevd od Konrada Zovneškega. Deset let kas- neje sta prodala Ortenburžanom desetino od kmetij v Poljanah.'^^ Na listini iz 1367 je ohranjen v rdečem vosku pečat Tristana z grbom, ki prikazuje drevo na trihribu,'^^ po- dobno kot kasneje v grbu Soseških. Seiboto- va vdova Katra je 1401 prodala vojvodinji Viridi kmetiji pri St. Joštu v polhograjski fari.'^" Bila je iz družine Krumperških in njene štiri hčere so leta 1410 odprodale vso krumperško dediščino po materi.'ss Sin (ali nečak) Nikolaj Sajevški je ob poroki leta 1405 nakazal ženi Elizabeti Sumberški za ju- trnjo, seveda z dovoljenjem fevdnega gospo- da grofa Friderika Ortenburškega, svoj dvor v Brezah, dvor v Sajevcu ter svoj del dese- tine v Jurjevici, Brezah in Slatniku.'^" Nje- gov stričnik, tudi Tristan, je 1406 odprodal Frideriku Ortenburškemu osem kmetij v go- spostvu Lož,'37 leta 1417 pa je svojima bra- trancema Viljemu in Tristanu iz Sentom- perge pri Smledniku podaril in predal svoj dvor v Sajevcu ter desetine v Gorici vasi, Hrovači in Gorenji vasi,'^* kar je kasneje Viljemu podelil tudi Friderik Celjski za zve- sto službo kot oklepnik.'^« Cesar Friderik III. je okoli 1466 podelil ribniškemu oskrbniku Andreju Lambergerju med drugim tudi dva dvora v Sajevcu z vsem pripadajočim in de- setino."* SUSJE se kot nemški prevod Dürre prvič omenja tudi že 1241 med desetinskimi vasmi v ribniški pokrajini, enako tudi še sto let kasneje."' Ko je to desetino med 1436—1445 dobil od Celjskih v fevd Martin Sajevški, je pri Sušju navedeno, da ima vas šest kme- tij.'« Tudi VELIKE POLJANE se kot »Polan« prvič omenjajo leta 1241, ko je Konrad Žov- neški tamkajšnje desetine z onimi iz Dobre- polj in Ribnice kot oglejski fevd odstopil svo- jemu vazalu Herbordu Turjaškemu.'*' M. Kos je menil, da gre tudi pri Poljanah za širše po- krajinsko ime. Ko je 1264 oglejski patriarh podaril Stični desetino od krčevin na veli- kolaški posesti, so meje nove posesti tekle od Boncarjev do Podstrmice in na vzhod do meja vasi Velike Poljane.'** Leta 1296 je imel Oton Turjaški od Ortenburžanov v fev- du dvanajst kmetij v Velikih Poljanah.'*' Tudi v tej vasi je imel svoj sedež manjši vitez, imenovan Poljanski. Leta 1343 je bil to Ernest »von Polan«.'*' Cerkev sv. Tomaža se omenja leta 1423, ko je ribniški tržan in kolar Stefan Nundorf er zastavil svojo kmeti- jo v Lopati tej cerkvi in njenim ključarjem za posojenih 10 mark šilingov.'*' KRATICE Večkrat uporabljane kratice pomenijo: AS = Arhiv SR Slovenije v Ljubljani, kronološka zbir- ka listin; AS Celje = Listine grofov Celjskih iz let 1262—1456, nekoč v Haus-, Hof- und Staatsarchiv na Dunaju, sedaj v Arhivu SR Slo- venije; AS, Pleterje = Listine samostana Ple- terje iz 1304—1595, nekoč v Haus-, Hof- und Staatsarchiv na Dunaju, sedaj v Arhivu SR Slo- venije; AS, Velesovo = Listine samostana do- minikank v Velesovem iz 1163—1753, nekoč v Haus-, Hof- und Staatsarchiv na Dunaju, sedaj Iv Arhivu SR Slovenije; CFK = Celjska fevdna knjiga iz let 1436—1456, nekoč Haus-, Hof- und Staatsarchiv na Dunaju, rokopis B 313, sedaj v Arhivu SR Slovenije; GMDS = Glasnik Muzej- skega društva za Slovenijo; Gradivo 3, 4,. 5 = F. Kos, Gradivo za zgodovino Slovencev v sred- njem veku III, IV. in V. zvezek, Ljubljana 1911, 1915 in 1928; GZL = Gradivo za zgodovino Ljub- ljane v srednjem veku, I—XII, Ljubljana 1956 do 1968 ; Hauptmann, Erläuterungen = L. Haupt- mann, Erläuterungen zum Historischen Atlas der österr. Alpenländer 1/4, 1924; HHStAW, AUR = Haus-, Hof- und Staatsarchiv in Wien, Allgemeine Urkundenreihe (Hišni, dvorni in dr- žavni arhiv na Dunaju, Splošna vrsta listin); Kos, Topografija = M. Kois, Gradivo za histo- rično topografijo Slovenije (za Kranjsko do leta 1500) I—III, Ljubljana 1975; MC = A. Jaksch, Monumenta historica ducatus Carin- thiae, od MC V H. Wiessner; MHVSt = Mit- teilungen des Historischen Vereins für Steier- mark; MMVK = Mitteilungen des Museal-Ve- reins für Krain; UBKII = F. Schumi, Urkun- den- und Regestenbuch des Herzogthums Krain, II. Band, 1884. OPOMBE 1. Arheološka najdišča Slovenije, SAZU, Ljub- ljana 1975, str. 237—238. — 2. ravno tam, str. 100—101. — 3. M. Kos, Kolonizacija in popula- cija v srednjem veku, Gospodarska in družbena zgodovina Slovencev. Zgodovina agrarnih panog, I., Ljubljana 1970, str. 71, 80—81. — 4. Haupt- mann, Erläuterungen, str. 467. — 5. Kos, Topo- grafija, str. 519—521. — 6. MC IV/2, str. 993 (register). — 7. E. Kranzmayer, Ortsnamenbuch von Kärnten II. Teil, 1958, str. 176. — 8. Gra- divo Milka Kosa za zgodovino kolonizacije, zve- zek Kočevje, list Ribnica-Sodražica, zapuščina M. Kosa fase. 10 v Zgodovinskem inštitutu M. Kosa pri SAZU. — 9. L. Hauptmann, Karan- tanska Hrvatska, Zbornik kralja Tomislava, 1925, 86 KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO 30 1982 str. 316. — 10. kot opomba 8. — 11. Listina 1220 IV 7. Turjak, sedaj v AS, obj. UBKII, str. 25—26, reg. Gradivo 5, 310. — 12. Hauptmann, Erläuterungen, str. 403—404. — 13. Krajevni lek- sikon Dravske banovine, Ljubljana 1937, str. 221. — Krajevni leksikon Slovenije II. zv., Ljublja- na 1971, str. 572. — A. Skubic, Zgodovina Rib- nice in ribniške pokrajine. Za natis priredil notar J. Lesar. Buenos Aires 1975, str. 279. — 14. P. V. Radios, Zur Geschichte der Aursperge, v: F. Schumi, Archiv f. Heimatskunde II. Bd, Str. 238—242. — 15. Gradivo 3, str. XVI. — 16. Carniola 3, 1912, str. 93—94. — 17. Gradivo 4, 533, 540. — 18. H. Dopsch, Die Grafen von Cilli — Ein Forschungsproblem? Südosfcdeutsches Ar- chiv 17/18. Bd, 1974/75, str. 12. — 19. P. v. Radios, Herbard Vili. Freiherr zu Auersperg, Wien 1862^ str. 4, — E. Cevc, Kiparstvo na Slovenskem med gotiko in barokom, Ljubljana 1981, str. 42—44 (slika). — 20. A. Skubic o. d., str. 279. — 21. J. L. Schönleben, Genealogia illustrissime fa- miliae principum, camitum et baronum ab Aurs- perg, Labaci 1681, str. 4—5. — 22. ravno tam, str. 3. — F. X. Richter, Die Krainischen Aurs- berge, Hormayr's Archiv 12, 1821, str. 159. — 23. Listina 1241 V 8. Perovo- obj. UBK II, 87—88 — listina 1241 V 8. Perovo- regest: MMVK 18. 1905, str. 124, št. 3, Gradivo 5, 766. — 24. kot opomba 8. — 25. Hauptmann, Erläuterungen, str. 403—404. — 26. Listina 1263 IV 25. Kranjska, obj. MC IV, 2805 — 27. Listina 1303 V 11. Žu- žemberk, AS, Velesovo. — 28. Listina 1327 XII 10. Stari trg pri Ložu, nekoč HHStAW, AUR, Rep. III, sedaj AS. — 29. Listina 1343 IV 23., reg. MMVK 18, 1905, str. 162, št. 69. — 30. Li- stina 1343 VI 18. Ortnek, reg. MMVK 18, 1905, str. 163—166, št. 70. — 31. Listina 1384 V 3. Ce- lje, nekoč HHStAW, sedaj AS, Celje. — 32. Li- stina 1389 II 19. Čedad, obj. F. Krones, Die Freien von Saneck und ihre Chronik als Grafen von Cilli, Graz 1883, Str. 124—125; listina 1425 V 6. Celje, nekoč HHStAW, sedaj AS, Celje. — 33. Listina 1340 VII 25. (Ribnica), nekoč HHStAW, Rep. III, sedaj AS. — 34. Listina 1343 IV 24. s. 1. V HHStAW, AUR. — 35. Listina 1350 VII. 1. Ribnica v HHStAW, AUR. — 36. Listina 1352 III 19. Ribnica v HHStAW, AUR. — 37. Listina 1372 IX 12. Ribnica v AS. — 38. Valvasor, Ehre, XI, 322. — 39. Listina 1375 III 3. Ribnica, reg.: MHVSt 6, 1855, str 260, št. 185. — 40. Listina 1384 V 26. Ribnica, insert v listini 1384 VI 1. Čedad v HHStAW, AUR. — 41. Listina 1397 XI 30 s. 1. v AS. — 42. K. Kovač, Ein Zehentver- zeichniss aus der Diözese Aquilea vom Jahre 1296, Mitteilungen des Instituts für österr. Ge- schischtsforschung 30, 1903, str. 635. — 43. F. Schumi, Arhiv für Heimatkunde I. Band, 1882, Str. 95. — 44. Kot opomba 33. — 45. Listina 1353 IV 3. s. 1. V AS. — 46. Listina 1363 V 1. Vi- dem v HHStAW, AUR, obj. F. Schumi, Archiv f. Heimatkunde I., 30—31. — V. Steska v Dom in Svet 9, 1896 str. 117 (s prevodom). — 47. Li- stina 1366 III 29. Ribnica, reg. MMVK 19, 1906, str. 50—51. — 48. Listina 1366 III 29. Ribnica, reg. MMVK 19, 1906, str. 51, št. 161. — 49. Listina 1372 VI 15. s. 1. v AS. — 50. Listina 1383 XI 25. Lož, obj. MHVSt 6, 1855, str. 267. — 51. Listina 1389 III 14. Čedad, nekoč v HHStAW. Rep. XIV, sedaj AS. — 52. Listina 1405 V 4. Rib- nica v AS. — 53. Listina 1404 X 30. s. 1. v AS. — 54. Listina 1492 XII 17. Linz, kopija v Archiv für Niederösterreich na Dunaju, Ms. 17/8 (1489 do 1493), fol. 137. — 55. Listina 1377 XI 23. s. 1., reg.: MC X, 837. — 56. M. Kos, Zgodovina Slo- vencev, Ljubljana 1955, str. 310. — 57. Listina 1425 V 13. Celje, nekoč HHStAW, sedaj AS, Ce- lje. — 58. Listina 1427 IX 1. Celje, nekoč HHStAW, sedaj AS, Pleterje. — 59. CFK 1436 do 1456. — 60. Listina 1457 VI 12. Kranj, kopija HHStAW, Ms. B 360, fol. 54—54 v. — 61. Listina 1462 IV 21. v HHStAW, AUR. — 62. Listina 1470 V 10. s. 1. v HHStAW, AUR. — 63. Hauptmann, Erläuterungen, str. 466. — 64. Listina 1417 XII 6., reg. MMVK 20, 1907, str. 178, št. 309. — 65. Listina 1473 X 10., kopija v Nadškofijskem ar- hivu v Vidmu, Protokoli 4, 1473, fol. 363 v, prim. Izvestja Muzejskega društva za Kranjsko 1. 1891, str. 23. — 66. Valvasor, Ehre, IX, 121 in Opus insignium armorumque, 1687—1688, rokopis MR 160, fol. 22 v Sveučiliščni knjižnici v Zagrebu. — 67. Listina 1335 IX 29. V HHStAW, AUR, sU- ka MC IX, slikovne priloge. — 68. Dopis od 1580 VI 11. v AS, Vicedomski arhiv fase. 260 (prej 1/135). — 69. J. Vrhovec, Der schwäbische Chro- nist Burghardt Zink und eine interessante Schule zu Reifnitz in Unterkrain, MMVK 13, 1900, str. 1—16, I. Simonie v Kočevskem zborniku 1939, str. 61—62. — 70. Listina 1405 V 4. Ribnica v AS. — 71. Kot opomba 58. — 72, Listina 1473 XI 6. s. 1. v AS. — 73. Listini 1481 III 24. Videm, kopija v Nadškof, arhivu v Vidmu, Protokoli 10, 1481—1484, fol. 350, 350 v in 1490 VII 30. Rib- nica, ravno tam, Chiese a parte imperii, fase. Carniola, Ribnica 1490—1530. — 74. Stanko Jug, Turški napadi na Kranjsko in Primorsko do prve tretjine 16. stoletja, GMDS 24, 1944, str. 10,12—13,20—21,27,31,34,57,58. — 75. Valvasor, Ehre, XI, 467. — 76. Koncept iz junija 1509 v Ti- rolskem deželnem arhivu v Innsbrucku, Maximi- iiana XIV, Schuber 48, fol. 79. — 77. Krajevni leksikon Dravske banovine, 1937, str. 221. — Krajevni leksikon Slovenije II, str. 573, — I. Simonie v Kočevskem zborniku, 1939, str. 70. — 78. Listina 1492 X 23. Linz, insert v potrditvi od 1571 VI 16. Gradec, kopija Štajerski deželni ar- hiv v Gradcu, Notranjeavstrijska privilegijska knjiga II (1568—1580), fol. 103—104. — 79. I. Simonie v zborniku »500 let mesta Kočevje«, 1471 do 1971, str. 28. — 80. A. Dimitz, Geschichte Krains II. Bd, str. 104. — I. Simonie v Kočev- skem zborniku 1939, str. 77. — F. Gestrin, Trgo- vina slovenskega zaledja s primorskimi mesti od 13. do konca 16. stoletja, SAZU, 1965, str. 195 (napačno, da v prvi četrtini 15. stoletja). — 81. Listina 1496 VIII 13., obj. GZL IV/34. — listina 1496 XII 7., obj. GZL X/95. — 82. M. Lexer, Mittelhochdeutsches Taschenwörterbuch, 19068, str. 385. — 83. Kot opomba 23, Kos Topogra- fija, 43. — 84. Kot opomba 33. — 85. CFK 1436, fol. 41. — 86. HHStAW, Ms. W(eiss) 724 fol. 271 v. — 87. Valvasor, Ehre, XI, 651. — 88. Kot opomba 11, M. Kos, Topografija, str. 57. — 89. Listina KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO 30 1982 87 1405 v 11. Kočevje v AS, CFK 1436, fol. 16 v, 23. — 90. CFK 1436, fol. 16. — 91. CFK 1436 fol. 2 V, Kos, Topografija, 62. — 92. F. Bezlaj, Eti- mološki slovar slovenskega jezika, A-J, Ljublja- na 1976, str. 104—105. — 93. M. Mikuž, Topogra- fija stiske zemlje, Ljubljana 1946, str. 58., J. M. Grebene, Gospodarska ustanovitev Stične ali nje- na dotacija leta 1135, Stična 1973, str. 60, št. 184., Kos, Topografija, str. 94. — 94. Listina 1340 VII 25. s. 1. nekoč HHStAW, Rep. III, sedaj AS. — CFK 1436, fol. 16. — 95. M. Kos, »Vas« in »selo« v zgodovini slovenske kolonizacije. Razprave SAZU V, 1966, str. 90. — 96. Kos, Topografija, str. 666. — 97. HHStAW, Ms. B 360, fol. 43. — 98. Listina 1417 V 4. s. 1. v HHStAW, AUR, — CFK 1436, fol. 21. — Kos, Topografija, str. 670. — 99. Kot opomba 58. — 100. Zbornik zimske pomoči 1944, str. 393. — 101. Listina 1340 VII 25. s. 1. nekoč HHStAW, Rep. III, sedaj AS. — Kos, Topografija, str. 671. — 102. Listina 1417 V 4., HHStAW, AUR. — 103. CFK 1436, fol. 2 v. — 104. ravno tam, fol. 40 v. — 105. AS, Vice- domski arhiv fase. I 12; — Kos, Topografija, str. 180, 511. — 106. Kot opomba 9. — :07. Kot opom- bi 23 in 33. — 108. Listina 1417 V 4. s. 1. v HHStAW, AUR. — 109. CFK 1436, fol. 21, 47 v. — 110. Listina 1405 V 11. Kočevje v AS. — 111. CFK 1436, fol. 16, 20, 21, 22, 61. — 112. ravno tam fol. 16. — 113. ravno tam fol. 16, 20, 22, 26, 61. — 114. Listina 1417 V 4. s. 1. v HHStAW, AUR. — 115. Listina 1422 V 24., nekoč v Hof- kammerarchivu na Dunaju, sedaj AS. — 116. CFK 1436, fol. 20, 22, 26, 61. — 117. Kot opomba 26. — 118. Hauptmann, Erläuterungen, str. 470. — 119. Listina 1335 XI 12. s. 1. HHStAW, Rep. III, sedaj AS; — Kos, Topografija, str. 405. — 120. Listina 1336 VI 24. s. 1. v HHStAW, AUR. — 121. Listina 1343 VI 18. Ortnek, reg. MMVK 18, 1905, str. 163—166, št. 70. — 122. Listini 1425 V 6. Celje in 1436 VIII 16. Celje, HHStAW, se- daj AS, Celje. — 123. HHStAW, Ms. B 360, fol. 46—46 v. — 124. Listina 1340 VII 25. (Ribnica), HHStAW, Rep. III, sedaj AS; — Kos, Topogra- fija str. 412^13. — 125. CFK 1436, fol. 20, 21, 22, 61. — 126. ravno tam, fol. 20, 22, 61. — Kos, Topografija, str. 485. — 327. Listina 1427 IX 1. Celje, HHStAW, sedaj AS, Pleterje, — Kos, To- pografija, str. 503. — 128. HHStAW, Ms. B 360, fol. 43. — 129. Listina 1332 VIII 10. s. 1. v AS. — Kos, Topografija, str. 531. — 130. F. Bezlaj, Slovenska vodna imena II., SAZU, 1961, str. 170—171. — 131. Listina 1340 VII 25. (Ribnica), HHStAW, Rep. III, sedaj AS. — 132. Listina, 1350 VII 1. HHStAW, AUR. — 133. Listina 1367 IX 12. s. 1. HHStAW, Rep. IH, sedaj AS. — 134. Listini 1401 III 23. s. 1. — GZL 11/42 in 1401 Iv 24. — GZL VII/55. — 135. Listina 1410 VIII 26. s. 1. v AS. — 136. Listina 1405 V 11. Kočevje v AS. — 137. Listina 1406 V 25. s. 1. v HHStAW, AUR — 138. Listina 1417 V 4. s. 1. HHStAW, AUR. — 139. CFK 1436, fol. 40 v. — 140. HHStAW, Ms. W 724, fol. 271 v. — 141. Kot opomba 23. — listina 1340 VII 25. (Ribnica), HHStAW, Rep. III, sedaj AS. — Kos, Topogra- fija, str. 591. — 142. CFK 1436, fol. 47 v, 63 v. — 143. Gradivo 5, št. 765. — Kos, Topografija, str. 459. — 144. Listina 1264 IV 22. Čedad, obj. UBK II, 259—260. — prim. M. Mikuž, Topogra- fija stiske zemlje, str. 49. — 145. Listina 1296 XII 28. Waidenberg, obj. MC VI, 365. — 146. Listina 1343 VI 18., reg. MMVK 18, 1905, str. 163 do 164. — 147. Listina 1423 IX 29. s. 1. v AS. ROMARSKA CERKEV PRI NOVI ŠTIFTI PRI RIBNICI — ODMEV SANMICHELIJEVE ARHITEKTURE V SLOVENIJI DAMJAN PRELOVSEK Romarsko cerkev pri Novi Štifti pri Ribnici na Dolenjskem, enega ključnih spomenikov pri oblikovanju baročnega stavbarstva v Slo- veniji, je doslej v strokovni literaturi teme- ljiteje predstavil Nace Sumi. Spomenik je po- skusil povezati s tipološko podobno, prav tako centralno zasnovano bramanteskno Marijino cerkvijo v Lodiju pri Milanu.' Pričujoči čla- nek poskuša najti bližnejše vzore za nastanek cerkve pri Novi Štifti, ne pa ovreči vseh Sumi- jevih dognanj. Teza, da naj bi naš spomenik nastal po vzoru ob koncu 15. stoletja sezidane cerkve v Lodiju, je dvomljiva že zaradi pre- velikega časovnega razločka. Po drugi strani pa se primerjava ne zdi zadovoljiva tudi zato, ker ne upošteva premikov v umetnostni in du- hovni sferi srede 17. stoletja na Slovenskem. Romarska cerkev pri Novi Štifti ni samo nasle- dek večstoletne tradicije tudi na Kranjskem delujočih lombardskih stavbarjev, ampak je nastala v prelomnem času, ko so v sosedstvu severne Italije beneški vplivi začeli izpodriva- ti lombardske. Ideal je postala umetnost sre- dišča Serenissime, primanjkovalo pa je izur- jenih stavbarjev, ki bi bili tudi v nadrobno- stih sposobni uveljaviti novo stavbno modo. Cerkev je zanimiva torej kot kompromis med hotenjem in možnostmi, v katerem se zrcali stopnja kulturne zrelosti slovenskega ozemlja, ki se zaradi turške nevarnosti, duhovnega ne- 88 KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO 30 J952 mira po protestantski reformaciji ter ekonom- ske krize vse od gotike ni več dvignilo na nek- danjo raven. Poseben in širši pomen pa cerkev dobiva v kontekstu nekaterih pravtako be- neško zgledovanih centralnih cerkva, nastaja- jočih tedaj včasih zelo daleč od obal Sredo- zemskega morja. Ti spomeniki nam namreč jasno razodevajo umetnostni ideal Benetk in opozarjajo na danes pogosto prezrte aspekte njihovega stavbarstva. Ceirkev pri Novi Štifti je v tlorisu velik os- merokotnik, h kateremu je prislonjen kvad- ratni prezbiterij s porezanimi vogali. Oba dela staivbe sta obdkana z listnatima kupolama. Na sever je prezibiteriju prizidan mogočen zvonik, na jugu pa nižja zakristija. Vse proste strani- ce osmerokotnika obdaja pritlična lopa, z iz- jemo dela ob zvoniku, kjer se je hodnik v 18. stoletju moral umakniti »svetim stopnicam«. Oporniki na cerkvenih vogalih so vidni, česar, kot bomo videli, prvotni načrt ni predvidel. Razgibane poznobaročne strešine poikrivajo zvonik in kupolo s svetlobnico. V notranjosti se oltarne niše zajedajo globoko v steno in ustvarjajo videz pravih kapel. Dve so pozne- je predrli z novimi vrati. V nadstropju je nad vsako psevdokapelo po ena bifora. Slavolok, ki vodi v ožji in nižji prezbiterij, se po merah ne razločuje od niš. Analogno centralnemu prostoru je tudi prezbiterij razdeljen v tri etaže. Prostorsko doživetje nekoliko moti le v preteklem stoletju prizidan pevski kor. Or- gije so nekdaj stale v nadstropni empori nad slavolokom, ki je bila sprva pridržana dona- torjevi družini. Zunanjščina cerkve pri Novi Štifti kaže na prvi pogled le malo sorodnosti z beneško ar- hitekturo. Da bi vzpostavili zvezo, si moramo pomagati z votivno podobo, ki visi v prezbi- terij u. Pripisana je mojstru HGG,^ katerega dela so nastajala v štiridesetih letih 17. sto- letja, torej prav v času zidave naše cerkve. Na njej je ob Mariji z Jezusom in sv. Anto- nom Padovanskim upodobljen škof z graščin- skim dečkom in kar je najbolj pomembno, cerkev sama. Ker na sliki ni vidna fasada, kakor bi pričakovali, ampak pogled na prez- biterij, ki je rabil za graščinsko kapelo, lah- ko za,pišemo, da je upodobljenec mladi Khisel ali Trillegikh kot sta se pač pisali obe iplemišlki družini ribniških graščakov, zaslužnih za zi- davo cerkve. Kljub razmeroma majhnemu in močno retuširanemu detajlu ni mogoče pre- zreti, da je cerkev predstavljena v obliki va- lja s stožčasto streho, zvonikom in zakristijo. Sedanje župnišče je že naslikano, ujemajo pa se tudi nekatere nadrobnosti, kar izključuje zamenjavo s kakim drugim spomenikom. Gre torej za idealno predstavo svetišča, nastalo najbolj verjetno že na samem začetku zidave. Diskrepanca med okroglo zamišljenim in okto_ gonalno izvedenim tlorisom cerkve odpira je- dro problema in si jo zato tudi prvo oglejmo nekoliko obširneje. Na beneški Terrafermi lahko najdemo Ma- rijini cerkvi pri Novi Štifti zelo sorodno arhi- tekturo. Michele Sanmichelijevo Madonne di Campagna v predmestju Verone, ki je bila projektirana pred letom 1550 in dozidana šele po umetnikovi smrti v drugi polovici šestde- setih let. Bolj kot centralna zasnova s kupolo, relativna samostojnost prezbiterij a, odprta zunanja lopa in venec plitkih kapel v notra- njosti, nas preseneča dvojnost med njeno okroglo zunanjščino in oktagonalno notranj- ščino. Kompozicijsko je cerkev variacija obeh najbolj znamenitih vzorov renesanse, Pan- theona in Bramantejevega Tempiaitta. Ce zadnji zaradi majhnih mer ni povzročal po- sebnih tehničnih težav, pa beneški stavbeniki sredi cinquecenta monumentalnim kupolam še niso bili kos.* Oboki velikih razsežnosti so bi- li trd oreh tudi za bolj izurjene rimske rene- sančne stavbarje. Tega tudi pri ocenjevanju Sanmichelijeve veronske cerkve ne smemo pozabiti. Nekatera druga umetnikova lastno- ročna ali vsaj v njegovi bližini nastala dela kot kapela Pellegrini ob cerkvi San Bernardi- no v Veroni ter podirajoči se tempietto laza- reta v istem mestu' — ki v majhnih merah povzema zamisel monumentalne Madonne di Campagna — jasno kažejo na skupno arhitek- tonsko izhodišče: valj in prava kupola. Lah- ko rečemo, da je bilo mogoče v praksi izpeljati ideal okrogle, pravilno obokane stavbe le v omejenih velikostih, pri monumentalnih cen- tralnih prostorih pa so se arhitekti raje za- tekali, k manj tveganem tradicionalnem nači- nu zidave listnate kupole. To se ujema s tr- ditvijo W. Lotza, da je dvojnost med zimanj- ščino in notranjščino Marijine cerkve v Vero- ni nasledek tehnično težavnega obokan] a cen- tralnega prostora.' Nova Štifta se vsekakor ne more meriti z ambiciozno Sanmichelijevo stavbo in njeni- mi formalnimi problemi. Neznani stavbar se je že na začetku izognil konstruktivnim teža- vam in je zato projektiral oktogonalno stavbo z listnato kupolo. Tradiciji in tehničnim 1. Mojster HGG, del votivne podobe s cerkvijo pri Novi ; Stlftl, štirideseta leta 17. stol., cerkev pri Novi Štifti ^ 2. Tloris in prerez cerkve pri Novi Štifti (po Sumlju) ; 3. Nova Štifta, zunanjščina 4. Nova Štifta, arkadna lopa 5. Nova Štifta, notranjščina 6. Tloris cerkve pri Novi Štifti z rekonstruiranimi i emporijaml (po Sumlju) 7. Nova Štifta, pogled proti prezbiterij u li. Nova StHta, oltarne niše 9. Nova Štifta, pogled skozi slavolok proti vhodu 10. Nova Štifta, empora 11. Nova Štifta, obok presbiteri] a 12. M:i'l.f;i Sanmicheli, Madonna di Campagna v Veroni 13. Michele Sanmicheli, prerez cerkve Madonna dl Campagna v Veroni (po Ronzaniju in Luciolliju) 14. Michele Sanmicheli, tloris cerkve Madonna dl Campagna v Veroni (po Heydenreichu in Lotzu) 15. Baldassare Longhena, prerez cerkve Sta Maria della Salute v Benetkah (po Cristinelliju) IG. Baldassare Longhena, tloris cerkve Sta Maria della Salute v Benetkah (po Cristinelliju) 17. Mannersdorf an der March (Spodnja Avstrija) kapela sv. Roka 18. Model za baroklzacijo cerkve pri Novi Štifti, se- demdeseta leta 18. stol. 92 KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO 30 1982 možnostim je prilagodil tudi vse arhitektonske člene. Kljub nedvomnim sorodnostim med ve- ronsko cerkvijo in cerkvijo pri Novi Štifti mo- ram le opozoriti na nekatere bistvene raz- ločke, ki jih je delno mogoče pojasniti s stavb- no zgodovino.' Iz medseboj nasprotujočih si legend o na- stanku cerkve lahko izluščimo, da je bil po- budnik zidave graščak v bližnji Ribnici, ba- ron Georg Jakob Khisel, po njegovi smrti 1638 pa njegov sin Georg Bartholomäus Khi- sel. Kmalu po letu 1641, ko so položili temelj- ni kamen, je baron Khisel prodal ribniški grad Georgu Andreasu Trillegkhnu, ki je po- slej bdel tudi nad zidavo cerkve pri Novi Šti- fti. Vendar tudi on ni dočakal dokončanja cer- kve. Dozidana je bila ob podpori njegovega brata Janeza Friderika šele leta 1671. Vsi ti podaitki ;nam nudijo kaj malo opore pri ana- lizi spomenika. Več zvemo od Valvasorja, na- vadno zelo redkobesednega kar zadeva sa- kralne spomenike, ki pravi: »... Diese Kirche hat man vor wenig Jahren erst aufgebaut und zwar mit einer schönen Capell auf Italiäni- sche Manier .. .«.* Stavek je bil doslej večkrat različno razložen, vendar menim, da ga mora- mo razumeti v smislu cerkvi prizidane ple- miške kapele.« Tako razlago potrjujejo že omenjena votivna podoba, močna cezura med centralnim prostorom in prezbiterijem, ki ustvarja videz, da gre za dva, drug ob druge- ga prislonjena prostora ter nedokončana em- pora. Ta naj bi po prvotni zamisli — kot je mogoče soditi po zidavi zunanjih opornikov — obdajala vso cerkev'« in ne le stranico osme- rokotnika oib prezbiteriju, ki je edina obzida- na z zunanjim plaščem. Tudi freska plemiške- ga para, ki iz iluzionistično naslikane empö- re, na mestu, kjer zaradi stolpa ni bilo mogo- če nadaljevati realnega obhoda, navidezno spremlja dogajanje v prezbiteriju, podpira misel, da gre :za dve »cerkvi«, povezani z em- poro. V nasprotju s Sanmicheli j evo Madonna di Campagna, ki ima pravtako emporo kot naš spomenik, dasi brez posebnega praktič- nega pomena, je empora pri Novi Štifti te- meljni kompozicijski element, razložljiv s ple- miško donacijo. Posebno poučna sta prereza obeh stav^b. V Veroni določa položaj oken tra- dicionalna beneška kupola iz lesene zunanje in zidane notranje luipine, kar se odraža tudi v različnih nivojih obhoda centralnega prostora in prezbiterija. Pri Novi Štifti pa je višina empöre po vsej dolžini prilagojena arhitek- tonski členitvi prezbiterija — »kapele«. Okna so v glavnem prostoru postavljena precej ni- žje kot bi sicer narekovala estetska pravUa, prav zaradi načrtovane plemiške empöre. Na fasadi bi to kompozicijsko pomanjkljivost skril nerealizirani zunanji plašč. Dobrih osemdeset let, ki so pretekla od na- stanka načrtov Marijine cerkve v Veroni, pa do začetka zidave cerkve pri Novi Štifti, je povzročilo nekatere oblikovne spremembe. Po kugi leta 1630 se je v Benetkah z votivno cer- kvijo Santa Maria della Salute uveljavil nov ideal centralnega baročnega prostora. Izjave njenega avtorja, Baldassara Longhene: »... ho formato una chiesa in forma rotonda, opera d' invenzione nuova, non mai fabricatesene ni- una a Venezia*," ne gre jemati popolnoma dobesedno. Odločilno novost je arhitekt vne- sel s scenografskim pojmovanjem stavbne na- loge,*^ manj novega pa je prispeval v tipolo- gijo in v arhitektonsko členitev. Pobude mo- ramo iskati v znanem lesorezu Venerinega templja v Colonovi »Hvpnerotomachiji« iz le- ta 1499, v bramantesknih cerkvah severne Ita- lije, kakršna je na primer Santa Maria di Ca_ nepanova v Paviji in v študiju Palladijevih sakralnih del.'* Se posebej pa velja naglasiti vpliv Sanmichelijeve Madone di Campagna v Veroni. Težko si zamislimo, da bi Longhena lahko reševal vrsto enakih ali zelo podobnih tehničnih in kompozicijskih problemov neod- visno od ene najbolj imenitnih centralnih stavb na beneški Terrafermi. Naj tu opozorim le na nekatera vidna stičišča med spomeniko- ma kot so: dvojnost med zunanjo sferično in notranjo oktogonalno lupino kupole, kombi- nacija večjega centralnega prostora s pravta- ko centralno zamišljenim prezbiterijem, ki je povrh vsega v obeh primerih v tlorisu skoraj identičen."* Kompozicijsko interesantna, čeprav brez neposredne povezave z Longhenovo beneško cerkvijo je majhna romarska cerkev sv. Roka pri vasi Mannersdorf" ob avstrijsko-slovaški meji. Nastala je v času zidave Santa Maria della Salute. Kljub nekaterim nebeneškim de- tajlom, spominja na zasnovo Sanmichelijeve cerkve v Veroni. Da so pri njenem nastanku soodločali tudi spomini na posamične kape- le v lombardskem Vareseju je verjetno, a ne odločilno. Kar je v našem kontekstu v Man- nersdorfu vredno posebej omeniti, je delna vključitev obhodne lope v valjasto telo cen- tralne stavbe. Zdi se, kakor bi imeli opravka z nekakšnim »vmesnim« členom med obema monumentalnima beneškima Marijinima sve- tiščema. V Mannesdorfu je lopa na vhodni strani odprta navzven, arkade ob prezbiteri- ju pa so zazidane in se obhod znotraj odpira v oltarno in obe stranski kapeli. Podobno bi bi- lo mogoče razložiti tudi Longhenovo predela- vo Sanmichelijeve cerkve. Z vstavitvijo ob- hoda — lahko bi ga imeli za introveirtiramo zu- KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO 30 1982 93 nanjo lopo — med centralni prostor in kapele je dosegel perspektivni in s tem baročni scen- ski učinek. Poglejmo, kaj se je zgodilo neznanemu ar- hitektu pri Novi Štifti, ki je malo pozneje manj virtuozno reševal podobno vprašanje. Ce je za namestitev prostorsko zasnovanih baroč- nih oltarjev želel ustvariti primerne kapele in hkrati ohraniti odprto zunanjo lopo, je moral kolikor mogoče poglobiti oltarne »kapele« v cerkvene zidove. Ti pa so bili v pritličju za- radi nadstropnega obhoda zelo debeli. Poseg je seveda ostal kompromis; vtis večje globine pomagajo ustvarjati lijakasto vrezane stene psevdokapel in njihov perspektivično pada- joči venčni zidec. Opisana iluzionistična reši- tev — hkrati nova potrditev pomena scenske- ga doživljanja kapel v Santa Maria della Sa- lute —• ni izjemna niti v Benetkah,ki so bo^ trovale načrtu cerkve pri Novi Štifti, niti v Lombardiji, odkoder so pogosto prihajali zi- darji tudi na Kranjsko. Zaradi prevlade tra- dicionalnih arhitektonskih detajlov, se v na- šem primeru zdi verjetnejša zveza z Braman- te'jevim prezbiterijem cerkve Santa Maria presso San Satiro v Milanu. Ta hipoteza pa seveda pade, brž ko sprejmemo pritlično ar- kadno lopo kot sekundaren motiv, ki naj bi ga prvotni načrt ne vseboval." Za tak po- mislek ni pravih stilnih vzrokov, kajti motiv zunanje lope sodi med temeljne kompozicijske elemente, tako Sanmichelijeve Madonne di Campagna kot tudi druge pomembne central- no zasnovane cerkve na beneški Terrafermi, v Palladijevem nasledstvu sezidane »Röten- de« (Beata Vergine del Soccorso) v Rovigu. V 17. stoletju je bila obhodna lopa zlasti pri ro- marskih cerkvah zelo priljubljena, ker jo je narekoval tudi praktičen vzrok. Združitev nadstropne empöre, kapel in zunanje lope vključuje Novo Štifto v tok beneške arhitek- ture, vendar je ne moremo izpeljavati samo iz Sanmichelijeve Madonne di Campagna. Vseka- kor je arhitekt pri Novi Štifti rešil problem dovolj spretno po tehnični in ekonomski plati zidave, nekoliko manj pa po estetäki strani, o čemer bomo še spregovorili. Odkod tolikšna programska naprednost, od večjih umetnostnih središč odmaknjenega Marijinega svetišča pri Novi Štifti? Ribniški graščaki gotovo niso bili umetnostno razgle- dani naročniki, ki bi jim bili domači temeljni slogovni problemi časa. Spiritus agens zidave je bil ribniški župnik in arhidiakon oglejske- ga patriarha, pod čigar jurisdikcijo je sodila tudi Nova Štifta, Frančišek Maksimiljan Vac- cano.'^ Čeprav je Vaccano že kmalu po za- četku zidave zapustil ribniško župnijo in se preselil v Ljubljano, kjer je postal generalni vikar, je s svojo razgledanostjo in italijansko orientacijo moral odločilno poseči v koncept nastajajoče cerkve. V ozadju vsega dogajanja moramo seveda videti zidavo monumentalne, Mariji posvečene Longhenove cerkve, ki je od- mevala daleč čez meje Serenissime. Na jugo- slovanskem ozemlju je sočasno z Novo Štifto pobudila še zidavo katedrale sv. Vida na Re- ki.i' Tudi na Poljskem sta dve beneški po- dobni cerkvi.^" Nastajajoča Santa Maria della Salute je tolikanj prevzela ženo donatorja fi- lipinske cerkve v Gostynu, da so že med de- lom zamenjali načrte z Longhenovimi.^^ Manj, čeprav še vedno razpoznavno povzema zasno- vo beneške cerkve kamaldulsko svetišče v Po- zajšciju. Od imenovanih spomenikov, katerih število bi bilo mogoče še dopolniti — nena- zadnje tudi z vrsto tipološko sorodnih profa- nih paviljonov^^ — je Nova Štifta nastala med prvimi in le z neznatno zamudo za svojo be- neško vzornico. Razumljivo bo torej, da je bi- lo zapletene kompozicijske in tehnične pro- bleme mogoče rešiti le z naslonom na starej- šo Sanmichelijevo cerkev, še zlasti, ker je zi- dava Santa Maria della Salute počasi napre- dovala. Cerkev pri Novi Štifti so zidali tri desetletja in šele v začetku leta 1671 je lahko ribniški župnik in arhidiakon Janez Ludvik Schönleben položil v jabolko vrh kupole nekaj relikvij, le- sen križ iz Španije in listek s historiatom ter cerkev blagoslovil.^' Na posvetitev pa je zara- di oddaljenosti oglejskega patriarha morala čakati vse do leta 1743. Ob pomanjkanju ar- hivskega gradiva ni mogoče reči, če je med zi- davo prihajalo do zastojev, ki bi povzročali odstopanja od načrtov. Cerkvena oprema je bolj plod severnega kot italijanskega okusa. Odprto ostaja tudi vprašanje glavnega oltar- ja, ki je sedaj mnogo preveHk, da bi ga bilo mogoče obvladati s pogledom skozi nizek in ozek slavolok. Zunanjščina cerkve je pravtako slogovno neenotna, vendar poznejši dodatki ne motijo. Vemo, da je samo cerkvena streha do danes doživela sedem ali osem temelj itej- ših obnov.2* Sedanjo obliko je dobila v 18. stoletju, verjetno okoli leta 1733, medtem ko bi kritino zvonika kazalo povezati s prenovo ob koncu istega stoletja. Cerkev je kmalu zelo zaslovela kot božje- potna. Po majhnem modelu^^ iz nekako se- demdesetih let 18. stoletja vidimo, da so na- meravali tedaj cerkev močno prezidati v ba- ročnem duhu. Ob vhodu bi prizidali pevski kor, ki bi dal stavbi večji vzdolžni poudarek, povišali slavolok, postavili nov glavni oltar in kolikor niso že v prvi polovici stoletja uspeli modernizirati strešin, bi se te naloge lotili se- daj. Od vsega so bile uresničene samo »svete 94 KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO 30 1982 stopnice«, ki jih je leta 1780 cerkvi prizidal deželni stavbni mojster Lovrenc Prager,-* domnevni avtor ohranjene makete. Ponuja se misel, da se je stavbenik pri tem naslonil na obstoječi dostop na plemiško emporo. Našteti podatki naj ilustrirajo, kako težko je izluščiti prvotno jedro stavbe in pojasniti odstopanja od upodobitve na votivni sliki, ki smo jo uvo- doma označili za idealno predstavo o novi cer- kvi. Spomenik je bil pred desetletjem ob- novljen — v notranjosti, žal, neustrezno pre- barvan — in tako vsaj v bližnji prihodnosti ni računati z možnostjo sondiranja, ki bi po- jasnilo še kakšno odprto vprašanje. Ostane nam slogovna oznaka cerkve pri No- vi Štifti. Vrnitev k nekaterim že obravnava- nim posebnostim spomenika nam bo pokazala, kako malo si lahko pomiagamo s pojmom ma- nierizem. Sedaj, ko vemo kaj vse je botrovalo njegovemu nastanku, bo moral zbledeti mar- sikateri slogovni dokaz. Celo naglašeno kri- žanje navpičnih in vodoravnih prostorskih sil- nic, zaradi katerih je cerkev v strokovni lite- raturi veljala za manieristični spomenik par excellence,^ je mogoče pojasniti z bolj prak- tičnimi vzroki. Poglejmo še enkrat notranj- ščino! Razmerje med širino in višino znaša pri Novi Štifti 1 : 1,7, kar je povsem enako kot v veronski Madonni di Campagna, medtem ko je Longhenova Santa Maria della Salute celo dvakrat tako visoka kot široka. Presenetljiva enakost v temeljnem proporcu kaže na rene- sančno izhodišče in nima ničesar skupnega z manierizmom. Omenil sem, da so pri zida\'i cerkve pri Novi Štifti verjetno prevladovali lombardski stavbarji, ker je stavba v zasnovi pa tudi detajlih dovolj tradicionalna (zvonik, prezbiterij). Namesto debelih zidov s kakr- šnimi je Sanmicheli uravnaval dvojnost med zunanjščino in notranjščino, so nosilni zidovi v nadstropju cerkve pri Novi Štifti povsod ena- ki in na vogalih okrepljeni z oporniki. Gre za izrazito tehničen detajl, ki je zgolj zaradi ne- dokončanja zunanjega plašča po naključju ostal viden. Precej spremenjeno razmerje do- bimo, če primerjamo višino kapel s celotno višino cerkve. Veronske kapele so estetsko sprejemJjivejše, saj so dovolj visoke glede na celoten prostor, nadstropje pa je nižje. Na- ročnikova želja po enotni empori je v Novi Štifti postavila arhitekta pred težavno kom- pozicijsko nalogo, še zlasti, ker je bila z obliko kupole določena tudi višina vrhnjega venca. Medtem, ko je ozka plemiška kapela nareko- vala čim nižje pritličje, bi bila za ladjo lo- gične j ša prav nasprotna prostorska členitev. Da bi lahko izpeljal enotno emporo v vsej dolžini, je aiiihitekt razdelil stene na dve enaki naidstropji. Perspektivično poudarjene kapele in nizka vrsta oken povzročajo spopad dveh različnih prostorskih smeri, ki v resnici deluje skoraj manieristično. Madonna di Campagna je v tem pogledu bolj uravnoteže- na, saj iste vodoravne cezure ne veljajo hkrati za oba različno visoka stavbna dela. Vtis skladnosti pomaga ustvarjati tudi dvignjeni tlak v prezbiteriju. Prav tako je Sanmicheli z ritmom znal pretrgati monotonijo oken ob em- pori. Cerkev v Veroni je vedno veljala za re- nesančno stavbo in bi bilo zato že zaradi ana- logije pri cerkvi pri Novi Štifti težko govoriti o manierizmu. Novosti so odraz beneške ba- ročne mode, ki je stari renesančni prostorski koncept obogatila s scenskimi učinki. Nova Štifta je v izvedbi ostala na pol poti, a kljub temu priča o odpiranju slovenskega prostora umetnostnim smerem, ki so se pozneje, v pri- meru z epizcdnostjo rimskega baroka, poka- zale za substancifl-lne. Njenega pomena ne ka- že povsem prezreti tudi v zgodovini evropske umetnosti. Je eden tistih členov, ki po svoje spremljajo posamične stilne premike, hkrati pa zbuja prepričanje, da je med Longhenovo in Sanmichelijevo cerkvijo le več skupnih točk, kot jih je v svoji sicer vzorni analizi opa- zil Rudolf Wittkower.28 OPOMBE 1. N. Sumi: Arhitektura XVII. stoletja na Slo- venskem, Ljubljana 1969, pip. 69—77; id.: Nova Štifta pri Ribnici, Zbornik za umetnostno zgodo- vino, n. v. III, Ljubljana 1970, pp. 93—105 (po- natisnjeno v N. Sumi: Pogledi na slovensko umet- riost, Ljubljana 1975; naslednji citati so iz te objave). — 2. E, Cevc: Slikarstvo 17. stoletja, katalog razstave Umetnost XVII. stoletja na Slovenskem, Ljubljana 1968, pp. 56, 139, si. 27. — 3. L. H. Heydenreich - W. Lötz: Architecture in Italy 1400—l'eoo, The Pelican history of art, Har- m.ondsworth 1974, pp. 225—226. — 4. ibid. — 5. Michele Sanmicheli architetto veronese del Cinquecento, razstavni katalog. Verona 1960, pp. 144—147, si. 132.—129 — Puppi spomenika ne šteje za Sanmichelijevo delo (L. Puppi: Michele Sanmicheli architetto di Verona, Padova 1971, p. 102 ini op. 283). — 6. cf. op. 3: — 7; Zgodovino cerkve sta sestavila po ne več v celoti! ohranjenih dokumentih Aniton Skubic in Franc Trdan (Nova Štifta. Marijina božja pot na Dolenjskem, Zgo- dovina in molitvenik, Nova Štifta 1941, Ipp. 9— 129). — 8. J. W. Valvasor: Die Ehre des Hertzog- thums Grain, knjiga VIII, Laibach-Nürnberg 1689, p. 796. — 9. Skubic in Trdan sta mislila, da Valvasor omenja kapelo sv. Jožefa, ki stoji blizu cerkve (cf. op. 7, p. 29). Za njima je to domnevo ponovil M. Zeleznik (Nova Štifta na Dolenjskem, Kulturni in naravni vodniki Slovenije, zv. 29, Ljubljana 1972, p. 24), vendar že po stilnem zna- čaju kapela ne more biti iz Valvasorjevega časa. KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO 30 1982 95 — 10. O empori cf. Šumi: Nova Štifta____pp, 98 — 99. — 11. G. Cnistilnelli: Baldassare Longhena architetto del' 60O a Venezia, Padova 1972, p. 28. — 12. R. Wittkower: Santa Maria della Salute, Studies in the Italian baroque, London 1975, p. 152. — 13. ibid., pp. 136—137. — 14. Lötz, o. C, p. 226. — 15. R. Wagner-Rieger: H Palladia- nesimo in Austria, Bolletino CISAP, zv. VII, 1965, p. 87; U. Planner: Die Rochuskaipelle in Man- nersdorf an der March »Wutzelburg«, v tipkopisu zajeti referat na L'taetnostnozgodovinskem inšti- tutu dunajske univerze 1968/69. — 16. Na primer reliefi na fasadi Scuole Grande di San Marco, ki' naj bi bili po E. Rubala (Reclams Kuns:tführer, Italien, zv. II, Stuttgart 1965, p. 802) predstopnja Bramantejevega navideznega kora v S. Maria presso S. Satiro v Milanu. Imenovali bi lahko tu- di poševno vrezani stranski oltar, ki ga je okoli 1540—50 naredil v beneški cerkvi San Salvatore GugUemo dei Grigi. Motiv je v Benetkah postal priljubljen v času baroka. —¦ 17. Sumi: Nova Štifta..., p. 99. — 38. O Vaccanu cf. V, Steska: Galerija ljubljanskih škofov. Glasnik presvetega Srca Jezusovega, Ljubljana 1938, p. 91. — 19. R. Matej čič: Barok u Istri, Rijeci i Hrvatskom Pri- morju, tipkopisna disertacija, Zagreb 1976, p. 126. — 20. E. Hempel: Baroque art and architecture in central Europe, The Pelican history of art, Har- mondsworth 1965, p. 71. — 21. Historia sztuki Polszkiej, zv. II, Krakow 1965, pp. 341—342; E. Bassi — J. Howalczyk: Longhena a Poljjnia: La chiesa dei fiuippini di Gostyn, 7rte Veneta XXVI, 1972, pp. 250—262. — 22. Na primer pa- viljon, ki ga je na vrtu samostana v St. Lam- brechtu na Štajerskem v letih 1646—48 positaviill Domenico Sciassia (Die Kunstdenkmäler des Be- nediktinerstiftes St. Lambrecht, österreichische Kunsttopograiphie, zv. XXXI, Wien 1951, pp. 145—146), tako imenovana »Mošeja« v avstrijskem Kremsmiinstru (Stift Kremsmünster, I. del, öster- reichische Kunsttopographie, Wien 1977, pp. 460 do 464) ali paviljon v Kromef fžu na Moravskem iz let 1666—69, — 23. Skubic-Trdan: Nova Štifta .... p. 26. — 24. iibid., passim. — 25. Model cerkve je v župnišču v Novi Štifti. Cf. Zeleznik: Nova Štifta ..., pp. 24—25. — 26. Skubic-Trdan: Nova Štifta..., p. 64. — 27. N. Sumi: Arhitektura sedemnajstega stoletja na Slovenskem, katalog razstave Umetnost 17. s:toletja na Slovenskem, Ljubljana 1968, p. 76. — 28. cf. op. 12. REFORMACIJA V RIBNICI IN OKOLICI FERDO GESTRIN Veliko duhovno, versko in kulturno, a nič manj družbeno in politično dogajanje, ki je bilo v 16. stoletju povezano z reformacijskim gibanjem, je na vsem slovenskem ozemlju močno zajelo vse družbene razrede in plasti prebivalstva. Dobilo pa je tudi samosvoje značilnosti, ki so zrasle iz neposrednih slo- venskih razmer, čeprav so bile močne po- bude in vplivi tudi od zunaj. Reformacijsko gibanje je zajelo seveda tudi Ribnico in oko- lico in razvnemalo duha njenim prebivalcem; žal o njem še nismo v celoti in v podrobno- stih poučeni. Vsekakor je bila Ribnica ne glede na to, kako močno se je razširila re- formacija, eno izmed žarišč in središč tega gibanja v tem delu slovenskega ozemlja, kar je v veliki meri treba povezovati z zgodovin- skim razvojem in stanjem ob začetkih refor- macije. Ribnica se je že zgodaj razvila v močnejše naselbinsko jedro v vsem ribniško-ikočefvskem podolju. Tu je nastala ena najstarejših pra- far, ki je leta 1363 omenjena kakor nadžup- nija in kjer je leta 1462 listinsko ugotovljena posebna arhidiakonija. Zajemala je veliko ozemlje od Velikih Lašč pa vse do Kolpe.' Tu je verjetno še pred ortenburško kolonizacijo Kočevske nastal trg, o čigar nastanku sredi Ribniškega polja ob potoku Bistrici in tam stoječem gradu in njegovem zgodnjem razvoju ne vemo pravzaprav ničesar. Vseka- kor je Ribnica kot trg obstajala že pred le- tom 1377, ko se ji kot tržna naselbina pri- ključi Kočevje, mesto od leta 1471, kar Rib- nica v obravnavanem obdobju ni bila.^ V 14. stoletju, ko se je Kočevsko z nemško kolo- nizacijo gosteje poselilo, je važna povezava Ribnice prek Raščice, kjer je obstajala mit- nica že leta 1318 in na kateri so bili Novo- meščand po ustanovni listini leta 1365 opro- ščeni od plačila mitnine, še pridobila na po- menu z novimi smermi proti jugovzhodu. Ena teh za Ribnico važnih poti je šla prek Ko- čevja na Štalcarje, mimo Kostela, kjer se je v začetku 16. stoletja pojavila mitnica, na vas Faro in do Broda na Kolpi ter dalje proti Reki. Druga pa je vodila čez Cvišlarje, kjer so v 16. stoletju pobirali kočevsko mitnino. Knežjo Lipo, kjer je bua mitnica na meji med kočevskim in poljanskim gospostvom, dalje na Poljane, Stari trg do Kolpe oziroma Vinice, kjer je v 16. stoletju tudi bila mit- 96 KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO 30 1982 ninska postaja, in dalje v hrvatske dežele. S temi potmi so še porasle povezave Ribnice v zahodni oziroma severozahodni smeri čez Sodražico na Cerknico oziroma prek Velikih Lašč in Raščice na Cerknico in od tam dalje proti morju in Italijo, prav tako pa od Ra- ščice proti dolini reke Krke oziroma proti Ljubljani in od tam na vse strani.* S temi potmi je bila Ribnica s širšo okolico že v poznem srednjem veku in seveda tudi v 16. stoletju trgovsko prometno tesno povezana s širše pomembnimi potmi iz hrvatskih dežel in Kvarnerskega zaliva proti zahodu bodisi prek Blok ali prek Ljubljane. Po teh poteh se je odvijala trgovina Rib- nice in njenega širšega območja, v katero so se vključevali ne samo tržani, marveč tudi številni podložni kmetje, ki jim je postajala domača obrt in krošnjarjenje oziroma trgo- vina dodatni vir zaslužka. Trgovali so z do- mačimi pridelki in proizvodi, živino, platnom, lesom in suho robo ter lončarskimi izdelki, kožami in krznom ter še kaj ; po drugi strani pa s soljo in drugimi obmorskimi pridelki in proizvodi, a tudi z dragocenim in luksuznim blagom. Posebno mesto v tej trgovini, še zla- sti v kmeöki trgovini, je dobila prodaja živine, platna in suhe robe s privilegijem, ki ga je izdal leta 1492 cesar Friderik III. Z njim so Ribničani in Kočevarji dobili po- leg drugega pravico trgovati po tujih deželah z raznimi lesenimi predmeti, s suho robo.* Trgovina je seveda v 15. stoletju in še prek srede naslednjega stoletja precej nihala, med drugim tudi zavoljo konkurence sosednjih tr- gov in mest in še posebej zaradi pogostih turških vpadov (še npr. 1528, 1546, 1558/9, 1564), ki so pustošili v ribniški deželi in Rib- nico večkrat požgali. Verjetno gre s temi niha- nji povezovati tudi pridobitev letnega sejma, ki ga je cesar Ferdinand I. leta 1539 dovolil Ribnici.' O povečani trgovini v drugi polo- vici 16. stoletja, ko so ponehali turški vpadi, pa morda govorijo naslednja dejstva: tržnino v Ribnici na tedenskih sejmih je po urbarju iz leta 1573 pobiralo ribniško gospostvo, ki je imelo pravico pobirati mitnino tudi po vsem ozemlju gospostva; Ribničani pa so jemali mitnino na poti v smeri proti Gorenji vasi in pa na koncu trga proti Gorici vasi v obliki cestnine od vseh tovorov blaga.' Pre- bivalstvo ribniškega območja si je tedaj še v večji meri kakor v 15. stoletju iskalo dodatni zaslužek tako v domači obrti kakor v trgo- vini in krošnjarjenju ter v tovorništvu, ki je še v 18. stoletju dajalo lep dohodek.' O po- membnosti prometnih poti prek ribniškega območja in seveda o vlogi poklicne in kmečke trgovine govori tudi predpis iz leta 1553, po katerem so morali — v zvezi z deželno-knež- jim favoriziranjem Trsta — vsi tovorniki iz Kočevja, Ribnice, Dobrepolja, Višnje gore in krajev na Blokah iti skozi Senožeče in Lokve, tam plačati mitnino in vzeti boleto, s katero so se na povratku morali izkazati v Postojni in na Planini.* Pomen Ribnice tudi kot nadžupnije oziroma naddiakonata nam med drugim ponazoruje tudi dolgoletni obstoj sedemletne »latinske« šole, ki je obstajala morda že ob koncu 14. stoletja in ki so jo tudi v 16. stoletju obisko- vali kar sorazmerno številni dijaki iz raznih dežel. Dajala je izobrazbo za duhovniški na- raščaj, prav tako pa tudi izobrazbo za vpis na univerzo.« Morda v zvezi s tem ne bo odveč omeniti, da je imel Peter Bonomo, humanist in poznejši prijatelj reformacije, tudi potem ko je postal tržaški škof, v letih 1497 do 1503 v svojih rokah poleg drugih cerkvenih služb še ribniško župnijo. Vendar jo je upravljal s svojimi vikarji, kar je bUo tedaj pogosto v veljavi, a prav tako pogosto vzrok za vrsto napak in nevšečnosti v cerkvi, ki so vodile tako k reformnim poskusom znotraj cerkve in k reformaciji sami." Ob cerkvenih razmerah, družbenih in poli- tičnih nasprotjih, ki so bila značilna za vse slovenske dežele v prvih desetletjih 16. sto- letja, so se z začetki reformacije tudi v Rib- nici in njenem območju začele širiti reforma- cijske misli. Kdaj je to bilo, iz dosedanjih zna- nih virov ni mogoče ugotoviti, lahko pa po- vemo nekaj več o domnevah, kako so priha- jale in se širile na ribniškem ozemlju. Prve vesti o novem gibanju in protestantskih nau- kih so mogli prinašati ljudje, ki so s trgov- skimi posli prehajali meje slovenskega ozem- lja. To so bili ribniški tržani pa krošnjarji s suho robo, ki so s svojimi pohodi prišli tudi daleč v nemške dežele. Še v večji meri velja ta domneva, ko se je začela širiti reformacija v samih slovenskih krajih, še posebej v Ljub- ljani. S tem v zvezi za širjenje reformacije v Ribnici in njenem območju morda ni bilo brez pomena to, da je v Ljubljani širil pro- testantske nauke njihov ožji rojak Primož Trubar, oče slovenskega protestantizma, do- ma iz Raščice, torej kraja, ki zaradi mitnice ob eni izmed poti, ki so vodile Ribničane v svet, ni bil brez pomena za širjenje novih misli. Na drugi strani pa so nove nauke širili tudi tisti katoliški duhovniki na obravnava- nem ozemlju, ki so bili nezadovoljni s stanjem v cerkvi in so, vsaj posamezni med njimi, v novem verskem gibanju želeli uresničiti tudi svoje osebne želje in potrebe. Prvi ribniški župnik in naddiakon, ki je bil vsaj neko dobo blizu lutrovskim naukom, je bil Andrej Maj er, pred letom 1543 generalni vikar in stolni ka- nonik v Ljubljani."^ KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO 30 1982 97 Na širjenje reformacije pa so vplivali tudi zemljiški gospodje, ki so kmalu sprejemali protestantske nauke ter v cerkvah, kjer so bili patroni, in na svojih gradovih, kjer so imeli tudi svoje predikante ali jih tam šči- tili, ustvarjali žarišča nove vere. Vendar mo- remo trditi, da so se začele uveljavljati re- formacijske misli in protestantski nauki v Ribnici in njenem ozemlju v večjem obsegu šele po končanem obdobju kriptoreformacije na slovenskih tleh, po sredi 16. stoletja, in da je nekak vrh dosegla v 80 letih tega stoletja, kar bi mogli soditi po več vizitacijah tistega časa in poročilih vizitatorjev. Kakor na splošno povsod v slovenskih de- želah so šli tudi na ribniškem ozemlju v re- formacijo pripadniki vseh družbenih raz- redov in slojev, vendar je bila njihova ude- ležba v njej zelo različna, po krajih neena- komerna, pa tudi po vsebini so se različno opredeljevali. Prevladovala je tako imeno- vana plemiško-meščanska lutrovska smer re- formacije, v kateri so imeli vodilno vlogo fevdalci. Zavoljo nasprotja do plemstva se podložniki tudi tod niso širše opredeljevali za to smer reformacije, čeprav moremo slediti kmetom luteranom skozi ves čas, pač pa so se sorazmerno močno vključevali v sekto štif- tarjev v začetku 80 let. Že kmalu po sredi 16. stoletja je bila re- formacija trdno zasidrana med fevdalci šir- šega ribniškega območja ali bolje na celotnem ozemlju ribniškega naddiakonata. Močno opo- ro je imela v gradovih Ribnica, Breg, Ortnek, Kočevje, Kostel, Nadlišek in še posebej na Turjaku. Njihovi lastniki Turjaški (Auersper- gi), Lambergi, Berneški (Werneck), Galli, Moš- koni in drugi so dajali reformaciji vso pomoč. Dajali so zavetje predikantom na svojem ob- močju in jih tudi daljši čas vzdrževali na svojih gradovih, kjer so v tamkajšnjih ka- pelah opravljali protestantsko bogoslužje in pridigali »pravo« božjo besedo ne le za grajske ljudi marveč deloma celo za okolno pode- želsko prebivalstvo (npr. na gradu v Ribnici, Bregu, Turjaku). Podpirali so jih gmotno in s svojim vplivom in močjo oziroma oblastjo omogočali opravljanje njihovih predikantskih dolžnoisti. Turjaški so npr. na graldu Turjaku imeli predikante Jurija Dalmatina, Andreja Savinca in Janeza Znojilška in dajali Dal- matinu vso oporo pri prevajanju biblije itd. Še posebej so pospeševali širjenje reforma- cije s tem, da so na župnijah, kjer so imeli patronatske pravice, postavljali brez potrditve cerkvenih oblasti za župnike ali lutrovskim naukom privržene katoliške duhovnike ali predikante same. To še posebej velja za Tur- jačane, ki so tudi po več kakor tri desetletja uveljavljali to prakso (npr. v župniji Škocjan pri Turjaku)." Vsa gospoda okoli Ribnice je bila še po- sebej naklonjena Primožu Trubarju, kar so- dimo tudi iz povabila, naj bi Trubar v Ribnici opravil posmrtno slovesnost na trideseti dan (trizma) po smrti za pokojno Uršulo pl. Lam- berg z Brega. Zadnje dni avgusta 1562. leta je Trubar res prišel v Ribnico, kjer je hotel pridigati v župnijski cerkvi sv. Stefana in opraviti posmrtno slovesnost. Toda ribniški župnik Maj er, ki se je tedaj že odvrnil od Lutrovih naukov, mu je to prepraču. Na po- vabilo Berneških z Brega so se prisotni ple- miči in Trubar napotili na to graščino, kjer je Trubar pridigal in opravil vse drugo. O tem dogodku je nekaj dni pozneje pisal Ungnadu in poudarjal, da je njegova pridiga na Bregu tako razdražila katoliške duhovnike, da so mu grozili s smrtjo.'^ Trubar je nato prišel v Ribnico še leta 1567, kakor bomo še videli. Kako trdno je bilo plemstvo na ribniškem ozemlju v svojem verskem prepričanju, do- kazuje vizitacija oglejskega vizitatorja Fran- cesca Barbaro, poznejšega patriarha, ki je leta 1593, že v času protireformacije, pregledoval avstrijski del patriarhata. V svojem poročilu je zapisal, da je na svoji poti prišel tudi v Ribnico, ki jo je označil za znamenit kraj po številu duš in svojih cerkvah. V njej se je sestal s tedanjim ribniškim graščakom Ada- mom Moškonom, mogočnim in bogatim lute- ranom. V pogovoru ga je skušal spreobrniti, vendar pri tem ni imel uspeha." Novi veri in reformaciji so se več ali manj približali ali pa celo povsem prekinili s cerk- vijo kar precej številni katoliški duhovniki na ozemlju ribniške župnije in naddiakonata, ki je tedaj obsegal še fare Kočevje, Mozelj, Kočevska Reka, Poljane, Osilnica, Kostel, Crmošnjice, Dobrepolje, Skocjan, Bloke, ver- jetno Cerknica in Lož.'^ Pojavljali so se še posebej tam, kjer so imeli Turjačani patro- natske pravice nad župnijami oziroma cer- kvami. O tem nam dovolj zgovorno govore posamezna vizitatorska poročila in razne re- katolizacijske akcije. Na mnogih župnijah so duhovniki, župniki, njihovi vikarji in kap- lani, ki so bili kar številni, brali in pri pri- digah ter bogoslužju uporabljali razne tuje in domače protestantske knjige. Zaradi njih so bili marsikateri odstranjeni z župnije in celo izobčeni, ker so vztrajali pri Lutrovem nauku. Poleg njih so na tem ozemlju delovali občasno ali nekoliko daljši čas tudi protestant- ski predikanti (npr. Dalmatin, Savinec, Zno- jilšek, Ivan Weixler, Ivan Dax, Krištof Fa- šareg. Marko Xilander, Nikolaj Murič, »šepavi predikant« iz Loža in še drugi), čeprav v sami Ribnici ni bilo stalnega deželnostanovskega 98 KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO 30 1982 predikanta. Domnevati pa moremo, da so ob- časno prihajali na ribniško ozemlje predi- kanti iz sosednje Bele krajine in z novo- meškega območja, zlasti Toplic, kjer se ome- njata predikanta Kumperger in Vrbec.*'*^ V ribniški fari, ki je imela tedaj vrsto po- družničnih cerkva (npr. v Kočevju, na Hribu, v Dolenji vasi, Rakitnici, Nemški vasi, Hr- vači. Gorici vasi, na Gori, v Poljanah, Ortne- ku, Sodražici, Ravnah in še drugje),*' in je župnik imel po več kaplanov,** je bil prvi znani privrženec lutrovskega nauka, kakor smo že omenili, župnik Andrej Maj er. Morda je bil prav zavoljo tega leta 1560 poklican pred neko stanovsko komisijo za presojo Trubarje- vih spisov glede čistosti augsburške veroiz- povedi s še mnogimi drugimi duho'vniki, ki so bili blizu »resnici in augsburški konfesiji« (tudi župniki iz Crmošnjic, Kostela, Blok in Cerknice).*' Vendar je bil že leta 1562 zopet v katoliških vrstah in se je do smrti (1571) bojeval proti širjenju lutrovke vere. Njegov naslednik Peter Kuhar luteranstvu ni bil ta- ko sovražen, čeprav se sam ni priključil re- formaciji. V njegovem času so se protestanti v teh krajih zelo okrepili in, so v ribniški župniji gospodarili bolj ali manj protestantski vikarji in kaplani, ki so brali ljudem s prižni- ce Kraljev prevod Spangenbergove postile, to je razlage nedeljskih evangelijev. Tedaj so od- padli od cerkve tudi nekateri drugi župniki v naddiakonatu. Kuhar je verjetno bolj skrbel za svoj ljubljanski kanonikat kakor za svojo župnijo in naddiakonat. Kuharjev naslednik Andrej Mešuta (Meruta, 1580—1583) pa je postal celo protestant in moramo njegov čas šteti za višek reformacije v Ribnici. Mešuta je bil po vizitaciji Pavla Bizancija (1581) in vizitaciji Polidorja de Montegnana leto kasne- je izobčen in tudi zaprt zaradi protestantskih knjig, ki so jih našli v župnišču, in ker je vztrajal pri svojem verskem prepričanju. Nje- mu sledijo v času že začete pro tir eformaci j e v habsburških deželah pravoverni katoliški župniki oziroma naddiakoni, izjema je morda bil le Luka Knafelj in pa posamezni vikarji, ki so nadomeščali župnike, in kaplani. Knafelj je namreč leta 1613 izgubil župnijo zavoljo neprimernega življenja in lutrovskega mišlje- nja.** Reformaciji in lutrovskim naukom naklo- njeni in od katoliške cerkve odpadli duhov- niki se v tem obdobju javljajo tudi na drugih farah ribniškega naddiakonata. Taki so bili npr. v Kočevju Lenart Ziegelfest, Ivan Schweiger, Jernej Silvester in kaplan Janez Schneller, pozneje župnik v Dobrepolju (od ok. 1571); v Kočevski Reki že omenjeni Janez Schneller; v Kostelu oziroma Fari je bil župnik poznejši predikant Ivan Weixler; v Crmošnjicah župnik Gregor Pileator (Klobu- čar?), ki ga je poročil Janez Schneller; v Do- brepolju je leta 1578 odpadel Luka (ali Mi- hael?) Vrbec, ki pa se je kasneje vrnil v katoliško cerkev; v Škocjanu Matija Zalokar, Marko Alessandro, kaplan in vikar Andrej Savinec; v Cerknici Vincencij Penger, ki je bil kot luteran odstavljen šele leta 1593, a je ostal v kraju kot pisar mitninskega ura- da; a na Blokah je bil tak še v 90 letih župnik Ivan Wursnik (Uršnik), ki ga je od- stavil ribniški naddiakon Andrej Stecher.*' To sorazmerno veliko število duhovnikov, ki so bili blizu Lutrovemu nauku in ki so se priključili reformaciji, in predikantov, ki so na ribniškem območju delovali, govori kar samo po sebi o precejšnji pripadnosti tamkajšnjega prebivalstva novim naukom. Tako za samo Ribnico kakor tudi za območje njene župnije in naddiakonata govorijo o tem tudi dosedaj znani, žal, maloštevilni in zelo pomanjkljivi viri, po katerih moremo slediti zgolj splošni razvojni črti reformacije. Reformacijske misli in novo vero so ribniški tržani spoznavali verjetno že v prvi polovici 16. stoletja, vendar so se odkrito opredelje- vali zanjo šele pozneje, morda šele v 60 letih, ko je Ribnico dvakrat obiskal Primož Trubar. Prvič se je to zgodilo leta 1562, kakor smo že omenili in spoznali tudi vzrok za njegov prihod. Drugič pa je to bilo pet let pozneje. Takrat je Trubar prišel v Ribnico zagret od vneme, da bi s prevodom biblije za novo vero pridobil Turke in s tem odvrnil njihovo nevarnost od slovenskega ljudstva. (To so pri- čakovali dve desetletji pozneje tudi pripad- niki sekte štiffarjev na ribniškem območju.) Poleg vseh drugih vzrokov in okoliščin je Trubarja v tej akciji vodila pot v Ribnico morda tudi zavoljo tega, ker je bilo njeno območje še vedno pod pritiskom turških na- padov in bi hkrati z reševanjem ljudi iz te stiske utrjeval med njimi tudi lutrovski nauk in reformacijo. Trubar je misel o reformator- ski akciji med Turki s prevodom biblije nosil že dolgo. Tako je zavoljo tega leta 1561 vodil s seboj v Nemčijo nekega mladega Turka. Pet let pozneje se je v Ljubljani o tem po- govarjal z ujetim Uzrain pašo, a tega leta (1567), preden je moral za vedno zapustiti rodno deželo, se je hotel v Ribnici pogovarjati s tam zaprtim turškim duhovnikom. Od njega je želel dobiti pojasnila o koranu (za dr. Jakoba Andreae), kako bi se dala prevesti biblija in novo vero razširiti med Turke.^" V času župnika Kuharja in Mešute se je moralo število pripadnikov reformacije močno povečati, tudi niso več prikrivali svoje pri- padnosti. V začetku 80 let je reformacija v Ribnici vsekakor doživljala svoj vrhunec. KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO 30 1982 99 ki je trajal približno desetletje dolgo. Leta 1581 je namreč oglejski vizitator Pavel Bi- zancij poročal nadvojvodu Karlu, da je — med drugimi mesti in trgi — tudi v Ribnici le malo katoličanov, a da so še ti proti obha- jilu v eni podobi in proti birmi (kar so pro- testanti zavračali), da imajo duhovniki pro- testantske knjige. Le-te so seveda tudi upo- rabljali. Pri tem Bizancij ni mislil samo na župnika Mešuto, marveč tudi na njegovih pet kaplanov, od katerih so bili trije Ribni- čani (Jurij Krusin, Matija Nodelo in Matija Sišnjak) po eden pa je bil doma iz Kočevja in Loža. (Mislimo, da je v tem in tudi si- ceršnjem številu duhovnikov iz ribniškega območja videti vpliv tamkajšnje latinske šo- le.) Tedaj so vikarji in kaplani v Ribnici na prižnicah prebirali Kreljev prevod Span- genbergove postile in z njo razlagali nedeljske evangelije. Kakšno je bilo razmerje med ti- stimi, ki so bdli .protestanti oiziroma bUzu Lut- rovim naukom, in tistimi, ki so še ostali katoličani, ne vemo. Lahko pa nekoliko osvet- li to vprašanje Bizancijev podatek, da je bila tega leta v vsej veliki ribniški župniji z mno- gimi podružnicami le 500 obhajancev in samo 80 birmancev.^' Prav tako seveda ne pozna- mo, kakšen je bil družbeni sestav protestantov in njihov gmotni položaj v Ribnici. Čeprav je moral župnik Mešuta po ponovni vizitaciji, ki jo je opravil Polidor de Mon- tagnana leta 1583, že leta 1583 zapustiti župnijo in je v Ribnici nastopilo obdobje prevlade katoliški cerkvi zvestih župnikov, se zdi, da je bilo luteranstvo v vsem tem de- setletju še vedno močno zasidrano v Ribnici. To moremo soditi po sorazmerno majhnem številu birmancev, ki jih izkazuje vizitacija Frančiška Barbaro v jeseni leta 1593. Tedaj je v Ribnici, tj. ribniški župniji, imel vsega sku- paj le 124 birmancev (v Dobrepolju 30 in v Cerknici le 12). V primerjavi npr. s Stično ali z Višnjo goro s 400 oziroma 457 birmanci je bilo to vsekakor zelo malo.^ Toda kmalu za tem je moral nastopiti pre- obrat; protireformacijski ukrepi so se začeli hitro uveljavljati in reformacija je v Rib- nici začela izgubljati tla med tržani. Dejstvo, da se leta 1597 kot dobra katolika označujeta ribniški sodnik Peter Zdravje in imenitni tržan Andrej Smrlak, je morda eno izmed znamenj za to.-' Vsekakor je protireforma- cijski pritisk reformacijo med ribniškimi tr- žani dokončno stri leta 1615. Reformacijska komisija je v oktobru tega leta poklicala v Ljubljano vse še tedaj protestantske Ribni- čane, naj se sredi novembra zglase v škofijski palači; bilo jih je, mož in žena skupaj, manj kakor deset. Bil pa je med njimi tudi trški sodnik Peter Zdravje, ki je bil pred slabimi dvajsetimi leti, kakor pravi podatek, še dober katolik. Vsi povabljeni so se klicu verske ko- misije podredili, na določen dan in čas res prišli v Ljubljano, pred komisijo, sprejeli katoliško vero in to s prisego potrdili. Po- slej se luterani v Ribnici ne omenjajo več.^ Širjenje reformacije med ribniškimi tržani, vpliv lutrovskim naukom naklonjenih duhov- nikov in delo predikantov, a tudi pritisk protestantskega plemstva so vzrok, da je vaško podložniško prebivalstvo vsaj deloma sprejemalo novo vero. Vendar je bilo druž- beno nasprotje med podložniki in fevdalci, ki so bili tudi na ribniškem območju vodilna sila reformacije, tako globoko in vztrajno, da število protestantov med kmečkim ljudstvom z redkimi izjemami ni bilo veliko, čeprav se je lahko tudi spreminjalo. Zdi pa se, da so protestanti na vasi v ribniškem naddiakonatu — seveda tam, kjer so bili —¦ vztrajali vse do viška protireformacije, do delovanja ver- skih komisij. Neposredno sliko o širini reformacije v va- seh ribniškega območja moremo dobiti pred- vsem iz posameznih podatkov o obhajancih in birmancih, podatkih o številu protestantskih družin na vasi oziroma župniji in po sploš- nih ocenah stanja, kar vse dobimo v posamez- nih vizitacijskih poročilih. Čeprav so poročila naprotna, bi morda lahko trdili, da je bilo precej protestantov v škocjanski fari pri Turjaku, kjer so Turjaški kot patroni okoli 30 let postavljali luteranske duhovnike. Og- lejski generalni vikar škof Pavel Bizancij je v zvezi z vizitacijo po tem delu patriarhata leta 1581 zapisal, da je bila večina ljudi v fari, čeprav jo vodijo luteranski župniki, vendarle katoliška; so pa prisiljeni, ker je župna cerkev v rokah protestantov, hoditi po zakramente, npr. krst, v druge, kato- liške župnije.^* Toda še leta 1598 se je škoc- janska občina pritožila patriarhu, da je fa- ra, ki je tedaj imela okoli 3000 duš, zaradi dejavnosti Turjaških postala zelo protestant- ska. Nekaj več pripadnikov luterstva je bilo morda tudi na ozemlju ribniške župnije, kar sodimo iz majhnega števila birmancev, ki jih navaja v Ribnici vizitator Frančišek Bar- baro 1593. leta. Drugje po ribniškem nad- diakonatu je bilo verjetno precej manj pro- testantov po vaseh. V Cerknici je že omenjeni Barbaro sicer birmal le 12 vernikov, toda v fari naj bi bilo samo še nekaj protestantskih družin. V Dobrepolju se že leta 1581 omenj^^ samo ena luteranska družina, toda obhajil v katoliški obliki naj bi bilo samo 90; leta 1593 pa je Barbaro tam imel samo 30 bir- mancev. Trditev o majhnem odmevu refor- macije velja tudi za nemške vasi na Ko- čevskem.^* 100 KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO 30 1982 Ce je glede obsega razširenosti Lutrovih naukov med kmečkim prebivalstvom precej nejasnosti, je povsem drugače z nenadno vzniklim pojavom sekte t. i. »novih« štiftarjev ali »martrarjev« (Neu erstanden Stifter oder Marterer, abergläubischen Sect Und Bru- derschaft der Neuen Stiffter, Neuen Stifters Orden). Ta se je v nekaterih krajih ribniškega območja zelo razširila. Nastajala je od leta 1583 dalje kot oblika idejnega odpora kmeč- kih množic proti fevdalcem pa tudi kot izraz verskih teženj ljudstva po globlji pobožnosti, po zveličanju, da po trpljenju na tem svetu dosežejo rajsko življenje v onostranstvu. Pri- rejali so procesije na kraje, kjer naj bi se posameznikom, ki so jih vodili, prikazali svetniki, Marija in celo Kristus sam. Gradili so na teh mestih kapele ali cerkve, za kar so zbirali denar, ne da bi zaprosili svetno ali duhovno oblast. Ustvarjali so posebne skupnosti, tudi v obliki bratovščin in se med seboj imenovali »brat in sestra«, gradili ne- kake oblike samostojnih cerkvenih občin z lastno organizacijo. Voditelji sekte, med nji- mi so bile tudi ženske, so s pridiganjem ozna- njali božjo besedo. Z vsem tem je treba pove- zovati odpor proti uradni cerkvi in duhovšči- ni, proti svetni oblasti, pa tudi upornost, ki se v njihovem gibanju kaže. Vsekakor so se feiv- dalci in oblasti zbali, da ne bi gibanje prera- slo v pravi upor." Kdaj se je pojavilo štiftarstvo, ki se je širilo s področja Planine, kjer je bila voditeljica Maruša, hči Andreja Pogerlica iz Planine in žena Lenarta Meduda, zgradila cerkev na Planinski gori, na ozemlju ribniške župnije in naddiakonata, je težko reči. V drugi polovici leta 1584 je bilo že močno razširjeno in sre- čamo štiftarje okoli Ribnice, Ortneka, Osilnice in Cerknice. Na širjenje je morda vplivalo tudi poslabšanje fevdalnih odnosov, ki ga v tem času poznamo vsaj na Kočevskem.^* V Ribnici so že v začetku oktobra 1.1. vzeli iz župne cerkve cerkveno razpelo in šli z njim na procesijo proti volji tedanjega katoliškega župnika Davida pl. Reiffenberga.^« Prve dni decembra pa se je zbralo v Ribnici okoli 600 mož in žena ter proti volji istega župnika romalo na Planinsko goro k cerkvi že ome- njene Maruše. To cerkev so oblasti kmalu za tem požgale in vse cerkvene posode zaplenile. Sredi istega meseca so se štiftarji zopet zbrali v Ribnici in tudi v Osilnici, kjer naj bi tudi mežnarji pridigali ljudem.'« V istem času so se štiftarji pojavili tudi v Ortneku in oko- lici, kjer naj bi bilo v začetku januarja 30 privržencev te sekte.'* Kakor povsod drugje na Slovenskem so proti štiftarjem tudi na ribniškem ozemlju zelo odločno nastopile cerkvene in svetne oblasti, protestantski stanovi oziroma fevdalci in deželni knez. Proti njim je deloval že omenjeni ribniški župnik in naddiakon, ven- dar se zdi, da brez večjih uspehov. Tedanji ribniški graščak je dal zapreti tri štiftarske voditelje in zaprosil oblasti za navodilo, kako naj z njimi ravna. Iz Ortneka pa je v začetku januarja 1585 poročal tamkajšnji gospod Kriš- tof Moškon kranjskemu vicedomu, da so se tam pojavili štiftarji in se je bati, da se bodo še bolj razširili.'^ O drugih neposrednih na- stopih proti štiftarjem na ribniškem ozemlju dosedaj znani viri ne govore. Dejstvo pa je, da so skupni napori vseh oblasti že v letu 1585 zadušili, štrli štiftarstvo na obravna- vanem ozemlju in se tam ni več pojavilo. Z odločnimi protireformacijskimi nastopi v okvirih same ribniške župnije in naddiakonata (npr. zbori duhovnikov ribniškega naddiako- nata, poostren nadzor ribniškega župnika po farah in cenkvah naddiakonata in dr.), z vizitacijami in ukrepi, ki so jim sledili, še posebej po letu 1593, nato z delom protire- formacijske verske komisije, ki je, kakor smo spoznali, še leta 1615 nastopila proti zadnjim ribniškim protestantskim tržanom, in končno z deželnoknežjim izgonom protestantskega plemstva iz dežele leta 1628 je bilo konec reformacije na ozemlju Ribnice in njenega naddiakonata. OPOMBE 1. A. Melik, Slovenija II/3, str. 447; A. Skubic, Zgodovina Ribnice in ribniške pokrajine, 1976, str. 786. — 2. A. Melik, o. c, str. 448; F. Zwitter, Starejša kranjska mesta in meščanstvo, Ljub- ljana 1929, str. 14 isl. — 3. F. Gestrin, Trgovina slovenskega zaledja s primorskimi mesti od 13. do konca 16. stoletja, Ljubljana 1965, str. 204; A. Melik, Prometni položaj Raščice v Trubarjevi dobi. Drugi Trubarjev zbornik, Ljubljana 1952, str. 58 sL; I. Simonie, Zgodovina kočevskega ozemlja. Kočevski zbornik, Ljubljana 1939, str. 123; isti, Speharska dolina in grad Poljane ob Kolpi, Ljubljana 1979, isti, Zgodovina kočevske- ga ozemlja od naselitve do leta 1941, str. 13; Kočevsko, Ljubljana 1956, str. 97. — 4. J. Gru- den, Zgodovina slovenskega naroda, Ljubljana 1910 in dalje, str. 366, 405 sL; I. Simonič, Ko- čevski zbornik o. c, str. 136. — 5. MHVK 4 (1849), str. 57. — 6. Prim. A. Skubic. o. c, str. 423. — 7. V. Simoniti, Obrambna organizacija pred Turki na ribniškem območju v 16. stoletju, Kronika 30 (1982), str. 103; V. Valenčič, Tovor- ništvo na Kranjskem, 2C 35 (1981), str. 255 si. — 8. I. Simonič, Kočevsko o. c, str. 97. — 9. J. Vrhovec, Der schwäbische Chronist Burghardt Zink und eine interessante Schule zu Reifnitz in Unterkrain, MMVK 1900, str. 1 si.; J. Gru- den, Zgodovina o. c, str. 499. — 10. F. Kidrič, Ogrodje za biografijo Primoža Trubarja, Raz- prave 1, str. 188 si. — lOa. A. Skubic, o. c, str. KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO 30 1982 101 111 sl. — 11. Prim. J. Gruden, Doneski k zgo- dovini protestantstva na Slovenskem, IMK 17 (1907), str 53 sl., 122 sl., 129; I. Simonie, o.e.. Kočevsko, str. 109. — 12. Th. Elze, Primus Tru- bers Briefe, Tübingen 1897, str. 209; A. Dimitz, Geschichte Krains li, 1875, str. 269; M. Rupel, Primož Trubar, Ljubljana 1962, str. 150. — 13. J. Grufen, Zgodovina, o. c, str. 808. — 14. A. Koblar, Drobtinice iz furlanskih arhivov, IMK 1 (1891), str. 37. — 14a. J. Gruden, Zgodovina, o. c, str. 735; A. Koblar, Drobtinice, o.e., IMK 3 (1893), str. 249 sl.; P. Hitzinger, Beiträge zur Geschichte der Reformation in Krain, MHVK 1864, Str. 1 sl.; MHVK 1867, str. 95. — 15. Prim. V, Valvasor, Die Ehre des Herzogthums Krain II, pogl. 8, Str. 795 sl. — 16. J. Gruden, Doneski, IMK 17, Str. 137. — 17. A. Dimitz, Geschichte o. c, Str. 234. — 18. A. Skubic, o. c, str. 122 sl. — 19. Prim. J. Gruden, Doneski, o. c, str. 122 si., 128, 129, 134, 137; isti, Zgodovina, o.e., str. 730 si., 737 si., 739 si., 741 si.; A. Koblar, Drob- tinice, o. C, 2 (1892), str. 33, 37, 85, 86 si.; 3 (1893) str. 200, 249; A. Skubic, o.e., str. 113, 116, 121 si., 125 si.; SBL 1, str. 116; SBL 9, str. 206. — 20. Th. Elze, Die Superintendenten der evangeli- schen Kirche in Krain während des sechzehnten Jahrhunderts, Wien 1863, str. 12, 26 si; L. Pod- logar. Belokranjski reformatorji, DS 21 (1908), sir. 269 si.; M. Rupel, Trubar, o. c, str. 195; isti. Nove najdbe protestantik, Ljubljana 1954, str. 68; I. Voje, O usodi turških ujetnikov v sloven- skih deželah v 16. in 17. stoletju, CZN 8 (1972), str. 259. — 21. J. Gruden, Doneski, o. c, str. 64, 137 sl. — 22. A. Koblar, Drobtinice, o. c, str. 17. — 23. IMK 1, str. 9; IMK 2, str. 77, 88 sl. — 24. A. Skubic, o.e., str. 135; prim. J. Parapat, Doneski k zgodovini kranjskih mest. Letopis MS 1874, str. 88. — 25. J. Gruden, Doneski, o. c, str. 122 sl., 200; A. Dimiltz, Zur Geschichte der Reformation in Krain, MHVK 1863, str. 47 sL — 26. J. Gruden, o.e., str. 128, 138; A. Kobler, Drobtinice, o.e., 3 (1893) str. 17; 2 (1882), str. 37. — 27. AS, Vic. a. F 1/135 Fragstrugkh darauf die Stifter oder Martterer zu der Alben sambt derselben Zehbrost Examiniert worden; A. Di- mitz, Nachrichten über eine bisher wenig be- kannte Religionssecte in Krain, MHVK 18 (1863), Str. 86 sl.; F. Gestrin, Družbeni razredi na Slo- venskem in reformacija, Drugi Trubarjev zbor- nik, Ljubljana 1952, str. 15 sl.; B. Grafenauer, Kmečki upori na Slovenskem, Ljubljana 1962, str. 261 sl. — 28. B. Grafenauer, o.e., str. 287 sl.; J. Gruden, Praznoverje in mistiške sekte v pro- testantski dobi, JMK 18 (1908), str. 65. — 29. AS, vie. a. F1/135 — 1584 oktober 9. — 30. A. Dimitz, Nachrichten o. c., str. 68 ; J. Parapat, o. C, LMS 1874, str. 88. — 31. MHVK 1863, str. 69. — 32. Ibidem. ORGANIZACIJA OBRAMBE PRED TURKI NA RIBNIŠKEM OBMOČJU V 16. STOLETJU VASKO SIMONITI Po prvih osamljenih turških roparskih po- hodih v slovenske dežele v začetku 15. sto- letja (leta 1415 so Turki prvič šli mimo Rib- nice proti Ljubljani)! je prišlo zaradi takrat- nih razmer na Balkanskem polotoku do njihove daljše prekinitve. Toda potem, ko je padla Bosna (1463) v turške roke, se je položaj popolnoma spremenil. V dolini reke Sane so se Turki približali najbližjemu mestu Kranj- ske — Metliki v Beli krajini — na manj kot sto kilometrov. Leta 1469 se je začelo obdobje najhujših turških napadov proti zahodu. Do 1483 so Turki plenili po slovenskih deželah okrog tridesetkrat. Vpadali so vsako leto, včasih celo po štirikrat letno. Do leta 1526 so vpadli še okrog petnajstkrat.^ Kranjski dežel- ni stanovi so za dvajseta leta 16 stoletja zelo jasno opisali položaj svoje dežele: »Poleg ve- likih naj)adov nastopajo tudi majhne skupine, ki se približajo skrivaj skozi gozdove, tako da jih nihče ne pričakuje. V zadnjih osmih letih je bila opustošena ena tretjina dežele. Gospo- stvo Kostel ob Kolpi ima na primer od nek- danjih 300 le še sedem kmetij.«s Marsikje v vaseh »ni ostal niti en plug.«* Za trpljenje Ribnice in njene okolice pa je Valvasor zapi- sal v svoji znameniti Slavi Vojvodine Kranj- ske: »Dedni sovražnik krščanskega imena in sosednji grozodejec je ta trg večkrat premagal in okoliške vasi v dimu zadušil, toda gradu se ni mogel nikoli polastiti; zato je v srdu vselej odvedel s seboj mnogo kristjanov v sužnost, vse oropal, nešteto ljudi posabljal in v vsem posnemal hudiča, tiranov očeta. Zaradi takih vpadov so žal v bridkem spominu leta 1480, 1528 v mesecu juliju, 1546, 1558, 1559 v ja- nuarju in februarju, 1564 in še mnogo drugih, v katerih so se Turki s svojo morilsko sabljo strašno znesli nad Ribnico in bližnjo okoli- co.«^ Zaradi postopnega napredovanja pri ob- rambni organizaciji pa postajajo vpadi red- kejši (1542—1547, 1555—1560)6 in celo popol- noma prenehajo. Po nekaterih podatkih o 1021 KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO 30 1982 Šestdesetih letih 16. stoletja naj ne bi bilo turških vpadov na kočevsko in s tem tudi na ribniško področje,' prav tako pa tudi za ostala leta do konca stoletja.* Prvi začetki obrambne organizacije so se- veda že v času prvih turških vpadov v 15. stoletju. Deželni stanovi slovenskih pokrajin so v hrvatskem primeru, ko se je s postopnimi majhnimi osvajanji turška meja vse bolj pri- bliževala slovenskemu ozemlju (15 kilometrov ob koncu 16. stoletja),« dovolj jasno videli, kaj pomeni neposredno sosedstvo turške drža- ve. Zavedali so se, da »se je bolje braniti proti Turkom na tujem ozemlju kakor na lastnem«. Z druge strani pa so bile hrvatske dežele mnogo preslabe, da bi se mogle turških Vpa- dov braniti same. Morale so se opreti na svoje zaledje. Tako je v 16. stoletju središče ob- rambe turške meje vse bolj prehajalo na no- tranjeavstrijske dežele (Štajerska, Koroška, Kranjska), ki so prevzele vzdrževanje in skrb za obrambo velike večine obmejnih utrdb na Hrvatskem in v Slavoniji, kar je zanje seveda pomenilo le del obrambe lastnega ozemlja." V samih slovenskih deželah pa se je delno spre- menila organizacija deželne vojske ter spo- polnila obrambna organizacija. Deželno voj- sko so tako sestavljale čete različnih vrst. Zemljiški gospodje so morali sami na vsakih 200 ali 100 funtov penezov dohodkov od svo- jega gospodstva postaviti po enega konjenika in določeno število pešcev. Plemiči pa so se morali udeleževati bojnega pohoda le, če se ga je udeležil tudi vladar. Mesta so morala za svojo obrambo skrbeti sama in dati glede na svojo velikost za boj določeno število peš- cev. Deželni stanovi so po potrebi poskrbeli tudi za stalne najemniške domače in (ali) tuje čete, v Žužemberku, okolici Metlike in na kočevskem pa so se naselili od 1530 Usko- ki, ki so opravljali vojaško službo. Najširša vojaška organizacija pa je bila tako imeno- vana »črna vojska« (insurekcija), ki so jo se- stavljali pcdložniki. Po zemljiških gospo- stvih, od tridesetih let 16. stoletja pa po »če- trteh« (Viertel), so popisali za vojsko sposob- ne podložnike, in to tako, da so, kadar je bilo potrebno, poklicali vsakega tridesetega, dvaj- setega, desetega, petega ali celo tretjega za orožje sposobnega moža." V primeru sovražnega vpada v deželo pa je bilo za prebivalstvo pomembno, da so lah- ko zbežali v cerkve, tabore, gradove in mesta, Id so bili dovolj utrjeni, da so lahko nudili uspešno obrambo. Poleg tega je bila sistema- tično urejena signalna organizacija (grmade in topovski streli) in služba slov,i2 kj so na- znanjali prihod sovražnika. S tem je bil uspeh turških roparskih čet v glavnem ome- jen na pustošenje polj in vasi, ljudem in nji- hovemu mobilnemu premoženju pa je bilo v glavnem prizanešeno. Sistem glavnih signal- nih točk je bil razporejen po daleč naokoli vidnih vrhovih in je precej točno označeval smeri poti, ki so jih Turki uporabljali za vpa- de. Na Kranjsko so v srednjo četrt (Mitter Viertel), v katero je sodila Ribnica, Turki vpadali po navadi najprej od Vinice in Po- ljan, najraje pa od Kostela v smeri proti se- veru. Tako se je oblikovala tudi veriga sig- nalnih točk v tej smeri. Za nekatere signalne točke oziroma same kraje pa izvemo iz popi- sa leta 1596, ki nam pove tudi s kakšnim orožjem so bile preskrbljene: Vinica — trije dvofuntni možnarji (za opozo- rilne strele), deset pušk z naslonjali (Topplhakhen — težka puška na kre- silo), vendar ni niti svinca niti smod- nika niti drugih potrebščin" Straža (pri Sinjem vrhu) — trije dvofuntni možnarji, drugih stvari nič" Poljane (pri Starem trgu ob Kolpi) — trije dvofuntni možnarji, petnajst pušk z naslonjali, 130 krogeP^ Spaha" Kostel" — štirje enainpolfuntni možnarji, 15 pušk z naslonjali, drugih stvari nič Zajčji vrh nad Črnim potokom** Ii-idrihštajn — en dvainpolfuntni možnar in dva enainpolfuntna možnarja, šest pušk z naslonjali" Kočevje — dva trifuntna možnarja*« Ložine^i Ribnica (Sv. Ana nad Ribnico) — dva dvo- funtna možnarja, 50 pušk z naslo- njali, 60 lahkih pušk, trije mali topi- ci na kolesih, štirje poljski topici, tri muškete, dovolj vžigalne vrvice^s Ortnek — dva možnarja (brez oznake), sicer ničesar^ Turjak (Sv. Ahac) — trije dvofuntni možnar- ji (brez smodnika), en dvofuntni fal- konet, en srednji enoinpolfuntni falkonet, 36 uporabnih pušk z naslo- njali, 30 neuporabnih pušk z naslo- njali** Ig Ljubljana Medtem ko so bili v deželi za signalno or- ganizacijo odgovorni četrtni glavarji, ki so skrbeli, da so bili ti kraji dobro preskrbljeni KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO 30 1982 103 Z orožjem in municijo (kar pa, kot se vidi, niso bili), s čimer jih je zalagala ljubljanska deželna orožarna, pa je bila na kočevskem organizirana stalna stražna služba. To so mo- rali opravljati podložniki sami, kar jim je bilo tudi poleg drugih služnosti predpisano kot tlaka v novem reformiranem urbarju iz leta 1574. Tako so morali štirje podložniki (Unterthanen) iz vasi Mahovnik ob potrebi nositi pisma v Ribnico in Žužemberk, vsi podložniki iz Mačkovca v Kočevje in Poljane ali drugam, v Nemški Loki so morali vsi poleg prenašanja pisem v Kočevje in Poljane skrbeti še za grmado in dajati stražo, v Pre- riglju so morali vsi skrbeti za grmado in da- jati stražo, v Knežji Lipi so morali podložniki skrbeti za stražo, kajžarji (Untersassen) nositi pisma, skrbeti za grmado in dajati stražo, v Koprivniku pa so morali kajžarji nositi pis- ma.^^ Poleg tega so imeli vsi podložniki vsega gospostva še neizmerjeno tlako pri zidavi Fridrihštajna in Kočevja.^' Podložniki so se zaradi tega večkrat pritožili vicedomu, tako zaradi samih stroškov, ki so jih imeli z vzdr- ževanjem kresišč, kot zaradi same tlake.^ Toda. odgovor komisije leta 1574, ki je raz- iskovala pritožbe kmetov, je bil, da je straža (Skart) pomembna za lastno varnost kmetov, in da naj tako te obveznosti tudi za naprej ostanejo.^' Nov kočevski urbar iz leta 1574, ki je podložnike tako obremenil s tlako in jim njihov položaj celo poslabšal,^' je v do- ločeni meri posledica miru in relativno dobre- ga položaja podložnikov v šestdesetih letih 16. stoletja, ko se je zvečalo število prebival- stva in obseg premoženja.'* In kot da bi se oblikovalci tega urbarja zavedali, da bo le-ta vir dolgotrajnih upiranj kočevskih podložni- kov, so hoteli to že vnaprej preprečiti. V končne določbe urbarja so zapisali (sicer predvsem glede na kmečki punt 1573) tudi današnjemu človeku ne neznane stvari; »da se podložniki brez vednosti, privolitve in do- pustitve gospoda ne smejo zbirati niti javno niti tajno, toda komur je potreben shod, to je možnost pogovoriti se o tekočih zadevah, naj najprej gospodu naznani in ga prosi za do- voljenje. In če on ugotovi, da je potreba in dopustno, lahko podložnikom ali nekaterim od njih to dovoli in jim tudi določi kraj shoda. Gospod naj tja o pravem času pošlje ali svoje- ga skrbnika ali nekoga namesto njega, da bo slišal kakšna je obravnava in razgovor. Proti tistim, ki bi imeli shod brez dovoljenja in ti- stim, ki bi bili na shodu in posebno proti ti- stim, ki bi bili povzročitelji, bi se z resnično kaznijo ukrepalo, da bi se odvrnila, vsa teža dejanja.«'* Le okrog 20 kilometrov više ležeča Ribnica pa v svojem prav tako novem reformiranem in prav tako od deželnega kneza izdanem ur- barju, sestavljenem leto dni prej (1573), takih določb, ki bi podložnikom predpisovale »vo- jaške« obveznosti in omejevale svobodo zbi- ranja, ne pozna.'2 Celo iz sklepnih določb ribniškega urbarja je razvidno, da so se da- jatve v določeni meri zmanjšale, saj se ni smelo več težka žita (pšenica, proso, oves) je- mati v potlačeni ali zvrhani meri, ampak v nepotlačeni in poglajeni meri," in to kljub temu, da se npr. število uživalcev zemlje in število hub ni v desetih letih prav v ničemer spremenilo.'* Čeprav nam viri za šestdeseta leta 16. stoletja kažejo sliko, da se je v ko- čevskem gospostvu stanje izboljšalo, in v rib- niškem vsaj ne poslabšalo, pa vendar ne sme- mo pozabiti, da »nerodovitna zemlja ne do- \'oljuje prebivalstvu, da bi prodalo del svojih poljedelskih produktov, ne more biti odjema- lec za mestno obrt, ampak je celo prisiljeno, da razvije domačo obrt, ki ji išče potem trga s krošnjarjenjem.«'^ S tem si je prebivalstvo mesta Kočevja in trga Ribnice že od konca 15. stoletja iskalo dodaten vir zaslužka, poleg tega pa si »višek prebivalstva, ki ga agrarni režim ni potreboval«," išče zaslužka tudi kot domača najemniška vojska. Splošni vpoklic kmetov se namreč zaradi . počasnosti ni najbolje obnesel. Sicer je zbral nekaj sto konj in več tisoč kmetov,'^ vendar so deželni stanovi tako npr. leta 1527 zaradi neuspešnosti splošnega vpoklica, sklenili iz- uriti tisoč H'omacih strelcev, ki bi dobivali plačo kadar bi morali nad sovražnika, in obe- nem vzdrževati še znatno četo konjenikov.'^ Poleg tega se niso navduševali za splošni vpoklic kmetov tudi sami stanovi, saj kakor pišejo kranjski stanovi vrhovnemu poveljni- ku slavonske in hrvaške krajine leta 1553, so morali podložniki poleg »večkratnega poziva dajati še velike davke, činž, tlako, in skrbeti za žene in otroke. Razen tega so slabo oble- čeni in izurjeni glede na uskoke in druge plačane vojake, tako da je vse skupaj bolj od- Jieljevanje teh ubogih ljudi, kot pa (vojaška) ureditev. Ves čas tiho mislijo na žene, otroke in delo in nimajo nobene želje in veselja do vojne, za katero nimajo nobene izkušnje.«" Neposlušnost je ob sklicu deželne vojske po- kazalo tudi samo plemstvo. Tako kranjski deželni glavar Jakob Lamberg piše leta 1559 cesarju, da se ob sklicu deželne vojske (stanje pripravljenosti) tudii plemstvo ni polnošte- vilno odzvalo.*" Vojaški sklic (allgemeines Aufgebot) je hitreje deloval le, vsaj s strani plemstva, v primeru samega turškega vpada 104 I KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO 30 1982 v deželo, drugače pa so stanovi, da bi povečali varnost, raje odobravali sredstva za vojsko hrvaški (vojni) krajini, v deželi sami pa na- jeli več sto domačih najemnikov, ki so jih Po potrebi poslali tudi na Hrvaško. Tak spisek domačih najemnikov za srednjo kranjsko če- trt je ohranjen za leto 1561. Oglejmd si zakaj so jih najeli in kakšna je bila v tem letu ne- varnost turškega vpada. Po velikem Vpadu na Kranjsko konec ja- nuarja 1559 so deželo v tem in naslednjem letu (1560) le vznemirjala poročila o turškem zbiranju in možnem vpadu. Tako je deželni glavar 4. aprila 1560 razglasil vpoklic 1200 mož na Krasu,*' 24. decembra pa naj bi prišlo zaradi preteče turške nevarnosti do vpoklica okoli 1300 mož tudi v srednji in sI>odnji kranjski četrti. V ta sklic bi moralo gospo- stvo Ortnek in Ribnica prispevati tristo dobro oboroženih mož, ki naj bi se po tretjem opo- zorilnem strelu premaknili na »običajna« mesta.** Vendar je verjetno nevarnost minila, saj podatkov, da bi do sklica res prišlo, ni, dvoma veča (Hoftaiding),*^ ki se je zbrala 6. januarja 1561, pa o razpustitvi sklica ali o sklicu samem ni razpravljala, ampak je raz- pravljala o razpustitvi 1200 mož na Krasu (sklicanih že od aprila 1560) in najetju 400 domačih strelcev. To izvemo iz pisma 21. ja- nuarja 1561 Josephu Nikoliču in Georgu Bar- bu (četrtna mojstra), v katerem jima deželni glavar, namestnik in deželni odborniki uka- zujejo, da predajo glavarjema bodočih naje- tih strelcev »puške, smodnik in svinec ter vse druge stvari, ki k temu sodijo po inven- tarju.« Dvoma veča se je namreč odločila »da Tomaž Naglic, meščan v Ložu, najame 150 strelcev v cerkniškem, loškem, ribniškem, in kočevskem sodnem okraju; Bernard Ra- unach (iz Raven) pa 150 strelcev v postojn- skem, premskem in gotniškem sodnem okra- ju. Teh 400 strelcev (za sto izvemo kasneje) se najame do konca leta z začasno plačo in os- krbo namesto splošnega siklica in namesto 1200 neposlušinih (v osnutku pisma je ta be- seda prečrtana) mož na Krasu in Istri, ki se jih odslej razpusti.«** Medtem, ko so priha- jala poročila o preteči turški nevarnosti in sta bili izdani v februarju in marcu dve splošni opozorili (Wamungs General), da naj se dežela pripravi in vojska (ki jo je vzdrže- valo plemstvo) na četrti strel odhiti iz gornje četrti in Krasa v Ljubljano, iz srednje in spodnje četrti pa v Novo mesto,*^ pa so se nadaljevala pogajanja oziroma postopek o najetju in plači 400 domačih strelcev. Ivan Lenkovič je pisal deželnim stanovom Kra- njske, da naj najemniki začno 1. atprila 1561 svojo vojaško službo. Za sto na Metliškem najetih strelcev Muri Matjaža (Muri Mathia- sch) pa je predlagal, da bi se porazdelili med dvesto strelcev Herberta Auersperga na Hr- vaškem, za kar naj bi oficirji (stotnik, dese- tarji, bobnarji, piskač) dobili 12 goldinarjev, ostali pa po 8 goldinarjev plače do konca leta.*« Kakšna je bila usoda teh stotih strel- cev sicer za to leto ni znano, toda po Lenko- vičevem pismu so deželni glavar in odborniki pisali Muri Matjažu, da je v bistvu bolje, če ostane v sami deželi, saj bi s tem, kakor sta se s svojimi strelci odločua tudi Tomaž Na- glic in Bernard RaunacM, prihranili nekaj sto goldinarjev. Priložili so še izračun koliko bi stali strelci na Hrvaškem in koliko, če os- tanejo doma, in so plačani kot je navada na Krasu — 8 goldinarjev oficirji in 6 goldinar- jev ostali.*' 1. aprila 1561 sta Tomaž Naglic in Fabian Kirchberger (deželni vojni sekretar) izdelala naborni register in določila plačo za 150 strel- cev v srednji kranjski četrti. Za stotnika je bil določen Tomaž Nadler iz Koprivnika, za bobnarja Jurij Tetman iz Kočevja, za piska- ča pa Avguštin Hohenstainer iz Kočevja.** Vsi trije so imeli plačo 8 goldinarjev, z isto so še označeni vsi desetniki, ostali pa s 6 gol- dinarji. Pri vseh je še označeno, da imajo puško (puchsen). Iz ribniškega gospostva je bilo najetih šestindvajset mož (ob strani so zapisi po urbarju 1573 vasi v katerih so bili podložniki z istim priimkom):*« desetnik Anndre AUiasch Martin Luscher — Dolenja vas, Zadolje Juri Pöschl — Dolenja vas, Pristava, Gorenji lazi Jerin Werschl Blasy Woiez — Dolenja vas, Prigorica Paul Gorsche — trg Ribnica, Rakitnik, Dolenga vas Breze Juri PerschI — Dolenja vas Hanns Widerwol — Rakitnik Anndre Müllner Cristoff Gnidica — trg Ribnica, Gorenja vas Juri Furlan Laure Mazekl — Dolenja vas, Prigorica Michael Wurzer — Otavice KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO 30 1982 105 Michel Wucha —¦ Hrovača Peter Wenzer desetnik Jacob Jawer Anndriasch Jargliz Anndre Dekhauitsch Clement Widerwol — Rakitnik Niclaw Schilliz — Gorica vas, Mali Zapotok Niclaw Gerbez Peter Kramertschiz Liienhart Kosina — Dolenji lazi Jacob Syuiz Michel des Vidiz sun Lucas Smalz — Dolenja vas. Dolenji lazi Po tem naboru novih strelcev je bilo de- želi do konca meseca z vznemirjanji priza- nešeno, razen neuspelega poskusa Turkov konec marca, da bi vpadli preko reke GUne na Hrvaškem'" in manjšega spopada uskokov s Turki pri Jezerskem na reki Uni konec apri- la.*' Toda Turki so se začeli že konec aprila zbirati »od morja do Drave« in se priprav- ljati, da bodo še »pred košnjo« vpadli preko meje, v Liki pa da bodo popravili opustele utrdbe.'^ Kranjska je takoj 1. maja izdala splošno opozorilo za pripravljenost konje- nice (ki jo je vzdrževalo plemstvo), glavar- jem najetih strelcev pa je istega dne poslala pismi, da se ob signalnih strelih pomaknejo k meji, da bodo lahko četam v hrvaški kra- jini v pomoč.*' Toda do vpada ni prišlo tako kmalu. Pač pa so v tem času sen j ski uskoki pustošili po Liki okoli Buniča, vendar so jih Turki razbili in ujeli.** Do velikega turškega vpada na Hrvaško pride 9. maja tega leta. V naši literaturi je sicer zastopano mnenje, da je ta vpad s »1800« turki segal preko Kočevja, Ribnice celo do Postojne,** dejansko pa je potekal precej drugače. 12. maja je poslal Ivan Lenkovič iz Pod- brežja na Kolpi dve pismi, iz katerih izvemo točen i>otek turškega pustošenja po Hrva- škem. Prvo poslano cesarju, nam po kratkem opisu samega vpada, da sliko predvsem o iz- redno slabem stanju utrdb in vojske v obeh, zlasti pa v Hrvaški krajini. Kot piše je na meji vladalo izredno pomanjkanje, ker dežele (Kranjska) še do tega trenutka niso poslale svoje letne finančne privolitve, tako da je vojaštvo v slavonski krajini šest mesecev, v hrvaški pa že sedem mesecev brez plače. Dežele je obvestil naj čimprej to uredijo, poleg tega pa jih je prosil, ,da mu za dopol- nitev vojske pošljejo dežele tridesetega mo- ža »kmečke« vojske in še Štajerska 200 strel- cev. Koroška in Kranjska pa vsaka po sto. Razporedili bi jih za več mesecev tam, kjer je največja potreba. Na koncu pa je seveda še opozoril, da bi vsakršno zavlačevanje po- vzročilo nepopravljivo škodo, saj bi njemu (Lenkoviču) podvržena meja lahko izgubila več krajev.*" V drugem pismu, poslanem de- želnemu glavarju Kranjske Jakobu Lamber- gu, pa prav tako izvemo o samem stanju na meji in njegovi prošnji za izboljšanje, več pa o samem turškem vpadu. Najprej je ugo- tovil, da je deželo Kranjsko sproti o vseh po- ročilih, ki jih je dobil (od vohunov) in zaple- tih njegove vojske (omenja tudi poraz senj- skih uskokov v okolico Buniča) obveščal vse do 8. maja, tako da je bila dežela pravočasno obveščena in v dobri pripravljenosti, potem pa nadaljuje: »Sporočam vam, da je pred- včerajšnjim (10. maj?) opoldne vpadlo preko 1200 dobro oboroženih turških konjenikov, od katerih je bilo skoraj polovico v oklepih, mnogi med njimi pa so imeli puške. Vpadli so pri gradu Gore grofa Slunjskega in pri kastelu Simona Juršanoviča na Glini. Vse so poropali in požgali ter odpeljali sto krščan- skih duš in nekaj sto glav živine. Včeraj (U. maj) pa so vpadli še pri kästeln Novački (Nouatschky Chasstell), vendar mi še ni zna- no kakšna je škoda. Meni podložna konjeni- ca, ki je v tej okolici čakala na sovražnika, se sovražniku sploh ni upala postaviti po ro^ bu, ampak je sovražnikovo početje, zaradi njegove premoči, iz hribov le opazovala.« Dodaja še, da naj se dežela pripravi, ker nameravajo Turki naslednji mesec junij po- novno x'pasti in oropati in uničiti »enega ali več krajev«.*^ To pismo in kopija pisma ce- sarju sta bili 14. maja v Ljubljani in nas- lednji dan 15. maja je bilo v deželi izdano »splošno opozorilo«, da ker so Turki vpadli 9. maja (!) (... das der Turkhen den verschi- nen 9. dato in die 1200 starkh ... ) naj se v deželi najeti konjeniki (prouision phart) pri- pravijo in naj ob tretjem in četrtem strelu odhite iz gornje četrti v Ljubljano, iz Krasa, srednje in spodnje četrti pa v Novo mesto.** Bernardu Raunachu in Tomažu Nagliču pa so deželni namestnik in odborniki poslali pis- mo istega dne 15. maja, da naj bodo najeti strelci »ob vsaki uri, če bo prišlo pismo od vrhovnega poveljnika ali od nas, priprav- ljeni odhiteti (v pomoč) za rešitev dežele.«*' Lenkoviču pa so poslali »tolažilno« pismo, v katerem ga obveščajo, da je bilo izdano splošno opozorilo za deželno konjenico in izdan ukaz za 300 najetih strelcev, poleg tega pa mu pošiljajo po plačilnem mojstru še 106 KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO 30 1982 2400 goldinarjev, ki izvirajo iz proračuna t. i. tretjega peneza"« (to je bil davek za deželno oborožitev, ki so ga plačevali fevdal- ci na deželno knežji posesti). Kot je razvidno ni nikjer govora o vpadu na Kranjsko 8. maja, ampak le o vpadu na Hrvaško dan kasneje 9. maja, ki pa je se- gal le do reke Gline. Ni verjetno, da bi ob tej pogosti korespondenci Ivana Lenkoviča in predstavnikov dežele ne bil nikjer omenjen vpad na Kranjsko, če bi v resnici tudi bU. Poleg tega Lenkovič v svojem poročilu o tem vpadu 9. maja na začetku pisma govori o tem, da je deželo sproti o vsem obveščal, in pose- bej omenja kot »večji dogodek« spopad in poraz senjskih uskokov pri Buniču v začetku maja (glej zgoraj), ne omenja pa nobenega večjega vpada pred 9. majem. Dvomimo tudi, da v splošnem opozorilu 15. maja, naj se zbere konjenica, kjer je kot vzrok naveden vpad Turkov na Hrvaško 9. maja, ne bi bil omenjen vpad na Kranjsko, ki naj bi bil le dan prej. Tudi grof Blagajski bi se leta 1574 v svoji prošnji deželnemu knezu, da mu ne povečuje davkov, gotovo v svoj prid spo- mnil poleg turškega vpada 1559 tudi vpada 1561, seveda če bi ta bil.«* Torej bi z goto- vostjo postavili trditev, da leta 1561 vpada na Kočevsko in še višje sploh ni bilo. Po tem vpadu na Hrvaško v mesecu maju ne zasledimo vznemirljivih poročil, ki bi silila kranjsko deželo v vojaško pripravljenost, čeprav so Turki z zelo majhnimi četami dnevno vpadali iz Bimiča in Udbine na Hrva- ško.«* Spet pa se začno velike turške priprave novega livanjskega bega Mustafe, ki je zbral veliko vojsko v Udbini v začetku junija. Ob- veščevalci niso vedeli povedati kani in kdaj bodo dobro oskrbljeni Turki vpadli,«^ in Kranjska je 6. in 7. junija spet izdala splošno opozorilo, da naj se pripravi konjenica in na- jeti strelci.«* Sledila so nova poročila o vedno večjem zbiranju Turkov in utrjevanju ob- mejnih utrdb pri Udbini.«* Kranjska se je odločila, da pošlje Lenkoviču denar za plači- lo vojske na meji ter najete strelce za dopol- nitev vojaštva,«« obenem pa je izdala na po- budo Lenkoviča »Generali« 15. junija prvega in drugega 21. junija. V njih je bil poziv kra- njskem plemstvu, da se na lastne stroške ude- leži pohoda proti Turkom, ker »namerava omenjeni gospod vrhovni poveljnik sovraž- nika v njegovih namerah preprečiti in udariti na Sokolovič bega ali na Mazin (kraj, kjer so se utrjevali) oziroma z njim (sovražnikom) prekrižati meč kjerkoli ga najde...«. Plem- stvo, ki bi se za pohod odločilo naj bi iSe os- krbelo za deset do dvanajst dni in prišlo 23. junija v Metliko ali pa 25., 26., in 27. junija v Cetin na Hrvaškem.«' Kakšen je bil odziv na to »vabilo« oziroma če je sploh prišlo do vpada na turško ozem- lje, nam ni znano. Obe strani sta verjetno spoznali, da bi prišlo zaradi obojestranskih priprav do prevelikih izgub. Tako pride do zatišja in šele 4. julija do manjšega boja s Turki, ki so vdrli čez Uno. Lenkovič je, kot poroča, »60 do 80 konjenikov« razbil, od uje- tih pa izvedel o zopet nameravanem večjem turškem vpadu 6. julija.«* Toda v naslednjih dveh mesecih ni bilo nobenega vpada,«' am- pak šele 8. oktobra naj bi Turki vdrli preko Kolpe pod Hrastovico, kjer pa so jih razbili najemniki in kmetje sami.'« S tem je turška nevarnost v letu 1561 prenehala. Kranjski je bilo prizanešeno in domači najemniki iz srednje kranjske četrti verjetno tudi niso do- živeli boja, vendar pa je bilo stanje na Hrvat- skem ta čas obupno. Nekaj velikih vpadov in stalna majhna ropanja, pomankanje de- narja, orožja in ostalih stvari, so prisilile Ivana Lenkoviča, da je dal nekatere obmejne utrdbe porušiti, da ne bi padle v turške roke." Meja se je pomaknila bliže h Kranjski. Strah je ostal. OPOMBE I. Anton Skubic, Zgodovina Ribnice in ribniške pokrajine, Buenos Aires 1976, str. 497; v tem prispevku nimamo namena dati pregleda turških vpadov na mbniiško področje. O tem je v glav- nem pisal (po literaturi) Anton Skubic, Zgodo- vina Ribnice..., str. 497—525; sicer pa se tur- škim vpadom ne izogne nobena knjiga ali raz- prava, ki obravnava čas 15. in 16. stoletja v slovenskih deželah. Najboljše delo o tej proble- matiki je disertacija Stanka Juga, Turški napadi! na Kranjsko in Primorsko v 15. in 16. stoletju objavljena v dveh delih v Glasniku muzejskega društva za Slovenijo XXIV, 1943, str. 1—60 in v Zgodovinskem časopisu IX, 1955, str. 26—61. — 2. Zgodovina narodov Jugosla- vije II, Ljubljana 1959, str. 275 (ZNJ). — 3. Bo- go Grafenauer, Zgodovina slovenskega naroda II, Ljubljana 1956, str. 113. — 4. Nipr. v vasii Griblje ob Kolpi po turškem vpadu leta 1524, Katarina Zupanič, Šopek poljskih cvetlic iz Gribelj v Beh Krajini, Etnolog X—XI, Ljublja- na 1937—1939, str. 116; v tem obdobju od leta 1522 do 1532 naj bi Turki vpadali tudi do pet- krat na leto, ZNJ str. 288. — 5. J. V. Valvasor, Die Ehre des Herzogthums Grain, Laibach 1689, XI. Buch, str. 467. — 6. ZNJ, str. 288, na tem mestu so za redke vpade v slovenske dežele omenjena še leta 1574—1578, vendar je iz pri- spevka Vaška Simonitiija Prispevek k poznava- nju turških vipadov od leta 1576 do začetka gradnje Karlovca 1579, ZC XXXIV, 1980, str. KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO 30 1982 107 i 87—99, razvidno da v tem času na Kranjsko ni bilo nobenega vpada. — 7. Stanko Jug razen za vpad 1561 povzet ipo objavah Dimitza (glej opombo 55) ugotavlja v tem času le vpad 1564, za katerega pa izraža dvom, ZC IX, str. 44; po objava virov Georga Widmerja, Urkundliche Beiträge zur Geschichte des Gotische erländ- chens (1406—1627), 1931, pa tudi sledi iz listine za leto 1574 — prošnja Franca Ursinija grofa Blagajskega deželnemu knezu, da se mu za vna- prej ne povečujejo davki — da vpadov ni bilo: »____Soviel, die Untertanen der Herrschaft be- langt, ist nit weniger dass dieselben nun ein Jai zehen od zwölf etwas sicher gesessen ... dadurch sich die Herrschaft an Volckh und Nah- rung etwas erhohlt, aber kurz daruor, als der 59. Jars, da der Brbfeindt das Lanndt durchzo- gen und verhöhrt, ...«, str. 176. Sam Widmer pa po tej listini tudi zaključuje: »Aus der Ur- kunde von 1574 ist zu entnehmen, dass das Ländchen in der Zeit von 1559 bis 1574 von Turkeneinfallen verschont blieb,. ..«, str. 170. -- 8. O tem glej prispevke Vaška ^ Simonitija o turških vpadih za sedemdeseta leta 16. stoletja v ZC XXXI, 1977, str. 491—505; ZC XXXIV, 1980, str. 87—99; za osemdeseta leta pa v Arhivi 1—2, str. 109—119. — 9. Bogo Grafenauer, Zgodovi- na..., str. 112. — 10: Ibid:, str: 114. — 11. Ibid:, str. 115. — 12. Vasko Simoniti, Sistem obvešča- nja pred turško nevarnostjo v 16. stoletju. Kronika, 28, str. 93—99; tu je navedeno tudi nekaj druge lilterature, ki se dotika tega pro- blema. — 13. Arhiv Slovenije (AS), DSK I, fase. 146, 146 a (nova št. fase. 248), str. 1189. — 14. Ibid., str. 1189. — 15. Ibid:, str: 1188. — 16. Ivan Simonič, Zgodovina kočevskega ozem- lja. Kočevski zbornik, Ljubljana 1939, str. 80 — piše na Spahi pri Preriglju, med tem ko v viru AS, fase. 122, nova št. fase. 194, ipdše za kočevsko področje, da je stalo kresišče: »Erstlich ein Kred- feuer zwischen Pollan und des Tabors Mösl auf dem perg Prelibi genant,« kar gre vsekakor za hrib Spaho nad vasjo Prerigelj. — 17. AS, fase. 146, 146 a (nova št. fase, 248), str. 1188; samo kresišče je bilo na Zddhovem, Simonič, Zgodo- vina, str. 80; v viru: »oberhalb des schloss Khostell auf dem perg Gschrill genant,« fase. 122 (nova št. fase. 194), ni pagine — tu gre vsekakor za Zdihovo, ki je višje in nad Kostelom, Skrilj pa je vas, torej je »Perg GschrUl« Zdihovo. — 18. AS, fase. 122 (nova št. fase. 194), ni pagine. — 19. AS, fase. 146, 146 a (nova št. fase. 248), str. 1188. — 20. Ibid., str. 1188. — 21. »Ober Losin zwi- schen Gotsche vnd Reiffniz«, AS, fase. 122 (nova št. fase. 194), ni pagine. — 22. AS, fase. 146, 146 a, (nova št. fase. 248), str. 1188; fase. 122 (nova št fase. 194), ni pagine. — 23. AS, fase. 146,146 a (no- va št, fase. 248), str. 1188. — 24. Ibid., str: 1188: — 25. Peter Wolsegger, Das Urbarium der Herr- schaft Gotschee vom Jahre 1574, MMK 1890, str. 150, 151, 161, 167; 168; 169; Simonič; Zgo- dovina..., str. 79; — 26: Peter Wolsegger, Das Urbarium..., MMK 1891, str. 25. — 27. Leta 1574 so prosili podložniki iz Knežje Lipe, Pre- riglja in Nemške Loke, da se jim davčna svo- boda še naprej odpusti, ker skrbijo na gori Spahi (Gradisch) za grmado, kar so počeli že njihovi starši, Widmer, Urkundliche Beiträ- ge..., str. 46; leta 1596 so se pritožili vicedo- mu, da morajo sami vzdrževati stražarnice »aus eignem Säckhl«, (Widmer, Urkundliche Beiträ- ge ..., str. 79>, kar jih stane 32 goldinarjev, poleg tega pa morajo vzdrževati stražarnico na Fridrihštajnu še s smodnikom; leta 1613 pa se pritožujejo, da morajo na lastne stroške vzdr- ževati tri stražarnice že od leta 1559, kar jih stane najmanj 12 goldinarjev, Simonič, Zgodo- vina..., str. 80; Widmer, Urkundliche Beiträ- ge..., str. 81, 97, 99. — 28.: »Was die Skart be- trifftt, so halten diese die Vnterthanen zu ihrer eigenen Sicherheit, wie auch die Stadt ihre ei- gene Wache haben und besolden muss... ... Dabei hat es zu bleiben«, Widmer, Urkun- dliche Beiträge..., str. 51. — 29. Ibid., str. 51. — 30. Ibid., Str. 46, 170, 176. — 31.. »... Geda- chte Undterthanen sollen ohne Vorwissen,, Ver- willigung und Zuelassung aines Inhabers, weder öffentlich noch .haimblich khain versamblung haltten, sonnder wo ainiche Zusamenkhunfft vonnötten sein werde, es sey in wasserlay Sa- chen, das welle, solle es dem Inhaber zuuor an- gezaiigt, und er umb Erlaubnis gebetten werden. Und so er befindt, das es ain Notturfft und zue- lässig sey, mag er den L'Vidterthanen oder etli- chen auss inen das bewilligen, und auch das Orth, wo sy zusamen khumben mügen, benen- nen. Und solle aintweder des Innhabers Ver- rwalter darzuekhumen oder yemandt an seiner Statt schikhen, auf das gehört werde, was ir Kanndlung und Tractierung sey. Wo sy aber ai- niche Versamblung ohne Zuellassung und Be- willigung hielten, gegen denselben, so bey der Versamblung gewest, und sonderlich gegen de- nen, die des Ursacher sein solle mit emstlil- eher Straff fürgangen, damit alle pese Practica verhielt werde.«, Peter Wolsegger, Das Urbari- um MMK 1891, Str. 25. 26. — 32. AS, Gr A—V — Ribnica, št. 1. — 33. »Auch das aber al- lethalben ein geburliiehe gleecheit gehalten und die armen pfändundtertanen unguetlich besch- wärt oder vbemomben. So wierdet vondiser zeit der Reformation aus beuelch hoehgedaehter fhl: drh: ain pfandinhaber berurter herrschaft das schwäre Traidt, also auch den habern jedes nach seiner sondern vnd Neuen aufgeriehten und bezichneten Casstenmass gestriehen vnd unge- drugter einzunemben haben, vnd hierüber zu wider diser verordtung niemand nichts beseh- warliches oder vngleiehs aufladen oder zuefue- gcn«, AS, Gr. A—V — Ribnica, št. 1; o pravnih določbah in dajaitvah tudi Anton Skubic, Zgo- dovina ...^ str. 384—401. —34: V registru ur- barskega davka gospostva Ribnice iz leta 1564 (AS, Vie. fase. 1/59, zap. št. 105, gospostvo Rib- nica Lit. R II) ni v primerjavi z urbarjem iz leta 1573 v številu kmetij in uživalcih le-teh nobene razlike. — 35. Fran Zwitter, Starejša kranjska mesta in meščanstvo, Ljubljana, 1929, str. 50. — 108) KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO 30 1982 56. Sergej Vilfan, Pravna zgodovina Slovencev, Ljubljana 1961, str. 210. — 37. Leta 1528 je bilo potrebno 14 dni, da se zbere 400 konj in 6—7000 kmetov, Stanko Jug, Turški napadi..., GMDS XXIV 1943, str. 50. — 38. Ibid str. 45. — 39. AS, fase. 145, 146 (nova št. fase. 246); str. 76—78. — 40. Dunaj, Kriegsarchiv, HKR Expe- dit, July 1559, 806; Decepiber 1559, 1126. — 41. Stanko Jug, Turški napadi..., ZC IX, 1955, str. 42. — 42. AS, fase. 124.a (nova št. fase. 202), ni pagine. — 43. V dvorni veci so v 16. Stoletju odločali tudi o deželnih zadevah v posebno nuj- nih primerih, ko zaradi kratkega roka in hitrega ukrepanja ni bilo mogoče sklicati deželnega zbora, Sergej Vilfan. Pravna zgodovina . . . , str. 205. — 44. »... Thomaschen Naglitschen burger zw Laas, 150 puchsenschuzen allain in Zierkhnizer, Laaser, Reyfnizer und Gotscheer gericht entleydt, fur guet angesehen, das stadt des Gemainen Aufpots und (vngehorsamen) 1200 Man von Isterriach vnd Karst 400 puchsenshue- zen im wartgeld vnd provision halten das Ir demnach zw auszug eures jarss erlassen, dan euer stat (dem Edlen vnd vnssern Leonhard! von Raunach 150 Man allain in Adlsperger, Premer vnd Guetenegger gericht) auss oberzellter ur- sach, dass die 1200 Man in Isterreych vnd Karst hinfur, sambt den gemainen Aufpodt ausser grossn zuefallenden noth derin (?), weder jung noch allt, wer greyffen mag, exembt sein soll ab vnd eingestellt der dagegen die 400 puchsen schuzen aufgenomen... «, AS, fase. 283, 284 (nova ät. sasc. 413), istr. 407-^10|j — 45. 30. januarja piše Andrej Pregelj (Anndre Pregi) iz Črnomlja dve pismi — po obvestilih, ki jih je dobil od vohuna in Herberta Auersperga — da nameravajo »bosanski, livanjski in hercegovski paša« s 15.000 možmi vpasti v Vinodol in od tam na Kras, AS, fase. 283, 284 (nova št. sasc. 413), str. 411, 412, 414, 415; 1. februarja je bil iz- dan v Ljubljani »Wamungs General«, prav tako istega dne še pismo deželnim odbornikom in pi- smo Bernardu Raunachu (tu je omenjen kot če- trtnj mojster) na Kras, AS, fase. 124 a (nova št. fase. 202), ni paigine; fase. 283, 284 (nova št. fase. 413), str. 423, 425; 18. marca pa je bdi izdan »War- nungs General«, da lahko Turki vpadajo na Kras in Kranjsko, fase. 124a (nova št. fase. 202), ni pagine. — 46. AS, fase. 283, 284 (nova št. fase. 413);, str. 427, 428, 429. — 47. ibid., str. 431, 432, 433, 434, 435. — 48. AS, fase. 136 a (no\-a št. fase. 231), cel register je označen s številko 64. — 49. Gr. A V — Ribnica, št. 1. — 50. AS, fase. 283, 284 (nova št. fase. 413), str. 428 — pismo Lenko- viča 25. marca deželnim stanovom o turškem vpadu 23. marca. — 53. Pismo Lenkoviča 4. ma- ja, kjer omenja, da so Uskoki pri Jezerskem na Uni razbili 70 turških pešcev, od teh jih 12 ubili in 35 ujeli, ibid., str. 446. — 52. Lenkovičevo pi- smo 29. aprila, ibid., str 436, 437. — 53. Ibid., str. 440; fase. 124 a (nova št. fase. 202), ni pagine — 54. Pismo 4. maja Sebastijana Desaoiča iz Se- nja, ki poroča o tem, kako so njegovi vojaki brez dovoljenja šli na rob v okolico Buniča, vendar so bili vsi razbiti in ujeti, fase. 283, 284 (nova št. fase. 413), str. 442; pismo 4. maja Lenkoviča iz I*odbrežja poroča isto, dodaja pa, da so že konec aprila ujeli prebega Simona Zečiča (Schi- mon Setschieh), ki je Bihaču povzročM veljko škode, ta je tudi povedal, da bodo TurM šli na metliško in še naprej, fase. 283, 284 (nova št. fase. 413), str. 446, 447; 5. maja pa je prišlo pismo iz Sanja, da je brat Svetega Jorgena (Sandt Jor- gen Bruder) — vohun — povedal, da imajo Tur- ki livanskega bega za 13 dni zalog, ibid., str. 450. — 55. Bogo Grafenauer, Zgodovina III., Ljubljana 1956, str. 114; ostali po izvlečku j^Landtagsgenerala«, ki ga je objavil August Di- mitz, Die Regesten . . . , MHVK 1859, str. 88. povzemajo, da je vpad segal le do Kostela, Stan- ko Jug, Turški vpadi..., ZC IX, 1955, str. 43; August Dimitz, Geschichte Krains, II, Laibach 1874, str. 191; Skubic, Zgodovina..., str. 515; Josip Gruden, Zgodovina slovenskega naroda, Celovec 1910, str. 585, piše le, da so Turki od 1558 do 1561 »opetovano v Kočevju in Ribnici«. — 56. AS, fase. 283, 284 (nova št. fase. 413), str. 452, 453, 454, 455, 456, 457. — 57. Ibid., 463, 464, 465- —¦ 58. Fase. 124 a (nova št. fase. 202), ni pagine- — 59. Fase. 283, 284 (nova št. fase. 413), Str: 472, 473, 474. — 60. Ibid., str. 468, 469, 470. — 61. Glej opombo 7. — 62. Pismo Lenkoviča 19. junija de- želnim stanovom, fase. 283, 284 (nova št. fase. 413), str. 531. — 63. Pismo Herberta Auersperga 4. junija iz Črnomlja, da je začel Mustafa beg iz Livna velike vojne priprave, fase. 283, 284 (no- va št. fase. 413), str. 476; v hrvaščini pisano piBmo vohuna Svetega Mihaela (Svety Mihouio) 4. ju- nija, da se je v Udbini zbralo 5000 mož, ibid., str. 478; 5. junija spet pismo Herberta Auersper- ga, da se naj strelci in deželna obramba pripra- vijo, čeprav se še ne ve, kam bodo Turki udariU' ibid., str. 488, 489; 5. junija pismo Ivana Len- koviča iz Cmomlja, da so ujeli dan prej dva Turka v okolici Slunja, ki sta povedala, da se Turki še vedno zbirajo v Udbini in da bodo utr- dili Maain, kraj med Bihačem in Udbino. Ooenem Lenkovič prosi za vojsko in denar kot že v me- secu maju^ ibid., str. 480, 481, 482, 483:, 484. 485, 486, 487. — 64. Fase. 124 a (nova št. fase. 202), ni pagine; o tem obvešča Lenkoviča, fase. 283, 284 (nova št, fase. 413), str. 504, 505. — 65. 7. ju- nija piše iz Cmomlja Herbert Auersperg, da Turki lahko udarijo na metliško ali na Kranjsko, ibid., str 492; 7. junija piše o tem (prilaga pismo obveščevalca) iz Senja kapetan Jorg Sigersdorf in prosi za strelce, ibid., str. 494, 498, 502, 512; 8. junija piše o tem iz Mehovega Lenkovič, ibid., str. 508; 9. junija piše Herbert Auersperg o tem iz Vinice, ibid., str. 514; 13. junija spet piše iz Podbrežja Lenkovič o premikih in zbiranju tur- ških čet, obenem pa prilaga še pismi Vida Hale- ka, poveljnika slavonske krajine iz Varaždina, ki poroča o zbiranju turških čet v Slavoniji, in pismo Herberta Auersperga, ki je pisal iz Skrada pri Karani, da sta se Zečič (Setschitseh) in Lu- lič (Lullich) iz Bihača približala Udbini in pre- štela 150 turških šotorov ter da Turki utrjujejo KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO 30 1982 109 j Mazin in Boričevac, ibid., str. 518, 519, 522, 523, 524, 525, 526, 527. — 66. Ibid., str. 538, 539, 540; pismo deželnega glavarja glavarjema na- jetih strelcev, da se pripravijo, da bodo šli na pomoč Lenkoviču in da se oskrbijo za 14 dni, ibid., str. 528, 529, 530. — 67. O tem pohodu in stanju turške nevarnosti je Lenkovič pisal tudi obema glavarjema najetih strelcev, banu v Za- greb in Gašperju Roberju (?). ibid., str. 532, 533, 534, 535, 536, 537; »generali« pa so v fase. 124 a (nova št. fase. 202), ni pagine. — 68. Vjekoslav Klaič, Povjest Hrvata, knjiga V, Zagreb 1973, str. 294. — 69. 30. julija piše iz Črnomlja Baltazar, Kacijaner, da mu je pisal Simon Juršanič (pri- laga pismo), da namerava 100 Turkov vpasti preko Gline; od poveljnika Bihača pa je dobil obvestilo, da bodo Turki vpadli okoli Krstinje, Klokoče in Kladuše; fase. 283, 284 (nova št. lasc. 413), str. 552, 554, 555; pismo deželnega gla- varja Tomažu Nagliču, da je zaradi nevarnosti turškega vpada s svojimi strelci v pripravljeno- sti in po potrebi na voljo Lenkoviču in Auersper- gu, obenem ipa mu sporoča, da bo dobu tako on kot Bernard Raunach za svoje strelce plačo (Lifergeld), ibid., str. 558, 559. — 70, Vjekoslav Klaič, Povjest... str. 295. — 71, Ibid., str. 295 RIBNICA IN DEŽELNOZBORSKE VOLITVE 1861 — 1913 VASILIJ MELIK S februarskim patentom 26. 2. 1861 in nje- go\ami prilogami so dobile avstrijske dežele svoje deželne rede in deželne volilne rede, ki so pomenili temelj volilnega sistema za ves čas do propada habsburške monarhije ob kon- cu prve svetovne vojne. Kranjska je dobila deželni zbor s 37 poslanci. Eden je bil vsako- kratni ljubljanski škof, 10 so jih volili velepo- sestniki, 2 člani trgovsko-obrtne zbornice, 8 prebivalci določenih mest in trgov, 16 pa pre- bivalci ostalih, pretežno kmečkih občin. Vele- posestvo so vseskozi predstavljali poslanci nemške stranke, v mestih sta si bili v šestde- setih in sedemdesetih letih nemška in sloven- ska stranka približno enako močni, šele pozne- je je prevladala slovenska. Le v kmečki kuriji je vseskozi gospodovala slovenska stranka. V šestdesetih in sedemdesetih letih so se bili ostri boji med obema narodnostnima stranka- ma za večino v deželnem zboru: dvakrat po šest let je bila ta večina nemška. Tako je bilo v prvem deželnem zboru (1861—1867), ko slo- venska stranka pri volitvah še ni organizira- no nastopila, tako je bilo v šestem (1877 do 1883), ko je avstrijska nemško-liberalna vlada pritiskala z vso silo na Slovence, misleč, da bo mogoče njihovo narodno gibanje zatreti. Ta- affejeva vlada, ki je 1879 sledila nemško-libe- ralni, je priznala Kranjsko za slovensko deže- lo. Odtlej so imeli navadno Nemci 11 manda- tov, Slovenci pa 25. Glede na število prebival- stva je bil delež nemških poslancev mnogo prevelik, saj je bilo Slovencev 93 "/o, Nemcev pa le 6 »/o (1880); nazadnje celo le 5 «/o (1910). Volitve na ozemlju današnje ribniške občine so bile posebej zanimive zaradi tega, ker je bilo tako v kmečki kot v mestni kuriji to po- dročje združeno z nemškim kočevarskim ozemljem v enem volilnem okraju. Meje kmečkim volilnim okrajem so v vseh naših deželah leta 1861 določili po mejah po- litičnih okrajnih glavarstev, kakor so nastala leta 1849. V kočevskem okrajnem glavarstvu so bili združeni trije sodni okraji: Velike La- šče, Ribnica in Kočevje. Prav tako so bili ti sodni okraji (razen Kočevja in Ribnice, ki sta volila v mestni kuriji) povezani v enem volil- nem okraju kmečke kuri je. Ne upravna ne volilna razdelitev nista upoštevali narodnostne meje. Kočevarsko ozemlje ni bilo v celoti v kočevskem okrajnem glavarstvu. Posamezni deli nemškega ozemlja so bili še v scdnih okrajih Žužemberk (občina Smuka), Novo me- sto (občini Poljane in Crmošnjice) in Črno- melj (občina Planina). Tudi kočevski sodni okraj ni bil v celoti nemški: tu sta bili še slo- venski občini Kostel (pozneje razdeljena v občini Banja Loka in Fara) in Osilnica ter me- šani občini Trava in Draga. Drobec kočevar- skega ozemlja je segal v ribniški sodni okraj (vas Grčarice). Kočevski volilni okraj je imel skoraj dvotretjinsko slovensko večino (63 "/o). Vlada torej, ko je sestavljala volilne okraje, ni izrabila prilike, da bi ustvarila poseben nemški volilen okraj, ki bi mu bilo jedro ko- čevarsko ozemlje in ki bi imel nemško večino, pa bi bil tako edini nemški kmečki volilni okraj na Kranjskem. Vladina naravnanost v noi KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO 30 1982 nemško korist se je videla v dveh drugih re- čeh. ^Kočevskemu volilnemu okraju sta bili dodeljeni dve poslanski mesti, kar je bilo z ozirom na število prebivalstva preveč, saj sta bila kamniški, zlasti pa novomeški volilni okraj večja, pa sta imela le vsak po enega poslanca. Drugič pa je imela središčno lego v političnem okraju Ribnica in bi bila zato tudi najbolj naraven sedež okraja, vlada pa se je kljub temu odločila za Kočevje. Podobno favoriziranje Kočevja je bilo tudi pri oblikovanju okrajev mestne kuri je. Lju- bljana sama zase je volila dva poslanca, Idrija (ki je bila takrat drugo največje mesto na Kranjskem) sama zase enega, vseh drugih 13 mest in trgov pa je bilo razdeljenih na pet volilnih okrajev. Notranjska tri (Postojna, Vrhnika, Lož) so volila v enem, gorenjskih pet v dveh (Kranj, Škof j a Loka v enem, Tržič, Radovljica, Kamnik v drugem), dolenjskih osem pa tudi v dveh, toda tako, da sta volila v enem samo Kočevje in Ribnica, vseh ostalih šest (Novo mesto. Višnja gora, Črnomelj, Me- tlika, Kostanjevica, Krško) pa so stlačili v drugega. Na ta način je bil kočevski volilni okraj najmanjši (2295 prebivalcev leta 1869), novomeški pa za Ljubljano največji (6063). Ker je bilo Kočevje sedež volilnega okraja, so njegovi voltici volili doma, Ribničani pa so morali priti volit v Kočevje. Vse to je bilo Kočevju v prid, vendar pa še nikakor ni zago- tavljalo nemške zmage v kočevskem mestnem volilnem okraju. Vedeti moramo tudi, da se- stavljalci volilnega reda leta 1861 niso imeli še nikakršnih pravih volilnih izkušenj (razen delnih iz leta 1848), pa zato tudi še niso mo- gli ustvariti kake prefinjene volilne geome- trije, tudi če bi jo hoteli. Le načelno in na splošno so poskrbeli za to, da bo sistem pred- vsem v prid veleposestnikom, nato meščanom, da bo ščitil premožne — vse to pa je na Kranjskem pomenilo več dobrega za Nemce kot za Slovence. Mestni in kmečki kočevski volilni okraj, ki sta skupaj sestavljala celotno ozemlje kočev- skega okrajnega glavarstva, sta razpolagala s tremi mesti od 24, kolikor sta jih imeli mest- na in kmečka kurija na Kranjskem. Ta de- lež (12,5 »/o) je bil zelo ugoden, če računamo, da je glavarstvo po štetju leta 1857 s 40779 prebivalci štelo samo 9 "/o prisotnega civilne- ga prebivalstva dežele, po štetju leta 1910 pa z 41708 prebivalci celo samo 8 "/o. Kmalu po začetku ustavnega življenja se je začel boj med nacionalnima meščanskima strankama, slovensko in nemško. Na ozem- lju kočevskega okraja je bila slovenska stran- ka prej in bolje organizirana in je pritegnila še del kočevarskih volilcev, tako da je imela januarja 1867 v rokah vsa tri poslanska mesta. Toda kranjski deželni zbor je bil zaradi svo- jega protivladnega nastopa (adrese in volitev v državni zbor s pridržki) razpuščen in pri volitvah marca 1867 se je začel vladni pritisk proti slovenskemu narodnemu gibanju, pri- tisk, ki je krepil nemško, tako imenovano ustavovemo stranko. Mestni kočevski mandat je takoj osvojila, leta 1877 pa še enega od kmečkih. Vladnega pritiska je bilo konec leta 1879, ko se je Taaffejeva vlada v parlamentu naslonila na slovanske narode in nemške kon- servativce. Slovenska stranka na Kočevskem je zdaj postala močnejša, je pa poskušala v začetku z blagim nastopom in je šele leta 1887 posegla tudi po mestnem mandatu, tako da je imela, kakor januarja 1867, spet v rokah vsa tri poslanska mesta. Toda slovensko-nemški spopadi so se zdaj brž umaknili v ozadje, v ospredje pa so stopili notranji slovenski. Slo- venski meščanski tabor se je proti koncu sto- letja razcepil na dve stranki: liberalno (na- predno) in klerikalno (katoliško). Na ozemlju kočevskega okraja se je to zgodilo že pri vo- litvah 1889: tu so odtlej nastopale tri stranke. Za dobo 1889—1901 (deloma 1906) je bila zna- čilna liberalno-nemška koalicija: Kočevarji so podpirali slovenske liberalne kandidate na kmetih, slovenski liberalci pa niso nastopali proti nemškemu kandidatu v mestnem okraju. Deželnozborska reforma leta 1908 je v mestni kuri j i ločila Ribnico od Kočevja in tako zago- tovila mestni mandat nemški stranki. V kme- čki in splošni kuriji so Kočevarji pri zadnjih volitvah pred prvo svetovno vojno (1913) ve- činoma glasovali za gospodujoče stranko na Kranjskem, za Slovensko ljudsko stranko. Po tem splošnem uvodu si poglejmo razvoj volitev v vsaki kuriji posebej ! Volitve v kmečki kuriji so bile vse do leta 1898 posredne, to se pravi, da so v vsaki ob- čini volili volilne može, po enega na 500 pre- bivalcev. Večina občin kočevskega okraja je volila samo po enega volilnega moža, nekatere po dva, tri, štiri ali več, največ nekaj časa ob- čina Kostel (7). Za volilne može so bili voljeni uglednejši kmetje, večkrat tudi duhovniki, sem in tja drugi inteUgenti (uradniki, učite- lji). Izvoljeni možje so morali na določen dan in uro priti v Kočevje k poslanskim volitvam. Somišljeniki so se dobili in dogovorili o gla- sovanju že prej, navadno vsaka stranka v svo- ji gostilni. Volitve so se začele ob napovedani uri, navadno v kakem večjem uradnem prosto- ru. Najprej so izbrali volilno komisijo, nato se KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO 30 1982 111 i je začelo glasovanje. Najprej so glasovali čla- ni volilne komisije, potem pa so brali imena volilnih mož po vrstnem redu, kakor so bi- la zapisana v volilnem imeniku. Vsak poklica- ni je moral »z natančno oznako« imenovati ti- sta dva, ki ju je želel za poslanca. Nihče ni bu vezan na prej postavljene kandidate. Ko je bil imenik prebran do konca, so prišli na vr- sto zamudniki, ki so se med tem nabrali na volišču. Ko so vsi navzoči oddali svoje glasove, je predsednik zaključil glasovanje, sledilo je še štetje glasov in razglasitev izida. Volilna udeležba pri volitvah ni bila visoka. Največja je bila pri prvih volitvah leta 1861. Tedaj je znašala na vsem Kranjskem 30 Vo. V sodnem okraju Velike Lašče je prišlo od 937 volilnih upravičencev glasovat 336 ljudi (sla- bih 36 "/o), v sadnem okraju Kočevje od 1810 upravičencev 381 ljudi (21 *>/i)). Za ribniški sod- ni okraj nimamo podatkov.* Januarja 1867 so prišli v celem kočevskem volilnem okraju 604 voltici (18 "/o), marca istega leta 469, leta 1870 416, leta 1871 245. Od teh 245 jih je bilo 109 iz ribniškega sodnega okraja, tu jih je torej prišlo volit 15 "/o, 52 iz laškega okraja (9«/oi) in 84 iz kočevskega (7 "/o). Leta 1877 je udeležba spet porasla na 627: 22«/o v laškem okraju, po 18 "/o v ribniškem in kočevskem. Zatem je spet padala od volitev do volitev: 602 1883, 503 1889, 462 1895,= ko je znašala pra- volilna udeležba 19 "/o v ribniškem sodnem okraju, 18«/o v laškem, 8«/o v kočevskem. Zgodilo se je tudi, da je od vseh upravičen- cev v občini prišel volit en sam pravolilec. Tako je bilo na Gori leta 1870 in 1871. V obči- ni Lužarji v sodnem okraju Velike Lašče (ob- čina je imela 949 prebivalcev in je zato voli- la dva volilna moža) sta leta 1871 od 55 upra- vičencev prišla volit dva in se sama izvolila za volilna moža. Pravolitve so bile nezanimive, ker so jih imeli za formalnost — vedelo se je, kdo naj zastopa občino. Včasih je sicer pri- šlo do sporov in sta se nenadoma pojavila dva nazorska ali osebna tabora. Takrat je v občini volilna udeležba tudi narasla. O taki »visoki« udeležbi lahko govorimo v občini Dolenja vas leta 1870, ko je prišlo glasovat 66 od 143 upra- vičencev, v občini Velike Lašče (28 od 43) in Podgora (30 od 67) leta 1877, v kmečkem delu občine Ribnica leta 1883 (26 od 62), v občini Velike Lašče leta 1889 (35 od 66) in leta 1895 (38 od 70). Za kandidate v kmečki kuriji so postavljali inteligente in kmečke ljudi. Vodilni politiki so bih iz vrst inteligence, volilci pa so želeli imeti med poslanci svoje ljudi. V časih politič- nih stisk in kriz se je večalo število kandida- tov-domačinov iz kmečkih vrst. To so bili obi- čajno veljavnejši in premožnejši kmetje, ki so imeli razen kmetije tudi še gostilno, trgovino, mesarijo, mlin ali kaj podobnega. Iz volilnih proglasov in seznamov poslancev to navadno ni razvidno, saj so vse večinoma navajali le s splošnim nazivom »posestnik«, ki se je zdel tedaj prav ugleden. Kjer jo je kandidat imel, so radi navajali še župansko funkcijo, znak veljave in pomembnosti: »župan in posestnik« je bila najbolj tehtna navedba. Volilni okraji z dvema poslanskima mestoma so imeli ugod. no možnest delitve: eno poslansko mesto kmečkemu človeku, eno poslansko mesto in- teligentu. Tega načela se je držala v kočev- skem okraju slovenska stranka vse od leta 1873 naprej, pozneje pa tudi katoliška stran- ka skoraj brez izjeme. Seveda je bilo želeti, da bi bil kandidat iz vrst inteligence na nek način povezan z okrajem, v katerem je kandi- diral: da je tam doma ali v službi. Manj po- trebno je bilo to, če je stranka dobro obvla- dovala velike in se zanašala na njihovo disci- plino. Vladna stranka, kar je do leta 1879 pomeni- lo nemško liberalno stranko, je zlasti v za- četku zelo rada kandidirala okrajne glavarje. »Cemu ravno silijo okrajne glavarje kandi- dirati?« je razlagal Klun v deželnem zboru 11. oktobra 1878: »Zato, ker vlada z njimi najložje prodre. Veliko županov, načelnikov krajnih šolskih svetov je z okrajnimi glavarji v vedni zvezi. Ti jim zmorejo storiti veliko ljubav, ali pa jih tudi hudo nadlegovati, zato, misli si vlada, si bo vsak vodilec premislil, preden se bo hotel zameriti okrajnemu glavarju«.' Ob prvih volitvah 21. marca 1861 nobena stranka še ni bila organizirana. Z dvotretjin- sko večino sta bila izvoljena kočevski okrajni predstojnik Pinder in Franc Kromer, doma iz ribniškega okraja, tedaj sodnik v Celju, pozne- je v Gradcu. Zanju so složno glasovali domala vsi slovenski in nemški volilni možje kočev- skega in ribniškega sodnega okraja, z duhov- niki, ki so bili volilni možje, vred — po svoje in drugače pa so volili volilni možje iz laške- ga sodnega okraja. Pinder ni v deželnem zboru igral nobene vloge in je že 6. marca 1863 od- stopil, Kromer pa se je pokazal kot eden naj- bolj strupenih nasprotnikov slovenske stran- ke. 30. aprila 1863 so bile po Pinderjevem od- stopu nadomestne volitve. To pot je s sloven- ske strani kandidiral Luka Svetec, doma iz Podgorja pri Kamniku, 36 let star, tedaj urad- nik na kočevskem okraju, že znan slovenski kulturni delavec. Isti slovenski in nemški vo- lilni možje, ki so bili dobri dve leti prej gla- 112 i KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO 30 1982 sovali za Kromerja (novih niso volili), so zdaj glasovali za Svetca. Nekaj dni pozneje so Svet- ca v Kočevju izbrali še za častnega meščana. V deželnem zboru pa je del nemške stranke v verifikacij ski debati zelo ostro, dasi brezus- pešno, nastopil proti potrditvi Svetčeve izvo- litve, češ da ob času volitev ni bil stalno na- stavljen državni uradnik in da zato ni imel aktivne, potemtakem pa tudi ne pasivne vo- lilne pravice.* Pri naslednjih volitvah sta si stali slovenska in nemška stranka v ogorče- nem boju nasproti. Na volitvah 26. januarja 1867, 26. 3. 1867, 27. 6. 1870 in 12. 12. 1871 sta zmagovala slovenska kandidata Svetec in Pe- ter Kozler, znameniti avtor zemljevida Slove- nije, član kočevarske rodbine, ki je bila do- ma v Kočevski Reki, pa je v prejšnji genera- ciji obogatela, se ukvarjala s trgovino in dru- gimi gospodarskimi dejavnostmi, kupovala velika posestva, grad Ortnek (1820) in Cekinov grad pri Ljubljani (1866), ustanovila v Ljub- ljani veliko pivovarno, poznejši Union (1867). »Naravna« opredelitev bi bila, če bi slovenski volilni možje glasovali za slovenskega, nem- ški pa za nemškega kandidata, vendar ni bilo nikdar povsem tako. Nekaj volilcev s te ali one strani se ni hotelo strankarsko oprede- liti, pa so glasovali kompromisno: za enega slovenskega in enega nemškega kandidata. Takih je bilo posebno veliko januarja 1867, kar 16 od 92, in sicer 13 iz nemških in me- šanih občin, 3 iz slovenskih. Nekateri vo- lilni možje niso prišli na volitve: taka absti- nenca je bila praviloma večja na nadomestnili kot na splošnih volitvah, največja pa je bila marca 1867, ko ni prišlo volit kar 12 volUnih m^ož. Nekaj volilnih mož je običajno potegnilo 7. nasprotno stranko. V začetku je bilo takih več na nemški strani: januarja 1867 jih je 8 glasovalo za slovenska kandidata, marca samo še eden, pozneje pa nobeden. Zdaj se je začel kazati nemški pritisk. Marca 1867 so se trije slovenski volilni možje obrnili na nemško stran, leta 1870 eden, leta 1871 šest, leta 1873 štirje, leta 1877 pa pet. To je že precej ogro- žalo slovensko zmago, ki je bila v letih 1867 do 1870 še kar znatna. Posamezni kandidati so dobili glasov: Ko so se 12. decembra 1871 zbrali volilni možje k volitvam, je kazalo, da jih bo 45 gla- sovalo za slovenska, 44 pa za nemška kandi- data. S slovenske strani dva volilna moža nista prišla, šest pa se jih je obrnilo na nemško stran (iz Loškega potoka. Dan in Jurjevice); najpremožnejšega kmeta iz Jurjevice, Simona Pakiža, so si Nemci celo izbrali za svojega kandidata. Ob tako majhni razliki enega same- ga volilca je bilo za nemško stranko silno vab- ljivo poseči še po enem orožju: osporavanju pravice do glasovanja. Volilne komisije so pri- puščale volilce k glasovanju in odločale o ve- ljavnosti ali neveljavnosti glasov. Sestavljene so bile iz treh volilnih mož, ki jih je izbral vo- lilni komisar (uradnik, ki je vodil volitve), in štirih, ki so jih izmed sebe izbrali volUci sami, preden so začeli voliti. Voltici so na volitvah, ki jih zdaj opisujemo, izbrali po dva iz vsake stranke, okrajni glavar, ki je bil volilni ko- misar, pa je vse svoje tri izbral iz nemške stranke, ki je na ta način imela večino v vo- lilni komisiji in je lahko odločala po svoji vo- lji. Da bi pomagala svoji stranki do zmage, trem slovenskim volilnim možem ni pustila glasovati, češ da nimajo voline pravice: dvema ker ju ni bilo v volilnem imeniku občin, ki sta ju izvolili, tretjemu, ker še ni bil trideset let star. Starosti 30 let zakon ni zahteval za volilne može ampak za poslance — volilna komisija je postopala torej nepravilno, toda njeni odločitvi se je bilo treba pokoriti. Zmaga nemške stranke 44 :42 se je zdela zagotovlje- na. Toda tudi slovenski volUci so se znašli. »Pogledamo vsakega volUca nam nasprotnega tabora prav pod nos,« piše dopisnik v Novicah, »in najdemo med njimi dva, ktera na videz nista mogla še imeti 30 let. Hitro ju pokliče- mo pred komisijo in prosimo g. Fladunga (vo- lilnega komisarja), naj pošlje v konskriptions- kancelijo, pozvedet starost teh dveh volilcev. In res! Pokazalo se je, da eden je bil star šele 26 let, enemu pa je manjkalo 22 dni do 30. leta«.5 Volilna komisija, ujeta v svoje lastne zanke, je morala tudi tema dvema vzeti vo- lilno pravico. Ker sta potem še z nemške stra- ni dva volilca zapustila volišče, ne da bi gla- sovala, je slovenska stranka zmagala z 42 : 40. 23. septembra 1873 je Svetec sredi najhuj- šega liberalno-klerikalnega razkola v sloven- skem taboru odložu svoje poslanstvo. Pri nadomestnih volitvah 7. novembra 1873 je sta- roslovenska stranka prvič v kočevskem volil- nem okraju kandidirala kmečkega človeka. To je bil Primož Pakiž, mlinar v Zamostecu v občini Sodražica. Zmagal je z dvema glasovo- ma večine (39 : 37). Poslanec je bil odtlej nad trideset let, vse do svoje smrti 28. oktobra 1905. Naslednje volitve so bile 7. julija 1877. Svetec, ki se je zdaj po štirih letih spet vrnil v deželni zbor, ni več kandidiral v kočevskem KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO 30 1982 113 i okraju, saj z njim tudi, odkar je bil 1864. leta premeščen iz Kočevja, ni imel več posebnih stikov. Poleg Pakiža je zdaj kandidiral Dra- gotin Rudež, graščak v Gracarjevem turnu in solastnik ribniške graščine. Te volitve za slo- vensko stranko niso bile več tako uspešne ka- kor dotedanje. Iz slovenskih občin dva volilna moža nista prišla glasovat, pet se jih je obr- nilo na nemško stran (iz Osilnice, Dan in Tur- jaka), toda to bi še vedno pomenilo zmago 46 : 43. Dva izmed slovenskih volilnih mož (eden iz Loškega potoka, eden iz Jurjevice) pa sta gla^ sovala kompromisno, za slovenskega kandi- data Pakiža in za nemškega kandidata DoU- hoffa, kočevskega okrajnega glavarja. Ta dva sta bila tudi izvoljena, Pakiž s 46, DoUhoff s 45 glasovi, propadla pa sta Rudež (44 glasov) in drugi nemški kandidat(43). Ob teh volitvah je slovenska stranka protestirala zaradi šte- vila volilnih mož v okraju. Na podlagi objav- ljenih rezultatov štetja iz leta 1869 so izraču- nali, da bi moralo biti volilnih mož 78, ne pa 91, da bi jih torej moralo biti v celem okraju 13 manj, od tega 10 v kočevskem sodnem okraju, predvsem v kočevarskih občinah. Po njihovem računu bi imela ob pravilnem šte- vilu volilnih mož Pakiž in Rudež 43 in 41 gla- sov, nemška kandidata pa samo 35 in 33. Nem- ška stran je odgovarjala, da je bilo volilnih mož tudi že pri prejšnjih volitvah 91, ne da bi bil kdo protestiral, in da se sklicuje sloven- ski protest na prisotno prebivalstvo, po vo- lilnem redu pa da je določiti število volilnih mož »na podlagi domačega prebivalstva, izka- zanega pri zadnjem ljudskem štetju«.* To je bilo tudi res. Domačih prebivalcev je bilo se- veda več kot prisotnih, ker so zraven spadali tudi odsotni domačini, teh pa je bilo ravno med Kočevarji veliko. Z volilno reformo le- ta 1884 so vzeli za podlago izračunavanju šte- vila volilnih mož prisotno prebivalstvo. S tem je število volilnih mož v kočevskem volilnem okraju padlo na 81, delež volilnih mož ko- čevarskih in mešanih občin je padel z 42*/o, kolikor je znašal v sedemdesetih letih in pri volitvah 1877, na 38 "lo. To je zmanjšalo mož- nosti na uspeh nemških kandidatov — toda v novem političnem položaju po nastopu Taaf- fejeve vlade števUo volilnih mož za merjenje slovenskih in nemških sil ni bilo več važno, pač pa bi utegnilo staro število volilnih mož koristiti slovenskim liberalcem, ko so dobiva- li kočevarske glasove. S Taaffejevo vlado je ponehal nemški pri- tisk in slovenskih volilnih mož niso več silili nemško glasovati. 9. junija 1883 sta zmagala slovenska kandidata spet z veliko razliko (60,53 :35,28). Zdaj poleg Pakiža izvoljeni Ru- dež pa je že 21. januarja 1885 umrl, star šele 51 let. Njegov naslednik, izvoljen na nado- mestnih volitvah 25. avgusta 1885 s 56 : 23 glasovi, je bil Jakob Hren, doma iz Begimj pri Cerknici, tedaj sodnik v Celovcu, ki pa je os- tal poslanec samo do naslednjih volitev. Te so bile (4. julija 1889) v kočevskem volilnem okraju že v znamenju ostrega boja med slo- venskimi liberalci in klerikalci. Skupni slo- gaški volilni odbor je sicer še deloval, toda za kandidata je postavil samo Pakiža, drugo me- sto pa je pustil odprto. Toda tudi za Pakiža niso vsi glasovali. Zanj so bili samo klerikal- ci, ki so si poleg njega izbrali za kandidata še Jurija Drobnica iz Sodražice. Liberalci so gla- sovali za kandidata iz vrst inteligence. To sta bila Franc Višnikar, okrajni sodnik v Ribnici, in Niko Lenček, notar v Velikih Laščah. Libe- ralni tabor je bil mnogo šibkejši, zanj je gla- sovalo le 7 volilnih mož iz občin Turjak in Dolenja vas, razen tega pa je 8 volilnih mož iz Dolenje vasi, Ribnice, Jurjevice, Gore in Loškega potoka glasovalo kompromisno, za enega liberalnega in enega klerikalnega kan- didata. Klerikalci so imeli na svoji strani 35 volilnih mož, toda odločilo je 31 kočevarskih volilcev, ki so glasovali za slovenska liberalna kandidata. Tako sta bila izvoljena liberalni Višnikar (45) in klerikalni Pakiž (42), propa- dla pa sta liberalni Lenček (38) in klerikalni Drobnič (37). Na naslednjih volitvah 21. no- vembra 1895 so postavili klerikalci poleg Paki- ža za svojega kandidata kanonika Karla Klu- na, svojega vodilnega politika starejše, kon- servativne smeri, ki je bua zdaj že v zatonu. Klun je bil dotlej poslanec na Gorenjskem, zdaj pa je nastopil v svojem domačem okolju, saj je bil doma v Prigorici v občini Dolenja vas. Na teh volitvah, ki so na Kranjskem po- menile popolno zmago katoliške stranke na kmetih, so postavili liberalci v kočevskem ok- raju enega samega kandidata, dotedanjega po- slanca Višnikarja. Kandidirali so ga proti Pa- kižu, Kluna pa so sprejemali. Tak način kandi- diranja je bil preračunan na nebojevite, kom- promisa željne volilce, ki naj bi jim bUo všeč glasovanje za po enega iz vsakega tabora. Na- črt pa se ni posrečil. V slovenskih občinah je glasovalo za Višnikarja (in Kluna ali pa samo za Višnikarja) le 6 volilcev iz občin Velike Lašče, Kompolje, Velike Poljane in Loški po- tok, liberalno je glasovalo tudi 34 kočevar- skih volilcev. Vendar je bilo to premalo proti 44 klerikalnim glasovalcem za Klima in Pa- kiža, ki sta bila tudi izvoljena. Sredi nasled- njega leta je Kluna na zasedanju delegacij v 114! KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO 30 1982 Budimpešti zadela kap v 55. letu starosti. Do- polnilne volitve 29. oktobra 1896 so spet pri- nesle zmago s Kočevarji povezanim liberal- cem. Višnikar je znova postal poslanec, toda to pot je poleg 30 kočevarskih glasov dobil tudi nekaj več slovenskih kot dotlej: bilo jih je 14, med njimi vseh 6 volilnih mož občine Turjak. Toda to je bila tudi zadnja liberalna zmaga, pa tudi zadnje glasovanje po volilnih možeh. Odslej naprej so glasovali vsi volilni upravičenci direktno, ustno glasovanje pa je bilo zamenjamo s tajinim, pisnim, z glasovni- cami. Prve volitve po novem so bile 12. septembra 1901. Klerikalni kandidat je bil poleg Pakiža Franc Jaklič, pisatelj, doma v Dobrepoljah, kjer je bil tudi učitelj in navdušen organiza- tor kmečkih zadrug. Višnikar, ki je bil spet postavljen za edinega liberalnega kandidata, zdaj proti Jakliču, s sprejemanjem Pakiža, je dobil ob udeležbi 67 »/o 1089 glasov (41«/»). Zanj so spet glasovali Kočevarji, v ribniškem sodnem okraju pa je dobu samo 155 glasov proti Jakličevim 598. To je bil zadnji uradni nastop narodno-napredne stranke v kočev- skem kmečkem volilnem okraju. Odtlej so na- stajale na kmetih nove neklerikalne politične grupacije, ki niso hotele biti liberalne in ki so odklanjale vsako zvezo z meščansko narodno- napredno stranko. Nastopale so z geslom »kmet za kmeta« kot zastopnice kmečkih te- ženj in koristi. Kandidati teh so se pojavili v volilnem boju kot »samostojni kmečki kan- didati«, ustanavljati pa so se začele tudi raz- lične »kmečke« in »samostojne kmečke« stran- ke. V kočevskem kmečkem volilnem okraju se je ta nova smer pokazala na nadomestnih volitvah po Pakiževi smrti 4. januarja 1906. Klerikalni kandidat je bil to pot profesor Fran Šuklje, dvomi svetnik, nekdanji liberalni po- litik, ki pa je bil nekaj let prej (1903) izvolj.eii za državnega poslanca katoliško-narodne stranke in se je zdaj po enajstih letih odsotno- sti vračal tudi v deželni zbor. Ob njegovi kan- didaturi se je, kakor je pisal Slovenski narod, rodila v kočevskem volilnem okraju kmečka stranka. V njej so se spojili najrazličnejši ele- menti. Njen organizator in glavni predstavnik je bil Ivan Rus s Hriba v Loškem potoku. V njej je bil »glavni steber slovenstva ob ko- čevski meji« Turk iz Drage. V njej so bili mmogi, ki so pri prejšnjih volitvah glasovali za klerikalno stranko.' Mednje je spadal tudi kandidat nove kmečke stranke, nekdanji dol- goletni župan občine Sodražica Jurij Drobnič, ki je bU pred dobrimi 16 leti klerikalni kandi- dat. Suklje piše v svojih spominih, da so »v tej volilni borbi... soglasno... nastopili;< proti njemu »nemški Kočevarji«, vendar pa to, kakor kaže, ni čisto točno: med Kočevarji je bilo zelo veliko abstinence.* Ob nizki volil- ni udeležbi (48 "/o) pa je dobila kmečka stran- ka razmeroma zelo veliko glasov, 807 proti klerikalnim 1063, torej 43 "/o in je ogrozila zmago katoliške stranke bolj kakor pri kate- rih koli drugih volitvah z direktnim glasova- njem. V ribniškem sodnem okraju je dobil Drobnič 372, Suklje pa 407 glasov." Ob nasled- njih splošnih volitvah 21. februarja 1908 se je Suklje preselil iz kočevskega volilnega okraja, s katerim itak ni imel nobene zveze, v črno- maljski okraj, odkoder je bil doma njegov oče in kjer se je tudi on sam vedno počutil domačega." Poleg Jakliča je bil zdaj kleri- kalni kandidat Franc Bartol, novi župan v Sodražici. Kmečka kandidata, ki sta bila obe- nem kandidata kratkotrajne »slovenske go- spodarske stranke« (z glasilom Nova doba), sta bila Ignacij Merhar, župan v Podgori, in Ivan Rus. Udeležba je znašala samo 51 "/o. Ko- čevarji se volitev niso udeležili, liberalno pa je glasovalo 26 */o volilnih udeležencev (525 od 1997). Naslednje in zadnje volitve v kmečki kuriji so bile 9. decembra 1913. Med- tem je z novim občinskim volilnim redom leta 1910 precej poraslo število volilnih upravičen- cev: v kočevskem volilnem okraju od 3879 (1908) na 4751* (1913) ali za 22 »/o. Druga no- vost je bila v tem, da je bila uvedena volilna dolžnost. Volilcu, ki bi brez opravičenega ra- zloga ne prišel glasovat, je grozila kazen od" 1 do 50 kron. Za opravičljive razloge so šteli predvsem bolezen volilca ali bolezen v njego- vi družini, neodložljive rodbinske zadeve, prometne ovire, uradne in neodložljive poklic- ne dolžnosti in potovanje izven dežele. Močno dolžnosti volilna udeležba stoodstotna ali blizu stoodstotni. Po podatkih statističnega letopi- sa** je znašala v kmečki kuriji na Krómjskem leta 1913 83 »/o. Višji ali nižji odstotek je bil odvisen v veliki meri od sestavljanja volilnih imenikov, ki je bilo lahko zelo površno, tako da so bili imeniki polni umrlih ali odseljenih prebivalcev, prav tako pa tudi od večjih ali manjših migracij prebivalstva, ki jüi je bilo prav na Kočevskem zelo veliko. Zato je bUa udeležba v kočevskem volilnem okraju še pre- cej manjša od povprečne: 74 »/o. Ker so Jakli- ča zdaj »premestui« v splošno kurijo, sta bila oba klerikalna kandidata nova: Karel Škulj, doma iz Dobrepolj, zdaj kaplan v Ribnici, in Anton Lovšin, posestnik v Jurjevici. Samo- stojna kmečka kandidata sta bila Ivan Pu- celj, mesar in posestnik v Velikih Laščah, po- KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO 30 1982 115 : znejši vodilni politik Samostojne kmetijske stranke in večkratni minister med obema vojnama, in Franc Andolšek iz Velikih Poljan. Dobila sta vsak nekaj nad 400 glasov, kar je pomenilo 13 "/o volilnih udeležencev, poleg te- ga pa je bilo 425 neveljavnih glasov. Med te- mi je bilo veliko praznih, veliko pa razveljav- ljenih. Protiklerikalne glasove so volilne ko- misije s klerikalno večino rade proglašale za neveljavne. To je bil takrat zelo priljubljen način uničevanja nasprotnikovih glasov. Za neveljavne so zlasti radi proglašali tiste gla- sove, ki niso »jasno označevali« kandidata. Če je kdo na primer napisal na glasovnico samo Fianc Andolšek, je bilo tak glas zelo lahko razveljaviti, češ da ni razvidno, kdo je to, kaj je, odkod je. Treba je bilo napisati »posestnik v Velikih Poljanah«, čeprav je seveda volilna komisija prav dobro vedela, kateri Andolšek je bil poslanski kandidat. GlaAma značilnost deželnozborske volilne reforme iz leta 1908 je bila ustanovitev nove, pete, tako imenovane splošne kuri je, v kateri je veljala splošna volilna pravica za vse pol- noletne moške (polnoletnost je bila tedaj do- sežena s 24. letom) in v kateri so še enkrat lahko glasovali tudi vsi volilci kmečke in me- stne kuri je. Število deželnih poslancev so dvi- gnili na 50 (49 voljenih), z reformo pa je po- stalo že naprej jasno, da bo Slovenska ljudska stranka kot zmagovalec v kmečki kuriji (Iß poslancev) in v splošni kuriji (10 do 11 poslan- cev) postala absoluten gospodar kranjskega deželnega zbora, v katerem bo predvidoma poleg njenih še 12 liberalnih in 11 nemških poslancev. Za splošno kurijo so razdelili ozem- lje Kranjske na 11 okrajev. V kočevskem so volili, kakor v kmečkem volilnem okraju, pre- bivalci sodnih okrajev Velike Lašče, Ribnica in Kočevje, toda v celotnem obsegu, torej s tr- gom Ribnico in mestom Kočevje vred, zraven pa še prebivalci sodnega okraja Žužemberk. Vsega prebivalstva v tem volilnem okraju je bilo 51089 (1910), od tega po občevalnem jeziku 28"/» Nemcev. Volilno pravico je imelo 19 "/o ljudi. Volitve so bile dvakrat: 14. decem- bra 1908 in 1. decembra 1913. Prve so imele prav nizko volilno udeležbo (34 */o). Ker so bili malo pred tem v Ljubljani »septembrski do- godki«, ko je streljalo vojaštvo na slovenske demonstrante, sta obe slovenski stranki skleni- li narodno premirje in v Ljubljani ni bilo kle- rikalnih kandidatur, drugod pa ne liberalnih. Kočevarji se volitev niso udeležili. Izvoljen je bil dr Vladislav Pegan, doma iz Vipave, ad- vokat v Ljubljani. Na drugih volitvah je ve- ljala volilna dolžnost in je glasovalo 72 */» vo- lilcev, torej še nekaj manj kakor v kmečki kuriji. Kandidat Slovenske ljudske stranke Franc Jaklič, ki je bil dotlej poslanec v kmeč- čki kuriji, je dobil 5487 glasov, samostojni kmečki kandidat Franc Andolšek 983, socialni demokrat Ivan Tokan 62 (od tega v Ribnici 14, v Kočevju 41)," razen tega pa je bilo še 214 razcepljenih in 291 neveljavnih glasov, med njimi večina praznih. Kočevarji so pri teh volitvah (kakor tudi v kmečki kuriji) ve- činoma glasovali za SLS, gotovo pa je bilo med njimi tudi največ abstinence, saj je velja- lo, da so pozimi vedno skoraj vsi odsotni.'* V mestnem volilnem okraju Kočevje-Rib- nica sta bila pri prvih volitvah 26. 3. 1861 dva kandidata: Ivan Kozler, ortneški graščak, Pe- trov brat, ki pa se je v nasprotju s tem pozne- je v deželnem zboru opredelil nemško, in lju- bljanski advokat dr. Franc Zupančič (Suppan- tschitsch). Kočevski volilci, ki jih je prišlo glasovat 47, torej nekaj nad polovico (52*/o), so večinoma glasovali za Zupančiča (28 : 19), toda odločila je deseterica Ribničanov, ki je prišla v Kočevje na volišče: ti so vsi glasovali za Kozlerja, ki je tako zmagal z enim glasom večine (29 : 28). Za druge volitve 30. januarja 1867 so se Slovenci dobro pripravili: zvišali so število volilnih upravičencev v Ribnici od 44 na 96, tako da jih je bilo več kot kočevskih 71. Kako je bilo to mogoče? Občine so imele pra- viloma tri volilne razrede, le občine z manj- šim števUom volilnih upravičencev (davko- plačevalcev) in majhnimi razlikami med dav- čnimi obveznostmi posameznikov naj bi imele dva volilna razreda. Deželnozborski volilni red je dajal v občinah s tremi volilnimi raz- redi (taki sta bili tudi ribniška in kočevska) deželnozborske volilno pravico (poenostavlje- no rečeno) vsem tistim, ki so plačevali več kot 10 gld letnega davka, v občinah »z manj kot tremi volUnimi razredi« pa prvima dvema tretjinama občinskih volilcev (razvrščenih po višini davka), kar je pomenilo precej večje število volilnih upravičencev. Ribniška občina je bila velika in je razen trga obsegala še pre- cej vasi. Te so volile v kmečki kuriji, trg sam pa v mestni. Slovenska stranka je pri sestav- ljanju volilnega imenika za januarske volitve 1867 uporabila metodo, ki so jo v podobnih mešanih občinah poznali že drugod: ker ce- lotna občina nima volilne pravice v mestni ku- riji, so proglasili vse trške volilce za posebno enoto z »manj kot tremi volilnimi razredi« in so vpisali v volilni imenik prvi dve tretjini. Na ta način je dobUo deželnozborske volilno pravico nad 50 ljudi, ki so plačevali manj kot 10 gld davka, in možnost zmage nad kočevski- 116) KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO 30 1982 mi volilci je postala zelo realna. Na volišče v Kočevje so spravili 71 Ribničanov, ki so glaso- vali za slovenskega kandidata, ljubljanskega trgovca Franca Ksaverja Souvana. Nemška stranka za svojega kandidata sploh ni oddala glasov, saj je bil poraz očiten. 33 kočevskih volilcev je glasovalo za Souvana. Nove volitve 27. marca 1867 so se končale popolnoma dru- gače: oblast je proglasila ribniško metodo vpi- sovanja volilcev za nedopustno in znižala šte- vilo ribniških volilcev na prvotno višino, tako da je bilo kočevskih spet več (72 : 42). Nemška stranka je zmagala s 44 : 40. Enako je bilo tudi pri naslednjih volitvah v času vladnega protislovenskega kurza (28. 6. 1870, 14. 12. 1871, 22. 11.1873,10. 7.1877). Nemška zmaga je bila zagotovljena, ker je büo v Kočevju ves čas več volilnih upravičencev kot v Ribnici, ker je bilo v Kočevju tudi več uradnikov in ker so Kočevci volili doma, Ribničani pa so morali potovati v Kočevje. Slovenci so leta 1870 še postavili svojega kandidata, potem pa so pre- puščali sovražniku zmago kar brez boja. Pod Taaffejevo vlado se je položaj spremenil. Naj- prej so Slovenci poskusili s kompromisom: Kočevarji naj bi glasovali za slovenska kandidata v kmečki kuriji, Slovenci pa za nemškega kandidata v mestni. Ta kompro- mis naj bi pred vsem svetom pričal, »da slovenski in nemški prebivalci na Kranj- skem med seboj v lepem porazumljenji žive in da se Nemcem pri nas ne /godi krivica, kakor po veliko-nemških listih trobijo nemški hujskalci«.'* Toda dogovor ni obveljal. Na volitvah v kmečki kuriji je gla- sovala vsaka stranka po svoje, v mestni pa Slovenci 12. junija 1883 niso prišli na volitve. Po odstopu izvoljenega nemškega kandidata so pri nadomestnih volitvah 26. avgusta 1884 Slovenci prvič po 14 letih nastopili s svojim kandidatom, ljubljanskim trgovcem Francem Fortuno, ki pa je ostal v manjšini (48 : 81). Pri naslednjih nadomestnih volitvah 22. no- vembra 1887 pa je slovenski kandidat, rib- niški sodnik Fran Višnikar zmagal. Ker je z volilno reformo 1884 vsak kraj postal tudi vo- lilni kraj in se je znižal cenz od 10 gld na 5 gld, so glasovali Ribničani zdaj v Ribnici, pa tudi število ribniških volilcev je poraslo. Kočevje je imelo zdaj 106 volilnih upravičen- cev, Ribnica 90. Udeležba je bila zelo visoka, v Ribnici 88 "/o, v Kočevju celo 91 */», odločilo pa je to, da so v Ribnici vsi glasovali za Viš- nikarja (79), v Kočevju pa je dobil nemški kandidat 81, slovenski pa 15 glasov. Toda ta slovenska zmaga, ki je spravila vse mandate m.estne kuri j e v slovenske roke in znižala nem- ško zastopstvo v deželnem zboru na 10 vele- posestniških poslancev, se ni več ponovila. Na vseh treh naslednjih volitvah (8. 7. 1889, 25. 11. 1895, 19. 9. 1901) so nastopUi samo nemški kandidati in dobili vsakokrat nadpolovično ve- čino. Kakor so Kočevarji glasovali za sloven- ske liberalne kandidate v kmečki kuriji, tako so tudi slovenski liberalci v mestni kuriji pod- prli nemškega kandidata ali vsaj niso nastopi- li proti njemu. Ta podpora je bila različna: le- ta 1889 je za nemškega kandidata glasovala večina ribniških voUcev (56 od 93), leta 1895 je dobil v Ribnici 51, leta 1901 pa samo še 37 glasov. Ob volitvah 28. februarja 1908 te zve- ze ni bilo več. Zato se je tudi v kočevskem mestnem volilnem okraju znova pojavil slo- venski liberalni kandidat, isti Višnikar. Toda razmere so bue zdaj precej drugačne kakor v času slovenske zmage pred dvajsetimi leti. Med Ribnico in Kočevjem je bila po štetju 1890 le neznatna razlika v številu prebival- stva: Ribnica je imela 1014, Kočevje pa 1169 ljudi. Tudi razlika v števuu volilnih upravi- čencev je bila majhna, leta 1887 je znašala 16 ljudi. Leta 1910 pa so našteli v Kočevju 2531 prebivalcev, v Ribnici pa skoraj nič več kot pred dvajsetimi leti (1062). Tudi volilnih upra- vičencev je imelo zdaj Kočevje znatno več. Ob udeležbi 78 "/o je dobil Višnikar leta 1908 v Ribnici 83 glasov, v Kočevju 7, nemški kandi- dat pa samo v Kočevju 148, v Ribnici pa še enega. Mestni volilni okraj Kočevje-Ribnica je bil za Slovence izgubljen. Toda to so bile tudi zadnje volitve v njem. Deželnozborska volilna reforma, uzakonjena 26. avgusta 1908, ki je dvignila število deželnih poslancev na 50 in ustvarila splošno kurijo, je razbila dote- danji kočevski mestni volilni okraj. Ribnico je priključila že tako velikemu novomeškemu, kjer je volilo že šest dolenjskih mest, Kočevje pa je volilo odtlej samo zase enega poslanca. Ribnica je odtlej volila v deželni zbor še en- krat, 16. decembra 1913, v času splošne kleri- kalne ofenzive na mestno kurijo, ki je bila do- tlej skoraj brez izjeme v liberalnih rokah. To ofenzivo je omogočala zlasti reforma občinske volilne pravice leta 1910, ki je avtomatično da- la tako rekoč vsem davkoplačevalcem tudi de- želnozborsko volilno pravico. Med novimi, rev- nejšimi volilci je bilo število tistih, ki so jim bile klerikalne misli in zasnove simpatičnejše od liberalnih, precej večje. V vsem dolenj- skem mestnem volilnem okraju je še zmagal liberalni kandidat, v Ribnici pa je dobil kle- rikalni profesor Bogumil Remec en glas več kot liberahii Julij Mazelle (80 : 79).i» Od 217 volilcev jih je volilo 173 (80 «/(>), torej kljub KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO 30 1982 117 1 volilni dolžnosti manj kakor pa ob slovenski zmagi leta 1887. Volitve 16. decembra 1913 so bile zadnje deželnozborske volitve na ribniš- kem področju pred prvo svetovno vojno. OPOMBE 1. Podatki o številu volilnih upravičencev, o volilnih udeležencih in njih glasovanju so izra- čunali ali prevzeti iz originalnega volilnega ma- teriala, ki ga hrani Arhiv SR Slovenije v Ljub- ljani. Podatke o volilnem sistemu in volilne re- zultate glej v knjigi V. Melik: Volitve na Sloven- skem 1861—1918, Ljubljana 1965. — 2. Tako izra- čunano po originalnem volilnem materialu; po Statistisches Jahrbuch der autonomen Landesver- waltung 1, 1900 438, tako tudi v Volitvah str. 359. — 3. Obravnave kranjskega dež. zbora 19, str. 195. — 4. Obravnave, seja 2. 3. 1864, str. 6. — 5. Novice 20. dec. 1871. — 6. Obravnave 19, str. 23, 194. — 7. Slovenski narod 2. jan. 1906. — 8. F. Suklje: Iz mojih spominov, III. del, Ljubljana 1929, str. 101; Slovenski narod 5, 9, 10. jan. 1906. — 9. Slovenski narod 15. jan. 1906. — 10. F. Suklje: l7 mojih spominov, I. del, Ljubljana 1926, str. 1. — 11. V obravnavah 49, priloga 1 in prav tako v Volitvah, str. 359 je navedeno 3675 volilnih upra- vičencev, kar pa je manj kot leta 1908 in zato po vsej verjetnosti napačno; mnogo bolj verjetna se zdi v Statistisches Jahrbuch der autonomen Land- desverwaltung 12, 1914 navedena številka 4751. — 12. Statistisches Jahrbuch der autonomen Landes- verwaltung 12, 1914. — 13. Slovenec 1, 2. dee. 1913. — 14. Slovenski narod 5. jan. 1906. — 15. Slovenec 12. jun. 1883. — 16. Slovenec 16. dec. 1913. PRISPEVEK K ZGODOVINI KOČEVSKE ŽELEZNICE PETER VODOPIVEC »Hej, kako je pokalo, včeraj po Dolenjskem, doli proti Kočevski zemlji!« je zapisal Slo- venski narod 28. septembra 1893. »In prav je bilo tako. Saj takega narodno gospodarskega praznika ne bo slavila iz lepa tamkojšna ge- neracija, sedanja in prihodnja, kakršen je bU včerajšni dan, ko se je otvorila železna ce- sta ... Vesel dan je bil to za celo deželo kranj- sko, a še posebej vesel za tiste kraje, katerim prinaša umi hlapon — to dal Bog in sreča slo- venska! — boljšo prihodnost, kakor jo bo pri- našal čez leto osorej tudi drugemu širnjemu ozemlju naše domovine ...«' 27. septembra 1893 so tako končno slavno- stno odprli prvi odsek t. i. »dolenjiskih želez- nic«: progo iz Ljubljane prek Grosupljega in Ribnice do Kočevja. 1. junija 1894 so nato iz- ročili prometu še glavni del proge, progo od Grosupljega prek Trebnjega do Novega mesta in stranski podaljšek od Novega mesta do Straže. Zamisel dolenjske železnice je bila v devet- desetih letih, ko so jo (delno uresničili, stara že skoraj tri desetletja.^ Leta 1864 se je Kranj- ska obrtna in trgovska zbornica prvič zavzela za železnico, ki bi Ljubljano prek Dolenjske povezala s Karlovcem in skupaj s predlagano gorenjsko železnico zvezala skrajni sevemo- zahodni del Kranjske z njenim jugovzhodnim ozemljem. Takšna prometna transverzala bi po prepričanju članov Kranjske obrtne zbor- nice ne bila le pomembna vzpodbuda nadalj- njemu razvoju gorenjskega železarstva in hi- trejšemu napredku pasivnejših dolenjskih po- dročij, temveč bi koristila najširšim kranjskim in avstrijskim gospoidarskim interesom: z njo bi bila odprta nova pot v smeri proti Tur- čiji in morju (Dalmaciji), ki bi avstrijskemu in kranjskemu gospodarstvu 'zagotovila pove- čan izvoz na lavantinska in turška tržišča. Prav izvoz v Levante, v Turčijo in dalje proti Vzhodu pa je bil po mnenju Kranjske obrtne in trgovske zbornice za nadaljnji razvoj av- strijske in kranjske industrije odločilnega po- mena.' Predlog Kranjsike obrtne in trgovske zbor- nice za gradnjo dolenjske železnice je podprl tudi kranjski deželni zbor in ob koncu šest- desetih let 19. stoletja so nastali prvi načrti za progo od Ljubljane proti Novemu mestu. Kot je znano je prišlo že v teh prvih razpra- vah o dolenjski železnici do razhajanj ob vprašanju njenega razmerja do južne železni- ce in hkrati vprašanju trase, saj sta si stala nasproti dva nepomirljiva tabora: prvi, ki je zagovarjal progo po dolini Krke, mimo Auer- spergovih obratov na Dvoru in drugi, ki se je zavzemal za progo po temeniški dolini — mimo Trebnjega do Novega mesta. Že ti prvi načrti so omenjali tudi zvezo s Kočevjem, ven- 118 ; KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO 30 1982 dar SO jo obravnavali le kot stransko progo, ki bi se od glavne proge proti Karlovcu od- cepila šele pod Gorjanci (pri Virčičah).* Proga proti Kočevju naj bi namreč imela predvsem gospodarski pomen: odprla bi pot do nahaja- lišč rjavega premoga v Kočevju in obenem vzpodbudila izvoz lesa in lesnih izdelkov iz Kočevskega in Ribniške doline. S takšno ute- meljitvijo je prišla proga proti Kočevju tudi v prvi slovenski program izgradnje železniš- ke mreže na slovenskem ozemlju, ki so ga pod naslovom: Spomenica o načrtu ilirskih osred- njih (centralnih) železnic leta 1872 med dru- gim objavile ljubljanske »Novice«.' Finančni polom leta 1873 je zavrl nadaljnjo gradnjo železniške mreže v Avstriji in za skoraj dve desetletji odložil tudi uresničitev načrtov za gradnjo dolenjskih železnic. Go- spodarski pomen kočevskega rudnika in lesne trgovine na Kočevskem je sicer že v začetku sedemdesetih let vzpodbudil alternativne na- črte, po katerih bi bilo najenostavneje in naj- ceneje Kočevje direktno povezati z Rakekom in južno železnico. Septembra 1871 je tako županstvo v Ribnici povabilo vrsto zaintere- siranih na pogovor o železnici iz Rakeka prek Cerknice in Ribnice do Kočevja, zamisel pa je ostala živa tudi kasneje, saj je občinski urad v Ribnici še leta 1880 prejel dopis civilnega in- ženirja z Dunaja, ki je izračunal strošike takš- ne investicije.« Bržčas je bua za direkten pri- ključek kočevsike iproge na južno železnico za interesirana tudi uprava južnih železnic, ki bi s takšno povezavo dobila dostop do kočevske- ga premogovnika. Vseeno do konkretnejših pobud za uresničitev tega načrta očitno ni. prišlo. Na Kranjskem so v sedemdesetih in osem- desetih letih še poizkušali usmeriti pozornost državnega vrha k razmeram na Dolenjskem, kjer naj bi slaba prometna povezanost s sve- tom povečevala revščino in ovirala hitrejši gospodarski razvoj. Okupacija Bosne in Her- cegovine je vprašanje o železnici proti Kar- lovcu dodatno aktualizirala. Iz Mohoričeve »Zgodovine železnic na Slovenskem« je raz- vidno, da na Dimaju kranjskim zahtevam po dolenjski železnici niso bili povsem nenaklo- njeni: menili pa so, da v težavnih finančnih razmerah dolenjske proge ni mogoče graditi le z državno podporo. Država bi lahko prispe- vala svoj delež šele ob ustrezni udeležbi vseh zainteresiranih, pri čemer bi morala biti do- lenjska železnica okvalificirana kot lokalna proga — torej ne kot proga, ki bi Kranjsko povezovala s Hrvaško, Dalmacijo in Bosno ia Hercegovino. Na takšno stališče Dunaja so po Mohoričevem mnenju posebej vplivali Ma- džari, ki so se zoperstavljali tesnejši promet- ni povezavi slovenskega s hrvatskim ozem- ljem.^ V drugi polovici osemdesetih let je nato prišlo v prizadevanjih po izgradnji dolenjske železnice do pomembnega preobrata. Leta 1886 je kupila kočevski premogovnik Trbo- veljska premogokopna družba, ki je postala zdaj pomemben interesent za železniško po- vezavo med Ljubljano in Kočevjem. Hkrati se je za gradnjo proge proti Kočevju in Novemu mestu zavzel Fran Suklje, ki je imel v siploš- nem več posluha za realno presojo razmer in iskanje praktičnih rešitev kot mnogi njegovi sodobniki in je to svojo sposobnost uspešno razkrU tudi v zavzemanju za izgradnjo dolenj- ske železnice. Kakšne so bile njegove resnič- ne zasluge, da je končno prišlo do gradnje, je sicer iz njegovih »Spominov« težko ugotoviti: v skladu z naravo svojega »spominjanja« je vse zasluge pripisal sebi in baronu Schweglu, kasnejšemu predsedniku konzorcija Dolenj- skih železnic. Toda nedvomno je res, da je prav Suklje zahteve po dolenjski progi posta- vil na realna tla: dolenjska proga naj bi bila »lokalna proga« in naj bi jo v skladu z zako- nom o lokalnih železnicah iz leta 1880 gradili le do ogrske meje. Pri financiranju gradnje naj bi sodelovali vsi zainteresirani: od kranj- ske dežele prek Kranjske hranilnice. Trbo- veljske premogokopne družbe do veleposest- nikov. Šele nato bi naj se — kot drugod — z določenim odstotkom gradnje udeležila tu- di država. Svojim predlogom je Suklje dodal konkreten izračun.^ Zdaj se je razprava o dolenjski železnici de- jansko premaknila z mrtve točke. Junija 1887 so bili končno potrjeni načrti in določena tra- sa za progo od Ljubljane prek Trebnjega do Novega mesta z odcepom proti Straži in stran- sko progo od Grosupljega proti Ribnici in Ko- čevju. Leta 1890 je bil na Dunaju sklenjen spo- razum med generalno direkcijo avstrijskih 'dr- žavnih železnic, konzorcijem za gradnjo do- lenjskih železnic in Trboveljsko premogokop- aio družbo, ki je določal medsebojne obvezno- sti med podpisnicami za čas 90-letnega traja- nja koncesije (torej do leta 1981) in med dru- gim obvezal Trboveljsko premogokopno druž- bo, da bo avstrijskim državnim železnicam iz kočevskega rudnika dobavljala po določeni ceni določeno količino premoga. Koncesionar- ji so morali za gradnjo železnice sami zbrati razmeroma veliko vsoto: 7,5 milijona goldi- narjev. Sukljetovi »Spomini« pričajo, da je bilo nabiranje prispevkov pogosto težavno, saj so za železnico marsikje pokazali veliko zanimanje, toda delnic niso bili pripravljeni KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO 30 1982 119; prevzeti. Tako je med drugim ostal praznih rok pri Auerspergih na Turjaku, kjer j^ si- cer dobil obilno kosilo, o delnicah pa niso ho- teli nič slišati.' Manjkajoča sredstva so zato zagotovili z izdajo 4*/o prednostnih obveznic; poroštvo za obrestovanje in odplačilo je po krajšem obotavljanju prevzela kranjska de- žela." Sele, ko so bila zbrana vsa sredstva in da- na vsa potrebna zagotovila je bilo konec leta 1891 izdana koncesija za gradnjo dolenjskih železnic in maja 1892 ustanovljena delniška družba v isti namen. Sestavo delniške družbe in njenega upravnega sveta je podrobneje opi- sal Mohorič, gradnjo železnice pa je prevzelo generalno ravnateljstvo avstrijskih državnih železnic. Po prvotnih načrtih naj bi bila vsaj kočevska železnica zgrajena že do konca leta 1892, vendar se je zaradi hude zime 1891/92 gradnja nekoliko zavlekla. Obenem so v raz- pravah, časopisju in izračunih posvečali progi proti Kočevju vse več pozornosti in naglašali, da njen dohodek od tovora — glede na bogate gozdove na Kočevskem in kočevski premogov- nik — ne bo majhen. Pričakovanja so bila velika. Predstavniki Kočevja, Ribnice in ostalih krajev ob progi so na raznih sestankih naglašali pomen proge za gospodarski, zlasti »industrijski« napnedök Kočevskega in Ribniške doline in pri tem po- sebej omenjali vlogo lesne trgovine. Lasitniiki velikih gozdov, med njimi Rudeži in Auer- speirgi, so bili seveda za potek proge imočno za- interesirani in so se alktivno udeleževali raz- prav ob javni razgrnitvi načrtov. Navduševa- nju so se postavljali po robu prevozniki v Cerkniški dolini in na Blokah, ki so do tedaj prevažali les proti Rakeku in so se upravičeno zbali, da bodo s kočevsko železnico izgubili svoj zaslužek. Prihajalo je tudi do krajevnih spoTOv, med katerimi je širše odmeval spor okoli postaje v Zlebiču. Občine Sodražica, Loški potok, Jurjevica in Sušje so se naonreč zavzele za postavitev tovorne postaje v Zlöbi- ču, medtem ko naj bi v Ribnici in Ortneku postavili le manjši postajališči za osebni pro- met. Ribničani so proti temu predlogu odločno protestirali, saj bi po njihovem mnenju preu- smeritev prometa v zakoten kraj brez večjega gospodarskega pomena pomenila upad »na- šega industrijskega trga«.*' Ribničane so pod- prli tudi predstavniki Kočevja, ki so naglaša- li interese lastnikov gozdov in menili, da bo prometne zadrege mogoče rešiti z novimi ce- stami.'* Argumenti v korist Ribnice so pre- vladali in .postaja je ostala v Ribnici. V Zle- biču pa' so se še vse do prve svetovne vojne potegovali za svojo postajo in med drugim le- ta 1913 v državnem železniškem svetu doka- zovali njeno rentabilnost.'^ Odkupovanju zemljišč za železniško grad- njo na Slovenskem dosedanje zgodovinopisje ni posvetilo večje pozornosti. Ze bežen pogled v gradivo kaže, da cene za odkupljeno zem- ljo niso bile visoke (za travnik je napr. kmet dobil štiri do dvaindvajset krajcarjev za kva- dratni meter, pač glede na kvaliteto — za travnik izrazito slabe kvalitete celo manj).'* Sukljetova ugotovitev, da je sicer šlo marsi- kje težko, toda »Dolenjec je dobričina in zle- pa se mnogo doseže pri njem«, je bržčas le delno resnična.'* Med odkupnimi pogodbami bomo našli tudi večje število pritožb, v kate- rih se kmetje pritožujejo, da plačilo za zemljo ne ustreza dejanski škodi, da ostaja kmetija z železniško progo ločena od gozda, da je bilo vzeto več zemlje kot je bilo prvotno dogovor- jeno, da so postale stare dovozne poti s progo neuporabne in nove niso bile zgrajene in po- dobno. Vprašanje poti in prehodov je sploh povzročilo mnogo hude krvi, saj je železniška uprava očitno zelo počasi izpolnjevala svoje obljube in obveznosti. Kmetje iz Hrovače pri Ribnici so tako v svojem dopisu aprila 1894 zahtevali natančno označitev poljskih poti in naglašali, da železnica »reže naša najlepša polja in smemo terditi, da najlepša na celej progi«. Ker so se naveličali čakati na uresniči- tev svojih zahtev, se bodo za svoje pravice »poganjali javno in privatno«.'« Mnenje, da kmet pri gradnji železnice ni imel večje ko- risti, imel pa je škodo, je srečati tudi v časopi- sju. Slednje naj bi veljali tako za Ribniško do- lino in Kočevsko kot ostalo Dolenjsko. Priča- kovanje, da bo gradnja dolenjskih železnic zaposlila večje število domačih delavcev, obrtnikov in prevoznikov, se — kot kaže — ni v celoti uresničUo. Zaposlovanje kaznjencev pri gradnji je sprva naletelo celo na odkrito nasprotovanje, čeprav jim dopisniki v Slo- venskem narodu in Slovencu niso mogli odre- či marljivosti. »Je res veselo in tolažljivo gle- dati, kako so ga in ga dobivajo še domači lju- dje kruh pri dolenjski železnici«, je posmeh- ljivo zapisal Slovenec 1. septembra 1893, ko je poročal, da so pri delu »domače delavce« za- menjali »arestanti«. »Bog daj, da bi ta želez- nica že pričela funkcionirati, da bi vsaj potem dolenjski svet deležen bil njenih dobrot, do zdaj — jih še ni bil«." Slovesnosti ob otvoritvi proge proti Kočev- ju so v časopisju spremljali zanosni in optimi- stični sestavki. Pod naslovom »Dolenjski praz- nik« je Fran Šuklje 23. septembra v Sloven- skem narodu napovedal nagel gospodarski na- predek Dolenjske, Ribnice in Kočevskega po 120 1 KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO 30 1982 izgradnji dolenjskih železnic.'' Dopisniki obeh slovenskih meščanskih časopisov, Slovenca in Slovenskega naroda, ki so se popeljali od Ljubljane do Grosupljega in nato proti Ko- čevju so opisovali naravne lepote tega, do tedaj premalo znanega dela »slovenske zem- lje«, od koder so doma mnogi slovenski kul- turni in književni delavci. Hkrati so v Sloven- skem narodu opozarjali na tridesetletno »zgo- dovino« prizadevanj za izgradnjo dolenjske železnice in naglasili, da teče železnica veči- noma po slovenskem ozemlju, zaradi česar bi morale imeti tudi otvoritvene slovesnosti predvsem slovenski značaj. »Ker bode nova železnica skoro izključno tekla po slovenski zemlji, se nadejamo, da bode tudi glavni zna- čaj slavnosti, v kolikor je namreč odvisen od domačih faktorjev, slovenski...«, je 23. sep- tembra 1893 zapisal Slovenski narod. »Kon- čno pričakujemo tudi od naših kočevskih nem- ških sodeželanov, da ne bodo pozabui, da so »pars integra« slovenske kranjske dežele, v kateri uživajo popolno ravnopravnost ter da se ne bodo dali zavesti v kake nepotrebne ve- likonemške demonstracije«." Za slovensko meščansko politiko otvoritev železnice proti Kočevju ni bila le narodno-go- spodarska, temveč tudi narodno-politična za- deva. Slovesnosti in vožnja s prvim slavnosit- nim vlakom so bile omejene na slavnostne go- ste: prisotnost železniškega ministra, ki se je za sprejem med drugim zahvalil v slovenskem jeziku, naj bi razkrivala, da pripisuje vlada dolenjski železnici res velik pomen.^" Ob ot- voritvi 27. septembra 1893 so se slovesnosti vrstile na vsaki pomembnejši postaji od Škof^ • Ijice do Ribnice: tu je imel sprejem slavnost- nega vlaka še posebej slovesno obeležje, saj naj bi bila Ribnica zadnja postaja nove želez- nice na slovenski zemlji. Ob naglašanju top- lega in odprtega vzdušja slavja v Ribnici do- pisniki slovenskih časopisov skoraj niso našli dobrih besed za izraizito nemško obarvano slo- vesnost ob sprejemu slavnostnega vlaka v Ko- čevju.^' Morda se je za trenutek zidelo, da je Ribniš- ka dolina res pritegnjena v slovenski kulturni in politični prostor, saj naj bi do tedaj zaradi slabih prometnih povezav ostajala ob njego- vem robu. Ze teden kasneje se je odpravil na izlet v Ribnico »Sokol« s pevskim zborom in predstavniki nekaterih narodnih društev, kar je vzpodbudUo vrsto novih, narodno obarva- nih slovesnosti. V opisu izleta je dopisnik v Slovenskem narodu posredoval navdušen po- zdrav slovenskim bratom, ki so bili »vsled sla- bih občil do sedaj slabo dostopni«. »Sokol« je odpovedal sprva napovedani obisk Kočevju, domnevno zaradi slabe zveze za povratek, za- to pa so izlet v Kočevje takoj po obisku »So- kola« v Ribnici napovedali štajerski in koroš- ki »turnarji«.^^ In z njihovim obiskom v Ko- čevju so bile narodno-politične manifestacije oh otvoritvi kočevske železnice tudi končane. Zdi se, da je s končanimi slovesnostmi zo- pet začela usihati pozornost slovenskega ča- sopisja za Ribniško dolino in Kočevsko. Poro- čila o tovornem prometu po kočevski progi go- vore predvsem o prevozu lesa in premoga: po- stopno znižanje cene prevoza, ki naj bi bila sprva previsoka, je naletelo na vsesplošno odobravanje. Tudi osebni promet naj bi se razvijal v vsesplošno zadovoljstvo: večja gne- ča je bila značilna zlasti za čas sejmov v Ljub- ljani in okolici. O tem kakšne so bile nepo- sredne gospodarske posledice izgradnje ko- čevske železnice za ozemlje, po katerem je te- kla, pa je mnogo manj poročil. Mohorič je v svoji »Zgodovini železnic na Slovenskem« naglasil zlasti njeno pozitivno plat: od železnice so imeli poleg premogovni- ka največjo korist lastniki velikih gozdov, ki so zdaj lahko les res izvažali na širši avstrij- ski in evropski trg v večjih količinah. Žele- znica je vzpodbudila vrsto novih naprav sre- di še neizkoriščenih gozdov, parnih in vodnih žag, ki so omogočile delno predelava lesa, kar je pomenilo ne le dobiček za lastnike gozda, temveč tudi nove zaposlitvene možnosti. Toda obenem se je z boljšimi prometnimi in pro- dajnimi možnostma dvignila cena lesa, kar je prizadelo zlasti revnega hribovskega kmeta. Slovenski narod je leta 1897 poročal, da se v tem pogledu posebej slabo godi kmetom v kočevskih hribih (naj bodo Nemci ali Sloven- ci), ki so prav tako spretni kot Laščani ali Ribničani, vendar v slabšem položaju, saj imajo slabšo zemljo in slabša polja.^ Knezi Auerspergi naj bi bili v novih razmerah, zna- čilno neprizanesljivi: »Kočevec zdaj lesa ne more več plačevati«, je ugotavljal narodov dopisnik, knezovi uradniki pa so prepovedali nabirati odpadli les po knezovih gozdovih. Podražitev lesa je prizadela tudi lesno do- mačo obrt in krošnjarje, vendar o tem kakšen je bil dejanski upad zaslužka časopisi niso podrobneje poročali. Preusmeritev prometa s cest na železnico je seveda pomenila tildi izgubo dohodka cd prometa. »Od kar se je proga Ljubljana—Ko- čevje izročila prometu, je na državni cesti, ki pelje od Škofljice do Kočevja, nastala pre- cejšnja tihota,« je že v oktobru 1893 zapisal Slovenec. »Gostilničarji tožijo, da ni vozni- kov, kateri so poprej dali marsikaj denarja gostilničarjem! Tudi vozniki vzdihujejo, da KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO 30 1982 121 jim je železnica pobrala zaslužek.«** Posebno glasno so se pritoževali kmetje z Blok, saj so nove lokalne ceste proti Sodražici in Ribnici preusmerile prevoz lesa od južne k kočevski železnici. Vozniki, ki so do tedaj vozili les proti Rakeku so ostali praznih rok. »Trava se bo zarasla po cestah, po katerih je bUo dosedaj vse živahno,« je v začetku leta 1894 tožil dopisnik Slovenca. »Ne rečem, da bo to uničilo našega kmeta, le to je, da ne ve hitro si pomagati na drug način, ker je bil vozne tako privajen in je pri njej tudi gotov denar dobil... Želeti je, da se ozrete v nas vsi, ki morete paj pomoči z besedo in delom. Pomi- slite vendar, da je sedaj pri nas, ko nam je zaslužek odvzet ravno tako važno kmetijsko vprašanje, kakor na Gorenjskem, kjer Zid grabi pašnike. Zdaj ravno, v začetku je treba kmetu, ki ne ve, kam se obrniti po zaslužku, pokazati pravo pot! Sam v svoji stiski išče povsod pomoči, dasi mu je večkrat potem v pogubo ...«** Kmetov položaj so ob — splošnem dvigu cen — poslaibševale nizke cene njegovih lastnih, kmetijskih proizvodov. Železnica mu prodaje ni bistveno olajšala, čeprav je pove- čala njegovo mobilnost. Večji zaslužek bi la- hko pomenila le prodaja v večjih količinah. Ob koncu leta 1893 je Slovencev poročevalec iz ribniškega okraja upal, da se bo morda kmetu »posrečilo. .. kak sold ujeti pri pra- šičji reji, kar obeta nekoliko boljša kot dru- ge leta biti. Pravijo, da je nek tuji kupec na- kupil veliko teh kruljačev! Nam bo pač žele- znica pripeljala kake kupce, kateri bodo to robo plačevali.«*" Toda ugodnejših poročU, ki bi poročali o pozitivnih učinkih železniške izgradnje na kmetov materialni položaj in razmere na podeželju do konca stoletja v časopisu ni zaslediti. V splošnem, kljub tož- bam, kmetu in podeželju poročevalci iz Ko- čevja, Ribnice, Velikih Lašč in drugih krajev ob kočevski železnici, niso posvečali posebne pozornosti. In vendar so bile spremembe pov- sod občutne: razširjeni in novi gozdni obrati in rast kočevskega premogovnika so nudili nove zaposlitvene možnosti, s čemer se je postopoma spreminjala socialna in nacional- na struktura posameznih krajev.*' Podatkov o neposrednem vplivu izgradnje železnice na razmere v Ribnici prav tako ni veliko. Kot povsod je nova proga tudi v Rib- nici sprva pobudila precej optimističnega za- nosa. Junija 1894 je bil slovesno odprt rib- niški vodovod, kar je bil povod za nove slo- vesnosti.** Uredili so dovozne poti do železni- ške postaje in zasadili drevored, ki naj bi dostop do proge dodatno olepšal. 2^ namesti- tev gostov je sprva skrbel predvsem »gospod Arko«, ki je k vsakemu potniškemu vlaku pošiljal svoj voz. Železniška zveza s svetom je pobudila ambicioznejše načrte: dopisniki iz Ribnice so v Ljubljano poročali o načrtih za nov hotel, o načrtovani gradnji bolnice in naglašali, da bi bilo treba vozni red vlakov prirediti zahtevam in potrebam turistov. Rib- nica naj bi tudi v ostalem v devetdesetih le- tih 19. stoletja dobila nov življenjski impulz, kar med drugim razkriva vse bolj živo dru- štveno življenje. Nedvomno pa vseh spre- memb ni mogoče pripisati železnici, medtem ko bi bilo mogoče potrebne spremembe v raz- voju obrti, trgovine in zaposlitvene strukture ribniškega prebivalstva ugotoviti le z natan- čnejšo preiskavo strukture ribniškega gospo- darstva ob koncu 19. stoletja. Register pri- javljenih obrti v Ribnici, shranjen v arhivu Kranjske obrtne in trgovske zbornice, takšne analize ne omogoča.*« V pr\'em letu po izgradnji je nova železni- ška proga proti Kočevju povzročila tudi raz- ne druge težave: marsikje so se ljudje nanjo le postopoma navajati. Ze 6. oktobra 1893, torej nekaj več kot teden dni potem, ko je bila izročena prometu, je prišlo na cestnem prehodu blizu Ortneka do prve nesreče: trči- la sta tovorni vlak in poštni voz, ki je opra- vljal svojo zadnjo vožnjo.^ Nesreče 30 se vrstile 'tudi kasneje: kmetje so za nesreče krivili železniško upravo in slabo postavljene svarilne znake, vendar je očitno, da se mar- sikje niso mogli navaditi na nove prehode in nova pota. Prispevek kočevske železnice k »povzdigu industrije in olbrti« v Rihniici in Ribniški do- lini (o katerem se je veliko pisalo, vendar m.alo konkretno poročalo) torej ostaja tudi vnaprej odprto vprašanje. Brez dvoma so imeli kratkoročno od železnice veliko večjo korist lastniki velikih gozdov in kočevski rudnik kot mali človek, kmet ali tolbrtnik. In bržčas ni napačen vtis, da je bilo tudi tes- nejše povezovanje Ribniške doline z ostalim kranjskim in slovenskim gospodarskim in kulturnim prostorom počasnejši proces kot so napovedovali in upali neposredno ob izgrad- nji železnice proti Kočevju. Problemi Ribnice in Ribniške doline niso namreč v začetku 20. stoletja na straneh slovenskih časnikov nič bolj prisotni kot so bili desetletja pred tem. OPOMBE 1. Slovenski narod. št. 222, 28. septembra 1893. — 2. Podrobneje o boju za dolenjsko železnico: Ivan Mohorič, Zgodovina železnic na Sloven- 122 ! KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO 30 1982 skem, Slovenska matica 1968, str. 117—123, str. 166 sl. — 3. Slovenski narod št. 220, 26. sept: 1893, Laibacher Zeitung, N. 153, 8. JuH 1864, I. Mohorič, cit. delo, str. 117. — 4. Mohorič, cit: de- lo, str. 122, Doklada »Novic« k št. 11/1872. — 5. Doklada »Novic« k št. 11/1872. — 6. ZAL, Ob- činski arhiv — Ribnica, št. 4556. — 7. 1. Mohorič, cit. delo, str. 168. — 8. Prav tam, str; 168—170: — 9. Iz mojih spominov. Spisal Fran Suklje, II. del, v Ljubljani 1929, str. 50. — 10. I. Moho- rič, cit. delo, str. 174—175. »Poročilo želežnič- nega odseka o deželnega odbora poročilu glede poroštva čistega dohodka za dolenjske železnice« pa je bilo poleg v »Obravnavah deželnega zbo- ra ...« objavljeno tudi v časoipisju. Glej »Novi- ce« 1891, str. 381—384, 389—391, 397—399, 405— 406 itd. — 11. Protokoli vom 28. bis inclusive 30. April 1891 aufgenommen von der k. k. Landes- regierung Laibach über die Stations-Comissdion der Unterkrainer Bahnen, str. 10 sl. — 12. Prav tam, str. 11. — 13. Slovenec, št. 144, 26: julija 1913. — 14. Gradivo Železniškega gosipodarstva Ljubljana, Dolenjske proge; Slovenec, št. 118, 26. maja 1894. — 15. F. Suklje, cit: delo, str: 59. — 16. Gradivo železniškega gospodarstva Lju- bljana, Dolenjske železnice. — 17. Slovenec, št. 200, 1. septembra 1893. — 18. Slovenski narod, st. 218, 23. septembra 1893. — 19. Isto: — 20. Slo- venski narod, št. 222, 28. septembra 1893. — 21. Isto. — 22. Slovenski narod št. 225, 2. oktobra 1893. — 23. Slovenski narod, št. 204, 7. septembra 1897, ~ 24. Slovenec, št. 243, 23, oktobra 1893. — 25. Slovenec, št. 23, 29. januarja 1894. — 26. Slove- nec, št. 278, 4. decembra 1893. — 27. Tako sta Slovenec in Slovenski narod že 1. septembra 1894 zahtevala slovensko šolo v Kočevju, češ da se je zaradi doseljevanja slovenskega življa v bližino premogovnika nacionalna struktura spre- menila v slovensko korist. — 28. Slovesna otvo- ritev vodovoda je bila 7. junija 1894. — 29. Arhiv Slovenije, TOI. — 30. Novice, list 40, LI, 6. ok- tobra 1893, str. 337. RIBNIŠKA DRUŠTVA DO LETA 1918 V LUCI NJIHOVIH PRAVIL ANDREJ VOVKO V slovenskem narodoprebudnem gibanju v zadnjem polstoletju obstoja Avstro-Ogrske ima nedvomno pomembno mesto delovanje kulturnih prosvetnih, dobrodelnih, športnih in podobnih društev ter organizacij. Tovrstna društva so bila prave zibelke narodnega osve- ščanja, hkrati pa tudi gibala družbenega živ- ljenja v posameznih krajih. »Rodil» jih je fe- bruarski patent iz leta 1861, ki je dovoljeval ustanavljanje nepolitičnih društev. Tudi Ribnica se je pred letom 1918 lahko ponašala s precejšnjim številom društev. Med njimi je imela pomembno in častno mesto ne- dvomno Narodna čitalnica, katere prva pra- vila je kranjska deželna vlada potrdila 21. januarja 1870. Prvi načelnik ribniške čitalni- ce je bil tamkajšnji dekan Martin Skubic, ki je vladi pravila tudi predložil. Poleg njega so v slovenščini kaligrafsko izpisana pravila podpisali še Valentin Sarabon, Ivan Bobek, Andrej Ster, Janez Podboj, Andrej Cvar in A.nton Zoreč. Deželna vlada je ob tein, da pra- vilom ni ugovarjala, opozorila vodstvo čital- nice na zakonska določila glede gledaliških predstav.' V prvih pravilih Narodne čitalnice v Rib- nici je rečeno, da je njen namen branje časo- pisov in knjig, pisanih v raznih evropskih je- zikih ter »razveseljevanje v besedah, plesih, igrah gledališnih in drugih«, ne vtika pa se v nobene politične zadeve. »Ud« čitalnice je lahko »vsak spodobnega obnašanja in pošten državljan«, ki ga ga sprejme čitalniški odbor, oglasi pa se mu lahko pisno ali ustno. Clane ali »društvenDce« čitalnice delijo pravila na krajevne »tukajšnje« — samce in družine ter »zunanje«, ki ne stanujejo v Ribni- ci, in častne, ki jih izvoli občni zbor čitalnice. Kategorije članov so se ločevale med seboj po višini članarine. Krajevni »rodbinski čla- ni« so plačali na pol leta po 2 goldinarja čla- narine, samci pa polovico tega, medtem ko so imeli »zunanji« popust. Rodbine so plačeva- le po goldinar 20 kron, samci pa po 80 kron. Razen tega je moral vsak član plačati vsaj 50 kron vpisnine. Člani čitalnice so imeli pravico brati ča- sopise in knjige ter obiskovati čitalniške ve- selice besede in plese, prejemati po določenem redu časopise in knjige za branje doma ter da svoje želje, nasvete in pritožbe vpišejo v za to namenjene knjige. Vse nove čitalniške člane so potem, ko so se predstavili enemu izmed odbornikov, zapisa- li v posebno člansko knjigo. Nato so lahko osem dni brezplačno brali čitalniške knjige in KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO 30 1982 123 I Časopise ter se udeleževali njenih prireditev. Člani so na občnem zboru izvolili predsednika ter »denarničarja« podružnice, kot tudi enajst drugih odbornikov. Odbor je nato iz svoje srede izvolil podpredsednika, tajnika in knji- žničarja. O razpustitvi čitalnice je imel pra- vico odločati občni zbor, prav tako pa tudi o usodi njenega premoženja. Na takem občnem zboru bi moralo biti vsaj 2/3 čitalniških čla- nov. Leta 1893 je dobila ribniška čitalnica nova pravila. Med drugim je svoje delovanje raz- širila še na »gojitev petja in glasbe«. V zvezi s to dopolnitvijo čitalniške dejavnosti so raz- širili tudi kategorije članstva z »neplačujoči- mi pevci«, ki jih v čitalnico sprejema njen od- bor kot stalne člane na podlagi mnenja pevo- vodje o njihovih pevskih sposobnostih. Kot je očitno že iz njihovega naziva, niso plačevali članarine, pač pa stalno sodelovali pri čital- ničnih prireditvah. Ostali člani so se še vedno delili na krajevne z družino ali brez nje, na zunanje ter častne. Čitalniške »usluge« so se v novih pravUih nekoliko podražile, saj je članstvo veljalo »samce« 30 krajcarjev na mesec, rodbine pa 50 krajcarjev mesečno. Častni člani so bili čla- narine oproščeni. Pravila so tudi določala, da pravice in dolžnosti članov prenehajo ob nji- hovi preselitvi iz Ribnice in seveda tudi ob njihovi smrti. Tretja »avstro-ogrska« pravila ribniške či- talnice so bila sprejeta leta 1912. Njen namen je bil po novem. »širiti znanstveno in umet- niško naobrazbo med vsemi sloji ter jih zdru- ževati v plemenitem družabnem življenju«. Naglašeno je bilo, da je čitalnica kulturno in zabavno društvo, v katerem je izključena vsa- ka politika. Med čitalniškimi dejavnostmi ne opazimo več glasbene, nedvomno zaradi tega, ker je leta 1909 v Ribnici začelo delovati Glasbeno društvo. Društveno delovanje čitEilnice je razdeljeno na dve področji: na znanost in umetnost ter na zabavo. Kar se tiče znanosti ima čitalnica nalogo vzdrževati ljudsko knjižnico z javno čitalnico v Ribnici, prav tako pa tudi usta- navljati stalne in potujoče knjižnice v območ- ju domačega političnega okraja. Na področju umetnosti ima čitalnica na- men prirejati gledališke predstave, vzdrževati igralsko šolo, skrbeti za igralski naraščaj, pri čemer pa izvzemajo »osebe, ki so podvržene še šolski obveznosti,« prav tako pa tudi pri- rejati umetniške razstave ter poučne tečaje v vseh panogah umetnosti. Kar se tiče zabave, je določeno v pravilih, naj čitalnica prireja javne veselice in plese, plesne vaje ter maškarade, zabavne izlete in goji vse športe. Sredstva za vse te dejavnosti so prispevki članov, darovi in podpore ter dohodki iz dru- štvenih predstav in prireditev. Pravila določa- jo tri vrste članov: redne, ki jih delijo na pla- čujoče in neplačujoče, ustanovne in častne. Redne in ustanovne člane sprejema čitalniški odbor, neplačujoče ob priporočilih odborovih referentov, častne člane pa občni zbor. Usta- novni člani plačajo enkrat za vselej 100 kron, dopuščena pa je tudi možnost plačevanja v dveh obrokih. Mesečni prispevek rednih čla- nov določa občni zbor čitalnice. (S tem so se izognili preprostega popravljanja pravil ob vsaki »podražitvi« članarine.) Člani imajo pravico, da prihajajo v čitalni- ške prostore, uporabljajo njena »izobraževalna sredstva«, obiskujejo čitalniške prireditve, se udeležijo njenih občnih zborov, tam glasuje- jo, predlagajo, volijo in so voljeni. »Ce se pri društvenih prireditvah nastavi vstopnina, imajo društveniki pravico plačati samo polo- vico.« Glavni čitalniški organ ostaja občni zbor, medtem ko je njen odbor, ki ga zbor voli, do- živel nekaj sprememb glede na prejšnja pra- vila. Sestavljajo ga predsednik, trije podpred- sedniki, ki so hkrati referenti za znanost, umetnost in za zabavo, trije odborniki-kore- ferenti, tajnik, blagajnik ter dva pregledni- ka. Čitalnično imetje delijo na glavnico, inven- tar in razpoložnino. Glavnica je nedotakljiva in uporabljati se smejo le njene obresti. V iz- jemnem primeru smejo glavnico Uporabiti kot prispevek »h kaki narodni zgradbi, ki bode obenem društveni dom.« Za tekoče društvene potrebe usposabljajo razpoložnino po določi- lih poslovnika. Glavnico morejo »naložiti plo- donosno v kakem slovenskem denarnem za- vodu.« Novost pomenijo tudi določila o čitalničnih podružnicah, katerih namen je pospeševati in olajševati delovanje društva. Ustanoviti jih je mogoče le s privolitvijo osrednjega odbora, ki določi okoliš njihovega delovanja. Da zač- no delovati, morajo imeti najmanj petnajst članov. Vsako leto imajo svoj občni zbor, na njem pa volijo svoj podružnični odbor, ki ga sestavljajo načelnik, tajnik, blagajnik in knji- žničar. Podružnični odbor ima v svojem oko- lišu iste dolžnosti in pravice, kot jih ima os- rednji odbor za ves čitalnični teritorij, kolikor ni s poslovniki določeno kako drugače. 124 i KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO 30 1982 Ustanovni zbor podružnice skliče osrednji društveni odbor in pošlje nanj svojega poobla- ščenca. Načelnik podružnice mora vsako leto do konca decembra sklicati podružnični občni zbor. Podružnica preneha delovati, kadar jo razpusti osrednji čitalniški odbor ali politična oblast. V tem primeru prevzame njeno pre- moženje osrednje društvo. Razširjena so tudi določila o razpustu osrednjega čitalničnega društva. O razpustu odloča občni zbor in veljati začne, če se zanj odloči 3/4 vseh rednih članov. Ce jih je nav- zočih manj kot petnajst, potem je za razpust društva potrebna 4/5 večina. Ce vsaj trije odborniki, med katerimi m.ora biti čitalnični predsednik ustanovijo novo društvo enakega namena, potem temu pripade čitalnično premoženje. Ce takega dru- štva ne ustanovijo, potem pripade vse premo- ženje ribniške čitalnice Zvezi slovenskih izo- braževalnih društev v Ljubljani. Ce ta Zveza ne bi več obstajala, potem »deduje« Družba sv. Cirila in Metoda. Prav moška podružnica tega društva je bi- la naslednje kulturno društvo, ustanovljeno v Ribnici. Družba sv. Cirila in Metoda je bila ustanovljena v Ljubljani leta 1885. v pra- PravUa podružnice v Ribnici na Kranjskem družbe sv. ClrUa in Metoda vilih je njen namen določen kot vsestransko podpiranje in pospeševanje slovenskega šol- stva na katoliško-narodni podlagi z ustanav- ljanjem in vzdrževanjem otroških vrtcev in osnovnih šol, z nastavljanjem učiteljev, izpla- čevanjem denarnih podpor, izdajanjem »pri- mernih spisov« in knjig. Kot področje njenega delovanja so določene dežele Kranjska, Šta- jerska, Koroška in Primorska.^ Družba sv. Cirila in Metoda (CMD) se fi- nancira s prispevki njenih članov, z darili in volili, z od oblasti dovoljenimi denarnimi na- birkami ter s »prihodki od napravljenih be- sed, zabavnih shodov, dramatičnih in drugih dopuščenih iger, beril in razlag.« Svoje člane deli na pokrovitelje, ki plačajo enkrat za vse- lej najmanj 100 goldinarjev, na ustanovnlke, letnike, ki plačujejo po 1 goldinar letno ter na podpornike, ki plačajo na leto po 10 krajcarjev. Poznajo tudi častne člane, ki jih na predlog vodstva CMD voli letna (velika) skupščina. Na teh skupščinah imajo posvetovalno in gla- sovalno pravico častni člani in |X)krovitelji, ustanovniki in letniki pa so na njih le »poslu- šalci«. V vsakem kraju, kjer je najmanj 20 članov CMD, lahko ustanovijo njeno podružnico. Vsak član CMD mora pristopiti k eni podružnici, ki pa si jo lahko poljubno izbere. Vsaka podruž- nica izbere izmed svojih članov predsednika (prvomestnika), tajnika (zapisnikarja) in bla- gajnika, ki sestavljajo podružnično načelni- štvo. Vsakemu izmed njih lahko izvolijo še po enega ali več namestnikov. Načelništva spre- jemajo člane, pobirajo njihove prispevke in posredujejo med »družbeniki« in vodstvom CMD. Na vsakega pol leta mora pošiljati vod- stvu seznam svojih članov in pobrane prispev- ke. Ustanovni zbor podružnice skliče vodstvo CMD ali njegov pooblaščenec. Vsako leto mo- ra imeti podružnica svoj redni letni zbor, ki ga skliče njen predsednik. Izredni zbor sme sklicati, če ga zahteva petina vseh njenih čla- nov ali če ga ukaže vodstvo CMD. Na po- družničnih občnih zborih imajo glasovalno pravico pokrovitelji, ustanovniki in letniki. Podružnice se razpustijo po sklepu družbene- ga vodstva, če se število njihovih članov zmanjša pod dvajset, ali po sklepu podružni- ce same. Premoženje razpuščenih podružnic pripade osrednji Družbi sv. CirUa in Metoda. Letnih skupščin osrednje CMD se s posve- tovalno in glasovalno pravico udeležujejo častni člani, pokrovitelji, člani vodstva, nad- zomištva ter razsodništva CMD in zastopniki podružnic po eden na vsakih petdeset članov, pri čemer mora imeti vsaka podružnica vsaj KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO 30 1982 125 1 enega. Ti zastopniki lahko namesto sebe po- oblastijo kogarkoli od članov CMD, vendar sme tak pooblaščenec za druge podružnice od- dati največ pet glasov, medtem ko za lastno podružnico ta omejitev ne velja. CMD se lahko razpusti, če tako sklene let- na skupščina ali če jo razpusti politična ob- last. V prvem primeru odloča o razpolaganju z njenim premoženjem skupščina sama, v dru- gem pa pripade premoženje ljubljanski Slo- venski matici. Leta 1910 so pravila CMD nekoliko spreme- nili. Predvsem so njeno delovanje razširili na »vse v državnem zboru zastopane kraljevine in dežele«, torej na avstrijsko polovico »dvo- glave monarhije«. Pokroviteljstvo fizičnih oseb je po novem ugasnilo z njihovo smrtjo, pravnih pa dvajset let potem, ko ga prizna Družbino vodstvo. Na novo so določili možnost združevanja podružnic v pokrajinske zveze. Vsakoletne letne skupščine CMD so bile po pravilu odmevne manifestacije slovenskih na- rodnoobrambnih naporov. Kraji gostitelji so se po večini zela prizadevali, da bi kar najbolj povzdignili te skupščine in so imeli za poseb- no čast, če so »gostovale« pri njih. Seveda je imelo to pravilo tudi izjeme, kot recimo zna- no skupščino v Ptuju 1908. leta. Leta 1898 je bila letna skupščina CMD v Ribnici. Za njen nemoten potek se je zelo zav- zela ribniška moška podružnica CMD. Od- bornika Franc Dolinar in Josip Vogljar sta se obrnila na ribniški občinski odbor s prošnjo, da bi, skupščinarje CMD po dotakratnem obi- čaju ob njihovem prihodu pozdravil »pred- stojnik občine«. Prosila sta tudi, naj občinski odbor s posebno okrožnico pozove prebival- stvo,« da tisti dan z zastavami odici svoje hi- še,« da sam posodi tiste zastave, ki jih ne bo potreboval in da bi »blagovolUo nakloniti kak prispevek za olepšavo trga povodom vspreje- nia gostov«. Ribničani sicer že nabirajo prosto- voljne prispevke v ta namen, so pa »daleč prepičli«. Občinski odbor se je prošnji CMD odzval. Sklenil je, da bo sprejel skupščinarje pri hiši št. 61, ki jo ibo krasil »nakit iz suhe robe, to je domačih ribniških izdelkov«. To bo posodil ali podaril ribniški trgovec in posestnik Matej Pakiž. Odbor je v okrožnici pozval prebivalce Ribnice, naj okrasijo svoje hiše v času skup- ščine CMD in naj »vsak stori po svoji moči, da se bo ribniški trg pokazal vreden središče cele ribniške doline.« Vodstvu podružnice CMD je odbor sporočil, da bo v celoti in z žu- panom na čelu sprejel cirUmetodovske skup- ščinarje na železniški postaj i.^ Skupščina je bila 11. avgusta in to trinajsta po vrsti. Seveda se ne mislimo spuščati v njen potek, verjetno pa ne bo odveč, če nekoliko orišemo razpoloženje, ki je tega dne vladalo v Ribnici. Skupščinarji so se odpeljali iz Ljub- ljane s kočevskim vlakom, na postajah proti Ribnici pa so se jim pridružili še novi, zlasti v Velikih Laščah, kjer so skupščinarje sprejeli s pokanjem topičev. Na ribniški železniški postaji so prav tako sprejeli cirilmetodarje s topici, s črnomenjsko godbo in zastopniki gasUskih društev iz Rib^ nice. Dolenje vasi in Loškega potoka, pevske- ga društva Tabor iz Loškega potoka, ribni- ške Čitalnice ter seveda moške in povsem »no- ve« tega leta ustanovljene ženske podružnice CMD. Vsi ti »ter mnogo ribniške inteligencije so dali duška svojim čutilom s ponavljajoči- mi živio-in dobro-došli-klici.« Pred kolodvorom je pod slavolokom z napi- soma »Pozdrav cvetu naroda« in »Za dom in rod na delo« (na drugi strani), skupščinarje sprejel ribniški župan dr. Teodor Rudež, »velik zbor belo oblečenih deklic, gospic in deklet v narodni noši s pečami na glavah in ob obeh straneh ceste mnogobrojno občinstvo.« Pred- sednik CMD Tomo Zupan se je zahvalil za sprejem, potem so »okitile vrle Ribničanke skupščinarje s šopki« in na čelu s črnomenj- sko godbo so odšli k maši, ki jo je po vsako- letni navadi daroval dekan Frančišek Dolinar, takratni predsednik ribniške moške podruž- nice, za mrtve in žive člane CMD. Veliko pozornost in navdušenje je izzval tudi zgoraj omenjeni slavolok iz suhe robe pred hišo Matka Arka. »Na njem so bUe vse vrste lesnih izdelkov, kakor je nareja prebi- valstvo ribniške doline. Zložena pa je bila ta roba tako, da je ostal sleherni kos nepokvar- jen. Iz sredine slavoloka je viselo rešeto, na katerem sta bila napisa: »Za roda rast in do- ma čast!« ter »Z edino družino Cirila-Metoda Bog!«. Zborovanje se je začelo ob 11. uri na vrtu gostilne Antona Arka, kjer je bUo ob 13. uri tudi skupno kosUo. Ob 17,30 so skupščinarji z vlakom zapustili Ribnico. Na postajo jih je poleg Ribničanov spremUa tudi godba.* Moška podružnica CMD je nastala v Ribnici zelo zgodaj. Dvmajsko notranje ministrstvo jo je potrdilo že 5. 2. 1886. Njen prvi predsed- nik je bil dekan Martin Skubic, njen najod- ličnejši in najdelavnejši član pa tajnik poso- jilnice in posestnik Ivan Arko, ki je tajnikoval od leta 1913 dalje. Med člani njenega odbora zasledimo še ribniškega zdravnika in župana Antona Schiffrerja in odvetnika dr. Stefana 126 i KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO 30 1982 Rajha, sodnika Frana Višnikarja, učitelje Jo- sipa Hribarja, Stefana Tomšiča in Karla Pu- harja, zastopnike duhovščiiie, ki pa se po letu 1908 umaknejo iz odbora. Do ustanovitve lastnih podružnic v Sodražici in v Kočevju so bili »cirilmetodarji« obeh teh krajev vklju- čeni v ribniško podružnico. V prvem obdobju delovanja je imela ribniška moška podružni- ca nekaj suhega obdobja, potem pa je razme- roma uspešno delovala do izbruha prve sve- tovne vojne, ko so nastopila tako zanjo kot tudi za osrednjo CMD precej suha leta.^ Iz- jema je bilo leto 1918, ko so se podružnice CMD precej »prebudile«. V celoti gledano so bile podružnice Družbe njen najpomembnej- ši finančni vir, razen tega pa tudi pomembna zbirališča narodno prebujajočih se Slovencev in to še zlasti v tistih krajih, ki v primerjavi z Ribnico niso imeli celega niza slovenskih kul- turnoprosvetnih društev. Marsikje se je s po- družnicami CMD začel proces slovenskega na- rodnega osveščanja. Taki primeri so bili zla- sti na Štajerskem in v prvem obdobju delo- vanja koroških podružnic CMD.« Pravila narodne čitalnice v Ribnici Kljub temu, da ji je bil glavni namen dru- gačen, pa je opravljala Prostovoljna požarna hramba v Ribnici v določeni meri tuidi kultur- no in prosvetno poslanstvo. Njena rokopisna pravila so nastala že 28. julija 1887, oblasti pa sc jih potrdile 22. 10. 1890. Pravila so med drugim podpisovali Franc Višnikar, Makso Lilek, Franc Lovšin, Josip Klun, Matej Fakin ter Anton Lapa j ne. Ker je gasilstvo zelo pri- vlačno področje preučevanja krajevne zgodo- vine, se bo ribniškega nedvomno kmalu lotil kakšen raziskovalec (kolikor se je že ni) in se zato na tem mestu z gasilskim društvom ne bomo podrobneje ukvarjali. Omenimo le, da je bil v pravilih namen požarne hrambe »v redu in skupno delati pri nevarnostih ognja« ter braniti življenje in premoženje prebival- cev občine ter srenj okolice, ki pristopijo k zvezi. Društvo je imelo podporne in »delajo- če« člane. Podporni člani so plačevali vsaj 1 goldinar 20 krajcarjev letno. Ce bi se gasilsko društvo razpustilo, mora njegovo premoženje oskrbovati občina in ga izročiti samo more- bitnemu novonastalemu društvu »z nameni požarne brambe.« Leta 1911 se je gasilsko društvo v Ribnici reorganiziralo na podlagi enotnih natisnjenih pravU Zveze slovenskih prostovoljnih gasU- skih društev Kranjske kot Okrajna gasilska zveza št. 11 Ribnica. Namen Okrajne gasilske zveze je bil gojiti, širiti in enotno urediti ga- silstvo v okraju.' Za leto 1893 imamo podatek kočevskega okrajnega glavarstva, da ribniški urar Andrej Kezele, občinski tajnik Mihael Skrabec ter pomožni uradnik ribniškega okrožnega so- dišča pripravljajo ustanovitev glasbenega društva »Tamburaški zbor v Ribnici.« Društvo v začetku avgusta tega leta še ni bilo uradno ustanovljeno, ker kočevsko okrajno glavar- stvo opozarja ribniškega župana, da morajo glavarstvu v smislu zakonskih določil predlo- žiti pet primerkov svojih pravil.^ V Fondu družbenih pravil Arhiva SRS pod zgoraj omenjenim naslovom ni najti pravil društva, iz kasnejšega obdobja pa imamo po- datek, da je »Društvo tamburaško in pevsko«, ki mu je načelo val že omenjeni Kezele, pre- nehalo delovati leta 1905.» Leta 1897 so odobrili pravila Slovenskega učiteljskega društva kočevskega okraja, ki je zajemalo tudi Ribnico. Društvo je bilo vklju- čeno v leta 1888 nastalo Zavezo slovenskih učiteljskih društev, katere namen je bil po- speševanje duševnih in materialnih interesov slovenskega učiteljstva, prizadevanje za do- sego njihove enotnosti v pedagoško-didaktič- nem delovanju ter za dvig slovenskega šolstva KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO 30 1982 127 i na Spodnjem Štajerskem, Kranjskem, Pri- morskem in Koroškem. Ker so k Zavezi pri- stopila tudi nekatera hrvaška učiteljska društva, se je ta leta 1899 preimenovala v Zavezo avstrijskih jugoslovanskih učiteljskih društev." Leta 1898 je bila ustanovljena ribniška ženska podružnica Družbe sv. Cirila in Me- toda, ki je po svoji delavnosti precej preko- sila svojo moško vrstnico. Kaj takega v okvi- ru CMD ni bil izjemen primer, saj so bile ženske podružnice izredno marljive. V ta- kratni še zelo patriarhalni slovenski družbi so bile prav te podružnice eno prvih okolij, v katerih so se mogle uveljavljati ženske. Ce pregledujemo odbor ribniške ženske podruž- nice, naletimo z izjemo nekaterih učiteljic le na sodnikove, trgovčeve, učiteljeve, posestni- kove in druge žene, ki so bile torej splošno vzeto le »podaljšek« svojih mož. Med njimi srečamo mnogo žena, katerih možje so delo- vali v moški ribniški Cirü-Metodovi podruž- nici, tako Albino Višnikar, Julijo Tomšič in druge, naletimo pa tudi na članice podružnice iz Sodražico, ki so se po ustanovitvi sodraške podružnice priključile le-tej. Na splošno je ribniška ženska podružnica v avstrijskem obdobju delovala »bolj umirjeno« kot moška brez vzponov in padcev, zbrala pa je tudi skoraj dvakrat več denarnih prispevkov. Obe ribniški podružnici sta tudi zelo uspešno orga- nizirali veselice v korist CMD." Podobno kot CMD je imelo tudi telovadno društvo Sokol svojega vzornika v istoimen- skem češkem društvu. Telovadno društvo ribniški Sokol je začelo delovati leta 1906. Njegova pravila so spremenili leta 1923 in 1930, razpustili pa so ga leta 1941. Njegov na- men je bila krepitev telesnih in duhovnih sil slovenskega naroda, sredstva v ta namen pa so bua gojitev društvene in javne telovadbe ter poučevanje mladine v njej, prirejanje iz- letov, zabav in veselic, predavanj in razprav, izdajanje knjig, časopisov in spisov, ki se na- našajo na društveni namen, da širi telovadno znanost ter ustanovi svojo knjižnico in čital- nico.** Določeno je bilo tudi, da se za uresničeva- nje svojih namenov ribniško društvo lahko shaja z društvi tudi drugih namenov in upo- rablja vsa zakonita sredstva, imeti pa sme tudi lasten pevski zbor in godbo. Ribniški So- kol dalje podpira »zaslužna narodna pod- jetja«, ustanavlja pa lahko podružnice, kot član pa pristopa v Slovenski sokolski zvezi, ki ji pripade tudi premoženje ribniškega So- kola v primeru, če ga oblasti razpustijo. Zveza mora to premoženje izročiti prvemu sloven- skemu telovadnemu društvu, ki bi ga ustano- vili v Ribnici in bi imelo enak namen kot Sokol. Vidimo, da ribniški Sokol ni bil izključno telovadna organizacija, temveč je imel širši kulturni obseg delovanja. V njegovem podpi- ranju zaslužnih narodnih podjetij pa moremo po vsej verjetnosti razbrati znano geslo »Svoji k svojim«, zelo priljubljeno v slovenskih medstrankarskih, kot tudi pri mednacional- nih slovensko-nemških ter slovensko-italijan- skih obračunavanjih. Od leta 1908 dalje je v sodnem okraju Rib- nica delovala podružnica Društva za otroško varstvo in mladinsko skrb, ki so jo črtali leta 1930. Namen društva je bil ščititi »bedno, za- puščeno in osirotelo deco in ono mladino, ka- tera je pri vzgoji zanemarjena ali v nevarnosti, da se zanemari in da ji skrbi za vzgojo. »Take otroke in mladino spravlja v primerne zavo- de, v družine, v šole ali v službe, skrbi za us- tanavljanje potrebnih zavodov ter poučuje ljudi o potrebah otroškega in mladinskega varstva s predavanji in publikacijami. Dru- štvo ima podobno kot že nekatere zgoraj omenjene organizacije svoje častne, ustanovne in redne člane. Ustanovniki plačajo vsaj 100 kron, redni člani, tako fizične kot pravne csebe, pa vsaj 2 kroni na leto.*' Omenili smo že, da je ribniško Glasbeno društvo razbremenilo čitalnico ukvarjanja s to dejavnostjo. Kranjsko deželno predsedstvo je omenjeno društvo priznalo v začetku leta 1909 z odlokom št. 468/pol. Namen društva je bil »vsestransko gojiti petje in godbo slo- venskemu narodu. »Ta namen bi dosegli s poučevanjem petja in godbe v društvu, s pri- rejanjem pevskih in godbenih nastopov in sodelovanjem pri narodnih slo vestnostih. Predvideno je tudi, da bo Glasbeno društvo zalagalo slovenske skladbe, razpisovalo na- grade za najboljša domača glasbena dela ter pospeševalo zapisovanje in izdajanje sloven- skih narodnih pesmi. Ustanovilo in vzdrže- valo naj bi tudi glasbeno knjižnico, v kateri bi bile predvsem slovenske in druge slovanske skladbe, prav tako pa tudi strokovne glasbene knjige.** Določeno je bilo, da lahko v društvo pri- stopi vsaka oseba, stara nad štirinajst let, »društvenike« pa podobno kot pri čitalnici de- lijo na »domače« in »zunanje« glede na dej- stvo, ali stanujemo v Ribnici ali zunaj nje. Razen te teritorialne delitve so člani še častni, ustanovni, podporni, in izvrševalni člani pev- skega zbora ter godbeniki. Člani so imeli pra- 128 KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO 30 19B2 vico brezplačno dobivati publikacije, ki bi jih izdalo društvo, vpisovati svoje otroke v glas- beno šolo ter se udeleževati zabav, ki jih pri- reja Glasbeno društvo samo ali pa v zvezi z drugimi društvi. Ustanovniki so v društveno blagajno plačali po 50 kron, lahko tudi v naj- več štirih zaporednih letnih obrokih, pod- porniki samci po 40 krajcarjev na mesec, rod- bine pa dvakrat več. Častni člani in »izva- jalci« so bili oproščeni članarine. Občni zbor društva je vsako leto volil predsednika in šest odbornikov. Ti so bili podpredsednik, taj- nik, blagajnik, gospodar, vodja pevske šole, ki je obenem tudi pevovodja zbora ter vodja godbene šole, ki je obenem dirigent or- kestra. Ti zadnji dve funkciji je mogoče tudi združiti v eni osebi. Gospodar skrbi za red v arhivu in knjižnici, upravlja društveno zalogo muzikalij in skrbi za njihovo razpošiljanje. Društvo bi se razšlo, če bi to zahtevalo 3/4 njegovih članov. V tem primeru bi dobil nje- govo premoženje v varstvo ribniški Sokol, ki pa bi se moral obvezati, da bo po možnosti ob prvi ugodni priložnosti ustanovil v Ribnici enako glasbeno društvo. Ce ne bi poznali slovenskih strankarskih trenj v zadnjih letih obstoja Avstro-Ogrske, Pravila podružnice Ribnica društva »Slovenska straža« v Ljubljani potem najbrž ne bi razumeli, zakaj je ob že dolga leta delujoči čitalnici v Ribnici nastala še Slovenska katoliška javna knjižnica. Usta- novili so jo 18. marca 1909 kot protiutež či- talnici, ki je bila očitno liberalno usmerjena. Knjižnična rokopisna pravila je podpisal rib- niški kaplan Andrej Orehek, kranjske dežel- ne oblasti pa so jo priznale z odlokom številka 847/pol. V pravilih je naglašeno, da knjižnica ni politično društvo, da deluje v vseh župni- jah in občinah sodnega okraja Ribnica in da je njen namen »krepiti med ljudstvom versko, narodno in avstrijsko domoljubno zavest po načelih rimsko-katoliške vere. »Prirejala naj bi izobraževalne shode in predavanja, usta- navljala nove ljudske knjižnice, kjer bi bilo to potrebno, zalagala knjige, brošure in letake in razpečavala med ljudstvo »postavno dovo- ljenje dobre knjige in časopise«.'' Člani knjiž- nice so bili lahko redni, podporni in častni. Redni član je postal vsak nad 24 let star mo- ški, ki ga je sprejelo vodstvo knjižnice. Na leto je plačeval po krono udnine. Izredni člani ali članice so se včlanili v knjižnico z enkrat- nim plačilom 50 krajcarjev vpisnine, podpor- ni člani pa so plačali naenkrat vsaj 10 kron podpore. Redni člani knjižnice so imeli aktiv- no in pasivno volilno pravico, skupaj s pod- pornimi in častnimi člani pa so lahko brez- plačno uporabljali njene knjige. Odbor knjiž- nice So sestavljali predsednik, blagajnik, knjižničar in štirje odborniki, glede na njiho- vo funkcijo pa so avtomatično prišli v odbor kot »virüisti« še vsi aktivni ribniški duhov- niki in pri župni cerkvi delujoči organisti, če so bili redni člani knjižnice. Tesna povezanost s cerkvenimi organizacijami je bila očitna tudi v določilih o prenehanju delovanja knjižnice, do česar bi prišlo ob 2/3 sklepu občnega zbo- ra, pri katerem pa bi moralo sodelovati vsaj 2/3 rednih članov. Imetje knjižnice bi prevzel ribniški župnijski urad, ki bi ga lahko porabil v izobraževalne namene župljanov te župnije. Tudi narodnoobrambna organizacija Slo- venska straža je kot že rečeno leta 1910 na- stala kot »protidruštvo« Družbi sv. Cirila in Metoda. Podobno kot to je bila tudi Sloven- ska straža vseslovenska organizacija z mrežo podružnic. Tudi njena pravila so v marsičem podobna onim Družbe sv. Cirila in Metoda. Slovenska straža, označena kot narodnoob- rambno društvo za obmejne Slovence, je de- lovala v vsej avstrijski polovici habsburške monarhije, njen namen pa je bil »obramba slo- venskega življa potom narodne izobrazbe in gmotne okrepitve ljudstva na katoliškenl, narodnem in patriotičnem temelju.«'« KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO 30 1982 129 • V primerjavi s CMD je Slovenska straža razen na šolskem predvidevala delovanje tudi na drugih narodnoobrambnih področjih. Od- seki Slovenske straže naj bi preučevali »na- rodne, kulturne in gmotne potrebe Sloven- cev«, društvo pa bi ustanavljalo knjižnice, sodelovalo pri že obstoječih izobraževalnih organizacijah, prirejalo tečaje, gledališke predstave, izlete, zbirke, muzeje« in sploh vse, kar ima namen vzbujati ter gojiti zmisel za domačijo, njen značaj, narodne navade, noše, sloge, umetnost, krajevne lepote, telovadbo, turistiko in šport. »Denarno bi podpiralo slo- venske nepolitične organizacije, časopise in knjige v zvezi z narodno izobrazbo, kupo- valo zemljiška posestva in jih prodajalo ali dajalo v zakup Slovencem brez lastnega do- bička (podobne zemljiške posle je pri slo- venski strankarski »konkurenci« opravljalo društvo Branibor, pri Nemcih pa proslula Südmarka), dajalo denar »socialno koristnim napravam« — gospodarskim organizacijam, mladinskovarstvenim, vajenskim in dijaškim podpornim društvom ter delavskim strokov- nim organizacijam. Kot viri družbenih do- hodkov so predvidene članarine, darila in vo- lila, denarne nabirke, dohodki veselic, gle- daliških predstav, predavanj, razstav in pu- blikacij, dohodki društvenih podjetij in dobi- ček pri razpečavanju društvenega blaga širo- ke porabe, predvsem vžigalic, kavinega nado- mestka in kvasa. (Idejo tega »založništva« je že prej uresničila CMD). Člani Slovenske straže so bili lahko moški, ženske ter pravne osebe. Ustanovni člani so plačali naenkrat vsaj 200 kron, lahko tudi v obrokih, vendar v enem letu, redni fizični člani po 1 krono na leto, redni pravni člani po 10 kron letno, podporni pa vsaj 50 krajcarjev letno. Podruž- nice so lahko ustanovili povsod, kjer je k društvu pristopilo vsaj 20 članov. Podružnič- ni odbor so sestavljali štirje člani, med njimi predsednik, blagajnik in tajnik. Odbor je imel pravico sprejemati člane, pobirati pris- pevke in jih pošiljali vodstvu, posredovati med člani in vodstvom ter organizirati »pri- redbe izobraževalnega, informativnega ali za- bavnega značaja, ki služijo narodno-obramb- nim smotrom društva«. Razen pri delovanju podružnic zasledimo zelo velik vpliv pravil CMD tudi pri delo- vanju vrhov Slovenske straže. Na letnih skupščinah le-te imajo pravico glasovanja ustanovni člani kot finančno »najtežji«, člani društvenega vodstva, nadzomištva in razsod- ništva ter zastopniki podružnic (po dva za vsako podružnico do 50 članov in po 1 nada- ljnji glas za vsakih 50 članov več). Pravico glasovanja imajo tudi zastopniki društev in pravnih oseb med rednimi člani, česar pri CMD niso poznali. Podobno kot pri poprav- ljenih pravilih CMD pa tudi pri Slovenski straži ustanovnine pravnih oseb »ugasnejo« po 20 letih po vplačilu. Ne mislimo se podrob- neje spuščati v sestavo in pristojnosti druš- tvenega vodstva, ki je štelo 21 članov, ome- nimo še, da bi v primeru razpusta Slovenske straže njeno premoženje pripadlo ljubljanski »Slovenski krščansko-socialni zvezi«. Tiskani obrazec o ustanovitvi podružnice v Ribnici (s praznim prostorom za vpis kraja) sta 16. junija 1911 za ljubljansko vodstvo Slovenske straže podpisala takratni predsed- nik Evgen Jarc in tajnik Ivan Stefe. V letu 1914 so v Ribnici ustanovili še dve društvi, najprej 8. marca 1914 Ribniško strel- sko društvo, uradno potrjeno z odlokom de- želnih oblasti 613/pol. Namen društva je bil »gojiti spretnost v rabi orožja in streljanja na tarčo ter »vaditi mlade strelce v rabi orož- ja in v streljanju.« Člani društva so bili redni, podporni, častni in »mladi strelci«. Redni člani so morali biti stari vsaj 21 let, se udele- ževati strelskih vaj in plačevati članarino. Podporni člani niso streljali, pač pa le plače- vali članarino. »Mladi strelci« so bili mlajši od 21 let, vendar starejši od 17 let in naj bi redno streljali pod vodstvom vaditelja. Kot vaditelj je bil zamišljen vsak odbornik druš- tva, oziroma vsak redni član, če bi ga določil društveni odbor. Članarino.rednih članov je določeval vsakoletni občni zbor, podporna članarina pa je znašala dve kroni letno. »Mla- di strelci« niso plačevali članarine." Tisti član, ki ne bi plačal članarine, ne bi smel na strelišče, dokler ne bi izpolnil svojih obvez- nosti. Dalje je določeno, da čas streljanja in cene posameznih strelov določa vsakokratni odbor, »mladi strelci« pa streljajo brezplačno. Strelišče stalno nadzoruje eden društvenih odbornikov ali član društva, ki ga pooblasti odbor. Člani lahko pripeljejo na strelišče goste le z dovoljenjem nadzornika, ki naj se o tem posvetuje s predsednikom ali kakim drugim društvenim odbornikom; v primeru, da ni nobenega od njih, pa odloča sam. Občni zbor društva je vsako leto do konca januarja, na njem izvolijo predsednika, podpredsednika, tajnika in blagajnika ter še dva odbornika. Za razpustitev društva je potrebna 2/3 večina od 2/3 udeležbi članov. V tem primeru bi druž- beno premoženje pripadlo ribniškemu Sokolu. V prid slednjemu je 5. aprila 1914 nastalo Društvo za zgradbo in vzdrževanje Sokolske- 130 i KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO 30 1982 ga doma v Ribnici, ki so ga potem, ko je do- seglo svoj namen, črtali leta 1926. Pri gradnji tega doma se je posebej izkazal že pri podruž- nici CMD omenjeni Ivan Arko. Namen druš- tva je bil jasen že iz njegovega naslova. Do- ločeno je bilo tudi, naj v primeru, če se rib- niški Sokol razide, društvo deluje še naprej in zbira denar za morebitno drugo slovensko narodno-napredno ribniško telovadno druš- tvo.'* Sredstva za zidavo je društvo zbiralo s čla- narinami, z dohodki od prirejenih zabav, gledaliških iger, predavanj, nabirk in »drugih dovljenih finančnih podjetij«, z daroKri in volili. Clan društva je lahko postal vsak drža- vljan, starejši od 18 let »brez ozira na njegov spol ali posel, dokler uživa državljansko pra- vico »in ki ga sprejme društveni (jdbor. Člani so bili ustanovni in redni. Ustanovni so pla- čali enkrat za vselej vsaj 200 kron, lahko tudi v petih zaporednih obrokih po 40 kron. Za redne člane je določal članarino vsakokratni občni zbor. Občni zbor je volil predsednika, podpredsednika in štiri odbornike, odbor pa iz svoje srede še tajnika, blagajnika in gospo- darja. V primeru razpusta društva je bilo predvideno, da prevzame vse njegovo premo- ženje v oskrbo ribniška Posojilnica, ki naj ga oskrbuje toliko časa, dokler v tem kraju ne ustanovijo novega društva z enakim namenom, ki naj mu Posojilnica izroči vse premoženje Društva za zgradbo in vzdrževanje Sokolske- ga doma. Do propada Avstro-Ogrske so 19. marca 1916 ustanovili še podružnico Deželnega in gospejnega pomočnega društva Rdečega križa za Kranjsko. Njegova tiskana pravila so bila enaka za vso Kranjsko, namenjeno pa je bilo oskrbovanju ranjenih in bolnih vojakov. Čr- tali so ga leta 1925." Tokrat se ne bomo zaustavljali ob izredno živahnem društvenem življenju v času stare Jugoslavije. Navedimo le v tem času nastala društva in to po letnicah njihove ustanovit- ve.*' Ob tem omenimo, da so s spremenjenimi pravili naprej delovala tudi nekatera društva iz prejšnjega obdobja, med njimi zelo delavni moška in ženska podružnica Družbe sv. Cirila in Metoda. 1919: Ribniška podružnica Osrednjega druš- tva gradbenskih delavcev v Sloveniji. 1920: Podružnica slovenske dijaške zveze za ribniški okraj Klub ribniških dijakov. 1921: Ribarsko društvo za ribniško dolino v Ribnici. 1922: Podružnica Udruženja vojnih invalidov Kraljevine SHS (Kraljevine Jugoslavi- je) v Ribnici. Podružnica Jugoslovanske Matice za Ribnico. 1924: Podružnica krščanske šole v Ribnici. 1925: Gasilska župa ribniška. 1926: Krajevni odbor Rdečega križa v Ribnici. Ribniški šahovski klub. 1929: Lovski klub za Ribnico in okolico. 1930: Podružnica Slovenskega čebelarskega društva v Ribnici. 1931: Okrajna kmetska zveza za sodni okraj Ribnica Podružnica sadjarskega in vinarskega društva v Ribnici. 1932: Krajevni odbor Narodne odbrane v Ribnici. 1933: Podružnica društva Branibor Ribnica. Savezna streljačka družina v Ribnici na Dolenjskem. 1934: Društvo jugoslovanskih obrtnikov za Dravsko banovino, podružnica v Ribnici. Združenje borcev Jugoslavije Boj, kra- jevna organizacija (skupina bojevni- kov) v Ribnici na Dolenjskem. Podružnica Slovenskega planinskega društva za kočevski srez s sedežem v Ribnici. 1935: Lovsko društvo v Ribnici. 1936: Podružnica Narodne strokovne zveze v Ribnici. Društvo Šola in dom v Ribnici. Krajevna kmečka zveza v Ribnici. Podružnica Zveze združenih delavcev v Ribnici. 1937: Fantovski odsek Ribnica. Rejec malih živali v Ribnici. 1939: Kraljevi jugoslovanski aeroklub »Naša krila«, mestni upravni odbor v Ribnici. 1940: Zveza lesnih delavcev in delavcev so- rodnih strok Jugoslavije, podružnica v Ribnici. Zveza lesnih domačih obrti v Ribnici. Vincencij eva konferenca sv. Štefana v Ribnici. OPOMBE 1. Fond društvenih pravil št. 4933, Arhiv SR Slovenije, Ljubljana. — 2. Fond društvenih pra- vil št. 3137, ... — 3. Zgodovinski arhiv Ljubljane (ZAL), občina Ribnica, arh. enota 4680. — 4. Dru- be sv. Cirila in Metoda redna XIII. vellica skup- ščina ... Vestnik šolske družbe sv. CirUa in Me- toda v Ljubljani, XI—XV, Ljubljana, 1902, str. 3—5, 31. — 5. Na podlagi ipodatkov Vestrdkov ozi- roma Koledarjev Družbe sv. Cirila in Metoda iz let 1887—1920. — 6. Več o delovanju CMD: (Ivan KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO 30 1982 1311 Vrhovnik), Pogled na prvo četrtstoletje Družbe pv. Cirila in Metoda v Ljubljani, Ljubljana 1910. Polstoletje Družbe sv. Cirila in Metoda, Jubilej- ni koledar obrambne družbe sv. Cirila in Me- toda v Ljubljani za leto 1936, Ljubljana 1935, str. 32—43. Tone Zorn, Iz delovanja Družbe sv. Cirila in Metoda na Koroškem ipred prvo svetov- no vojno. Zgodovinski časopis, Ljubljana 31, 1977, str. 361—374. Drago Pahor, Pregled razvoja os- novnega šolstva na zahodnem robu slovenskega ozemlja. Osnovna šola na Slovenskem 1869—1969, Slovenski šolski muzej, Ljubljana, 1970, str. 278 do 284. Andrej Vovko, Podružnice Družbe sv. Ci- rila in Metoda na Štajerskem, ustanovljene do leta 1907, Časopis za zgodovino in narodopisje, Maribor, 51/1980, str. 351—402. Andrej Vovko, Podružnice Družbe sv. Cirila in Metoda na Sta- zerskem, ustanovljene v obdobju 1907—1918, Ča- sopis za zgodovino in narodopisje, Maribor, 52/ 1981, str. 60—96. — 7. Fond društvenih pravil, ,t. 1237... — 8. ZAL, Občina Ribnica, arh. enota 4539. — 9. ZAL, Občina Ribnica, arh. enota 1918. — 10. Petindvajsetletnica Zaveze avstrijskih ju- goslovanskih učiteljskih društev. Spominski spis, sestavil Luka Jelene, Ljubljana 1910, str. 7—23. — 11. Fond društvenih pravil, št. 3138 ... Po istih virih kot pri moški podružnici. — 12. Fond društvenih pravil, št. 8478 ... — 13. Fond društvenih pravM, št. 1426 ... — 14. Fond dru- štvenih pravil, št. 1869. ... — 15. Fond društvenih pravil, ,t. 1626. — 16. Fond društvenili pravil, št. 2020. — Franc Erjavec, Zgodovina katoliškega gi- banja na Slovenskem, Ljubljana 1928, str. 314 do 315. — 17. Fond društvenih pravil, št. 7867 ... — 18. Fond društvenih pravil št. 2305 ...— 19. Fond društvenih pravil, št. 2370. — 20. Po kartoteki fonda društvenih pravil v Arhivu SR Sloveni- je. DEZELA SUHE ROBE NA STARIH FOTOGRAFIJAH < MIRKO KAMBIC ¦ Upodobitve krajev imajo svoje likovne in psihološke zakonitosti. Zakoreninjene so v člo- vekovi navezanosti na rodni kraj ali na oko- lje, kjer je pognal korenine s svojim delom in bivanjem. Pobudnik za upodobitve krajev pa je tudi človeška radovednost in želja, da bi spoznali renično podobo pokrajine ali naselja, posebno če slovi kot znamenitost. Mnogo po- bud za vizualne predstavitve krajev je že od nekdaj zbudila domovinska ljubezen, z njo pa ponos in želja, da bi čim več ljudi spoznalo neko geografsko in zgodovinsko okolje. So- dobni turizem je dodal čustvom še ekonomsko osnovo: privabiti, zaslužiti in pospešiti razvoj kraja. Ob vsem tem so imeli fotografi svoje lastne pobude: veselje do potovanja in slika- nja ter zaslužek. Domovinske pobude so prevzele v IV. sto- letju Janeza Vajkarda Valvasorja, da je vključil v besedne opise krajev Vojvodine Kranjske tudi številne likovne upodobitve, ki so postale v tiskani obliki množični medij. Risarsko in grafično izvedene slike niso bile sicer zveste naravi, bile so pa vaba za oči in povabilo, naj si bralec osebno ogleda, krajevne in naravne zanimivosti Kranjske. Valvasor je vključil v svoje delo tudi upodobitev Ribnice. Zelo skrbno izdelana slika prikazuje bistvene elemente ribniške panorame, ki jo je zajel umetnik z neke namišljene višine od zahodne strani. Pred nami je reka Bistrica, na desni mogočni ribniški grad z več stolpi, majhen m.ost veže grajska vrata z levim bregom Bi- strice, kjer je naselje s cerkvijo, z razporedit- vijo, ki velja v jedru še danes.* Ta Valvasorjeva podoba Ribnice je pred- hodnica dvesto in tristo let poznejših fotograf- skih upodobitev ribniškega trga. Vzporednico z Valvasorjem najdemo ob koncu 19. stoletja v albumu »Kranjsko v slikah in opisih«, ki ga je 1897 izdal Julij Laurenčič. Tu sicer ni slike Ribnice, omenja pa se v besedilu Janez Vajkard Valvasor in »prijazni trg Ribniški, središče kranjskih izdelovalcev suhe in lonče- ne robe.«* S celostransko fotografsko reprodukcijo pa je bila počaščena Ribnica v nekoliko poznej- ši publikaciji »Album-Kranjska-Krain- Camiolia«, ki je izšla še pred prvo svetovno vojno.' Tu je upodobljena Ribnica podobno kot pri Valvasorju, toda bolj sodobno in s tr- dnih tal ob Bistrici. Na sliki je reka, grad, most, v ozadju pa cerkev in nekaj hiš. Ta mo- tiv, ki se je v teku časa ponavljal v različnih izvedbah, so nekoč označiU za ribniške »Hrad- čane«.* Stevüne fotografije, ki ilustrirajo Ribnico in ribniško dolino, kraje, ljudi, njihovo delo in navade, so bile že mnogokrat objavljene, posebno sedaj ob 900-letnici naselja. Ostaja 132 i KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO 30 1982 pa Še vedno nekaj zanimivih podatkov, ki jih ne kaže prezreti, če hočemo obravnavati upo- dobitve kot zgodovinski dokument. Koristno in zanimivo je tudi to, da uredimo slikovno gradivo v neko celoto, z merili časa in razvoja. V takšoo shemo lahko potem uvrstimo gradivo, ki ga najdemo priložnostno ali na- črtno. Tako pomeni sedanji jubilej zbiralno lečo, ki naj osredotoči vse fotografije, to je svetlobne zapise o Ribnici v eno samo skupno gorišče. Z lepo slovensko, domačo in strokovno be- sedo je že pred več kot sto leti opisal Ribnico z okolico Anton Lesar pod naslovom »Ribni- ška dolina na Kranjskem«. Spis je bil objav- ljen v Letnem izvestju ljubljanske realke za leto 1864.5 Fotografija je bila takrat Sloven- cem že dobro znana, toda tiskarska tehnika v svetu še ni obvladala neposredne reprodukcije fotografskih slik v tisku. Zato v navedenem izvestju ne najdemo fotografskih upodobitev. Naši in drugi popotni fotografi so v tistem času že hodili po deželi z vso svojo fotograf- sko opremo in slikali ne le ljudi, temveč tudi naselja, zgradbe in zgodovinske spomenike. Iz tega časa izvira ena prvih znanih fotografij Ribnice, na kateri je upodobljen ribniški cen- ter: nekaj hiš ob trgu in stara župna cerkev. To cerkev so porušili leta 1866. Na sliki je še baročni zvonik, Miklova in Starešiničeva hi- ša ter zgradba tedanje ljudske šole." Časopisna novica z dne 29. oktobra 1866 je poučila Kranjce, da bodo prav ta dan položili v Ribnici temeljni kamen za novo cerkev.' Naša fotografija je torej nastala pred tem datumom. Ob tej sliki je toliko bolj zanimiva Lesar- jeva razlaga o ribniški cerkvi iz leta 1864: »Današnja cerkev je jako stara... dvakrat podaljšana, enkrat pa razširjena, menda po ognju leta 1775, t. j. prizidani sta ji bili dve kapeli, tako da je iz čoln ove podobe dobila podobo latinskega križa. Od tod menda iz- vira pravljica, da so jo bili nastlali s slamo in vsaksebi razrinili. Blizu 5000 župljanom pa je že veliko, veliko premajhna, zato jo že mno- go let nič ne popravljajo, tako da je v silno žalostnem in revnem stanju in da žuga po- dreti se; pripravljajo se Ribničanje že velika let, da bi si novo, zadosti prostorno sezidali, le škoda, da ta reč tako počasi gre .. .«^ Za naš moderni čas supertehnike, ki po- šilja v vesolje razna sporočua aM jih skuša ohraniti na Zemlji našim potomcem v poz- nejših tisočletjih, je prav gotovo zanimiv že pozabljen zapis, kaj vse so Ribničanje zaprli v temeljni kamen nove cerkve leta 1866, kot spomin bodočim rodovom, ki bi kakor koli že našli temeljni kamen. V njem so naslednje stvari: na kožo spisano besedilo o zidavi nove cerkve, 4 kamenčki iz Palestine, in sicer po eden z gore Tabor, z Oljske gore, iz vrta Get- semani in iz Jeruzalema s kraja »Ecce homo«. Dodali so še po en izvod Zgodnje Danice z dne 20. oktobra in Novic z dne 24. oktobra 1866 ter celoten spis A. Lesarja o Ribniški dolini, skupaj z zemljevidom iz leta 1864.» Nova cerkev, ki so jo zidali od 1866 do 1868, je dobila dva koničasto zaključena zvonika, ki sta postala značilna za Ribnico in vse nje- ne upodobitve skoraj do konca zadnje vojne, ko je bombardiranje marsikaj porušilo. Za- silna, nizka streha na zvonikih je ostala potem do leta 1960, ko sta dobUa oba zvonika po Plečnikovem načrtu sedanja slikovita zaključ- ka v obliki »šopka«. Zvoniki nam torej lahko pomagajo časovno razvrščati starejše in no- vejše ribniške posnetke. Fotograf, ki je posnel staro župno cerkev, nam po imenu ni znan, čeprav bi pomenilo njegovo ime nov vir podatkov. Možno je, da je to ime na originalni sliki, če je kje ohra- njena. Ob reprodukcijah pa so navadno ime fotografa opuščali in s tem so nehote odstra- nili pomembno pričo nekega dogajanja. V ti- stem času, okr. 1865, bi bil lahko posnel Rib- nica popotni fotograf Jožef Diwischovsky, ki je 1864 pripotoval v Ljubljano iz Temesvara.'» V Zvezdi je imel posebno napravo za prika- zovanje oz. ogledovanje stereoskopskih slik, razen tega je pridno portretiral in potoval po naših krajih. Pripravljal je album fotografij krajev in znamenitosti Dolenjske, Notranjske in Gorenjske, tesno povezan z zgodovinarjem Petrom Radicsem. Leta 1866 je vsaka sled za fotografom izginila, tudi album ni zagledal belega dne dn tako nam ostane tisti poisnetek Ribnice še naprej uganka. Sliko Ribnice bi lahko posnel v tistih letih tudi ljubljanski fo- tograf Ernest Pogorele, saj je imel atelje že od leta 1859." Nazorna, zanimiva in dobro ohranjena je originalna fotografija Ribnice, ki jo je naredil fotograf Kristijan Pajer (1839—1895). Origi- nalni izvod je ohranjen v Narodnem muzeju v Ljubljani, objavljen pa je bil v tisku že več- krat, bolj ali manj kvalitetno, običajno brez imena fotografa.'^ Pajer je postavil svoje stojalo sredi trga (sedanje Seškove ceste) in usmeril svoj objek- tiv proti cerkvi v ozadju. V dobri perspektivi je zajel obe strani ceste. Svoj vrh doseže lepo KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO 30 1982 133 i grajen motiv v šilastih zaključkih obeh zvo- nikov, dokaz, da je nastala slika že po letu 1868, ko je bila nova cerkev dograjena. V središču perspektivnega zaključka stoji Mi- klova lipa, ki so jo podrli že pred prvo sve- tovno vojno. Zanimive so fasade hiš, strehe so krite deloma z opeko, nektere pa še s sko- dlami. Na oknih so lesena polkna, na desni pred hišami stoje kmečki vozovi. Okrog 25 domačinov je raztresenih v globino prizora, da so videti v neprisiljenih držah, sede, stoje ali naslonjeni na zid in seveda, kot je bua ta- krat navada, zagledani v fotografa. BU je lep sončen dan. Dobro izrisane, ne pretemne sen- ce povedo, da si je izbral fotograf popoldanski čas, tam okrog tričetrt na tri, če prištejemo k sencam še podatek na cerkveni uri. Zal pa na originalni kopiji ni nikjer datuma o nastanku slike. Skubic navaja, da je ta rib- niški motiv iz leta 1870, kar bi bilo sprejem- ljivo. Pajer je namreč obvladal fotografijo kot popotni fotograf vsaj že leta 1864. Foto- grafsko obrt pa je prijavil v Ljubljani šele le- ta 1877 in možno je, da je nastala ta njegova slika šele po tem datumu. Ilustrirani Slovenec navaja pod reprodukcijo te slike leta 1931, da je bUa Ribnica takšna pred 50 leti. Tako bi imeli opraviti z letom 1881. Trdne letnice to- rej, nimamo, dokler ne najdemo kakšnega da- tiranega izvoda slike ali podatka o Paj er j evi poti v Ribnico. Železnice takrat še ni bilo, Pa- jer pa je bil navajen poti, utrjen s svojimi avanturami na Bližnjem vzhodu. Dopotoval je lahko tudi s poštno kočijo. Morda je bil na poti v Ribnico gost Kozlarjevih in v Ortneku. Pajer je namreč fotografiral tudi panoramo s Starega gradu s pogledom čez gozdnata po- bočja v dolino, kjer je dobro viden novi grad, cesta, pobočja okrog Velikih Poljan in v ozad- ju Grmada. Ohranjeni izvod originalne kopije je že nekoliko zbledel. V ospredju je del ob- zidja, na njem pa pet moških, med njimi os- krbnik Franc Göderer. Na zidu sredi slike je komaj vidno označil svoje ime Pajer (Paier), ki je fotografiral na plošče velikega formata; 18 X 24 cm. Dobro je obvladal mokri posto- pek, ko si je moral fotograf sam izdelati fo- tografsko ploščo na mestu slikanja in jo takoj razviti. Paj er j eve ribniške slike so nastale na časovni prelomnici dveh fotografskih postop- kov. Od leta 1880 (približno) naprej so se na- mreč vedno bolj uveljavljale suhe plošče, iz- delane v tovarnah. Bile so pa drage in zato so fotografi segali po manjših formatih. Starejši fotografi so ostajali zvesti staremu postopku in velikim formatom. Slik niso povečevali, temveč kar neposredno kopirali na sončni sve- tlobi. Fotograf Kristijan Pajer nas s svojim ne- verjetno razgibanim, dogodivščin polnim, s humorjem zabel j enim življenjem nehote spo- minja na ribniško duhovitost, podjetnost in šaljivost. Pajer se je rodil v Kranju, še zelo mlad je postal učitelj v Žalcu in nato na Dov- jem. Narava mu je vstavila v kri silno nemir- no vzmet, ki ga je gnala v popotni radoved- nosti iz kraja v kraj. Ob živahnem tempera- mentu in dobri zgovornosti je bil zelo aktiven in trmast, znašel se je v kočljivih situacijah, rad je tvegal in živel zdaj v obilju, zdaj v revščini. Pajer je odšel leta 1860 v Egipt in kot ročni delavec v Knobleharjev misijon v Sudanu, tam zbolel in se hitro vrnil v Ale- ksandrijo, ozdravel, odšel na pot v Palestino, se izučil fotografije, prišel leta 1861 nazaj v Ljubljano in novembra 1864 že zopet zaprosil za potni list, da bi se vrnil v Egipt. Malo prej se je prikupil cesarju na Dunaju, ko mu je poslal album 26 fotografij z motivi iz Palesti- ne in prejel je dragocen prstan, s 16 bri- Ijanti, vreden menda okrog 700 goldinarjev, kot je pisala Zgodnja Danica.*' S cesarskim prstanom na roki pa fotograf Pajer le ni dobil potnega lista, ker je bil vo- jaški obveznik. Zato si je privoščil dogodiv- ščino, ki bi ga bila skoraj stala življenje. V Ljubljani si je kupil velik zaboj in ga prire- dil za potrebe slepega potnika na ladji. Zaboj je spravil v Trst in po zapletenih dogodivšči- nah se je Pajer v tem zaboju vozil na ladji Vulkania proti Aleksandriji, kjer je napol mrtev srečno zlezel iz svoje suhe robe, bi rekli po ribniško. Skrčen v zaboju je prebil na morju okrog 5 dni in noči, hranil pa se je s suhimi hruškami, z brinovcem, z vodo in ne- kaj koščki pečenega mesa.** Avantura slepega potnika se je srečno kon- čala in Pajer je postal na Bližnjem vzhodu us- pešen fotograf. Ni znano, kdaj se je vrnil v Ljubljano. Obrt je prijavil, kot že povedano, leta 1877. Nekaj njegovih slik je objavil ured- nik F. Lampe v Domu in svetu. Paj er j a je speljala popotna žilica še na Madžarsko, kjer se mu je pa slabo godilo. Vrnil se je v Lju- bljano, kjer je v Vodmatu umrl leta 1895. Ča- sopisi so poročali, da je umrl »znani fotograf, kateri je veliko potoval po Aziji in Afriki«, počastili so ga tudi s posrečenim izrazom, da je bil »mnogopotnik«.*" Ena njegovih uspešnih poti ga je pripeljala tudi v Ribniško dolino. Med našimi zgodnjimi fotografi, ki so na svojih poteh obiskali Ribnico, je vreden po- zornosti blejski fotograf Benedikt Lergetpo- rer, priseljen Tirolec. V naše kraje se je kar dobro vživel. Bil je vztrajen popotnik in pla- ninec, ki je načrtno fotografiral vsa naša po- 134: KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO 30 1982 membnejša naselja. Ustvaril je bogato zbirko originalnih slik in jih prodajal v obliki tako imenovanega kabinetnega formata. Original- ne kopije na mehkem fotografskem papirju v rjavkastem tonu je lepil na karton formata okr. 11 X 17 cm, navedel ime kraja, na hrbtni strani pa je bil natisnjen fotografov naslov in seznam vseh krajev, ki jih je Lergetporer posnel. Takšen način fotografske ponudbe je bil tedaj splošna evropska moda.'' Lergetporer je naredil precej posnetkov v Ribniški dolini. Vendar je ta zbirka že pozab- ljena in raztresena v obliki posameznih slik, na katere naletimo še tu in tam. Koslerjevi potomci hranijo šest motivov starega in no- vega Ortneka. Na treh slikah so upodobljene m.ogočne razvaline starega Ortneka. Na os- rednjem delu gradu je še streha, tudi portal je dobro viden. Slike spodnjega Ortneka, grad »v Peklu«, so že obledele, odlično pa je ohra- njen motiv z restavracijo blizu železniške po- staje. K tem slikam Ortneka je prijetno slišati Lesarjevo razlago iz leta 1864, ki pravi, da sto- ji grad na ostrem vrhu in da odtod izvira njegovo ime Ostenek, kot pravijo stari ljudje; mladi pa imenujejo isti grad Ertenek, iz nem- ške besede Ortenegg; da so imeli grad v lasti do leta 1820 Lichtenbergi, 14. 1. 1820 pa da so ga prodali Janezu Kozlerju, ki ga je 24. ok- tobra 1845 prepisal na svojega sina Janeza, sedanjega posestnika." Med motivi, ki jih je posnel Lergetporer v Ribnici, je dobro ohranjen motiv gradu, po- snet od vzhodne strani, z Bistrico, pericami in otroki v ospredju. Motiv je dober, izviren, žal pa že precej zbledel. '^ Lergetporer je bil tudi odličen geoplast, oblikovalec reliefnih upodobitev pokrajin- skih predelov. Bil je sicer tujec in nekam tr- masto je vztrajal pri navedbah naših krajev- nih imen v nemščini, kljub temu mu je Slo- venski narod zapisal ob njegovi smrti leta 1910 lepo pohvalo za njegovo delo." Kdaj so na- stali njegovi motivi iz Ribniške doline, bi tež- ko rekli, gotovo pa po letu 1893, ker je na njegovih slikah že upodobljena nova kočev- ska proga. Po Dolenjskem je zelo vneto fotografiral višnjegorski fotograf Jožef Erjavec (1871— 1936), ki se je izučU. fotografije že v 90. letih prejšnjega stoletja. Bil je zelo sposoben člo- vek in v času stare Jugoslavije je opravljal pomembne družbenopolitične funkcije svoje občine in okraja. Imel je številno družino. Med sinovi je bu za fotografijo posebno vnet Janko, ki je leta 1931 prevzel očetov atelje in ostal vnet portretist in krajinar vse do svoje smrti leta 1975.^" Erjavčev atelje v Ivan- čni gorici je še danes naslednik družinske tra- dicije. V arhivu Erjavčevih je ohranjenih nekaj starih, velikih plošč (18 X 24 cm) z mo- tivi dolenjskih naselij. Med njimi najdemo dve lepi panorami iz Ribniške doline: pogled na Dolenjo vas pri Ribnici in pogled na Veli- ke Poljane. Motivi so brez datuma in datirali bi jih lahko le s podrobno analizo zgradb, ki so na sliki. Točno letnico bi lahko določili le na podlagi kakšnega arhivskega zapisnika. Panoramski pogled na Dolenjo vas in na po- krajino tja do Male gore je izredno čist, oster in plastično nazoren. Čeprav sedanji foto- grafski papir ne ustreza neposrednemu kopi- ranju s stare plošče, je slika dovolj bogata s tonskimi prehodi med temnimi in svetlimi partijami. Ostrina je popolna, saj dobro loči- mo drobne postave domačinov na mostu in pred hišami. Ženske imajo še krila do tal. Za hišami Dolenje vasi se dobro kažejo naselja Prigorica, Nemška vas, Gorica vas, v ozadju na levi pa delček Ribnice z obema značilnima zvonikoma in s šolo, ki jo delno zakriva drev- je. Tako ne moremo ugotoviti, ali je na sliki le poslopje deške osnovne šole iz leta 1907, ali pa je morda ob njej tudi že meščanska šo- la iz leta 1920. Druga Erjavčeva slika, kopirana neposred- no s stare plošče, je pokrajinska panorama, posneta z višine nad Velikimi Poljanami, pogled pa seže tja do Krima v ozadju. V os- predju sedi mož, malo za njim je kosec, levo ženska v dolgem krilu, pod njimi spodaj je župna cerkev, na desni pa med drevjem na- selje, krito večinoma s slamo. V dolini vidi- mo cesto in kočevsko progo. Valovita, gri- I. J. W. Valvasor, Ribnica (trg In grad), 1679; 2. Rib- nica, foto Kune Franci; 3. Stara župna cerkev, poru- šena leta 1866; 4. Ribnica, foto Kristijan Pajer; 5. Pa- norama s starega ortneškega gradu, foto Kristijan Pajer; 6. J. W. Valvasor, Ortnek, 1679 ; 7. Dolenja vas pri Ribnici, foto Erjavec; 8. Ortnek, foto Benedikt Ler- getporer; 9. Ortnek, železniška postaja, foto B. Ler- getporer; 10. Velike Poljane pri Ortneku, foto Erjavec; II. Ribnica, razglednica, 1899; 12. Ribnica, razglednica, foto Maks Seber, 1900; 13. Ribnica, razglednica, foto M. Seber, 1899; 14. Ribnica, razglednica, foto R. Ver- derber, 1927; 15. Ribnica, razglednica, 1901; 16. Ribnica, razglednica, ok. 1900; 17. Ribnica, razglednica, foto F. Kune, pred 1915; 18. Ribnica, grad z zvonika, raz- glednica, foto F. Kune, ok. 1913; 19. Ribnica, z zvo- nika, razglednica, foto F. Kune, ok. 1913 ;20. Ribnica, foto Divjak, ok. 1941; 21. Ribnica, razglednica, foto R. Verderber; 22. Ribnica, razglednica, foto R. Verderber; 22a. Ribnica, foto Novak, ok. 1930; 23. Pozdrav iz Trav- nika (Loški potok), razglednica; 24, Ribniška »rešetar- ja«. Ilustrirani Slovenec, 1927 ; 25. Poštna kočija na Kapll (zaselek med Hribom In Travnikom), pred 1918; 26. Naborniki (ali mobilizacija?). Loški potok?; 27. Lov- ci (Loški potok), foto verjetno R. Verderber, ok. 1925; 28. Osollca, šivalni stroj; 29. Ribniški polharji, Dustri- ranl Slovenci, 1931; 30. Terice, Retje (Loški potok), pred 1941; 31. Na delu za »Društveni dom«, v Loškem potoku; 32. Retje, domačini na delu v gozdovih Hrvatske, ok. 1931; 33. Loški potok (Retje), poplave 1933; 34. Loški potok (Retje), poplave 1933; 35. Ognjišče, Loški potok, foto Drago Mohar; 36. Stara kuhinja, Lo- ški potok, foto D. Mohar; 37. »Orodje, ki je nekdaj dajalo potočanom kruh«, ok. 1930. i KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO 30 1982 139 čevnata pokrajina, pokrita, s temnimi gozdo- vi, se oddaljuje proti Krimu, na levi pa proti Rakitniški planoti. Beli oblaki na nebu pri- čajo, da je bil sončen dan s čistim ozračjem. Zupno cerkev so zgradili leta 1900, zato skle- pamo, da je nastala slika v prvih dveh ali treh desetletjih našega stoletja. Nekatere fotografije Ribniške doline so nam znane le kot plošče ali kot unikatne ko- pije. Ob teh pa imamo druge motive, ki so bili razmnoženi v tisočih izvodih in jih zato najdemo pogosteje. To so razglednice, name- njene kratkim sporočilom in pozdravom. H koncu 19. stoletja so bile razglednice v Slove- niji že splošno znane in priljubljene, tako da so govorili nekateri že o pravi poplavi teh slik. Potem so postale razglednice v 20. stolet- ju potreba, ki je odigrala koristno in prijetno vlogo v odnosih med ljudmi in med kraji. Marsikateri motiv ni imel niti najmanj umet- niškega značaja. Patina časa pa je podelila mnogim motivom čar dokumenta in odmeva nekdanjih časov. Naše kulturne ustanove pa tudi posamezni zbiralci upoštevajo stare raz- glednice kot zanimivo slikovno gradivo. Na razgledniške motive iz Ribniške doline naletimo priložnostno v raznih družinskih al- bumih. Nekaj teh slik najdemo v Narodni in univerzitetni knjižnici, nekaj pa v Narodnem muzeju v Ljubljani. Prav lepo zbirko ribniš- kih razglednic ima študijska knjižnica Mirana Jarca v Novem mestu. Omenili bomo le nekaj primerkov in jih razvrstili po motiviki, času in po fotografih. Najbolj klasična sta dva ribniška mo- tiva. Prvi je motiv ob Bistrici, z mostovi, gra- dom in cerkvijo, ribniški »Hradčani«, kot smo že omenili. Drugi motiv je nekdanji trg, sedanja Seškova cesta, s pogledom proti cer- kvi ali obratno, od nje proti koncu trga. Pa- noramski motivi Ribnice niso posebno izraziti in slikoviti, ker gre za nižinsko naselje in manjka vzpetina za boljši pregled nad nasel- jem. Fotografi so si včasih pomagali s stoji- ščem v zvoniku župne cerkve, s tem pa je raz- glednica zgubila eno svojih ribniških značil- nosti. Lokalno so bili zanimivi tudi ožji moti- vi kot npr. Kolodvorska cesta s staro in novo m^eščansko šolo. Stari motivi so zanimivi tudi zato, ker jih vzporejamo s sedanjim stanjem naselja in nazorno spoznavamo rast in šir- jenje Ribnice. Časovno lahko razvrstimo posamezne mo- tive po datumih poštnih žigov, po vrsti znam- ke, po datumu odpošiljatelja in po fotografih. Izviren dokument pa je tudi besedilo, kratko ali dolgo, pusto ali sočno, odsev družabne kulture. Leta 1898 je prejela »dražestna gospica Ma- rica Vencajzova v St. Vidu pri Zatičini, Do- lenjsko« kartico, na kateri sta bila dva mo- tiva iz Ribnice: panorama in »Hradčani«. Bila je obarvana, litografsko razmnožena na Du- naju in zato je ne moremo šteti za fotografsko razglednico. Leto pozneje, 1899, je nekdo odposlal po pošti lepo kartico, delo neznanega fotografa. To je motiv ribniškega trga s cerkvijo, nad katero se jasno kaže svetel krog, ki naj bi po- menili ali sonce ali luno na nebu med oblački. Pred hišo na levi sedi mati z otrokom, v roki drži senčnik. Zato sklepamo, da je sijalo ta- krat na nebu sonce. Konec stoletja je bil tudi za Ribnico dovolj sončen, nevihta prve sve- tovne vojne se je začela štirinajst let pozne- je. Ob istem času je bil Ribničanom na voljo podoben motiv z zimskim soncem na nebu, le ga gre za predel ob Bistrici, z velikim mostom in gradom. Ta motiv vsebuje slikovito, mehko razpoloženje. Na prehodu stoletja je posnel in izdal pri- jetno ribniško razglednico Maks Seber iz Po- stojne. Poštni žig ima datum 17. 4. 1900. Se- ber je upodobil motiv gradu in mostov ob Bistrici, k vsemu je narisal še okvir iz školjk in rastlinskih okraskov, kar bi bilo v skladu s težnjami secesije. Seber je bil izredno dela- ven in sposoben človek, v eni osebi tiskarnar, urednik in fotograf. Nekaj let je izdajal gla- silo Notranjec. Rodil se je v Postojni leta 1862, umrl pa v Mariboru 1944. Izdal je mnogo raz- glednic notranjskih krajev, znan pa je ostal predvsem po odličnih fotografijah Postojn- ske jame.^' Seber je izdal verjetno več motivov iz Ribnice. Ohranjena je namreč njegova raz- glednica, ki vsebuje dve sliki hkrati. Na levi •so upodobljeni trije možakarji s krošnjami, na desni pa glavna cesta s pogledom proti cerkvi. Na eni teh kartic je napisal odpošilja- telj datum 17. nov. 1899. — Tej kartici je po motiviki sorodna skupina rešetarjev, dekleta so v narodnih nošah, nad tem motivom pa je široka panorama Ribnice. Kartica ima datum iz leta 1901. Približno v istem času je J. Lovšin iz Rib- nice založil motiv z glavno cesto, Miklovo li- po in cerkvijo v ozadju. V ospredju je po vsej širini okrog dvajset oseb, samih moških, eden celo s kolesom v roki. Vidna je predvsem desna-stran ceste z lepo oblikovanimi fasada- mi, na levi pa zbuja pozornost gostinski izo- 140 j KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO 30 1982 besek z živalsko figuro. Posebnost te razgled- nice je njena reliefnost: arhitektura, drevje, celo ljudje in to vsaka oseba posebej, so s tis- kom vzbočeni, da lahko s prsti otipamo plas- tičnost slike. Tiskana je v sivo zeleni barvi. Ob strani je z lepimi črkami natisnjen slovenski napis: Pozdrav iz Ribnice. Imena fotografa ne najdemo nikjer. Eno teh kartic je poslala svo- ji prijateljici Pavla Čopova, datum na žigu ni čitljiv, besedilo pa bi se prileglo včasih vsa- komur:« Cas počitnic krasno poteka ... danes tukaj-j utrl tam.« Hrbtna stran dopisnic je bila takrat rezervirana izključno za naslov, zato so odpošiljatelji napisali svoje sporočilo in po- zdrave kar na prvo stran, med samo sliko.** Okrog 1910 je morala nastati razglednica s klasičnim motivom Ribnice ob Bistrici, z gra- dom, mostovi in cerkvijo. To razglednico lo- čimo od drugih podobnih, ker se v ospredju napaja v Bistrici govedo. Isti motiv najdemo, kot že omenjeno, v obliki odlične, celostran- ske reprodukcije v Albumu Kranjske, ki so ga izdali slovenski turistični delavci še pred prvo svetovno vojno. Motive so posneli slo- venski fotografi, čeprav v albumu ni njiho- vih imen. Klišeje pa je izdelala znana švicar- ska firma Füssli v Zürichu. Uganko o avtorju ribniškega posnetka nam reši ravno gornja razglednica, kajti na njej najdemo ime foto- grafa. To je bil ljubljanski poklicni fotograf Franc Kune, ki je imel atelje v Wolf o vi ulici št. 6. Kune je prijavil fotografijo kot svoj po- klic 14. 1. 1909, odjavljen pa je bü šele 1938. Družina Kune, ki izvira iz Logatca, je imela fotografijo v krvi. Med fotografi so bili: Viktor, Ivan, Gabrijela, Franc in Helena, ki se je poročila z znanim fotografom Avgustom Bertholdom. Najbolj znan je ostal Viktor, ki je dal to ime svojemu ateljeju že pred prvo svetovno vojno, odprt pa je v Tomšičevi uüci v Ljubljani še danes, pod vodstvom njego- vega vnuka.*' Franc Kimc je ujel v svoj objektiv še tri posrečene ribniške motive. Na posnetku Bi- strice je dcrisal čolne in eno teh slik je ime- noval ribniške »Benetke«. Povzpel pa se je tudi v zvonik in ujel na eni strani pogled na grad s pokrajino v ozadju, na drugi strani pa staro jedro trga in odprto polje tja proti šo- li, ki je stala še osamljena. Ena teh kartic je priromala z datumom 4. 10. 1913 na Vič pri Ljubljani, naravnost iz Ribnice. Besedilo sporočila pa je vredno po- sebne pozornosti: »Nisem se še vživel v to de- želo suhe robe. Mladostne sanje in ideali že izginjajo in na njihovo mesto stopa resnično življenje.« Ribničan j e so lahko ponosni, da so žc nekdaj s svojo stvarnostjo spravljali sa- njače na realna tla. V desetletju pred zadnjo vojno je ustvciriL bogato serijo krajevnih in pokrajinskih raz- glednic iz vse Slovenije ljubljanski fotograf in založnik Vekoslav Kramarič, ki je prijavil svojo obrt 18. junija 1931. V njegovi zbirki plošč in slik sta tudi dva motiva iz Ribnice. Kramarič je svoje razglednice razmnoževal fo- tografsko, zato so boljše in lepše kot druge, razmnožene s tiskom.** Originalno fotografsko razglednico z moti- vom Bistrice, mostu in gradu je posnel tudi fotograf Divjak. Gre za zimski motiv z dr- salci in sankači na zaledeneli Bistrici. V svetlo- temnem kontrastu je poudarjena predvsem horizontala mostu, vertikale pa sestavljajo grajski zidovi, oba zvonika, drevo in temne postave drsalcev. Kartica je dobila poštni žig z datumom 18. 1. 1941, torej tik pred vojno, ki je prinesla razdejanje tudi Ribnici. Grad in oba zvonika so dobili po vojni drugo podobo. Zanimivo je besedilo na tej kartici, ki je bilo namenjeno upokojenemu šolskemu ravnatelju v Ljubljani: »Dragi Tone, ne smeš se jeziti; ako je ves svet zmešan, ne smem seveda zao- stajati še jaz.«*ä Serijo razglednic z motivi iz Ribnice je iz- delal tudi kočevski fotograf Rudolf Verder- ber. Razen motiva z gradom, mostom in Bi- strico naj omenimo njegov posnetek železniš- ke postaje, s slovenskim napisom: Ribnica-Do- lenjsko. Upodobljeno je nizko postajno po- slopje, pred njim pa skupina potnikov, ki ča- kajo na vlak. Na drugi razglednici je ujel Ver- derber center Ribnice podobno kot Pajer, le da je prizorišče brez publike, pred restavra- cijo pa stoji staromoden avtomobil. Trg ima ob strani že pločnike. Ob tej sliki naj povemo, da predstavlja ta prizor nekdanji idUični mir sredi Ribnice, kajti v letu 1982 drvijo skozi ozko središče Ribnice težki kamioni, nalože- ni do vrha s hlodovino. Skoraj ne bi verjeli, pa je le res. Fotograf R. Verderber je prijavil fotografsko obrt že leta 1904, podaljšal jo je leta 1920. Bil je član zadruge slovenskih foto- grafov v Ljubljani.-* Verderber j eva je tudi zanimiva razglednica sejma sredi Ribnice, z značilnimi stojnicami in s skupinami ljudi. Odposlana je bila 17. julija 1927. Ribniški motiv z glavno cesto in cerkvijo v ozadju (rekli bi kar »Pajerjev motiv«) je za- mikal tudi fotografa Vinka Bavca. Založil je originalne fotografske razglednice v prijetni rjavkasto topli barvi, ostre in čiste, kvalitet- nejše, kot so sicer tiskane razglednice. Hote KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO 30 1982 141 i ali nehote mu je požirala v ospredju večja skupina domačinov, med njimi tudi možakar s kolesom v roki. Poštni žig ima datum 16. 8. 1932. Vinko Bavec je bil zelo sposoben in iznaj- dljiv fotograf. Mikali so ga razni eksperi- menti, rad je imel komične prizore, bil je pa tudi dober kronist raznih dogodkov. Delal je v raznih krajih Slovenije: v Starem trgu, v Logatcu, v Brestanici, Senovem in v Breži- cah. Popotna radovednost ga je pripeljala mimogrede tudi v Ribnico. Na starih razglednicah ne najdemo le Ri- bnice, temveč tudi druga naselja, povezana z Ribnico kot centrom tega okolja. Na raz- glednice se je preselila podoba Ortneka, So- dražice, Loškega potoka in drugih naselij. Ljubljanski fotograf Ivan Kune, ki je imel obrt od leta 1910 dalje, je izdal razglednico, na kateri vidimo restavracijo v Ortneku in spodji ortneški grad z lepim vrtom in vodo- metom. Neka druga razglednica, datirana z letom 1903, vsebuje motiva obeh ortneških gradov.^' Privatne fotografske razglednice Ortneka pa si je izdeloval Peter Kosler, sola- stnik znane pivovarne v Šiški, ki je leta 1898 ustanovil v Ljubljani svoj klub fotografov amaterjev. Ta klub je v dobrem desetletju sicer zamrl, Kosler j evo fotografsko delo pa je povezano tudi z Ortnekom.^'s Sodražico so upodabljali fotografi predvsem panoramsko. Ohranjeni so lepi primerki raz- glednic tega strnjenega naselja iz leta 1918, 1933 in 1940, če opredelimo čas po datumih pisanja ali po znamkah.^' Etnografsko zanimiva je stara razglednica iz Loškega potoka, ki ima natisnjen napis »Pozdrav iz Traunika«. Pred veliko, enonad- stropno hišo je množica domačinov, okrog 40 jih je, ob njih pa še dve kočiji in dva para temnih konj. Skupina žensk je v prazničnih krilih, ki segajo do tal. In beli predpasniki se kar bliskajo na njih. Na desni sta dva har- monikarja, nad skupino pa krepak, rejen mo- žakar razkazuje v iztegnjenih rokah liter vina in kozarec. Ženina in neveste ni videti, bale tudi ne. Zato ostane uganka, za kakšno slav- nost je šlo tokrat v travniku. Gotovo je šlo za dogodek, ki je bil vreden razglednice. Dobro voljo Travničanov je ponesla ta kartica v svet in zbudila dovolj radovednosti.^" Razgledniški in drugi motivi Ribniške do- line so našli svoje mesto v raznih koledarjih, brošurah, knjigah, revijah, ilustriranih časo- pisih in potrebno bi bilo mnogo truda in časa, da bi sestavili celoten pregled tega slikovne- ga gradiva. Posebno pozornost zaslužijo repro- dukcije v Ilustriranem Slovencu leta 1927 in 1931.81 Na naslovni strani 49. številke iz leta 1927 sta upodobljena pristna Ribničana, oprtana s suho robo tako, kot sta hodila z njo po svetu. Janez iz Brež pri Ribnici, star 72 let, je pre- našal svoj »kanon« na hrbtu že 55 let. Njegov prijatelj in vrstnik, mož nekoliko manjše po- stave, je oprtan s »krošnjo«. Svetla srajca, telovnik, klobuk, fajfa in popotna palica so nazorno prikazana oprema obeh podjetnih možakarjev. V isti številki Ilustriranega Slo- venca je še devet zelo dobrih fotografskih posnetkov, ki prikazujejo predvsem izdelo- valce reset. Fotograf žal ni nikjer naveden, čeprav je bil mojster svojega aparata tako, kot so bili rešetarji mojstri svojega orodja. Prizori So odlično urejeni, delavci so v pol- nem elanu svojega posla, vsak je zatopljen v svoje delo. Prepričljivo je upodobljen tudi delovni ambient. Lepo so prikazane številne dmžine, kjer imajo tudi otroci svoje delovne naloge. V sodobnem jeziku bi rekli, da razo- devajo te fotografije samoupravno delitev del in nalog vsakega družinskega kolektiva. Sedanji ribniški fotograf Drago Mohar, ro- jen v Sego vi vasi v Loškem potoku, je vnet zbiralec starih fotografij, plošč, razglednic in reprodukcij. Iz te svoje zbirke, dopolnjene z lastnimi posnetki, je pripravil lep izbor po- večav in priredil razstavo, ko so odprli v Ri- bnici novo šolo. Nekaj teh motivov je razsta- vU na sejmu Foto antika v Ljubljani leta 1981 in 1982. Za starejše motive je bilo težko dolo- čiti fotografa. Mohar navaja predvsem dva domačina iz Loškega potoka, ki sta bua pri- zadevna amaterja. To je bil neki Knavs in poštar Sando, slikala pa sta v času stare Ju- goslavije. Nekateri motivi pa dokazujejo, da je šlo za delo izkušenih, verjetno poklicnih fotografov, ki so priložnostno fotografirali v teh krajih.32 Slika stare poštne kočije na Kapli v Lo- škem potoku je dobro ohranjena, čista in na- zorna. Izvira iz časov, ko je bila kočija še v polni rabi, torej iz časa pred prvo svetovno vojno. Dva temna konja sta vprežena v nizko kočijo, ki ima močna kolesa, primerna za po^ deželske ceste. Na kabini za potnike je pro- stor za prtljago in pakete. Pred kočijo stojita dva poštarja, ki imata na glavi visoke uradne poštarske kape z oznakami. Ta sUka bi lahko služila televizijski zgodbi iz preteklQi let za zvesto obnovo rekvizitov. Ista kočija je upo- dobljena na neki drugi razglednici z motivi 142! KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO 30 1982 iz Loškega potoka. Poštni žig ima datum iz leta 1903. Iz Moharjeve zbirke je tudi slika naborni- kov ali mobilizirancev. Skupina fantov je po- žirala fotografu v zelo okrašenih klobukih, s kitami cvetja in s trakovi-zastavicami čez prsi. Ker so vmes tudi starejši, krepki možje, bi sklepali, da gre za mobilizacijo. Ta slika zelo spominja na fotografijo mobilizirancev v času prve svetovne vojne pri Sv. Florijanu nad Gornjim gradom, ki so prav tako okra- šeni s kitami cvetja.*' Pri vseh slikah brez po- datkov so seveda domneve zgolj verjetnost, dokler ne odkrijemo pravih, polnih podatkov. Med leti 1920 in 1930 je nastal posnetek velike skupine lovcev, med katerimi je tudi Moharjev oče, rojen leta 1900. Na vzpetini med zelenjem je ujel fotograf nad štirideset mož in fantov, mladih, starih, golobradih in brkatih. Večino glav pokrivajo klobuki raz- nih modelov. Verjetno je bUa slika že kje ob- javljena in poznavalcem lovstva slike ne bo težko opredeliti. V čas pred prvo svetovno vojno sega posne- tek zelo skromne lesene hišice, pokrite s sla- mo in deskami, v katero spravljajo šivalni stroj. Ponosna družina je zbrana pri stroju. Mohar je mnenja, da gre za hišo iz okolice Sodražice. Šivalne stroje so propagirali lju- bljanski časopisi že v času pred letom 1900. Zanimivo bi bilo vedeti, v kakšnih okolišči- nah je nastala ta fotografija. Med starimi motivi so zanimive še slike, kot npr. slika polharjev, motiv s tericami, dalje gradnja Društvenega doma v Loškem potoku, ki so ga postavili domačini sami. Kar gnete se jih pri kopanju temeljev, razposajeno vesel pa je zlasti ženski svet v dolgih krilih, le da so nekatere ženske spodrecane. Moški iz Loškega so hodili nekdaj na delo v hrvatske gozdove, rušili so mogočne hraste in žagali obtesane hlode po dolžini za železni- ške pragove ali za drugo rabo. Hlodi so bili dvignjeni na visoke kobile, močna žaga je bila na velikem lesenem okviru z ročaji. Eden izmed Žagarjev je stal zgoraj na obtesanem hlodu, drugi na tleh. Takšno žaganje je zahte- valo mnogo moči, truda in vztrajnosti. Foto- grafije so prinesli domačini s seboj za spomin; zelo verjetno so delo hrvaških fotografov. Leta 1933 je bila v Loškem potoku velika po vodenj. Ohranjene so fotografije naselja, ki odseva v vodi, in ljudi, ki se prevažajo s spla- vi. Drago Mohar, ki hrani te in druge motive, pa je tudi sam vnet za sodobno fotografsko dokumentacijo svojega rojstnega okolja. Po- snel je zanimive motive malo znanega Zele- nega jezera sredi gozdov nad Loškim poto- kom. Z veseljem je tudi dokumentiral stara ognjišča z burklami in lonci, starejše domači- ne, značilno orodje gozdnih delavcev in po- dobno. Mnogo ribniških motivov, zlasti suhe robe in lončarstva, so posneli slovenski amaterji v črnobeli ali barvni tehniki, zlasti v obliki dia- pozitivov. To velja tudi za suho robo na let- nih ribniških sejmih suhe robe in lončarstva. Prav lepe motive velikega formata v barvah najdemo v stenskih koledarjih ali na naslov- nicah revij, npr. Rodne grude. Ta je bila že zaradi naših izseljencev iz Ribniške doline ze- lo naklonjena slikam iz tega konca Slovenije. Toda to so novejši motivi, mi pa smo se osre- dotočili predvsem na pretekle čase. Posebno pozornost zasluži iz časov okrog le- ta 1930 dober in zanimiv zračni posnetek Rib- nice, ki ga je naredil letalec Novak. Pozneje se je ponesrečil, zapustil pa je sorodnikom al- bum slik, ki vsebuje mnogo zanimivih moti- vov. Ta zračni posnetek je mnogo bolj nazo- ren kakor tisti Kuncev iz zvonika, saj zajame oko celotno Ribnico od južne strani: grad, Bi- strico, glavno cesto z jedrom hiš in cerkev. To je zanimiv dokument, ker gre za stanje, pre- den so naselje poškodovale bombe. Med leti 1930 in 1940 je fotografiral Ribni- co zelo uspešen ljubljanski amater, fotograf umetnik Ante Komič (1892—1973), ki je pre- jel številne mednarodne nagrade. Ribnico je upodobil v novi varianti klasičnega motiva ob Bistrici: reka, grad most, cerkev v ozadju. Ta motiv hrani Republiški zavod za naravno in kulturno dediščino v Ljubljani kot tudi ko- pijo oz. negativ zračnega posnetka letalca No- vaka. Ribnica sama pa se lahko ponaša s fotogra- fom domačinom, ki je postal splošno znan po svojih fotografskih posnetkih izjemne doku- mentarne in umetniške vrednosti. To je Jože Petek, udeleženec pohoda 14. divizije na Šta- jersko. Opus njegovih slik iz NOB je zasen- čil njegove druge amaterske upodobitve, med katerimi je prav gotovo tudi motivika iz Rib- nice. Petek se je kot gradbeni tehnik živo za- nimal za razne oblike likovne umetnosti, po- sebno uspešen pa je bil ravno s kamero. Av- gusta in septembra 1944 je priredil na osvobo- jenem ozemlju Zgornje Savinjske doline raz- stavo nad 300 svojih posnetkov. Padel je prve dni leta 1945 blizu Luč v Savinjski dolini. Nje- govo delo in fotografsko zapuščino bo treba še podrobno raziskati, posebno tisto motiviko, ki je povezana z Ribniško dolino.'* KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO 30 1982 1431 V ta izvirni, vendar samo skicirani pregled starejših fotografskih motivov iz Ribniške do- line nismo uvrstili portretov, ker bi obseg članka preveč narastel. To bi zahtevalo tudi dodatno raziskovalno delo. Zaključimo lahko z željo, da bi Ribničanje izdali svoj Veliki foto- grafski album vsega slikovnega gradiva. To bi bila pomembna publikacija poljudnega in obenem strokovnega značaja. Seveda pa bi morale biti slike odlično reproducirane. Pre- pričani smo, da bi slovenska javnost takšen album sprejela z veseljem in priznanjem. , OPOMBE 1. J. W. Valvasor, Topographia Ducatus Carni- oliae modemae. Wagensperg in Grain 1679, — (gl. Reif niz — Ribenca). — Panorama je zelo široka, od drevesa na levi do drugega mostu čez Bistri- co na desni. Ista slika je tudi v Slavi Vojvodine Kranjske (III. del) 1689, le da je slika na levi in desni malo skrajšana. — 2. Kranjsko v slikah in opisih. Spominski album. Izdal Julij Laurenčič. Založil L. Schwentner. V Ljubljani (brez letnice). — Navedbe so v poglavju »Dolenjsko«. — 3. Kranjska-Krain-Carniolia. Izdala Deželna zveza za tujski promet na Kranjskem v Ljubljani. Brez letnice. — 4. Ilustrirani Slovenec, 1. VII:, 1931, št: 50 (13. dee.), str. 391. 5. Anton Lesar, Ribniška do- lina na Kranjskem. Jahresbericht der k. k. Ober- Realsehule in Laibach, 1864. — 6. Anton Skubic, Zgodovina Ribnice in ribniške pokrajine. Za na- tis priredil Josiip Lesar. Buenos Aires, 1976. Med številnimi reprodukcijami je v tej knjigi na str. 13 fotografija stare cerkve. Isti motiv najdemo tudi v knjigi: Zmaga Kumer, Ljudska glasba med rešetarji in lončarji v Ribniški dolini. Ma- ribor (Obzorja), 1968, str. 18. — 7. Laibacher Zeit- ung 1866 (29. Okt.) Nr. 248, p: 1640: — Zgodija Da- nica 1866. list 32 (10. nov.); opis slovestnosti. — 8. Cit. delo (op. 5). sitr. 9. — 9. Zgodnja Danica 1866 list 32 (gl. op. 7 in Jožef Lesar, Življenje in delovanje ... Martina Skubica. Ljubljana, 1892, str. 131—132. — 10. Gl. M. Kambič, fotografija kot zgodovinski dokument. Kronika 1973 (21), št. 2, str. 131—132. — 11. Gl. M. Kambič, Prvi Ijubljan.^ ski fotografi. Kronika 1981 (29), št. 2, str. 111. — 12. Gl. M. Kambič, Fotograf Kristijan Pajer. Kro- nika 1975 (23), št. 1, str. 47—49. — M. Kambič, Ribnica na Dolenjskem. Pionir 1977/78, št. 3, str. 95. — Brez imena fotografa je bila slika repro- ducirana v cit. knjigi A. Skubica (str. 21) in v Ilustr. Slovencu 1931, št. 50, str. 390. — 13. Gl, op. 12 (oz. Zgodnja Danica 1864, 20. listopada, sir. 263—264). — 14. Dr. Fr. L(ampe), Potovanje križem Jutrove dežele. Dom in svet, 1894, str. 26 sl. (v nadaljevanjih). — 15. Slovenec, 20. avgusta 1895 in Zgodnja Danica, 1895, list 34, 23. avgusta. — 16. Gl. Kronika 1976 (24), št. 3, str. 189 (o fo- tografu Lergetporerju). — 17. Cit. delo (op. 5), str. 13. Pilim. Krajevni leksikon Slovenije, II. knjiga, Ljubljana 1971, str. 568. — Ime Kozler najdemo še danes v obeh variantah: Kozler in Kosler. — 18. NUK, Ljubljana, kartografska sli- kovna zbirka (GrII-2639). — 19. Gl. op. 16. — 20. M. Kambič, Dolenjski motivi iz mehovke fo. tografa Erjavca, Kronika, 1977 (25), str. 201—204. — 21. Ljudje in kraji ob Pivki. Zbornik člankov. Postojna 1975, str. 119 sl. in raziskovalni podatki M. Kambiča. — 22. Razglednica je v zasebni zbir- ki M. K., Ljubljana. — 23. Zgodovinski arhiv Ljubljana: družinske pole (Jakob Kune) in ra- ziskovalni podatki M. Kambiča. — 24. Zbir- ko V. Kramariča hrani Etnografski muzej v Ljubljani. — 25. NUK (gl. op. 18). — 26. ZALj- MALj, reg. št. 2 in 3, OEC (Zbornice in združe- nja). Zadruga potografov Slovenije v Ljubljani. Tu je nekaj osnovnih podatkov za večino slo- venskih fotografov od 1918 do 1939, delno tudi za čas pred 1918. Glej tudi: Arhiv Slovenije, TOI (fase. 331/265): obrtni Usti fotografov. — 27. NUK (razglednice-Ortnek) gl. op. 18. — 28. Podatki iz raziskovalne dokumentacije M. Kambiča. — 29. NUK (gl. op. 18). — 30. Iz zbirke Draga Moharja, Ribnica. — 31. Ilustr. Slovenec, 1. III. 1927, št 49 (4. dec.) in 1. VII. 1931, št. 50 (13. dee.) — 32. Inter- vju s fotografom D. Moharjem dne 10. 3. 1982. — 33. Slovenska kmečka noša od konca 19. stoletja do danes. Slovenski etnografski muzej, Ljublja- na 1974. Razstavni katalog, str. 35|, sl. 6. — 34. Jo- že Petek, S štirinajsto divizijo. Druga izdaja. Ljubljana, 1959. Gl. tudi Fotoreporterska služba med NOB, razstava v Muzeju ljudske revolucije Slovenije, Ljubljana 1979, razstavni katalog. 144! KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO 30 1982 RIBNICA, NJENA SUHA ROBA IN LONČARSTVO LJUDMILA BRAS Najstarejša in številčno najmočnejša je ne- dvomno domača lesna obrt. Večkrat jo opre- deljujemo tudi z izrazom »suha roba« zlasti za Ribnico in njeno okolico, kjer si je prido- bila neodtujljivi prilastek »ribniška«. Nika- kor pa ne smemo omejevati lesne domače obr- ti le na Ribnico in njeno okolico. Tu je vedno zavzemala največji in najbolj strnjeni živ- ljenjski obseg, ki so ji ga določali posebni go- spodarski pogoji tega ozemlja. Nekako do konca prejšnjega stoletja je bila domača lesna obrt še zelo živa vse od reke Kolpe in Roga prek Ribnice in njene okolice. Vel. Lašč do Loža in Blok, čez Rakek in Pla- nino na Logaško planoto in Hotedrščico, Go- dovič in Črni vrh do Zadloga. Nagli razvoj industrije v 20. stoletju je močno zavrl delo- vanje nekdaj tako množične lesne obrti, ki se je umaknila drugačni usmerjenosti prebi- valstva. Na podlagi starih lesnih obrti se je v Ribnici razvila industrija stavbnega pohi- štva z najbolj sodobnim proizvodnim progra- mom. V podjetju INLES so si mnogi mlajši našli boljši in stalni kos kruha. V zadnjem času pa si gospodarska zbornica prizadeva z ustreznimi pobudami spet obuditi nekdanje dejavnosti, ki naj najdejo svoje mesto tudi v sodobnem življenju. »Suha roba« zajema številne dejavnosti oziroma stroke: obodarstvo, podnarstvo, poso- darstvo, kuhalničarstvo, ročno mizarstvo, žli- čaistvo, orodjarsivo, strugarstvc, pletarstvo, zobotrebčarstvo. Največ zvrsti lesnih izdelkov je doma na Slemenih. Tu so zastopani obodarstvo, podnar- stvo, posodarsitvo, orod j arsivo, ročno mizar- Značilna »bala« leskovih obročev »koreteljev« za lesene \ posode, Prem na Notranjskem, Carniola 1844 i stvo in strugarstvo, na obrobju pa še pletar- stvo. Številčno najmočnejši stroki sta obodarstvo in posodarstvo, ki zajemata vso Ribniško do- lino s Slemeni in velik del vasi okrog Vel. Lašč. Zličarstvo in kuhalničarstvo sega od Sodražice in Vel. Lašč vse na Bloško planoto. Podnarstvo je bilo razvito predvsem v bližnji okolici Ribnice. Ročno mizarstvo in strugar- stvo sta se razvila najbolj v Sodražici in nje- ni okolici. Obe zvrsti sodita že v redno obrt, ker uporabljajo pri obdelavi sodobne stružil- ne stroje. Zaradi tako različnih dejavnosti se je na- vadno vsaka hiša omejila na eno samo stro- ko. Tako se je v njej potrebno izmojstrUa. Spretnost se je podedovala iz roda v rod. Ce- lo obodarstvo in podnarstvo, ki služita le ene- mu izdelku, sta vedno ločena po hišah in se nikdar ne dopolnjujeta pod isto streho. Niso pa stroke ločene po vaseh, v eni vasi so lahko izdelovali obode, žlice, kuhalnice, pletli ko- šare ali izdelovali posodo. Z lesno obrtjo so se navadno ukvarjali ma- li kmetje in kočarji, ki jih lastna zemlja ni mogla preživljati. Kmetje, ki so premogli konje, so raje prevažali les iz gozdov. S tem so več zaslužili. V zadnjem času pa se ukvarja- jo s suho robo tudi večji kmetje in si z izku- pičkom opremljajo kmetije s kmetijsko meha- nizacijo. Lesna domača obrt je vedno hišno in dru- žinsko delo. Sodelujejo vsi člani družine, vsak po svojih zmožnostih. Navadno se to de- lo prične, ko so poljski pridelki pod streho in drva pripravljena za zimo. Traja od jeseni čez vso zimo do spomladi. Le starejši posamezni- ki, ki niso več za težja poljska in gozdna de- la, se tudi čez poletje ukvarjajo z izdelova- njem suhe robe. Vsaka hiša si čez leto pripra- vi za svojo stroko potreben les. S pripravlja- njem lesa in z izdelovanjem lesnih izdelkov porabi vsaka hišna obrtnija dve tretjini leta, to se pravi od 200 do 250 delovnih dni. Tako tudi krije lesna obrt dve tretjini hišnih po- treb. Podlaga za številne lesne obrti so seveda širni gozdovi s primernim lesom. Prevladuje- jo črni gozdovi s smreko in jelko. Izmed li- stavcev je najbolj razširjena bukev, javor pa so že precej iztrebUi. Zato ga uvažajo od dru- god. Javor potrebuje predvsem strugarstvo. Mala gora, Gotenica in okolica Grčaric pa premorejo obilo leske, drena, jesena in bresta, KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO 30 1982 145 1 ki ju porablja orodjarstvo in pletarstvo za vit- re. Les za porabo v lesni domači obrti mora imeti posebne lastnosti. Ni vsak mehek les do- ber za cepit v obode ali doge. Tak leS raste le v gostih in od vetra zavarovanih gozdovih po globokih dolinah in vrtačah Velike gore in ponekod v strmih kotanjah Slemenskih reber. Zaradi teh posebnih lastnosti je bil tak les vedno dvakrat dražji od navadnega. Gozdne • uprave so take predele varovale in les proda- jale le suhorobarjem. Značilna za to pasivno območje je zelo go- sta obljudenost. Naselja in vasi se vrste tudi po rebrastih slemenih. Gostota prebivalstva je pred drugo vojno znašala 46,3 prebival- ca na 1 km*. Zemljiška posest je zelo razdrob- ljena. Na vsako malo kmetijo od 3—5 ha pri- deta tu že dva kočarja od 0^—3 ha zemlje z gozdom lin gmajno vred. In vendar se je jedro suhorobarske obrti do pred vojne po socialni ravni ostro ločilo od sosednje Kočev- ske, ki je rodovitnejša. Na splošno so tu ve- like in premožne vasi z udobnimi hišami in urejenimi gospodarskimi poslopji, v hišah sodobna notranja oprema, kar vse izpričuje splošno blagostanje prebivalstva, ki si je le s svojo pridnostjo in izjemno spretnostjo pri- dobilo izjemno mesto med drugimi kraji na Slovenskem. Poseben pojav v zgodovini trgovanja so pravice kmečke trgovine. Poglavitni nosilci teh pravic in neposredni udeleženci pri tem trgovanju so bili kmetje podložniki. S trgo- vanjem so posegali v meščanske pravice. Ker je to trgovanje zajemalo kar znaten obseg, so se meščani večkrat pritožili. Zato je cesar Fri- derik leta 1492 izdal poseben patent, ki je veljal le za Kranjsko. Odredba je točno nava- jala, s čim lahko kmetje trgujejo. Tako so poleg platna, sukna, olja, masla, živine idr. našteti tudi obdelani leseni predmeti, leskovi obroči in smrekovi obodi (gemachtene Holz- waren, Reif und Pennter) itd. Te pravice so tudi Ribničani vseskozi s pridom uveljavljali. Vsak zdomar je prejel pisan certifikat, ki je z njim nemoteno potoval naokoli in prosto pro- dajal svoje izdelke. Z njimi so trgovali po vsej Avstriji in Ogrski, trgovske zveze so vo- dile v Italijo, Nemčijo, Grčijo, Španijo, po Levanti, čez Sredozemsko morje v Afriko in celo v Indijo. Patente so večkrat potrjevali in korigiraU, tako leta 1553, 1558, 1602, 1774 in 1780. Vendar Ribničanom ni nihče kratil pravic. Tudi Marija Terezija je patent ponov- no potrdila in skušala s šolanjem povzdigniti domačo obrt na višjo strokovno raven. Pozva- Naslovna stran zdomarske knjižice za tujino, leto 1928, Arko Janez, Breze 38 la je tudi kranjske deželne stanove, naj po- šljejo nadarjene in obetavne kandidate na dunajsko obrtno šolo. Valvasor tudi navaja vrsto ribniških in ko- čevskih vasi, kjer so se ukvarjali z izdelo- vanjem različnih posod in drugih gospodinj- skih potrebščin in omenja te izjemne pravice pri izdelavi in prodaji. Na to temeljno pode- litev tržnih pravic so se Ribničani sklicevali skozi stoletja ob vseh priložnostih. Tudi leta 1852 sprejeti prvi obrtni zakon je vseboval poseben krošnjarski patent, ki jim je ohranil vse pravice neokrnjene. Upošteval je vse zdo- mar j e iz Ribnice in Kočevskega s pravicami prostega trgovanja brez davčnih obveznosti z izdelki »stare hišne obrtnije«. Utemeljevali so to zaradi skope kraške zemlje, ki ne daje dovolj za življenje številnemu prebivalstvu, na drugi strani pa tudi poudarjajo potrebe po izdelkih številnih lesnih dejavnosti. Leta 1885 je bila v Kočevju ustanovljena lesna obrtna šola, ki je bua namenjena le ko- čevskim Nemcem. Ustrezala ni niti stvarnim potrebam niti ni imela dovolj učnega zaled- ja. Nekaj let je životarila, leta 1908 pa do- končno prenehala. Ves njen inventar je prev- zela obrtna šola v Ljubljani. 146 j KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO 30 1982i Ob prelomu stoletja so trgovci spet bojeva- li bitko za spremembo zakona o krošnjarstvu. Predvsem so zahtevali njegovo poostritev. Vendar je tudi tokrat deželni poslanec v dr- žavnem zboru obranil nezmanjšane stare pra- vice Ribničanom glede trgovanja z izdelki »suhe robe«. Njegovi tehtni zagovori so dobili v celoti prostor v tedanjem dnevnem časopi- sju. Na drugi strani so tako tudi omejili izse- ljevanje v Ameriko, ki je bilo v teh letih prav boleče množično. Tako so Ribničani še naprej nosili, tovorili ali vozili svoje izdelke naokrog po deželah Avstroogrske. Ob prelomu stoletja se je ba- vilo na ribniškem ozemlju z izdelovanjem su- he robe še 38 vasi tedanjega ribniškega sod- nega okraja: Gorenja vas, Breg, Gorica vas, Hrvača, Otavice, Nemška vas. Dane, Buko- vica, Sajevec, Zadolje, Jurjevica, Breze, Kot, Sušje, Slatnik, Zlebič, Dolenje Laze, Prigorica, Dolenja vas, Rakitnica, Grčarice, Sodražica, Podklanec, Globel, Zimarice, jelovec, Zamo- stec, Sinovica, Lipovščica, Vinice, Zapotok, Ravni dol. Grdi dol. Novi pot. Kotel, Loški potok. Struge, Velike Poljane in Gora. Sku- paj so štele 750 hišnih delavnic in skupaj 4750 oseb. Od 129 vasi velikolaškega sodnega okraja se je ukvarjalo s suho robo 81 vasi s 500 hišnimi delavnicami. Tedanja proizvod- nja je bila temu primerno visoka. Skupno so naredili na leto po 300.000 lesenih pletenih poden, 400.000 obodnih kolačev, 22.000 škafov, 15.000 banjk, 250.000 ducatov žlic in kuhal- nic, 25.000 obodnih škatel (kupovale so jih med drugimi tudi Vijpavke, ki so v njih nosile sadje v Trst;) 12.000 cedil, 7500 ribežnov, 500 banjic, 3000 putrihov, 3000 brent, 3000 ku- hinjskih desk, 20.000 krožnikov, 14.500 lesenih skled, 15.000 valjarjev, 5500 lesenih kladiv, 10.500 solnic, 12.000 trkal in 2000 muhalni- kov. Celotna vrednost izdelkov je presegala 500.000 gld. V Ljubljani je bilo tedaj 5 trgovcev s suho robo, v Zagrebu šest, ki so jo pokupili za 100.000 gld. na leto. V Ribniški dolini je pre- kupčevalo z lesenimi izdelki 20 trgovcev, ki so robo prodajali po sejmih ali pa pošiljali po svetu. Pretežno večino pa so jo raznosili re- šetarji-zdomarji po Kranjskem, Hrvaškem, Koroškem, Štajerskem, po Zgornji in Spodnji Avstriji in na Ogrskem. Skupno jih je tedaj hodilo 234 po svetu, na leto so zaslužili pri tem nad 70.000 gld. Podnarske hiše so s 7 člani družine napra- vile čez zimo do 1000 poden, za 600 poden so dabüi 250 do 270 gld., povprečni dnevni za- služek je znašal od 2 do 2,5 gld. O.bodar je na- pravil na leto do 120 obodnih kolačev in s tem zaslužil okoli 400 do 500 gld, na dan do 1 gld. Cez teden storjeno robo so suhorobarji no- sili ob četrtkih na redne sejme v Sodražico, kjer so jo pokupili domači trgovci in zdomarji za svoje potrebe in pohode po svetu. V letih gospodarske krize konec dvajsetih in v začetku tridesetih let 20. stoletja je za- konodaja skušala zdomarje pri njihovih sta- rih pravicah čedalje bolj omejevati. Vendar so tedaj še hodili po Avstriji in Italiji. Poseb- ne konvencije, sklenjene s tujimi deželami, so krošnjarjem-zdomarjem še omogočale ne- moteno trgovanje. Tedaj v desetletju pred drugo svetovno vojno jih je hodilo po svetu še 360. Poleg svoje pomembne gospodarske naloge, ki so jo opravljali zdomarji s proda- jo svojih izdelkov, so na svojih krošnjarskih poteh veljali za potujoče obrtnike, ki so po kmetijah popravljali polomljeno orodje in po- kvarjeno posodje. Krošnjarstvo je imelo tudi svoja nenapisana pravila, ki so se jih zdomarji vestno držali in jih spoštovali. Pridobljene pravice so se v ro- du podedovale. Vsak krošnjar je imel svoj določen okoliš »rajon«, ki ga je pozneje prev- zel sin ali bližnji sorodnik. Zato je bilo število zdomarjev več ali manj v vseh časih konstant- no. Sredi rajona je imel znano, prijateljsko hišo-»kvartir«, ker je hranil svojo zalogo. Od tod je blago raznašal po okolišu in semkaj od doma naročal novo. Na Avstrijskem, v okoli- ci Dunaja in v drugih mestih so imeli zdo- marji navadno skupne »kvartirje«, za stranke za kupčijo je bilo vedno dovolj priložnosti. Nekdaj so vozili posodo z vozmi na Hrva- ško in v Vojvodino. Tja so odhajali ob žetvi in menjavali za žito »mero za mero« ali »praz- no za polno«. Med svetovnima vojnama so Ribničani svo- je izdelke redno prodajali tudi trgovcem po vseh mestih. Navadno je imel v vsakem več- jem kraju ali mestu domačin iz Ribnice trgo- vino s »suho robo«, ki so ga redno oskrbovali in zalagali z izdelki. Tako So imeli oziroma imajo »Ribničana« v Kopru, Pulju, Ljubljani, v Ptuju, Celju itd. Celo v Trstu je leta 1884 osnoval trgovino z lesnimi izdelki domačin Matija Krže, iz Sodražice. Se danes imajo nje- govi nasledniki trgovino z gospodinjskimi po- trebščinami in opremo. Redno vozijo še danes, seveda z avtomobili, svoje izdelke na vse tedenske in večje letne sejme sirom po Sloveniji. Tako so vedno obil- no založeni z ribniškimi izdelki veliki sejmi v Ptuju, Murski Soboti, Radgoni, Celju in dru- god. KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO 30 1982 147 Grobo Izdelane predmete v gozdu so dokončno izdelali doma, Leto 1901 POSODARSTVO S posodarstvam, »pintarstvom, pinitarijo« so se ukvarjali predvsem v Sodražici, Kotu, na Gori, v Sinovici, Sušju, Vinicah, Zapotoku, Zamostecu, Črnem potoku, Dvorski vasi, Ma- li Slevici, pri sv. Gregorju, Skrlovici in v Vel. Laščah. Poglavitni izdelki posodarske stroke so škafi vseh vrst, kadi, čebri, banje, gelide, merniki, brente, brentačke, vedra, pinje, pu- trihi, barigeljce in banjke za vodo. Škafu so v Ribnici še ob prelomu stoletja rekli le kebel (kebu), keblica, kebliček, kakor poje o tem tudi stanovska pesem o Ribničanu Urbanu: »... on mojster je od žlic, čebru, keblu, keb- lic ...« Med svetovnima vojnama so v teh va- seh izdelali tudi po 100.000 škafov na leto. Les za posodje dajeta le smreka in jelka. Uporabljajo samo gladek les, ki je lahko cep- Ijiv. Hlod najprej razrežejo v čoke ali krcljičke na želene dolžine bodočih posod. Coke razde- lijo na zgonte, ki jih cepijo v doge. Doge za dna cepijo z ravno klino, z ukrivljeno pa dru- ge doge. Debelino dog uravnavajo po velikosti posode, merijo vse le na oko. Nacepljene doge zložijo v votle kopice, v krogih drugo vrh dru- ge. Presušene doge so tako pripravljene za ob- delovanje. Sikaf sestavljajo v stavniku, M ust- reza velikosti posode. Sestavljeno posodo zno- traj zgladijo s skobljo. Z utornikom zarežejo na dnu zarezo za dno, vstavijo dno posode in jo dokončno zgladijo, olišpajo in nabijejo zgornji in spodnji obroč. Na dan napravi ška- far do 10 škafov, drugih posod manj, čim so bolj zahtevne pri obdelavi. OBROCARSTVO Do prehoda 19. v 20. stoletje so openjali škafe in sodce z lesenimi obroči I7 leskovih in jesenovih palic. Zato sodi obročarstvo v do- polnilno dejavnost posodarske stroke. Z obro- čarstvom so se dosti ukvarjali v okolici Loža, v Cerknici, na Uncu, v Ivanjem selu in drugod. Tu so skoraj v vsaki hiši izdelovali obroče ali »koretelje«. Palice so nasekali spomladi in je- seni pod Snežnikom in v Leskovi dolini pri Ložu. Leskove palice so razklali na dva de- la, jih obdelali v obroče in jih zvijali na po- sebnem stolu v kolobar. Kolobarje so navija- li v kolače ali bailee. Vozili so jih redno v Ribnico, v Senožeče, Divačo, največ so jih prodali v Trst, kjer so porabili obroče za la- dijsko embalažo. Ko je stekla na Notranjskem železnica, so vozili obroče na postajo na Ra- kek. Odkupoval jih je tudi trgovec na Uncu. Ko so se uveljavili na posodi železni obroči, je obročarstvo zamrlo. OBODARSTVO Obod je ogrodje k reti, rešetu ali situ, ki ga na podnevi strani znotraj dopolnjuje še ob- roč, ki oklepa leseno, žimnato ali žičnato pod- li o. Obode izdelujejo iz smrekovega in jelo- vega lesa. Les za obode mora biti gladek brez grč in cepljiv. Taka drevesa rasto v posebnih, gosto zaraščenih in od vetra zavarovanih go- zdovih. Obodar spozna prave lastnosti lesa že na rastočem drevesu. Deblo razrežejo na pri- memo dolge čoke, ki jih razcepijo na zgonte. Osušene zgonte zravnajo v trapezne prizme, ki jih dalje koljejo v surove obode. Na stolu jih z rezivniki še primerno obdelajo in na posebnem vreteniu z lesenim valjem po notra- nji strani nasekajio in natrejo vso ploskev. Ta- ko obod zlahka ukrožijo. Obode zložijo v obod- ne kolače, obesijo na zrak in tako čakajo na prodajo. Ob pripravljenem lesu je obodar naredil do 20 kolačev na dan. Na leto so obodarji v vseh 1481 KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO 30 1982 obodarskih krajih skrožili do 60.000 obodnih kolačev še pred nedavnim. Z obodarstvom so se največ ukvarjali v Glo- beli, Gori, Lazah, Lipovščici, Retjeh, Sodra- žici, Zamostecu, Zlebiču, Dvorski vasi, pri sv. Gregorju, na Skrlovici, Vel. Slevici in Vel. Laščah. Obode so zlagali na krošnjah ali na vozovih v značilne »kanone«. Tako so smotrno izrabili prostor. PODNARSTVO Bistven del rešeta je dno, podno. Lahko je leseno, žimnato in žičnato. Lesena podna tke- jo na posebnih statvah ročno. Najprej pri- pravijo vitre. Gladke leskove in jesenove pa- lice koljejo v posebni napravi »babi« v vitre oblice, ki jih še cepijo v tanj še gladke vitre. Vitre cepijo navadno pozimi v hiši ob topli peči. Pri opravilu sodeluje vsa družina. Pri cepljenju viter so potrebni močni, zdravi zob- je. Zato pravijo, da so se dekleta s slabimi zobmi v podnarske kraje težko možila. Velika podna za rete pleto podnarji s prosto roko kar na mizi. Poznajo velike, male, goste, cvitarce, redke, podboj ce itd. Leskove in jesenove palice so nasekali na prisojnih legah od oktobra do marca, v »mr- tvem« času. Nekdaj so Kočevarji pozimi vozi- li palice v Ribnico na prodaj, Odkar ni več »paličarjev«, hodijo vitrarji sekat sami. Podnarstvo je bilo najbolj doma v Danah, Brezah, Bukovici, Globeli, Lazah, Jurjevici, Lipovščici, Kotu, Sajevcu Slatniku, Sodražici Sušju, Zapotoku in Vinici, Zlebiču in Zima- ricah. - ¦ ZLICARSTVO IN KUHALNICARSTVO Izdelki teh dveh vej so zelo številni in raz- lični. Zajemata žlice, kuhalnice, mešalke polentarje, pribor za solato, vilice za kuma- rice, korce, mešalke za mlekarstvo, izplako- valke (za vodo v čolnih), zajemalke, velnice, rečke, nože, trkala ali žvrklje, majhne žličke za otroke itd. Izplakovalke so dosti vozili v Trst. Nečke so prenehali dolbsti že kmalu PO prvi svetovni vojni. V roških vaseh so jih tudi bogato krasili. Za izdelavo žlic in kuhalnic vseh vrst uporabljajo javorov, lipov in bukov les. Zlasti javorov in lipov les sta zelo pri- ljubljena zaradi očesu prijetne bele barve. Zličar razreze primerno drevo najprej v 20 cm dolge krcljičke ali čoke, ki jih razcepi v posamezne četrti. S tanko sekiro, »žatlako«, vsako polence posebej obteše. Tako žlica do- bi surovo obliko. Z nožem žlico do kraja ob- reze in obdela roč ali recelj. S poseibnim no- žem z ukrivljenim rezilom, strugom, oblikuje na glavi žlice potrebno globino. Sveže obde- lane žlice sušijo na topli kmečki peči, da ob- drži les belino. Suhe žlice žlicar še ogladi in olici z nožem glajevcem, jih potem po šest skupaj poveže v svežnje, po dva svežnja pa v ducat, da so pripravljeni za prodajo. Žlice oblikuje na stolu-kobili, kjer v pre- cepu drži predmet, ki je v obdelavi. Na dan spretni žličarji izdelajo tudi po 12 ducatov žlic, kuhalnic tudi več. Do druge svetovne vojne so izdelovali in oblikovali žlice le ročno, danes si pomagajo s stružUnimi stroji, ki so daleč uspešnejši. Na leto izdelajo žličarji več kot 30.000 ducatov raznih žlic in kuhalnic. Ti Ribničana iz Kota pri Rib- nici na svojih zdomarskUi poteh leta 1950, Ivan Gor- nik, starejši in mlajši. Kot 4 KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO 30 1982 149 I dve stroki sta najbolj zastopani v Sodražici, Zamostecu, Zimaricah, Črnem potoku, Dvor- ski vasi, Podsmreki, Vel. Slevici in Malih Laščah. ROCNO MIZARSTVO Ročno mizarstvo v poglavitni meri izdeluje lesene gospodinjske potrebščine. To so kuhinj- ske deske, za testo, meso, čebulo, modeli-ka- lupi za maslo, pralne deske, perilniki, ribež- ni, strgalniki za zelje, repo, hren, kumare, sušilniki, mišolovke, pasti, sponke za perUo, obešalniki za obleko, solnice, žličniki, igrače, samokolnice, kolca in vozički, klepetci in rag- Ije. V prejšnjih časih so vse predmete napra- vili z žago, rezilnikom in s svedrom na rezil- nem stolu. Sedaj pa izdelovalci uporabljajo sodobne naprave na električni pogon, krožne in tračne žage, rezkalne stroje in drugo. Stro- ji jim omogočajo večjo proizvodnjo in s tem tudi večji zaslužek. Predmete ročnega mizarstva največ izdelu- jejo na Gori, v Sodražici, Vinicah, Zamost.^- Cu, Karlovici in Mali Slevici. ORODJARSTVO Lesno orodjarstvo je nedvomno zelo stara stroka lesnih obrti. Najdalj se je obdržala na obrobju osrednjega suhorobarskega jedra. Tu je namreč največ primernega lesa bukve, je- sena, drena, bresta, gabra, maklena, in ma- kovnice. Močnejša ravna debelca porabijo za ročaje k lopatam, motikam, loparjem in me- tlam, rogovilasta za grablje in vile, iz trdih gr- čavk so nekdaj izdelovali še cepce. Za sekir- na toporišča, krampe, rovnice in cepine upo- rabljajo močnejši čepek les bukve, jesena in gabra. V petdesetih letih so jih naredili na leto tudi po 5 vagonov nasadu. Kosišča de- lajo največ iz javorovega, jesenovega in gabro- vega lesa. Najbolj pridni orodjarji so bili na Gori, v Lazah, Otavicah, Rakitnici, nekaj tu- di v Sodražici. Se drugi izdelki so greblje, loparji, jarmi in kambe, kljuke in obroči za vrvi za vozove povezat, oselniki. STRUGARSTVO strugarstvo je bilo znano v Ribniški dolini kot stara hišna obrt le v mlinih in žagah. Pre- težno so stružUi na vodni pogon. Konec tega stoletja se je ta dejavnost izpopolnila in raz- širila. Veliko zaslug je imel pri tem domačin iz Sodražice, ki se je šolal na dimajski obrtni šoli. Uvedel je stružnice, ki so jih kasneje za- menjale sodobne na električni pogon. Stru- garski izdelki so razni krožniki, sklede, skle- dice, skodele, korci, valjarji, kuhinjska kladi- va, ročaji za mizarsko in rezbarsko orodje, gobe za šivanje in gnetenje, šatulje, žvrklje, klekljarski vitli, šahovske figure, igrače, vitli za tekstilne stroje, čutare. Strugarstvo je bilo omejeno na Sodražico, Sušje, Zamostec in Zapotok. PLETARSTVO Pletarstvo je zelo stara obrtna dejavnost. Zajema števUne in obsežne zvrsti. Najbolj po- gosti so izdelki, ki jih ljudje uporabljajo pri delu doma, na polju, za shranjevanje, prena- šanje in prevažanje. Po zvrsti pletiva ločimo izdelke iz slame, ličja, vrbovega šibja in vrho- vih viter, leske in leskovih viter. Po nekaterih izročilih je pletenje iz slame najstarejše v ple- tarstvu. Ti izdelki so večinoma pleteni v spi- ralni tehniki, ki jo primerjajo z značilno pra- staro tehniko izdelave glinastih posod. V Glo- beli pri Zimaricah so nekdaj dosti pletli peha- rje in sejavnice iz slame in leskovih viter. Za svoje potrebe seveda tudi naramne koše iz les- kovih viter. Močnejše težišče pletenja iz belje- ne vrbe je bilo v Zimaricah in v Zamostecu. Po tehnični obdelavi so tamkajšnji izdelki daleč prekašali izdelke od drugod. Se pred drugo svetovno vojno so iz Ribniške dolhie pošiljali izdelke v Avstrijo. Posebno so se odlikovali skroženi vipavski j orbasi, ki so jih delali še sredi 19. stoletja. Danes pletejo predvsem ko- šarice locnjevke, oglate košarice za žegen in napikane jerbase. RESET ARSTVO Podnarstvo in obodarstvo vzajemno dopol- njujeta rešetarstvo. Obenem z dejansko nalo- go sestavljanja gotovih izdelkov — ret in re- set je rešetarstvo prevzelo še funkcijo proda- je — krošnj arsiva. To funkcijo so pogoj ili či- sto praktični razlogi. Rešeto ni izdelek, ki bi ga lahko izgotovili doma in prenašali ali pre- važali na trg, ker tako zavzema preveč pro- stora. Bolj smotrno je, da si rešetar naloži obodnih kolačev in poden ter iz njih sproti izdeluje rete in rešeta. Na svojih zdomarskih potih je rešetar hitro spoznal, da poleg reset lahko prodaja še druge izdelke suhe robe. Tako so si suhorobarji začeli izmenjavati bla- go in so lahko vsi trgovali. Navadno so kar na domačem sejmu v Sodražici izpopolnjevali svoje krošnje z vsem potrebnim. Tako je re- šetarstvo poglavitni dejavnik pri vsej lesni obrti, ker je rešetar—zdomar vedno zaneslji- vo spravljal izdelke v denar in s tem seveda omogočal obstoj celotni lesni obrti. Krošnje so večkrat imele spodaj tudi skrivne predal- čke, kamor so skrivali drobno kolonialno 150 i KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO 30 1982 Tako potuje današnji zdo- mar, »rešetar«, Ivan Gornik, Kot 4, Leta 1968 blago, zlasti saharin, pred budnimi očesi fi- nancarjev. Pred vojno je rešetarilo in fcrosnjarilo po svetu iz Ribniške doline nad 600 zdomarjev. Zadnja predvojna leta je prizadeven zdomar zaslužil na leto tudi po 50 ali 60 tisoč dinar- jev. Ko je poravnal dolg za les in 'potrebšči- ne, je še lahko oblekel in abul družino, se preskI^bel z živežem čez zimo in še marsikaj uredil pri gospodarstvu. Tudi po drugi svetovni vojni so Ribničani znali svoje lesne obrti ohranjati kljub nekaj- letni neugodni davčni politiki. Se vedno so jim prinašale znaten delež pri njihovem go- spodarstvu. Dosti so prodajali v »Dom« v Ljubljano in se tako vključevali tudi v turi- stično dejavnost. V zadnjih letih se je tudi povečala družbena skrb za domače obrti, kar kažejo med drugim razstave domače in ume- tne obrti v Slovenjem Gradcu in redni ribniški sejmi suhe robe in lončarstva. Vse to pomeni veliko spodbudo mladim, ki bodo zatrdno nadaljevali staro obrtno izročilo. LONČARSTVO Ribniška dolina je slovela nekdaj tudi po lončarski obrti, ki je bila razvita zlasti v Pri- gorici, Blatih, Rakitnici in v Dolenji vasi. Po tu uporabljanem lončarskem kolovratu, ki spominja na srednjeveškega, lahko sodimoi, da ima obrt že zelo dolgo tradicijo. Valvasor omenja v Dolenji vasi več kot 80 hiš, kjer so lončarili. Tudi za Prigorico in Nemško vas pravi, da imajo mnogo lončarjev. Ob prelomu stoletja je bilo v teh vaseh še 34 lončarjev. V letih prve svetovne vojne se je število povečalo na 44, ker je zavolje vojne primanjkovalo posod. Kasneje so spremenje- ne razmere povzročile, da so lončarji opuščali svojo obrt. Zaprlo se je tržišče v Trst in odpr- ta ognjišča so zamenjali štedilniki. Do leta 1940 se je število zmanjšalo na 19 obrtnikov, ki so izdelali na leto do 150.000 raznih posod. Danes so le še trije lončarji, eden v Dolenji vasi in dva v Prigorici. Lončarstvo je zaradi napornega dela in nezdrave vlage manj va- bljivo za mlade ljudi. Čeprav jim sedaj stroji tudi že olajšujejo delo, je še vedno dosti uma- zanega opravila. Glino za posodo so nekdaj gnetli z rdkami in teptali z nogami. Posodo žgejo dvakrat, prvič v biskvit, drugič loščeno. Žgejo jo v pe- čeh, ki so ovalne oblike. Nekoč soi imeli štirje lončarji skupno peč. Postavitev dobre lončar- ske peči je dosti stala, zato si je ni mogel pri- voščiti vsak lončar. Poglavitni izdelki ribni- ških lončarjev so lonci za kuhanje, majolke za vino, sklede, latvice za mleko, skodelice, kožice za peko in cvetlični lonci. Značilne pa so predvsem drobne figuralne plastike: ko- njički, jelenčki, putke, petelinčki, žvrgolčki, sv. Juriji in druge plastike. Do prve svetovne vojne so lončarji iz Do- lenje vasi in okolice prodajali v Istro (pred- vsem sklede in pekve za kruh), na Notranj- sko, v Hrvaško Primorje do Senja, v Bjelovar, v Trst in Reko. Posodo so nekdaj tovorili s konji, kasneje vozili z vozovi, sedaj jo prevažajo z avtomo- bili. KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO 30 1982 151 SEZNAM IZDELOVALCEV SUHE ROBE IN LONČARJEV NA RIBNIŠKEM SEJMU 7. IX. 1980 1. Anton Tanko, Zapotok 14 sodi, pinje, bren- te, ribežni, velnice, deske, kuhalnice, leseni krožniki, naramni koši, peharji 2. Jože Hiti, Metulje peharji iz slame, koški iz viter, pipe, tpalice 3. Marija Levstik, Ziberce pletena podna za re- seta 4. Janez Klun, Sajevec 29 oprtni koši, ročne košarice 5. Dušan Pejak, Otavice orodje, leseno, oselniki 6. Franc Vidervol, Lipovec oselniki 7. Vinko Hočevar, Lipovec toporišča za sekire 8. Milka Lovšin, Sajevec toiporišča nasadila, ročice za vozove 9. Jože Bela j, Skrlovica rete, rešeta, peharji, štručence 10. Stane Žužek, Skrlovica hrastovi škafi, »rož- niki« 11. Ludvik Turk, Zamostec pisane košarice iz beljene vrbe 12. Stane Mihelič, Sajevec podna za rete, rešeta 13. Albina Klun, Zamostec jerbasi, beli in pisa- ni, košarice holandke 14. Franc Mate, Ribnica vrvar, vrvi, strange in haftre za konje 15. Štefka in Janez Mam, Dane podna za rete in rešeta 16. FUip in Boštjan Arko, Zamostec žlice lin ku- halnice 17. Alojz Campa, Vinice izdelava obodov 18. Albina Pucelj, st. in ml., Dane pletenje pod- nov iz leskove vitre 19. Anton Gnidica, Dolenja vas sitar in rešetar 20. Marija Lovšin, Vinice pasti za miši 21. Leopold Baje, Dolenja vas lončar skledar, majolke, konjički, Juriji, lonci 22. Anton in Tomaž Košir, Kot sitar in rešetar 23. Ivan Gornik, Kot 4 sitar in rešetar, posode, peharji, gospodinjske potreb,čine itd. 24. Kmetijska zadruga Ribnica »kanoni« sit in reset, mesarski cekarji, sodii, kadi, kadice, škafi idr. 25. Lojzka Levstik, Ribnica pletenje iz konoplje 26. Rudi Turk, Podpreska kuhalnice 27. Franc Ješelnik, Podpreska kuhalnice 28. Neža Pucelj, Dane pletena podna iz leske 29. Ludvik Pa j nič, Zapotok 4 sodi, kadi, kadice, škafi, pinje, čebri, keblice, pipe 30. Franc Vovko, Sušje prese 31. Alojz Lovšin, Sušje otroški stolčki 32. Tone Nósan, Prigorica lončar, sklede, ma- jolke, lonci, pekači, cvetlični lonci, pepelniki 33. Franc Marolt, Ribnica pletarstvo, cekarji, šivalne košarice, iz beljene vrbe 54. Frančiška Tanko, Vinice pletena podna iz leskove vitre, obodi 35. Anton Sile, Zamostec leseni okrasi, žgana pisava, barvni okrasi 36. Jakob Nosan. Prigorica lončar, konjički, žvrgolčkii, piščalke, medvedi, kravice 37. Franc Jaklič, st. in ml., Sajevec posodar pri delu, škafi 38. Elka in Ivan Zobec, Kot 14 rešetar, različni izdelki, žgane in pisane pisave 39. Franc Vesel, Zamostec rešetar 40. Karel Intihar, Zavrh žličarstvo 41. Stane Krašovec, Sleme žličarstvo 42. Alojz Vintar, Metulje žličarstvo 43. Spominkarstvo Ribnica 44. Drago Levstik, Vinice obodarstvo 45. Janez Prijatelj, Vinice obodarstvo 46. Alojz Campa, Vinice obodarstvo 47. Jože Zaje, Podklanec obodarstvo 48. Franc Mihelič, Zimarice orodje, predvsem grabi j e 49. Vinko Lovšin, Sušje sodi, kadi, kadice, čebri, pinje, peharji, sejavnice iz slame, »pasirke« idr. 50. Mirko Tanko, Sušje 11 rešetar z avtomobi- lom, posode, pletarski izdelki, gospodinjske potrebščine idr VIRI 1 1. J. W. Valvasor, Die Ehre Dess Herzogthums Crain, Nürnberg 1689. — 2. Arhiv Slovenije, sta- ; noviski arhilv, fase. 78, 394. — 3. Die österreichisch ; -ungarische Monarchie im Wort und Bild, Kam- ten und Krain, Wien 1891. — 4. Statistischer Be- ; rieht der Handels-und Gewerbekammer in Lai- : bach 1870, 1880. — 5. Bericht der k, k. Gewerbe -Inspektoren über die Heimarbeit in Österreich, III, Wien 1901. — 6. Slovenec 1902, štev. 227—298, članki, ki vsebujejo razpravo o novem krošnjar- skem zakonu v državnem zboru na Dunaju. — 7. Obrtniški koledar za leto 1911, Ljubljana 1911. — 8. Milko Kos, Srednjevešk urbarji za Slovenijo, II. — 9. Ljudmila Bras, Terenski zapisi o lesnih ; obrteh v letih 1976, 1977, 1978 i LITERATURA 1. Janko Jovan, Domači obrti na Kranjskem, II, Lesni obrt. Dom in svet, XVI, Ljubljana 1903. — 2. Jože Rus, Suha roba, brihtna Ribnica in ši- roki svet. Jutro 1930, št. 208. — 3. Janko Trošt, Pri zdomarjih. Dolenjska, Ljubljana 1938. — 4. Jože Rus, Lesna domača obrt. Trgovski Ust 1941, št. 29. — 5. Janko Trošt, Ribniška suha roba v lesni domači obrti. Slovenski etnograf III-IV, Ljubljana 1951. — 6. Rajko Ložar, Ljudska obrt in trgovina v Sloveniji, Zgodovinski zbornik, Buenos Aires 1959. — 7. Vilko Novak, Slovenska ljudska kultura, Ljubljana 1960 152, KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO 30 1932 IZVAJANJE AGRARNE REFORME NA VELEPOSESTVU OSKARJA KOZLERJA IZ ORTNEKA STANE GRANDA Med najpomembnejše dogodke iz življenja našega kmeta v času med obema vojnama so- dijo tudi tisti, ki so povezani z izvajanjem agrarne reforme. Kot je znano, so graščine iz- gubile precej svoje zemlje v letih po odpravi fevdalizma leta 1848. Med tem ko je bil ta pro- ces glede dodeljevanja obdelovalne zemlje ra- zmeroma ugoden za kmeta, pa tega ne bi mo- gli trditi glede gozdov. Seveda pa je Mjub te- mu pri graščinah ostalo še precej obdelovalne zemlje in pašnikov, ki so jih deloma izralbljali v okviru lastne etkonomije, deloma pa dajali v zakup. Ker je bil v drugi polovici 19. stoletja proces drobljenja kmetij zelo intenziven, se je žeja po zemlji stopnjevala. Določene spremembe posestnih razmerij je napovedalo že Narodno vece Države Sloven- cev, Hrvatov in Srbov. Tudi regent Aleksan- der je pohitel z izjavo, ki je kmetom obljublja- la veleposestniško zemljo.* Napovedi o agrar- ni reformi moramo ocenjevati s treh zornih kotov. V prvi vrsti naj bi pomenila socialno- ekonomske reforme; le-te naj bi zmanjšale bedo, ki je kraljevala v večini kmečkih hiš V mesecih neposredno po koncu vojne je na- povedovanje agrarnoreformnih ukrepov po- menilo tudi nevtraliziranje revolucionarnega vrenja, ki je zajelo tudi naše vasi. To dokazu- jejo najbolje naše »republike«, ki so nastajale ne med področji z večjim številom industrij- skega delavstva, temveč med kmečkimi na- selji. Tretji moment, ki pa za novo državo ni bil najmanj pomemben, je bil obračim s stebri oblasti stare monarhije. Agrarna refoirma je ponudila možnost, da zmanjšajo ekonomsko in s tem tudi politično moč tistih, ki novi dr- žavi niso bili naklonjeni in niso hoteli postati niti njeni državljani. Taki primeri so bUi na primer knezi Auerspergi iz Kočevja.* Ze februarja 1919 so bile izdane Predhodne odredbe za pripravo agrarne reforme. Te so med drugim razlaščale vsa veleposestva, ki so imela vsaj 100—500 oralov obdelovalne zemlje. Razdelili naj bi jo med male kmete, invalide, vdove in sirote vojakov, ki so se borili za novo državo kot tudi njih same in prostovoljce. Zemlje naj ne bi dobili takoj v lastništvo, temveč v zakup. Podržavili naj bi tudi vse večje gozdne komplekse. Julija 1919 je bilo določeno, da smejo veleposestniki v Sloveniji obdržati 75 ha obdelovalne zemlje ter še 125 ha ostale, vsa druga površina pa naj bi se raadeUla, postala naj bi objekt agrarne refor- me. 2jelo so omejili tudi razpolagalno pravico z veleposestjo. Njeni lastniki je niso smeli obremenjevati z dednimi pogodbami, kre- diti ... in ne prodajati oziroma so zadnje lahko storili v izjemnih primerih le s privoljenjem države na račun tistih površin, ki naj bi jim ostale po dokončni izvedbi agrarne reforme. Februarja 1920 so postavili veleposestva pod državno nadzorstvo in nekatera celo pod nepo- sredno upravo. Se posebno so nadzorovali ravnanje z gozdovi. Saptemibra istega le- ta so določili, da lahko dobijo zemljo vsi zgo- raj našteti v štiriletni zakup, vendar le njive, travnike in pašnike, ne pa vinogradov, vrtov in sadovnjakov. Zemljo naj bi dobili tisti ma- li kmetje, ki so imeli manj kot 10 oralov ze- mlje, vendar ne več kot oral na člana družine. Pašnike so lahko dobili le v kolektivno posest kmetje okoliških vasi. Zakupniki so lahko po- stali tudi vaški obrtniki, ki samo od svoje obrti niso mogli živeti. Višino zakupnine je določal katastrsiki dohodek. Veleposestnik pa je ni dobil v celoti, ker mu jo je četrtino vzela država za kritje stroškov v zvezi z agrarno reformo. Gozda kmetje niso mogli dobiti v za- kup, marveč so jim lahko odkazali le določe- ne količine lesa za kritje njihovih neposrednih potreb. Tem ukrepom so prisluhnili zelo natančno tudi kmetje s področja, ki teži k Ribnici kot svojemu središču. Njihove kmetije, med kate- rimi so prevladovale majhne, so bile prislonje- ne ob veleposest, ki je pripadala knezom Auer- apergom, grofom Auerspergom s Turjaka, rib- niškim Rudežem in ortneškim Kozlerjem. Se- veda so bUe turjaška, zilasti pa ribniška in or- tnešika drobiž, v primerjavi s knežjo, vendar je za tistega, ki strada, tudi drobtina drago- cena. Kozlerji' so bili v novejši slovenski politični in gospodarki zgodovni znane osebnosti. Zlasti to velja za Petra (1824 — 1879), ki se je v re- volucionarnem letu 1848/49 odlikoval kot eden najbolj znanih zagovornikov slovenskih političnih zahtev. Danes ga mnogi poznajo predvsem kot avtorja Zemljevida slovenskih dežel. Njegova starejša brata'ivan (1819—1898) in Josip (1822—1917) našim prednikom v poli- tičnem pogledu nista bila najbolj naklo- njena, bila pa sta prizadevna gospodar- stvenika, ki se nista trudila le za lasten žep. Vsi trije so bul bili ustanovitelji da- našnje pivovarne Union, srečamo pa jih tudi pri drugih gospodarskih podjetjih tistega ča- sa. Njihov oče Ivan (1780—1864) spada med KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO 30 1982 153 liste prebivalce naše dežele, ki so iz vrst pre- prostega ljudstva prešli med lastnike gradov. Bil je namreč u-spešen trgovec in je kapital investiral v nakup nepremičnin. 1820. leta je kupil ortneško graščino od grofa Benjamina Lichtenberga. Leta 1845 je posestvo prevzel že omenjeni najstarejši sin Ivan, pi ga je 1892. leta prepustil sinu Janezu Krstniku. Ta je že šest let kasneje umrl in posestvo je prešlo na tri mladoletne otroke: Greto, ki je umrla že 1910, bolehnega Janeza, ki je zaman iskal zdravje celo v tujini in je 1926 umrl za jetiko, in Oskarja.* Ob zlomu monarhije sta bila Janez in Os- kar še vedno mladoletna. Prvi je bil na zdrav- ljenju v Svici, Oskar pa v italijanskem vojnem ujetništvu. Za posestvo so skrbeli skrbniki mladoletnih fantov iz vrst bližnjega sorodstva, upravljal pa ga je sposobni oskrbnik Josip Göderer. Obsegalo je nekaj čez 1350 ha. Pre- vladoval je gozd, ki je ležal v dokaj sklenjenem kompleksu okoli gradu, večina obdelovalne zemlje in pašnikov pa je bila na Barju. Nji- hove parcele so ležale v katastrskih občinah Velike Poljane, Zigmarice, Vinice in Gorenja vas v sodnem okraju Ribnica; Lužarje, Selo, Sv. Gregor, Male Poljane, Dvorska vas. Mlaka v sodnem okraju Velike Lašče; Strmec v so- dnem okraju Lož ter Trnovsko predmestje, Iška Loka, Karlovško predmestje in Tomišelj v okolici Ljubljane.'* Poleg gradu v Ortneku, ki pa je bO. še skoraj nov, saj so Kozler j i sta- rega, ki je stal nad njim, 1884 opustili in se preselili v novega,' bližje cesti, ki pa je danes tudi že v žalostnem stanju, je h graščini spa- dalo še 20 hiš. Bile so raztresene od Ljubljane do neposre- dne okolice gradu. V glavnem so v njih živeli občasni ali stalni delavci veleposestva. Grašči- na je namreč imela kar pet žag venecijank, na katerih so žagali predvsem svoj les. Imeli so tudi lasten mlin. Ob koncu vojne so imeli dva para konj — tretji je bil mobiliziran — in 6 glav goveje živine. V banki so imeli shranje- nih nekaj čez 80.000 kron gotovine, na posest je bil intabuUran tudi dedni delež v znesku 285.000 kron s 4 obrestmi.' 15. marca 1919 je narodna vlada v Ljublja- ni izdala odločbo, s katero je uvedla nadzor nad ortneško posestjo z utemeljitvijo: »Uteme- ljena je namreč domneva, da se hoče posestvo odtegniti obdavčenju s tem, da poseka nepri- merno veliko lesa in prodaja zemljišče.^« Ta utemeljitev je bila v tem času splošna formu- la in bolj ilustrira splošen strah pred postopki veleposestnikov kot pa konkretno ravnanje. Kozlerjev oziroma njunih skrbnikov in os- krbnika. Za nadzornika so imenovali Alojza Klavsa bivšega notarskega uradnika in pose- stnika iz Gorenje vasi pri Ribnici. Ta je za svoje delo prejemal 300 kron mesečne plače. Graščina je morala kriti tudi stroške zdrav- stvenega in pokojninskega zavarovanja, mu dati na razpolago sobo s kurjavo ter kriti po- tne stroške. Kmalu je med nadzornikom in skrbnikom prišlo do napetosti. Sorodnik Koz- lerjev, baron Lazzarini iz Smlednika, je že decembra 1919 zahteval njegovo zamenjavo, kajti Klaus po njegovem mnenju ni ločil niti smreke od jelke. Oblast ga je marca naslednje- ga leta res zamenjala z inž. Karlom Tavčar- jem iz Ljubljane, ki pa je bil januarja 1921 razrešen te dolžnosti. Nadzorstvo je prevzel neposredno okrožni agrarni urad v Ljubljani. Kot zanimivost naj navedemo, da je bil v ze- mljiško knjigo vpisan nadzor istočasno, ko je Klavs nastopil svojo službo, zaznamba prepo- vedi odsvojitve in obremenitve pa je bila uka- zana šele marca 1920. Takšni postopki države so lastnike velepo- sestev spravljali v precej slabo voljo. Leta neposredno po vojni so bila namreč čas, ko so les lahko izredno dobro prodajali. Tako je Göderer iztržil za gozdne produkte (jamski les za rudnike, rezan les, hlodovino, hmelj a- rice, les za kurjavo, za suho robo, drevesno lubje...) od 4. marca pa do konca leta 1919 369.905,87 kron, v naslednjem letu preko 700.000 kron, leta 1921 pa so že samo v prvem polletju to vsoto presegli za več kot 10 "/o, naslednje leto pa so iztržili že skoraj 1,2 mili- jona kron. Tak dohodek, od katerega so mo- rali plačati 5 "/o v Fond za pokrivanje stroškov agrarne reforme in kolonizacije, so namreč prijavUi.' Seveda pa ne vemo, če so in koliko dohodka tudi utajili. Tako živahna gospodar- ska dejavnost graščine pa ni ostala neprikrita kmetom, ki so na tiho računali, da bo del go- zdov prešel v njihovo last. Poleti 1922 so se namreč uradno pritožili oblastem, da velepo- sestnik preveč izsekava in da misli to dejav- nost še povečati, ker namerava nasproti ort- neške železniške postaje zgraditi parno žago, za katero je že kupil in dobil parni stroj. Oblast je uvedla preiskavo, ki pa ni ugotovila, da bi veleposestnik sekal več, kot je dopuščal načrt sečnje. Čeprav količinskih prekrškov ni bilo — nekaj pripomb je bilo glede na iz- bor parcel, ki jih je izseka val — so mu sečnjo začasno prepovedali. Intenzivno gospodarsko dejavnost pa so skušali izkoristiti tudi delavci in dninarji na veleposestvu. Konec novembra 1919 so zahtevali zvišanje plač skoraj za 100 "Io. Oskrbnik je to seveda takoj odklonil. V poga- janja se je tedaj vključila Narodno-socialna z\'eza," v katero so bili vključeni nekateri 154 \ KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO 30 1982 delavci. Tudi ta v začetku ni dosegla uspeha in njen predstavnik je pisal poverjeništvu za agrarno reformo v Ljubljani, da je oskrbnik trmast in da nič ne pomaga, če ga opozarja, da s tem pospešuje boljševizem. Oblasti je opozoril, da ob takih postopkih »je gotovo, da močnega komunističnega gibanja ne bo mo- goče več zadrževati.« Očitno je ta grožnja za- legla in januarja 1920 so se sporazumeli, da se poljskim in gozdnim delavcem zveča plača z 1,30 krone na 2,20 (zahtevali so 2,50 krone). Povečali so tudi plače.delavcem na žagi in dninarjem. Slednji so dobivali različno plačo, ki je bila odvisna od spola, starosti in stanu (poročeni, samski). Poleg denarja so delavci dobivali del plačila tudi v naturi: drva, stano- vanje, njive, košnje, obleko, čevlje in celo elektriko. Do prvih zakupov zemlje bi moralo priti že leta 1919, in sicer enoletnih, od 1. oktobra 1920 pa bi jo morali dobivati kmetje že v 4-letni zakup. Kot vse kaže, pa je do tega pri- šlo šele 1921. Iz tega leta je namreč ohranjen seznam 85 oseb, za katere je prejel zemljo agrarni odbor Sv. Gregor s sedežem v Dvorski vasi. Ti odbori, ki so delovali v imenu kmetov kot svetovalni organi oblasti, so vnesli med nekatere kmete, zlasti med tiste, ki so imeli do tedaj v najemu graščinsko zemljo, nemalo strahu. Ustrašili so se, da bodo pri razdelje- vanju zemlje prezrti in da bodo morali spre- meniti svoje kmetovanje, ki je bilo prilago- jeno najeti zemlji. Strah seveda ni bil brez osnove in jih je dejansko prisilil, da so se po- vezali z njimi. 14. februarja 1923 je bil v Ortneku sesta- nek med predstavniki oblasti in veleposestni- kom, na katerem so določili, katere parcele naj bi obdržal in katere naj bi dobili kmetje v zakup. Polovico od 75 ha si je lahko izbral sam, drugo polovico pa mu je določila oblast. Dobil je celo nekaj več kot 75 ha in še 20 ha obdelovcdne zemlje kot deputai za oskrbnika in drugo zaposleno osebje. 19. februarja je bil na osnovi sklepov tega sestanka izdan odlok o 4-letnem zakupu. Ohranjeni so podatki le za občinske agrarne odbore, ne pa za posa- mezne kmete: Cma vas 54,28 ha, Tomišelj 27,96 ha, Iška Loka 19,71 ha, Iška vas 14,73 ha, Ljubljana-mesto 0,84 ha, Lužarji 38,74 ha. Sv. Gregor 21,09 ha. Bloke 4,97 ha ali skupaj 182,32 ha. Ze naslednje leto pa je prišlo do sprememb. Površina vse zakupne zemlje se je povečala za 10,23 ha ter za 2 ha še deputa- tna- zemljišča.** 30. maja 1925 je ministrstvo za agrarno re- formo izdalo odredbo o določanju objektov in subjektov agrarne reforme. Po teh novih predpisih so morali na vsakem veleposestvu »s katastralnimi označbami površine in kul- ture določiti, koliko jim je doslej ostalo ma- ksimuma«** ter določiti tisti del veleposestva, ki naj bi ga dobili kmetje. Natančno so morali popisati tudi gozdne parcele. 8. novembra 1925 je bü zato sklican v Ortneku sestanek, ki so se ga udeležili poleg predstavnikov obla- sti in veleposestnika tudi predstavniki kme- tov. V imenu agrarnih interesentov iz Sv. Gre- gorja sta bUa navzoča Jožef Peterlin in Bene- dikt Turk, iz Lužarij Franc Novak in Anton Virant, ostali niso bUi zastopani. Lastnik si je izbral svojo polovico maksimuma: 11,8 ha njiv, slabih 25 ha travnikov ter 0,98 ha vrtov, kar je zneslo več kot polovico, oblast pa mu je po principih arondacije in ekonomičnosti dodelila vse preostale vrtove in sadovnjake, 2,7 ha njiv in 3,4 ha travnikov. Lastnik si je skušal izposlovati še nekaj dodatnih površin. Zakon je namreč za tista veleposestva, ki so imela razvito mlekarstvo, živinorejo ali agrar- no industrijo, dopuščal možnost, da jim osta- nejo v lasti še dodatne površine kot super ma- ksimum. Kozler je namreč nabavil pred ne- davnim bika križanca montafonske in domače sive pasme. Oblast te utemeljitve veleposest- nika ni bila pripravljena upoštevati. Bik ni bil še licenciran pa tudi plemenske postaje so bile blizu: v Ribnici, Velikih Laščah in na Tur- jaku in ni bilo potrebe po novi. Za 1060,92 ha gozda so ugotovili, da je to sklenjen kompleks in da bi ga bUo smotrno podržaviti. Za vele- posestnikovega oskrbnika so določili deputat v obsegu 3,5 ha, za 10 zapriseženih gozdnih čuvajev pa po 1,75 ha obdelovalne zemlje. Za 29,4 ha pašnikov, ki so bili razdrobljeni v 43 parcel in ležali v 6. katastrskih občinah so ugo- tovili, da jih ne morejo dati v zakup in so jih prepustili dotedanjemu lastniku.*' Ugotovili so tudi, da podatki v katastru, na katerega so se naslanjali dotlej, ne ustrezajo stanju v na- ravi, zlasti pašnikov je bilo pol manj. Parcele, ki so ležale poleg gozda, je že začel zaraščati gozd. Ta proces je bil zlasti intenziven v kata- strskih občinah Sv. Gregor in Lužarji. Na Ba- rju pa so nekatere pašnike spremenili v trav- nike. V celoti je bil trend negativen, saj je bi- la razlika med stanjem po katastru in stanjem v naravi okoli 60 ha v škodo obdelovalnih po- vršin in pašnikov. Ob takem rezultatu je po- popolnoma jasno, da so dotlej mnogi kmetje imeli dejansko v zakupu gozd in ne površin, kot je to izkazoval kataster, prav tako tudi ve- leposest vo ni uživalo pravega maksimuma. Za njegovo dopolnitev je Kozler izbral parcele v bližini graščine. Ležale so v katastrskih ob- činah Velike Poljane, Lužarji in Strmec. Poleg gozda je veleposestvu ostalo še dobrih 28 ha zamočvirjenih in nerodovitnih zemljišč okoli KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO 30 19B2 155 i Ortneka in Karlovice. Veleposestvo je sedaj zgubilo le tisti del obdelovalne zemlje, ki je služil za vzdrževanje podružnične cerkvice sv. Jurija v Ortneku, kjer so imeli pa- tronat. Novi predpisi tega namreč niso dovoljevali. Na koncu so ugotovili, da je za agl'arni zakup možnih le še malo manj kot 140 ha. Zadrega oblasti je bila precejšnja, jeza kmetov, zlasti prizadetih, pa še večja. Da bi kmete iz ortneške okolice, ki so bili najbolj prizadeti, vsaj malo potolažili, so veleposestniku del deputatnega zemljišča odkazali v oddaljeni katastrski občini Tomi- šelj. Prizadete občine so dobile odlok o ream- bulaciji konec februarja, začetek marca 1926. Bil je javen in so ga morale dati na vpogled vsem prizadetim, zlasti predvidenim subjek- tom agrarne reforme. Pritožbe so začele priha- jati hitro. Med prvimi je bil veleposestnik, ki je očital nepravilnosti pri reambulaciji, neupo- števanje njegovih želja in prevelik posluh za kmečke zahteve. Kmetje iz občin Sv. Gregor in Lužarji so trdili, da v resnici ni prišlo do takih sprememb kultur kot so jih ugotovili, tudi površina zamočvirjenega in nerodovit- nega zemljišča je prevelika oziroma je to po- sledica kvečjemu lastnikove zanikrnosti, ne- zadovoljni so bili tudi s površino deputatne zemlje za oskrbnika in zaposlene delavce. Ob- lastem so predlagali, naj dado veleposestniku več zemlje na Barju in naj ne nosijo samo oni bremen kompenzacije velepcsestnikovega ma- ksimuma. Bar j ani so se pritožili zaradi neke parcele, za katero so trdUi, da ni pašnik, temveč trav- nik in njive. V poznejši, na zahtevo agrarne direkcije, ki je kot drugoinstančni organ vodi- la pritožbeni postopek, detajlirani pritožbi je veleposestnik zahteval zvečanje deputantnih površin na dobrih 39 ha in očital, da pri ream- bulaciji niso bile upoštevane gozdne enklave, to so jase kot take in bi morale spadati h gozdu, marveč so jih označili za travnike oziroma pašnike. Očital jim je, da so mu v maksimum všteli tudi zemljo, ki jo je z dovoljenjem ob- lasti leta 1922 prodal.'* Dejansko je res tega leta odprodal Kranjski stavbni družbi v oko- lici Ljubljane dober poldrug hektar zemlje, na Blokah pa dvema kmetoma malo manj kot 8~ha zemlje. Za oboje je dobil dovoljenje ob- lasti z opozorilom, da bo odprodaja opravljena na račun maksimuma. Razpravo v zvezi s temi pritožbami so pre- cej časa odlagali. Do nje je prišlo šele 29. sep- tembra 1926 na sedežu veleposestva. Pritožbo Barjanov so kot neosnovano zavrnili, občin- skima agrarnima odboroma Lužarji in Sv. Gregor pa so deloma ugodili. Površina zemlje za agrarno reformo se je povečala na 141,18 ha. Kozlerjem je poleg 75 ha ostalo še 42,65 ha kot del širšega maksimuma (deputati, pašniki, stavbišca, parki, neplodno), 1060,67 ha gozdov ter še 24,52 ha zamočvirjenega, neplodnega in neobdavčljivega sveta. 18. januarja 1927 je bil potem izdan odlok, ki je upošteval vse te sprer- m.embe in z njim so na enak način kot prej- šnje leto seznanili javnost. Naslednja instanca za pritožbe je bila poslej ministrstvo. Tja so se kmetje iz Lužarij in Sv. Gregorja tudi obrnili. V pritožbi so zapisali: »Nam je jasno, da so se njive in travniki spremenili v pašnike samo zato, da se nam odvzame zemlja, katero smo vživali že skozi šest let. Istotako se depu- tati pretirani. — Pred agrarno reformo so imeli na Kozler j evem veleposestvu tri depu- tante, sedaj jih imajo 10!« Svoje pisanje so sklenili z opozorilom: »Posebej poudarjamo, da smo vso zemljo in še več, kakor smo jo imeli v zakupu zadnjih šest let, uživali kot zakupni- ki tudi že davno poprej, in sicer skozi več de- setletij.«'« Zadnji citat so še posebej podčr- tali. Na koncu so prosili ministra, naj pošlje svoje uradnike, da se bo prepričal o točnosti njihovih navedb. Svojo pritožbo je ponovil tu- di barjanski agrarni odbor. Uradnikov iz Beo- grada ni bilo, pač pa je prej kot v enem me- secu prišlo opozorilo, da je okrožni agrarni urad pri reambulaciji 1925. leta storil nekaj hudih napak. V katastrskih občinah Velike Poljane, Male Poljane, Dvorska vas. Sv. Gre- gor, Lužarje, Tomišelj so nekatere travnike! v katastru v naravi ugotovili kot pašnike kar pa ni dovoljeno, ker se negativne sprenuembe ne smejo upoštevati. Po mnenju ministrstva je ta proces zajel okoli 13,5 ha travniških povr- šin. Mesec dni kasneje je agrarna direkcija na zahtevo ministrstva zahtevala od veleposestni- ka podatke o obsegu deputatov pred začetkom agrarne reforme. Veleposestnik je v svojem odgovoru prikazal, da so bili ti dejansko večji kot so mu jih dodelili. Tak odgovor pa je bil seveda le logična posledica orientacije vele- posestva v gozdarstvo in zanemarjanja polje- delstva. Prosili so ga tudi za podatke o enkla- vah, kaj smatra še za travnike in kaj so de- jansko že pašniki.'" Pritožbe, še bolj pa dogajanje v parlamen- tu, uboj Radica, uvedba diktature ter z njo zvezane ustavne in upravne spremembe pa so nadaljnje izvajanje reforme upočasnile. Občin- ski in okrožni agrarni odbori kot tudi direkci- ja in ministrstvo za agrarno reformo so bili odpravljeni, odločanje je prešlo v roke rednih političnih oblasti: občin, okrajev, banovine in ministrstva za kmetijstvo. Reševanje spora so 156 KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO 30 1932 nadaljevali šele 1930. leta. Iz Ljubljane so Be- ogradu predlagali, naj upošteva rezultate re- ambulacije iz let 1925 oziroma 1926. Ministr- stvo, katerega delovanje lahko označimo v na- šem primeru kot pošteno in tudi hitro, pa je ta predlog in odlok o utrditvi agrarnih ob- jektov, ki je slonel na apomi reambulaciji, 27. marca 1931 zavrnilo. Trdilo je, da ne more dopustiti, da bi kmetje izgubili okoli 55 ha ob- delovalne zemlje.'' Nadaljnje natezanje je presekal Zakon o li- kvidaciji agrarne reforme 19. junija 1931. leta. Ponovil je večino določil prejšnjih zakonov. Maksimum je znašal 75 ha, širši 125 ha, vele- posestnik je lahko obdržal 1000 ha gozda. Zad- nje določilo je bilo novo. Gozdovi, ki to povr- šino presegajo, pridejo pod agrarno reformo, vendar zanje ne morejo konkurirati posamez- ni kmetje, temveč le občine in razna združe- nja (zadruge ...). Veleposestnikom je bila za odvzeto zemljo obljubljena odškodnina v ob- liki obveznic Privilegirane agrarne banke, ki pa bi bile izplačane v 20 letih. Ista banka bi kreditirala tudi kmete za plačevanje od- škodnine. Posojuo bi büo dano na 20 let, obresti 5«/». Kmetje bi morali pla- čati 10"/» odškodnine v poseben sklad za kolonizacijo (naseljevanje na tako razdeljeno zemljo), in sicer 5 "/o v 30 dneh, ostanek pa v enem letu. Zakon o spremembah in dopolnit- vah zakona o agrarni reformi junija 1933. le- ta je 10 "/o plačilo prispevka znižal na 4 '/o (2«/o in 2'/o), odkupnina je bua znižana, ob- veznice naj bi se amortizirale v 30 letih. Na veleposestvu Oskarja Kozler j a bi potem- takem lahko že prešli k dejanski delitvi ze- mlje, vendar so bili v bistvu še vedno v letu 1925. Ze tako zapleteno situacijo so začele za- pletati še Živinorejska zadruga iz Velikih Po- ljan, občinski odbor iz istega kraja, trg Velike Lašče, Hranilnica in posojilnica Velike Bloke, Stanovanjska in kreditna zadruga iz Ljublja- ne, občina Sv. Gregor in verjetno še kdo, ki so se prijavljali kot interesenti za gozdove ozi- roma površine, kjer bi dobili gradbeni ma- terial. Njihove, poleti 1931 vložene prošnje so bile marca 1932 zavrnjene. Konec novembra 1932 je banska uprava sklicala nov sestanek s predstavnikom velepo- sestva in kmeti, na katerem so ugotovili, da je bil postopek leta 1926 izpeljan sicer pravUno, da pa so kmetje iz okolice gradu izgubili ve- liko zemlje, ki so jo prej imeli v zakupu. Kme- tje iz Lužarij in Sv. Gregorja niso čakali na nov odlok, marveč so se teden kasneje že pri- tožili ministrstvu v Beograd. V pritožbi so na- vedli, da bi v občini Lužarji izgubilo zemljo 22 agrarnih zakupnikov, v občini Sv. Gregor pa 36. Poudarjali so, da zakon ne dovoljuje, da bi agrarni zakupniki izgubili zemljo. Vele- Prlmer razdelitve parcel v k. o. Lužarje. V rubriki po- vršina pomeni prva kolona lia, druga a, tretja m^ V zadnji rubriki so vpisani pridobiteljl (subjekti) zem- lje. KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO 30 1982 157 posestvo tudi sicer ne potrebuje toliko zemlje, saj jo je lansko pomlad ponujalo po 0,50 din za m*. Zahtevali so revizijo sklepov zadnjega sestanka.'" Ministrstvo je že decembra reagiralo in za- htevalo dodatna pojasnila od banovinske upra- ve. Ker z njimi ni bilo zadovoljno, je v pozni jeseni 1933 prišlo do novega sestanka bano- vinskih uradnikov, veleposestnika in pred- stavnikov političnih občin Velike Lašče, So- dražica in Ribnica. Skupaj so ugotovili, da je bilo načelo, da agrarni zakupniki ne smejo izgubiti obdeloval- ne*" zemlje, upoštevano, in da so interesi kme- tov zavarovani. Opravljena je bila tudi po- novna reambulacija parcel, na podlagi katere so izločili za agrarno reformo 175 ha, in sicer po katastrskih občinah Velike Poljane 3,98 hektara njiv in 1,93 ha travnikov. Strmec 1,92 ha travnikov, Sušje 0,92 ha travnika. Dvorska vas 0,89 ha travnika in 0,39 ha obde- lovalnega pašnika. Sv. Gregor 1,50 ha njiv in 7,74 ha travnikov, Lužarji 5,72 ha njiv, 39,34 hektara travnikov, in 0,43 obdelovalnega pa- šnika, Tomišelj 95,99 travnikov, 1,18 ha ob- delovalnih pašnikov in 3,09 ha neplodnega zemljišča, Iška Loka 0,94 ha travnika in 0,18 ha neplodnega zemljišča in Karlovško pred- mestje 8,83 ha travnika.*' Iz zgornjih šte- vilk je razvidno, da so kmečke pritožbe za- legle. Izkazalo se je, da je bilo njiv dejansko manj, kot je to izkazoval kataster, bilo pa je več travnikov in dobrih 10 ha manj gozda v primerjavi z letom 1925. Veleposestnik je nam- reč prejel tako ožji kot širši maksimum v pol- nem obsegu, to je skupaj 200 ha in seveda gozd, ki je meril 959,43 ha. Ob tej priložnosti je bil narejen tudi popis celotnega po- sestva, iz katerega bomo navedli nekaj dej- stev, ki kažejo na razvoj v zadnjih 13 letih. Veleposestvo je imelo zaposlenega gozdnega upravitelja in 4 gozdne čuvaje. Vsi so uživali deputatno zemljišče. Poleg njih sta ga uživali tudi dve vdovi njihovih nekdanjih tovarišev. Veleposestvo je imelo 4 lastne žage, in sicer: parno s polnojarmenikom in drugimi dopolnil- nimi stroji v Dulah, vodno z 1 polnojarmeni- kom in krožno žago v Ortneku ter venecijan- ki v Karlovici in Borovcu. V primerjavi s sta- njem 1919 vidimo, da je ena prene- hala obratovati. Ti obrati so stalno zaposlo- vali 22 oseb, od katerih jih je bilo 12 kvalifi- ciranih. V Karlovci so še vedno imeli mlin z mlinarjem. Večina delavcev je živela v graj- skih hišah in so imeli tudi deputate. Kozler je imel v lasti tudi tri hiše, v katerih so bile go- stilne, in jih je oddajal v najem. Tudi te hiše so imele nekaj ohišnice. Na gradu je bUo za- poslenih 6 oseb, v Karlovci pa še 4. Skoraj stalno je bilo zaposlenih še 15 delavcev v go- zdu, občasno pa še precej dninarjev. Velepo- sestvo je imelo tudi 6 glav vprežne živine in 6 krav mlekaric. Značilno je bilo, da so neka- teri kmetje redili vprežno živino za delo v graščinskih gozdovih skoraj izključno s krmo z grajskih travnikov.** 30. decembra 1933 je banska uprava izdala nov odlok o utrditvi agrarnih objektov, ki je uradno razglasil zgornje odločitve. Občine so ga potem na običajni način :-azglasile in nato so čakali, da poteče pritožbeni rok. 21. januar- ja 1934 je vložila pritožbo Zveza slovenskih agrarnih interesentov, ki je bila ustanovljena na prelomu 1928/29 kot posebna stanovska or- ganizacija, ki se je zavzemala za dosledno iz- vedbo agrarne reforme, zlasti pa je organizi- rala razne zadruge, ki bi bile lahko pridobite- Ijice gozdov in pašnikov. V pritožbi je spod- bijala uvrstitev nekaterih parcel v določene kulture, zlasti na Barju, kjer je imela zelo veliko pristašev.*' Ministrstvo, ki je pritožbe reševalo, je o tem vprašanju zahtevalo mnenje kmetijskega strokovnjaka. Ta je njihove trdi- tve odklonil. Ministrstvo je to upoštevalo in 3. julija pritožbo zavrnilo kot neosnovano, s čimer je postal odlok pravnomočen.*'' Sedaj je bila situacija že bistveno lažja. V začetku oktobra je banska uprava ukazala sodiščem v Ribnici, Velikih Laščah, Ložu in Ljubljani, naj izbrišejo zaznambe prepovedi odsvojitve in obremenitve kakor tudi drugih utesnitev, ki so bile zaznamovane na temelju zakonov o iz- vajanju agrarne reforme.*" Tiste parcele, ki so prišle deloma ali v celoti pod agrarno reformo, so dobile nove zemljiškoknjižne vložke. Na podlagi sestankov, ki so bili novembra in de- cembra 1934 po prizadetih vaseh, so 29. janu- arja naslednjega leta potrdili subjekte agrarne reforme na veleposestvu Oskarja Kozler j a. Se- veda bi bilo nadvse zanimivo navesti imena, kdo je zemljo dobil, vendar je to zaradi drago- cenosti prostora, še bolj pa nezanesljivosti to- vrstnih podatkov nesmiselno. Ne samo, da so med samo izvedbo postopka nekateri umrli ali pa se odselUi, ampak je skoraj isto- časno prišlo tudi do raznih odstopanj otrokom ali sosedom in zamenjav. Zato bomo navedli le kot ilustracijo delitvene politike naslednje po- datke po katastrskih občinah: v Strmcu sta si razdelila zemljo dva kmeta, v Sv. Gregorju 8 (od 0,03—2,0 ha). Dvorska vas 6 (od 0,15 do 0.38 ha), Lužarji 67 (od 0,05—2,9 ha). Velike Poljane 11 (od 0,15—0,8 ha) Sušje 2, Tomišelj 118 (od 0,17—2,3 ha), Karlovško predmestje 16 (od 0,18—1,9 ha) in Iška Loka 2.*« Nato so začeli z velikimi razmejitvenimi deU, ki so jih morali plačati kmetje. Geometri so zaračuna- vali okoli 1,80 din za ar. Julija 1936 je komi- 158 ; KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO 30 1982 sija za likvidacijo agrarne reforme že ukazala zamejničenje novih meja. Mejniki so morali biti kamniti in vsaj 60 cm visoki. Zemlja je lahko prešla v roke kmetov na dva načina: na že omenjenega, po katerem iz- plača odškodnino za razlaščeno zemljo Privi- legirana agrarna banka, kmet pa se tako za- dolži in na drugega, ki je dopuščal možnost neposrednega sporazuma o odškodnini. Seveda to ni bila navadna kupoprodajna pogodba, ker je bil v tem primeru kupec uradno določen in tudi cena je bila kontrolirana. Oblast je višino odškodnin uradno določila, in sicer so bile od- visne od čistega katastrskega donosa. Za ve- leposestnike je bila veliko bolj ugodna druga varianta. To lahko še toliko lažje trdimo da- nes, kajti druga svetovna vojna je marsikoga prikrajšala za odškodnino.^' Možnost prosto- voljnega ali fakultativnega odkupa zemlje je dovoljeval že zakon o proračunskih dvanajsti- nah za mesec avgust, september in oktober 1925. Interesenti so lahko z dovoljenjem obla- sti odkupili zemljo, ki je bila objekt agrarne reforme. Prodajalec je moral plačati 10*/o ku- pnine v kolonizacijski fond. Na Kozlerjevem veleposestvu vse do začetka tridesetih let ni opaziti takih poizkusov. Ze 1930 pa je prišlo do nekaterih sporazumov med kmeti in vele- posestnikom. Kot vse kaže, je na to vplival dr. Friderik Luokmann, ljubljanski advokat, ki je bil specialist ravno za vprašanja agrarne reforme in je zastopal mnoge veleposestnike. V konkretnem primeru pa je bila med njim in Kozlerjem še sorodstvena vez. Tako kmetje kot občina, ki je uradno izjavila, da cena 0,50 din za m- ni pretirana, so bili za tak način re- ševanja agrarne reforme, banska uprava pa zaradi opisanih zapletov ni hotela potrditi kupnih pogiotdb. Visa zadeva se je vlekla vse od leta 1932. V odloku o utrditvi objektov agrar- ne reforme je bilo ugotovljeno, da so Koz- lerji na ta način že odprodali 27,36, ha zemlje. Do pravega razmaha tega načina izvajanja agrarne reforme pa je prišlo po izdaji za- kona o likvidaciji agrarne reforme. Velepo- sestnik je prodajal zemljo od približno 0,15 do 0,50 din za m-. Dražja je bila seveda zemlja na Barju. Dajal pa je še razne druge ugodno- sti. Tako je tistim, ki so plačali odškodnino do 1. aprila 1935 dajal 16*/o popust, tistim, ki so plačali v 14 dneh po odobritvi pogodbe, 15 odstotkov, v enem letu 10*/o, v dveh letih 5 odstotkov, vse brez obresti.^« Seveda pa so imeli kmetje še druge stroške: za geometra, prispevek za kolonizacijski fond, stroški za pogodbo, ki je stala pri advokatu Luckmannu 40 din za kupnino do 500 din, 60 din za kupnino od 500—1000 din, 80 din za kupnino do 2000 din, preko te vsote pa 100 din. Oblast, ki je vse to nadzirala, je kmete preko občin celo sama pozivala, naj sklenejo pogod- bo. Maja 1936 je Kozler že sporočil komisiji za likvidacijo agrarne reforme, da je prodaja na Barju končana. Avgusta istega leta je ko- misija določila kot zadnji rok 1. december, vendar ga je morala zaradi zapletov v kata- strskih občinah, ki so ležale bližje gradu, po- daljšati do 15. maja 1937. Končni uspeh tudi tu ni izostal, saj le za katastrski občini Lužarji in Sv. Gregor ne moremo govoriti o popolnem uspehu. Očitno je bila tu velika revščina. Na- vedli bomo le en primer. Frančiška Petrič iz Crneca je dobila v katastrski občini Sv. Gre- gor travnik v izmeri 1,27 ha. Do neposredne- ga sporazuma z veleposestnikom ni prišlo, temveč je prejela le odlok, ki je bil izdan 29. maja 1937. V njem je bilo zapisano, da mora Privilegirani agrarni banki plačati 3120,20 din v 30 letih s 5 "/o obrestmi. V 30 dneh bi morala plačati v fond za kolonizacijo 64 din, v na- slednjih dveh letih pa še enkrat isto vsoto. Stroški za geometra so znašali 189 din za ha, torej 239,27 din. Teh stroškov pa Frančiška Petrič ni zmogla, saj v predpisanem roku ni plačala niti 64 din. Čeprav je zakon predpiso- val dosledno postopanje, so ji šele 10. novem- bra izdali odlok o odvzemu. Občina je potem to parcelo razglasila za prosto. Do 1. decembra bi morala potem sporočiti banovinski upravi, kdo naj bi jo dobil. Občina je dva dni po roku predlagala, naj zemljo dobi Alojzij Ogrinc iz Podkoglja in banovinska uprava mu je 29. de- cembra izdala ustrezen odlok. Proti temu pa se je v zakonitem roku pritožil Janez Turk iz No- vega pota. V svoji vlogi je navedel, da se je že pravočasno prijavil na občini in da ga ta ni hotela upoštevati, marveč se je odločila za Ogrinca, ki »je pomožni cestar in ima vsled tega stalen zaslužek in ni navezan na agrarno reformo.« Kot svojo prednost, v bistvu pa revščino, je poudarjal številnost družine, ki je štela 7 članov, da ima le kaka 2 orala lastne zemlje, ki je malo rodovitna in z njo ne more prehraniti svoje družine in da je doslej prejel le 4160 m^ zemlje na račun agrarne reforme. Parcela, za katero prosi, leži le kakih 10 minut od njegove domačije, Ogrinc pa stanuje uro hoda daleč. Komisija za likvidacijo agrarne reforme je zahtevala od občine dodatna po- jasnila. Izkazalo se je, da so za parcelo, ki je bila odvzeta Frančiški Petrič, kandidirali 4 interesenti. Od teh je bil eden brez otrok, Turk jih je imel 5, Ogrin 4, zadnji kandidat pa tudi 5, vendar je bil lovski čuvaj. Kot vse kaže, so bili ravno ti dodatni viri zaslužka odločilni, da so se odločili za Turka in mu 12. februarja 1938 izdcili ustrezen odlok.^» Dejansko je boj za KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO 30 1982 159; parcelo, ki je bila odvzeta revežu, potekal med štirimi, ki so bili Petričevi zelo podobni. Pre- moženja z njo si tudi Turk ni pridobil. Postal je le malo manjši revež kot ostali. Ob vsem tem boju za zemljo vznikne vprašanje, koliko so površine, ki so jih kmetje dobili z agrarno reformo, vplivale na izboljšanje njihovega ekonomskega položaja. Do popolnega odgovo- ra bi verjetno težko prišli, delno pa je naka- zan že zgoraj. Nedvomno pa je, da je bila ve- čina parcel tako majhna, da se položaj pre- jemnikov znotraj »hierarhije« vaške revščine ni bistveno spremenil. Zlasti velja to za ne- barjanske subjekte agrarne reforme. Posebno obravnavo pa bi zaslužili še sosedski odnosi novih lastnikov. Parcele, ki so jih namreč de- lili, so bile precej velike in nanje je vodila obi- čajno le ena pot. Ob razparcelizaciji pa je bilo treba zagotoviti dostop na vse nove njive, travnike in obdelovalne pašnike. Mnogi niso hoteli, da bi čez krpo zemlje, ki so jo dobili, bila speljana še pot. Nekateri so bili prepri- čani, da so dobili premalo v primerjavi z dru- gimi, da bi bila zanje sosednja parcela pri- mernejša, motile so jih sence sosedovih dre- ves ... Začeli so iskati pravico pri oblasteh in sodiščih, vse seveda s pomočjo advokatov ali zakotnih pisarjev, ki tudi niso bili bistveno cenejši. Posebej je bil aktiven pri iskanju »pravice« I. O. iz Brloga, ki je razne organe dobesedno zasipaval s svojimi vlogami.'* Na ta način so mnogi posamezniki kratkotrajno iz- boljšanje svoje revščine hitro zamenja- li za še večjo bedo. OPOMBE 1. Osnovne podatke in normativne akte povze- mam po razpravi: Olga Janša, Agrarna reforma v Slovem.ii med obema vo.inama. ZC 18, 1964, str. 173—189. Glej tudi Gospodarska in družbena zgodovina Slovencev, Zgodovina agrar- nih panog I, str. 179—182. — 2. Primerjaj Stane, G randa, Razpad posesti knezov Auerspergov na Kranjskem. Kronika 28, 1980, str. 201—212. — 3. SBL. str. 542—544. — 4. Majda Smole, Grašči- ne na bivšem Kranjskem, rokopis, sitr. 457—459. — 5. A SRS, fond Agrarne reforme, fase. Ortnek, Oskar Kozler, Spiski banske direkcije in banske uprave (dalje citiram A SRS, Agrarna reforma Kozler, Spisii... ). Poročilo Alojzija Klavsa pod- predsedništvu deželne vlade za Slovenijo 8. 4. 1919. — 6. Krajevni leksikon Dravske banovine, str. 220—221. — 7. kot op. 5: — S; A SRS, Agrarna reforma, Kozler, Spisi____9 : A SRS, Agrarna re- ma, Kozler, Spisi... Podatki so deloma znani v absolutnih vsotah, deloma pa so izračunani na podlagi 5 "/o prispevka. — 10. Iz dokumentov ni razvidno, ali so bili nekateri delavci dejansko vključeni v to stranko ali pa je bil njen član le Klavs. — 13. A SRS, Agrarna reforma Kozler, Spi- si... — 32. Olga Janša, Agrarna reforma : : ; str.- 177. — 13. A SRS, fond Agrarne reforme, fase. Or- tnek, Oskar Kozler, Subjekti objekti in tehnični elaborat dalje citiram A SRS, Agrarna reforma Kozler, Subjekti...). Zapisnik z dne 8: 11; 1925: — 14. Ravno tam. — 35. Ravno tam. Pritožbe kme- tov iz Lužarij in Sv. Gregorja je pisala ista roka. V nekaterih primerih kmečkih pritožb, ki jih omenjam na tem in tudi nadalnjih mestih, je ve- čino kmetov podpisal kar pisec pritožbe. — 36. Ravno tam. — 17. Ravno tam. — 38. A SRS, Agrarna reforma, Kozler, Spisi ... — 39. A SRS, Agrarna reforma, Kozler, Subjekti .... — 20. Prej so kmete zastopali predstavniki občinskih agrarnih odborov, tokrat pa so to predstavniki po- litičnih občin. Pomembna je tudi ugotovitev, da niso bili kmetje ob obdelovalne površine. — 23. A SRS, Agrarna reforma, Kozler, Subjekti... — 22. Ravno tam. — 23. Ravno tam, podpisan Milan Mravlje. — 24. Ravno tam. — 25. Ravno tam, — 26. A SRS, Agrarna reforma, Kozler, Spisi . . . — 27. Grofje Auerspergi so že tak primer. — 28. V dvajsetih letih ga je zastopal dr. Vinko Zore iz Ljubljane. — 29. ZAL — MAL, Fond dr. F Luck- manna, fase. 16. — 30. A SRS, Agrarna reforma, Kozler, Subjekti!... — 33. Ena izmed nižjih pri- tožbenih instanc je višji poročala, da njegovih stalnih pritožb sploh več ne obravnava, ker sicer njeni uradniki ne bi mogli delati nič drugega. 160 i KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO 30 1982 PARTIZANSKO GOSPODARSTVO V RIBNIŠKEM OKROZJU 1944—1945 IVANKA ZAJC-CIZELJ Izvršni odbor OF je 10. julija 1943 obnovil že na prvem osvobojenem ozemlju vpeljane gospodarske komisije (GK). Njihova naloga od osrednje pri izvršnem odboru OF preko okrožnih, okrajnih in vaških je bila organi- zacija gospodarstva. Skrb za prehrano NOV je tako prešla na odbore OF oziroma njihove GK. Kadar GK ni imela hrane je ostal še vedno dovoljen odkup, ki ga je opravil Intendant neposredno pri kmetu — v navzočnosti čla- nov GK ali odborov OF.' Za osvobojeno ozemlje, ki je nastalo po ka- pitulaciji Italije v Ljubljanski pokrajini, je bila ustanovljena upravna komisija (UK) s tre- mi odseki. UK je zelo natančno opredelila de- lo GK. Vaška GK (terenski odbor OF) je ime- la nalogo izdelati statistiko pridelkov in živi- ne, kupovala je hrano in jo spravljala pri za- nesljivih ljudeh ali v lastnih skladiščih, orga- nizirala J e obiranje sadja in nabiranje gozdnih sadežev, organizirala vaška gospodarska zbo- rovanja, skrbela za vaško slogo itd. Okrajna (rajonska) GK je ugotavljala proizvodne mož- nosti za preskrbo, organizirala skupno delo in pomoč pri tem delu, ugotavljala potrebe upo- rabnikov okraja, izstavljala živilske izkaznice za blago blokirano pri trgovcih, nadzorovala medkrajevni promet z živili in živino, delila zaplenjeno blago, sodelovala pri prisilnih od- kupih, organizirala okrajna skladišča in klav- nice ter nadzorovala trgovce in obrtnike. Okrožna GK je bila glavni nakupovalec blaga preko vaških in rajonskih GK, določala je ok- virne — še ne maksimirane cene, opravljala prisilne nakupe, vodila evidenco pridelkov in živine, zbirala prehrano za NOV in mesečno obveščala o zalogah komande področij. Os- rednja GK (OGK) je bila centralni tehnični urad za vse gospodarsko poslovanje.*^ Po nemški ofenzivi je bila OGK kot nepo- trebna vmesna stopnja med gospodarskim od- .sekom, upravno komisijo in okrožnimi go- spodarskimi odseki razupuščena. V vseh okrož- jih so, v sporazumu z okrožnimi odbori, iz- vedli reorganizacijo GK. Gospodarski refe- renti odborov OF so postali hkrati sekretarji GK. Okrožne GK so štele 4—5 članov. Rajon- ske GK so bile zaradi mobilizacije aktiva od- pravljene. Rajonski gospodarski referenti so se pri svojem delu opirali na vaške referente, ki so imeli 2—3 pomočnike. Večinoma so bile to ženske in moški nesposobni za vojaško služ- bo. Vaški gospodarski referent se je imenoval vaški gospodar. Na novo so bile formulirane naloge GK — te so morale: izdelati podroben pregled gospodarskega stanja v svojem okrožju, skrbeti za prehrano vojske, stalnih baz in aktivistov, porazdeliti materialno bre- me med okraje, dežurati v vsaki enoti, ki je prišla na ozemlje GK, nakupovati hrano, pri- pravljati in skladiščiti rezerve, prevažati in tovoriti za vojsko, skrbeti za dvig gospodar- stva, obdelavo zemlje (tudi razlaščene posesti), ohranitev živinoreje, racionalno izkoriščanje gozdov, vspostaviti obrt in industrijo, organi- zirati zbiranje odpadnih surovin, predlagati in nadzorovati cene, oskrbovati bolnišnice s hra- no in žganjem, tedensko poročati o stanju za- log, organizirati konference okrožne GK z ra- jonskimi gospodarskimi referenti vsakih šti- rinajst dni, osnovati rajonske klavnice in vzpostavili mlekarne.*'' Septembra 1944 so začeli ukinjati GK in or- ganizirati gospodarske odseke pri NOO in od- borih OF. Iz sposobnih gospodarstvenikov so organizirali gospodarski odsek. Vse gospodar- sko delo so vodili NOO, kjer teh ni bilo pa odbori OF. Okrožni NOO ali odbor OF se je delil po gospodarski črti na prehranjevalni, kmetijski, gozdarski in oddelek za upravo na- rodne imovine. Natančno so popisali pridelke in živino. Popis so morali imeti krajevni od- bori, da so lahko na svojih sestankih vnaprej določili kdo je na vrsti, da da določen artikel. Intendant! so dobivali živila v okrajnem skla- dišču. V krajih, kjer so bili pogosti izpadi oku- patorja, so morali ostati še pri starem nači- nu.*= Ta sistem se do osvoboditve ni spreme- nil. Ribniško okrožje je bilo veliko; segalo je od Kolpe do Ljubljane in je bilo razdeljeno na sedem okrajev (rajonov): Ribnica, Kočevje, Sodražica, Loški potok. Banja Loka, Velike Lašče in Barje. 8. oktobra 1944 se je okrožni odbor OF Ribnica združil z okrožnim odbo- rom OF Notranjska in se preimenoval v okrožni odbor OF Notranjsko — Ribnica. Na svoji prvi seji je okrožni odbor OF Notranjsko — Ribnica sklenil, da se manjši okraji združi- jo v večje, tako da bi bilo v celotnem okrožju 1. Zgodovina Slovencev str. 867 (CZ 1979). — la. Zgodovina Slovencev str. 868. —Ib. Okrožnica upravne komisije 27/1-1944 Arhiv IZDG fase. 436. — le. Okrožnica o organizaciji gospodarskih odsekov pri NOO in OF odborih 10/9-1944 Arhiv IZDG fase. 717 KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO 30 1982 161 i le šest okrajev: Ribnica, Kočevje, Velike La- šče, Cerknica, Logatec, Vrhnika. Do novembra 1944 je bila izvedena združitev vseh okrajev v nove; le okraja Barje in Velike Lašče sta ostala ločena. Gospodarstvo v ribniškem okrožju se je dobro razvijalo. V začetku januarja 1944 so reorganizirali okrožno gospodarsko komisijo (GK), ki je bila po novem sestavljena iz šti- rih ljudi: sekretarja in treh članov. Gospo- darstvenike je čakalo težko delo; urediti je bilo treba preskrbo hrane, semenja in kmetij- skega orodja. Povsod so morali vpeljati knji- ge za vodenje evidence o prehranjevanju, oddaji blaga ipd. Natančno so določili delo ra- jonskih GK. Te so morale oskrbeti z vsem po- trebnim živežem, po možnosti pa tudi z drugi- mi stvarmi, vse baze, ki so bile na njihovem ozemlju, voditi blagovne knjige in sezname zalog ter pošiljati tedenska poročila o stanju zalog hrane. Skrbeti so morale za oddajo kož, zbiranje jezic, suhih gob itd. Zbirale so pred- loge za spremembo cenika, odkupovale papir, organizirale kanale čez mejo, da so prebivalci lahko dobili nekatere artikle: petrolej, vžiga- lice ... Za begunce so organizirale javne men- ze in pripravile vse potrebno za obdelavo polj.' Gospodarsko vprašanje se je obravnavalo tudi na mitingih. Zanimivo je poročilo okrož- nega odbora OF z dne 30. januarja 1944 o mi- tingu v vaseh na Slemenih. Na tem mitingu je govoril nemški vojak o položaju kmetov v Nemčiji. Govor je prevajal bataljonski komi- sar, ki je vojaka tudi pripeljal. Na prebival- ce je naredil govor močan vtis. Po mnenju okrožnega odbora OF se še vedno ni posvečala zadostna pozornost gospodarstvu in zlasti ne- kateri referenti niso opravljali svojega dela tako, kot bi morali. Pri reševanju gospodar- skih vprašanj se je premalo upoštevala poli- tična situacija.* O gospodarskem stanju v začetku leta 1944 poroča okrožni odbor OF: »Okrožna GK redno deluje in tudi redno pošilja poročila UK (upravni komisiji) in IO OF. Mnogo dela ima s preskrbo bolnišnic in dveh pasivnih rajonov. Na severu okrožja je še mnogo hrane, prevoz pa je zaradi kontrole okupatorja in pomanj- kanja vprežne živine otežkočen. Zelo dobro dela rajonska GK Ribnica. Zaplembe se izva- jajo le sporazumno z GK in rajonskim odbo- rom OF; enako vsi nakupi hrane. Delajo se po- pisi poljedelskih strojev in vprežne živine. Iz- vajajo se skupni sestanki intendantov in ra- jonskih gospodarskih referentov. Izdana so bUa navodila glede skupne obdelave neobde- lane zemlje — zaposli naj se vse žene, zlasti bivše interniranke, ki so brez dela. Rajonski odbori naj vodijo točno kontrolo nad vsemi ljudmi, ki prihajajo po živila iz Hrvatske .. Vendar vse le ni bilo tako idealno; posebno vprašanje so bile zaplembe, ki so se večkrat izvajale brez vsakih obsodb, kar je pozneje dalo veliko dela pravnim strokovnjakom. Naj- bolj se je okrožna GK pritoževala nad za- plembami enot, ki so jih pogosto izvajale brez vednosti političnih in gospodarskih odborov. V zvezi s tem je okrožna GK 10. marca 1944 poročala: »Pri izvrševanju zaplemb nastaja že popolna anarhija. Veliko primerov je, ko opravijo vojaške enote zaplembo brez vsake obsodbe, brez vednosti političnih odborov in brez prisotnosti članov GK. Navadno se zaple- nijo predmeti, katere dotična enota trenutno potrebuje ... Vsaka kontrola, in pravilna raz- delitev zaplenjenega blaga je nemogoča. Vse to spravlja v slabo luč našo vojsko in onemo- goča redno poslovanje GK. Da se to ne bi več ponavljalo, naj se pri posameznih komandah področij ustanovijo posebni oddelki, ki bi bili stalno zaposleni z izvrševanjem zaplemb. Ko- m.ande mest in področij naj vrše zaplembe sporazumno s krajevnimi političnimi odbori in v navzočnosti vsaj enega člana GK dotične- ga kraja, ta napravi seznam zaplenjene robe in ga podpiše skupaj z vodjo oddelka, ki je opravil zaplembo. Clan GK naj bo prisoten tudi pri razdelitvi zaplenjenega blaga. Prven- stveno se zapleni živež, živino in obleko, ki je uporabna v vojski. Pustijo se prašiči pod 70 kilogramov žive teže, kokoši in nedorasla drobnica.«"' IO OF je v letu 1944 razpisal tri tekmova- nja, katerih namen je bil zbrati čim večje količine živil in drugega materiala za vojsko in ljudstvo ter v največji možni meri obdela- ti zemljo. Okrožna GK je nato tekmovanje prilagodila razmeram v posameznih okrajih. Zbirali so živila, obleke in zdravilna zelišča. Tekmovali so tudi v izdelavi raznih potreb- ščin (suhe robe, kosišč, grabelj, senenih vU) in v obdelavi zemlje. Vsak okraj je moral izde- lati tekmovalni načrt; pri okrožnem odboru OF je bila ustanovljena tekmovalna komisija. Ko so po končanih tekmovanjih zbirali podat- ke, so naleteli na težave, kajti po okrajih se je v tem letu zamenjal skoraj ves gospodarski kader. Po gradivu, ki jim ga je uspelo dobiti, so ugotovili, da je bilo tekmovanje uspešno. Julija 1944 se je gospodarski odsek pove- čal za referat o gozdovih. Po okrožju so se za- čela organizirati predavanja o splošnem go- spodarstvu, živinoreji, sadjarstvu, čebelar- stvu in veterinarstvu. Gospodarski odsek je bil razdeljen na devet oddelkov: statistika in kadrovnik, prehrana ih preskrba, kmetijstvo, 162 KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO 30 1982 veterina, gozdarstvo, trgovina, narodna imovi- na, obrt in industrija, blagajna in upravni po- sli. Vsa pošta je šla preko okrožnega odbora OF, ki je važnejše odloke podpisoval. V načrtu so imeli tečaj za vzgojo gospodarstvenikov, ki ga je organiziral okrožni odbor OF. Okrajni go- spodarski odseki so bili del rajonskih odborov OF in so morali politično delati v popolni enotnosti z njimi. Gospodarski kader je moral biti tudi politično sposoben; razjasniti je mo- ral nekatere ukrepe tudi s politične strani, npr. prisilni odkup.^ Oktobra 1944 so se aktivisti še vedno prito- ževali, da se delajo zaplembe brez vednosti go- spodarskega odseka. Strokovna predavanja so bila v teku. Pripravljali so se na zadružništvo. Prebivalstvo je kazalo zanimanje do skupne- ga dela. Maja 1945 je okrožni odbor OF izdal navo- dila okrajnim odborom o ukrepih, ki so bili potrebni, da bi se preprečili izgredi, ki bi lah- ko nastali ob osvoboditvi: »Okraji naj poskrbe, da bodo vse trgovine zaprte in do nadaljnje odredbe zapečatene pod varstvom odgovorne- ga skrbnika. Isto naj se prve dni zaprejo vse gostilne in pod najstrožjo kaznijo prepovedo vsi izgredi in pijančevanje. Dovoljeni so mi- tingi in druge prireditve, prepovedani pa ple- si in veselice. Obrt in industrija naj delata ne- prekinjeno. Za redno delo je odgovoren obra- te vod j a. Vse zaloge ostanejo na mestu — pod zaporo .. .«* PREHRANJEVANJE IN PRESKRBA GK ali Intendant vojaške enote so prišli do hrane na več načinov. Najidealneje je bilo, če so hrano lahko dobili zastonj, a to ni bilo ved- no mogoče. Zato so se polagoma izoblikovali štirje načini pridobivanja hrane, ki so potem ostali ves čas v veljavi. To so bui: prostovoljni odkup, pri katerem je dobu denar reven kmet, bogatejši pa le bone ali obveznice, prisilni od- kup za takojšnje plačilo v gotovini, rekvizi- cija za takojšnje plačilo v bonih in obvezni- cah, prisilni odvzem, konfiskacija dela ali vse imovine, a to pa samo na podlagi obsodbe vojaškega sodišča kot kazen za kolaboracijo ali dezerterstvo iz NOV itd.' O postopku pri zbiranju hrane mi je pri- povedoval tov. Cvar takole: »Najprej smo po hišah popisali vso hrano, živino in prašiče. Kokoši in zajcev nismo popisovali. Ob popisu hrane smo popisali tudi število članov druži- ne. Te popise smo dali na okraj, od koder so jih poslali na okrožje. Iz okrožja smo nato do- bili sezname, koliko komu vzamemo in koli- ko pustimo. Količine so bdle preračunane na število družinskih članov. Po hrano smo šli na- vadno štirje. Ob našem prihodu so se morali vsi družinski člani posesti okrog mize in eden cd naših jih je stražil. Gospodar je moral iti z nami po shrambah. Povedali smo mu, koliko mu po odredbi okrožja pustimo in koliko mo- ra oddati. Ce so bili pri hiši majhni otroci, smo molzno kravo pustili. Hrano in živino smo od- peljali v vas Podplanina pri Cabru; tu se je hrana razdelila. Z brigadami nisem imel sti- kov; zraven sem bil le enkrat, in sicer pri za- plembi v Hrovači. Navadno so zbirale hrano brigade same; od GK so dobile navodilo, kje in koliko naj poberejo. Komandant ali Intendant brigade je prišel na sedež rajona ali okrožja in eden gospodarstvenikov je moral z njim. Pri vsakem pobiranju hrane je moral biti pri- soten gospodar ali gospodinja. Gospodar je moral biti prisoten tudi pri popisu hrane, pre- gledu shramb in hiše.«^ Okrožna GK je poročala 18. januarja 1944, da so nabavljale živež v rajonih ribniškega okrožja naslednje enote: Belokranjska in Can- karjeva brigada ter Notranjski odred. Hrano so dobili z rekvizicijami, ki so jih izvajale omenjene enote ob sodelovanju dežurnega pristojne GK. Poleg omenjenih enot so izvaja- le rekvizicije tudi VOS in okrožni odbor OF ter komanda ribniškega področja.' UK, gospodarski odsek, je v začetku febru- arja določila, da skrbi za preskrbo bolnišnic SVPB-R okrožni odbor OF Ribnica. Ta je za intendanta določil tov. Cvara, in sicer na te- renu: Kočevje z okolico. Velike Lašče z oko- lico, Ribnica, Dobrepolje z okolico in vse Ko- čevsko. Rajonske GK so morale nakazovati hrano najprej bolnišnicam, redkejše stvari kakor med, maslo in sir pa so morale obvezno oddati v bolnišnice.'" Okrožni odbor OF Ribnica je stopil v stik z okrožnim odborom za Gorski Kotar že januar- ja 1944; tedaj so se o zamenjavi hrane le na- čelno dogovorili. 7. februarja 1944 je okrožni odbor OF Ribnica pristal na zamenjavo krom- pirja, fižola in koruze za sol in v manjši meri za vžigalice in tobak. Določili so tudi ključ za zamenjavo, ki so ga na.slednji dan na seji ra- jonskega odbora GK razveljavili in postavili novega. Za primerjavo naj navedem oba pri- mera: za 1 kg soli — 1 kg pšenice za 1 kg soli — 3 kg kromjpirja za 1 kg soli — 1,5 'kg ječmena za 1 kg soli — 1 kg fižola za 1 kg soli — 1,5 kg koiruze" za 1 kg soli — 1,5 kg pšenice za 1 kg soli — 5 kg krompirja za 1 kg soili — 2 kg ječmena KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO 30 1982 163 i za 1 kg soli — 2 kg koruze za 1 kg soli — 1,5 kg fižola'* Iz seznama je razvidno, da je bil ključ, ki ga je postavila rajonska GK, ugodnejši za Hr- vate, kakor tisti, ki ga je postavil okrožni od- bor OF. GK je opozarjala prebivalce, naj var- čujejo z vžigalicami, obenem pa jim je sve- tovala, naj nabirajo hrastove jezice, ki jüi je odkupovala po 3—4 lire za kilogram. Te jezi- ce so uporabljali pri strojenju kož. Rajonska GK je odkupovala vse razpoložljive količine voska in medu, ki so ga uporabljali kot pod- lago za izdelavo zdravilnih mazil. Za potrebe bolnišnic so zbirali tudi žganje. Izvajali so nadzor nad mlini in mletjem. Mleti se je sme- la le enotna moka in to po ceni, ki jo je določi- la GK. Februarja 1944 je bil v veljavi še ved- no stari odlok o maksimiranih cenah. Zbira- li pa so predloge za nov cenik." Glede prehrane posameznih partizanov so sklenili na sestanku gospodarskih referentov, 7. februarja 1944, da se za prehajajoče parti- zane (kurirji, bolniki, premeščenci) organizi- rajo v krajih Kot, Dane, Lipovec, Zadolje, Gr- čarice in Dolenji lazi posebne prehranjevalne baze, kolikor teh še niso ustanovili. Kjer se to ni uredilo, so imeli terenski odbori točen pre- gled nad mimoidočim vojaštvom, ki so ga pre- hranili. Dalje pravi poročilo, da je od okrož- nega odbora OF prispela okrožnica o hranje- nju blaga po hišah, v katerih se, po sklepu so- dišča, izvršujejo zaplembe, zato svetuje: »Vna- prej je treba opozoriti prebivalstvo, da se vse, kar se dobi v takih hišah, smatra za last do- tičnega in je predmet zaplembe. Da bi se pre- prečila zloraba zaplemb, jim prisostvuje poli- litični delavec rajonskega odbora OF ali GK. l'a naj spremlja enoto in obvesti terenski od- bor v kraju, kjer se bo zaplemba izvajala. Pri zaplembi sodeluje član terenskega odbora OF ali gospodarski referent.. .«.'^ Ker je bilo v okrožju v zimskih mesecih 1944 mnogo vojaštva, je hrana močno pošla. Načeti so morali tudi rezerve. Pomanjkanje se je najbolj kazalo v rajonih Banja Loka in Loški potok. Na pomoč so jim priskočili iz ra- jona Barje, kjer so za najpotrebnejše zbrali 2100 kg hrane. Razdeljene so bile tudi podpo- re: 3 kg koruzne moke in 50—60 lir na osebo. • Najbolj se je občutilo pomanjkanje soli, zato se je okrožni odbor OF, skupno z okrožno GK, dogovoril z NOO za Gorski Kotar za dobavo 10.000 kg soli v zamenjavo za živila.'^ Zatakni- lo se je pri dobavi soli, kar je sprožilo negodo- vanje med prebivalci, ki so hrano dali, soli pa niso dobili. Stanje je poslabšal še okupatorjev teror: bombardirane so bile vasi: Sodražica, Vinice, Dane in Blate. Nekaj je k odpravljanju prehranjevalne krize pripomogla tudi SPZZ (Slovenska proti- fašistična ženska zveza) z nabiralnimi akcija- mi. Ob praznovanju 8. marca 1944 so ženske z nabranim obdarile 140 borcev; vsak je dobil 2 • kilograma kruha in robček, okrašen z rdečo zvezdo. Kar je ostalo, so razdelile najpotreb- nejšim. V vsaki vasi so imeli tovarišico, ki je odgovarjala za nabiralne akcije in prvo po- moč. Aktivistke je rajonska GK seznanjala z vsemi okrožnicami in odloki." Spomladi 1944 se je že kazala izčrpanost rajonov. Pri nekaterih posestnikih so opravi- li že po tri odkupe. Da bi nastalo stanje omi- lila, je izdala okrožna GK okrožnico: »... Pri peki kruha naj se moki dodaja vsaj 30''/» krompirja. Krajevni NOO naj takoj poskrbi- jo, da bodo dobili mleko vsi tisti otroci, ki ga potrebujejo. Apelirajo naj na posestnike, ki imajo odvečne količine mleka. Nepravilnosti, ki se pojavljajo pri delu intendantov in go- spodarskih aktivistov, se morajo takoj prijavi- ti. Neupoštevanje maksimiranih cen je kazni- vo. Kmetu, ki je moral oddati glavo živine, naj se proda 2—3 kg mesa ...«." Gospodarstveniki so imeli težave z inten- danti, ki niso hoteli opravljati odrejenih na- kupov v bližini postojank, ampak so šli »na svojo roko« v varnejše kraje. Nekateri inten- danti so se znašli tako, da so se izdajali za in- feudante bolnišnic. Na ta način so hitreje, ce- neje ali celo zastonj dobili večje količine živil. S tem pa so oteževali preskrbo bolnišnic. Ok- rožna GK je na te nepravilnosti opozorüa in svetovala aktivistom in prebivalcem, naj od vsakega intendanta, ki se izdaja za ekonoma bolnišnice, zahtevajo izkaznico. Vsak Inten- dant bolnišnice je moral imeti izkaznico glav- nega sanitetnega ekonomata.'^ Maja 1944 se je stanje izboljšalo; prehranje- vati je bilo treba le stalne baze in enote v za- ledju. Civilno prebivalstvo se je oskrbovalo s prehranjevalnimi akcijami, medsebojno po- močjo in odhajanjem v Belo krajino, kjer so za delo dobili hrano. Toda belokranjske ob- lasti niso dovolile odnesti iz okrožja nad 30 kg hrane na osebo. GK je tudi oživila trgovino »suhe robe« v Beli krajini. V Podpreski pri Loškem potoku je začela obratovati menjalni- ca in trgovina, ki je presežek v živilih razde- ljevala najpotrebnejšim. Zaradi sovražnikove kontrole cest je bil prevoz povsod otežen." Julija je bila v vseh okrajih ribniškega okrožja prehrana civilistov zunaj kritične meje, izjema sta bila okraja Banja Loka in Loški potok, kjer zaradi poznejše vegetacije še ni bilo žetve. Vasi Koprivnik in Nemška Loka je prizadela toča; brez hrane je ostalo približno 200 ljudi.*' Ker se je pokazalo, da je 164 i KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO 30 1982 pridelek žita v višjih legah boljši kot v nižjih, je okrožna GK konec avgusta natančno dolo- čila, katere stalne baze in ustanove morajo oskrbovati posamezni okraji: Rajonska GK Loški potok bazo okrožnega odbora OF Ribni- ca, okrožne GK Ribnica, okrožne izpostave NZ in TV 11, in sicer z mesom, maščobo in drugo hrano; samo z mesom pa telefonsko centralo in relejno postajo. Za večje potrebe naj si te baze preskrbijo žito in moko iz rajonov Banja Loka in Barje. Rajonska GK Banja Loka je morala oskrbovati predvsem kompleks bol- nišnic SVPB-R, TV 12 in 13. Drugi okraji so imeli manjše obveznosti: okraj Sodražica ko- mando mesta Ribnice, kraj Velike Lašče ko- mando mesta Velike Lašče, okraj Kočevje ko- mando mesta Kočevje, medtem ko je okraj Barje samo pomagal in prispeval k prehrani SVPB-R in okrožnega odbora Ribnica.^' SNOS, socialni odsek, je 27. avgusta 1944 pozval vse okrožne GK, naj poskrbijo za mladi rod. Treba je bilo zaščititi vse noseče in doječe matere, jim dati hrano in oskrbo.^ Oktobra 1944 sta se združila notranjsko in ribniško okrožje. Gospodarstvo je postalo ve- liko bolj samostojno. Jeseni 1944 so dobro obrodile naslednje poljščine: fižol, krompir in koruza. Število živine je občutno padlo; vzrok j C bil v tem, da je bilo vse poletne mesece za- radi težkega dela in pomankanja maščob do- voljeno klati živino za potrebe civUnega pre- bivalstva. V okrožju Ribnica je ostalo okoli 4900 krav, torej povprečno 1 krava na šest prebivalcev. Z nastopom hladnejših dni je na- stala vse večja potreba po obutvi in obleki. Nekaj tega materiala so dobili od zaveznikov in ga v sporazumu z okrožnim izvršnim odbo- lom tudi razdelili. Računali so tudi na to, da se bo v zimskih mesecih v pasivnih rajonih pojavilo vprašanje hrane. V krajih, ki jih je nadzoroval okupator, so ljudje od njega ku- povali kavo, sladkor, sol... Za te izdelke so dajali žito in mast.^s Po odredbi okrožne GK so smeli klati le prašiče nad 100 kg žive teže. Družina, ki je štela pet članov, je lahko zaklala enega prašiča, če je bilo članov družine več kot pet, pa dva. Od vsakega zaklanega prašiča je bUo treba oddati najmanj 2,5 kg ocvirkovi- ne. Ce je bila pri hiši molznica, so morali oddati več ocvirkovine.^* Uvedli so enotno mlevino in predpisali obvezni davek za okro- žje. Postavili so dve prehranjevalni komisiji, ki naj bi s poprejšnjo politično pripravo vaščanov na sestankih pravično in nepristran- sko odmerili dajatve. KMETIJSTVO IN SADJARSTVO V začetku februarja 1944 se je okrožna GK začela intenzivneje ukvarjati z vprašanjem obdelovanja zemlje in v zvezi s tem z vpraša- njem delovnih moči, vprežne živine in polj- skega orodja. 12. februarja so na seji okrožne GK sklenili, da bodo vsa zasežena polja brez lastnikov in polja, last družbe Emona, obdelo- vali pod nadzorstvom odborov OF. Menili so, bi bilo najbolje, če bi obdelovali kolektivno. Kjer tega ne bi uredili, bi dali zemljo v obde- lavo posameznikom; najprej naj bi prišli na vrsto tisti, ki svoje zemlje nimajo dovolj. Ra- jonske GK zemljišče pregledajo, določijo od- seke za posamezne vrste živil ali krmil in se dogovore glede potrebnega gnoja, semena in delovnih moči. Aktivisti naj bi šli od hiše do hiše in popisali za delo sposobne ljudi. Pri- delek se je pri kolektivnem delu razdelil med tiste, ki so delali; kjer je bil pridelovalec sam, pa je moral namesto najemnine prodati na- rodni oblasti 20—30 "/o pridelka po maksimi- rani ceni.^' Akcija za obdelavo zemlje se je začela ko- nec februarja. UredUi so vse potrebno za upo- rabo vprežne živine v nižjih in višjih legah, kjer je čas obdelave različen. Izdali so navo- dila, kako se lahko prihrani pri semenih in krompirju, ter priporočali sejanje zgodnje re- pe. Naloga organizirane obdelave zemlje je bila zaupana strokovnjaku, ki je delal po na- vodilih rajonskega odbora OF.^« Pri obdelavi zemlje so naleteli na težave; primanjkovalo je gnoja, semenskega krompirja in jarega ječmena; zemlja je bua izčrpana, zlasti je ve- ljalo to za del emonske posesti, ki so jo v pre- teklih letih izrabljali in slabo gnojili. Pomanj- kanje živine in vprežnega orodja so premosti- li z medsebojno pomočjo. Okrožna GK je me- nila, da bi nekaj vprežne živine dobili od za- ledne vojske. Okrožni odbor OF je 21. marca 1944 predlagal enotne cene za dninarje, vozni- ke orače in za mletje v mlinih. Predlagane cene naj bi veljale le za tiste, ki so bili zmožni plačila; pri tistih, ki niso mogli plačati, naj bi delali kolektivno." V začetku maja 1944 je bila v rajonih Barje, Velike Lašče, Sodražica in Ribnica obdelana vsa zemlja. V rajonih Banja Loka, Loški potok in Kočevje je bila obdelava v polnem teku.^^ Junij 1944. leta je bil deževen in hladen; to je rast poljščin zavrlo in povzročilo nekatere bolezni; krompir je začel gniti, na fižolu se je pojavila rja. Poleg teh nevšečnosti so delo kmetov ovirali še izpadi okupatorja, ki so bili vse bolj pogosti. V eni svojih akcij je okupator pri vasi Rajhenau na Kočevskem požgal 3000 kg sena, ki je bUo že posušeno in sprav- ljeno v stoge.^' Konec julija 1944 je GK opo- zorila prebivalce, naj žito poskrijejo, da ga ne bo dobil okupator; prav posebno skrbno naj shranijo seme. Obenem so aktivisti v največji KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO 30 1982 165 I možni meri preprečevali prodajo žita okupa- torju.'" V začetku avgusta se je začela žetev; ječmen je dobro obrodil, pšenica pa je polegla in je bila zato slabše kakovosti. V višjih legah se zaradi poznejše vegetacije žetev še ni začela. Krompir je bil tu lep, v nižinah pa je bilo pre- cej gnilega. Koruza je bila zaradi neugodnega vremena slabo oprašena.'* 20. avgusta 1944 je okrožna GK poročala, da je košnja končana in da je na prodaj 250.000 kg sena. V vseh rajo- nih je bila košnja 100 "/o, le v rajonih Banja Loka in Kočevje 60 »/o zaradi opuščenih vasi in neugodnega vremena.'* Do konca novembra so bili pridelki že po- spravljeni. Po oceni gospodarstvenikov je bila letina dobra. Zelo dobro je obrodil beli krorn^ pir, ki pa je bil okužen, zato so morali misliti na zamenjavo semena. Okrožna GK je, da bi omilila pomankanje gnojil, priporočala prebivalstvu shranje- vanje pepela, izdelovanje komposta in pravil- no ravnanje s hlevskim gnojem. Jesen 1944 je bila deževna, zato niso mogli posejati ozimine na vse predvidene površine. Da bi zamujeno nadomestili spomladi, so zbi- rali seme jarih žit. Spomladi 1945 50 kmetje zelo zgodaj začeli s poljskimi deli; v začetku marca je bilo izorane že 1/3 zemlje. Ozimina je dobro prezimila. Gospodarstveniki so spro- žili akcijo za sejanje zgodnje repe, sajenje drobnega krompirja in krompirjevih očesc z olupki. Navodila so prebivalci dobili na sestan- kih." Ker je bilo pri poljskem delu čutiti pomanj- kanje vprežne živine in delovne sile, je pred- sedstvo SNOS 16. marca 1945 izdalo odlok, s katerim je pozivalo vse zaledne vojaške enote, da dajo vso razpoložljivo vprežno živino in de- lovno silo, kolikor je največ lahko pogrešajo, na razpolago prebivalstvu za pomoč pri polj- skem delu. Obdelali so skoraj vso zemljo.'* S sadjarstvom so se začeli intenzivneje ukvarjati spomladi 1944. Začeli so misliti na načrtno urejanje sadovnjakov in organizirano predelavo sadja; naredili so pregled nad stari- mi sušilnicami in razpored za gradnjo novih. V celotnem okrožju je bilo nekaj sušilnic sta- rega tipa, ki so bile v večini last privatnikov. Planirali so deset novih sušilnic, od tega samo v rajonih Kočevje in Banja Loka osem. Zaradi slabe skrbi za sadovnjake in deževne pomladi se je na sadju pojavil jabolčni zavi- jač in sadje je nezrelo odpadalo. Da bi bila škoda čim manjša, je okrožna GK izdala na- vodila, kako se odpadlo sadje koristno upora- bi; iz njega so stiskali sadjevec, delali kis, vkuhavali m.armelado, ga sušili in pripravljali za kuhanje žganja. Novembra 1944 so gospo- darski strokovnjaki izdali navodila za najnuj- nejša jesenska dela v sadovnjakih in za pra- vilno skladiščenje sadja; čiščenje in obrezova- nje sadnega drevja so tudi praktično prikazo- vali. V glavnem naj bi jeseni zaščitili mlado drevje pred zajci, kar pa ni zaradi slabega vremena in pomanjkanja delavcev popolnoma uspelo. Zajci so uničili TO"/« mladega sadnega drevja.'"' V okrožju so bUe štiri drevesnice: tri v okra- ju Kočevje v privatni lasti in ena v okraju Cerknica, ki je bila last KUNI. Računali so, da bo spomladi 1945 na razpolago okoli 300 cepljenk, zato so jeseni svetovali prebivalcem, naj požgana drevesa izkopljejo in napravijo prostor za nova.'* 11. aprila 1945 je gospodar- ski odsek pri IO OF poročal, da je drevje tam, kjer je dovolj delavcev, prebeljeno in obre- zano, in da ima KUNI v načrtu še nekaj sadnih sušilnic v krajih z večjimi sadovnjaki — ko- čevski predel. V vsem okrožju Ribnica je bilo približno 80 čebelarjev, od tega le 19 dostopnih. Največ čebelarjev je bilo v rajonih Loški potok in Banja Loka, bili pa so tudi najdostopnejši.'' Čebelnjaki so bili slabo oskrbovani. Gospo- darstveniki so čebelarjem pomagali z nasveti; v načrtu zanje so imeli tudi nekajdnevni te- čaj. Cena za kilogram medu je bila 80—90 lir.'* Jeseni 1944 je bila čebelja paša slaba; ajde niso sejali, resje ni meduo. Mnogo panjev je uničil okupator. Čebelarjem je priman j kovalo pitanice; pomagali so si z združevanjem če- beljih družin. Čeprav so pravilno in pravo- časno zaščitili čebelje družine pred mrazom in snegom, je pomrlo 15 «/0 čebel (pomankanje piče)." Marsikatero čebeljo družino je rešila zgodnja vegetacija spomladi 1945. 21VINOREJA Živinoreja je bila pomemben dejavnik v partizanskem gospodarstvu. Živina je bila ne- pogrešljiva pri poljskem delu, obenem pa je služila redni in zaledni vojski za prevoze in ježo. Ne nazadnje je bila prav živina glavna zaloga hrane za vojsko in civilno prebivalstvo. Da bi bilo živine dovolj, so gospodarstveniki skrbno nadzirali njeno klanje in vzrejo. Gove- do in teleta so klali predvsem za potrebe bol- nišnic in vojaških enot; za potrebe civilnega prebivalstva pa le izjemoma z dovoljenjem ustreznega organa oblasti ali GK. Kršitev tega predpisa so kaznovali z zaplembo zaklane ži- vine; če te ni bilo na razpolago, pa z odvzemom katerekoli druge živine. Kože zaklanih živali so morali oddati najbližji komandi mesta; od tod so kože pošiljali v usnjame. Po sklepu okrožne GK 17. februarja 1944 je bilo treba k 166 i KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO 30 1982 vsaki koži dodati kilogram loja."* Na sestankih so svetovali živinorejcem, kako naj pravilno skrbijo za živali; priporočali so nabiranje in uporabo zdravilnih zelišč ter večkratno belje- nje hlevov (razkuževanje). Pozornost so po- svečali predvsem reji plemenske živine; njena cena je bila maksimirana. Referent za kmetij- .stvo je poročal 5. avgusta 1944: »Na ozemlju ribniškega okrožja je 5115 plemenskih krav in 39 bikov; nujno bi bilo nabaviti še 12 pleme- njakov. V vaseh, ki jih kontrolira okupator, je število telet porazno; okupator pokolje skoraj vsa na novo rojena teleta. Drugi vzrok za manjše število telet je neplodnost krav, ki obolevajo za kolpitisom.«*' Dotacijo 100.000 lir, ki jo je dobilo okrožje za dvig živinoreje, so porabili do avgusta 1944.42 Septembra istega leta se je pojavila miožnost za nakup plemenske živine iz razla- ščenih posestev, ki jih je upravljala KUNI; prosili so še za 100.000 lir posojila. Oktobra so poročali Ribničani, da je dotacija 100.000 lir, namenjena za nakup plemenske živine, razde- ljena rajonoma Banja Loka in Loški potok; nekaj denarja pa je dobil kmetijski inštruktor za kritje tekočih terjatev in za gradnjo su- šilnic« Jeseni 1944 so redčili klavno živino. Kmetje so lahko zamenjali klavno živino za plemen- sko. Dovolili so klanje teličkov za bolnike in starčke. S tem so šli tako daleč, da jim je za- čelo primanjkovati vprežne živine (voli). Spomladi 1945 so poročali, da imiajo dovolj plemenske živine, da pa bi bilo treba kupiti ali zamenjati pleme."* Veliko pozornost so gospodarstveniki po- svečali tudi reji prašičev, ki niso zelo zahtevni in hitro pridobivajo na teži. Okrožni odbor OF je 30. decembra 1943 določil maksimalno ceno za prašička; 400—600 lir za enega. Od teren- skih odborov OF pa je zahteval, da popišejo vse posestnike, ki potrebujejo prašičke za re- jo. Predvidevali so, da bodo največ prašičkov dobili z rajona Velike Lašče.*^ Zaradi velikega povpraševanja so pstali prašički predmet »črne borze«. Kmetje niso imeli denarja za nakup prašičkov, zato so prosili za posojilo, ki so ga navadno vračali v naturi. Da bi bilo pra- šičkov dovolj na razpolago, so gospodarstve- niki pazili na redno oplemenjevanje svinj in uvedli svobodno trgovino s prašički. Prašički so tako postali donosni in ljudje so se vse bolj odločali za rejo plemenskih svinj. 5. sep- tembra 1944 je poročal kmetijski referent, da bi potrebovali posojilo za nakup prašičkov od domačih rejcev, ker jih bodo ti drugače pri- siljeni prodati na Hrvaško.*' Spomladi 1945 se je zopet pojavilo vprašanje prašičkov, zanje so zaprosili kmetijsko zadrugo v Črnomlju. 24. februarja 1945 so z odlokom okrožnega od- bora OF zaščitili stalež mladih prašičev.*' V rajonih Banja Loka in lJ0,ški potok pa se je vse bolj večalo zanimanje za rejo koz in ovac. Te živali so manj zahtevne kot govedo, kljub temu pa zadostijo potrebam po mleku in mesu. Gospodarstveniki so izračunali, da hi novembra 1944 potrebovali najmanj 200 ovac, če bi hoteli zadostiti povpraševanju; primanj- kovalo je denarja, zato so kupili le sedem ovac in jih dodelili ribniškemu rajonu.*^ Na vseh sestankih so gospodarski aktivisti priporočali rejo perutnine in malih živali; da bi jih zaščitili, jih pri obvezni oddaji niso je- mali. Kljub vsem prizadevanjem je reja pe- rutnine zaradi pomanjkanja zrnja slabo na- predovala. GOZDARSTVO V začetku leta 1944 se je začela večati skrb za gozdove. Ti so bili marsikje brez strokov- nega nadzora in precej izsekani. Okupator je sekal zlasti v lažje dostopnih gozdovih. Na osvobojenem ozemlju je razlaščene go- zdove upravljala začasna državna uprava raz- laščenih gozdov. Nekatere večje gozdne po- sesti (Auersperg — Kočevje, ribniška, ortne- ška, turjaška in soteska graščina) pa tudi ne- kaj manjših so imele urejene gozdarske stro- kovne uprave, ki so do takrat še poslovale. Brez vsake uprave so bili gozdovi, ki jih je prevzela Emona od nemških izseljencev, in gozdovi manjših posestnikov. Kmečki gozdovi, ki so jih upravljali lastniki sami, so imeli le strokovni nadzor. 1. februarja 1944 je bila pri vseh okrožnih odborih OF na področju UK or- ganizirana začasna gozdarska služba. V delo so zaradi pomanjkanja strokovnjakov vpeljali tudi upokojence. Glavna naloga teh služb je bila, da so skrbele za kritje tekočih potreb po lesu in da se gozdovi niso uničevali. Poleg te- ga so nadzirali še skladišča posekanega lesa v gozdovih in na žagah.*« Julija 1944 se je gospodarski odsek pri okrožnem odboru OF povečal za referat o go- zdovih; ta je imel v rajonih svoje poročeval- ce, ki so skrbeli za gozd. Za nadzor nad raz- laščenimi gozdovi so bili imenovani gozdni čuvaji, katerih naloga je bila nadzor nad se- kanjem dreves in merjenje rezanega lesa.'" Gospodarstveniki so mislili tudi na pogo- zdovanje predelov, ki jih je uničil okupator, in v zvezi s tem na ustanovitev drevesnic. Okrožni odbor OF je poročal 24. julija 1944, da je v ribniškem rajonu skupno 25 žag, od tega jih je obratovalo le 5. Povprečno je na osvobojenem ozemlju ribniškega okrožja obra- tovalo 10 manjših žag z dnevno kapaciteto 20 kubičnih metrov okroglovine. V celotnem KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO 30 1982 167 : okrožju je bilo 91 žag s kapaciteto 815 m' na 8 ur; od teh je bila le polovica žag sposobnih za obratovanje. Nekaj žag je bilo zaradi okupa- torjeve kontrole nedostopnih. Zaradi nevar- nosti bombardiranja parne žage niso smele obratovati. 30«'o žag je bilo potrebnih gene- ralnega popravila, 5 "/o žag je bilo požganih, 6«/o žag je okupator odpeljal stroje. Težave so imeli z dovozom hlodovine na žage (po- manjkanje vprežne živine, kontrola okupator- ja nad cestami).^* OBRT IN TRGOVINA Zaradi okupacije je obrtna dejavnost v rib- niškem okrožju precej usahnila. Delavnice so bile zapuščene, primanjkovalo je delovne sile. Rajonski odbor OF Ribnica je 18. junija 1944 izdal okrožnico, v kateri je pozival: »Čimprej naj začne z delom vsak, ki zna kaj delati. Ni taks, spričeval in učne dobe. Orodje je v za- puščenih delavnicah.. .«.^* Večje industrije v okrožju ni bilo. Po posa- meznih okrajih so bile manjše obrtne delav- nice (krojaške, čevljarske). Primanjkovalo je delavnic za izdelovanje in popravljanje polj- skega orodja. Okrožna GK je vzdrževala dve kovačiji. V okraju Ribnica so bili zaposleni 3 oglarji. Obstajala je tudi usnjarna in puškar- ska delavnica. O izdelovanju usnja mi je pri- povedoval Frane Burgar, ki je bil vodja us- njarske delavnice. Najprej so vozili kože v žužemberško in šentviško usnjarno. Ker pa se je položaj poslabšal, so začeli iskati ugoden teren na ribniškem vojnem področju. Odlo- čili so se za vas Belico pri Osolnici in v us- njarno preuredili Ožboltov mlin. Z delom so začeli avgusta 1944 in delali do 15. maja 1945. Bilo jih je sedem. Vse so delali ročno; kože so najprej namakali v apnu, nato so jih očisti- li in korpunirali (odstranili dlake in meso), sledilo je namakanje v kadi za strojenje (hra- stov in kostanjev izvleček). StrojiU so pred- vsem goveje kože in iz njih izdelovali usnje za podplate. Za varnost je bilo dobro poskr- bljeno, saj jim sovražnik ni zaplenil niče- sar.*' Na pobudo OO OF je bua 8. junija 1944 kon- ferenca, ki so se je udeležili: član predsedstva SNOS — gospodarski odsek, član OO OF Rib- nica, član okrožne GK in dva strokovnjaka iz Sodražice. Dogovorili so se, da se »suha roba« kupuje za gotovino, če pa te ni, pa pol za go- tovino pol za živež; prodaja se le za živež (iz- jema so vojaške enoite in aktivisti, ki lahko plačajo z gotovino). Prodajo oziroma zame- njavo so organizirali v Črnomlju. Nakup in prodajo je vodila okrožna GK Ribnica. Pod- laga za nakup ali prodajo je bila lira in cena koruze. . Poleg te je obstajala še neorganizirana me- njava. V ribniškem okrožju so bili zanjo do- ločeni trije, ki so zbirali robo po vaseh in jo vozili v Belo krajino, kjer so jo zamenjavali za žito in jeseni za kostanj.»Suho robo« so iz- delovali v ribniškem, sodražkem in velikolaš- kem okrožju. Vendar tudi ta panoga ni bila brez težav; primanjkovalo je delovnih moči in težko je bilo dobiti material; zlasti je primanj- kovalo bele pločevine, valj anca in žičnikov. Lončarstva v Dolenji vasi zaradi stalne kon- trole okupatorja niso mogli obnoviti.'* V Podpreski je bila ustanovljena okrožna trgovina, ki je blago prodajala za gotovino ali za bone ali pa je menjavala. Z galanterijskim blagom se je v glavnem oskrbovala preko No- tranjske. Na Brodu je okrožna GK vzdrževala menjalnico za sol, ki je do julija 1944 posre- dovala približno 3.000 kg soli v zameno za ko- ruzo po ključu, ki ga je določilo predsedstvo SNOS. Težave so se pojavile, ko je okrožna GK za Belo krajino začela dobavljati Hrva- tom koruzo na kredit."' Okrožna GK je od vseh rajonskih GK za- htevala, da nadzirajo vse trgovinske, gostinske in obrtne lokale. Obrtniki, ki so bili mobili- zirani, so morali redno voditi dnevnik dela.*^ Za poživljanje obrti in trgovine je finančni odsek odobril okrožju 50.000 lir posojUa.'" V začetku leta 1945 so imeli v osnutku na- črt za večjo mizarsko delavnico, ki naj bi krir la potrebe po stavbnem lesu pri obnovi poru- šenih in gradnji novih poslopij. Manjšo us- njarsko delavnico, strojarno kož, so namera- \ali postaviti v kočevskem rajonu. Služila naj bi potrebam civilnega prebivalstva. Zaradi 168 i KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO 30 1982 oteženega prevoza je trgovina s »suho robo« prenehala."" NARODNA IMOVINA Pod narodno imovino so spadala vsa zapu- ščena in razlaščena posestva, gozdovi, obrtni, trgovinski in drugi lokali; sem so spadale tudi šole in druga javna poslopja. Z vsem tem je upravljala posebna komisija KUNI (komisija za upravo narodne imovine). V ribniškem okraju je bilo jeseni 1944 v sklopu narodne imovine pet ljudskih šol, dva občinska domo- va, razlaščeno imetje grofa Auersperga in ve- leposestnika Rudeža, posest 35 gruntarjev, ki so bili obsojeni na zaplembo celotne imovine, emonska posest in eno zapuščeno posestvo."' Julija 1944 je okrožna GK Ribnica sklenila, da mora KUNI v vseh rajonih imenovati funk- cionarje, ki bodo vodili pregled nad narodno imovino. Vsako opuščeno ali zaplenjeno po- sestvo naj bo enota zase in naj imia svojega upravitelja."^ Isti mesec so izdali navodila za popisovanje vojne škode. Do takrat je bilo v okrožju poškodovanih 173 vasi, od tega 75 po- polnoma uničenih; uničen je bil tudi rudnik premoga in Horakova tekstilna tovarna."» Po- sestva v okviru narodne imovine so se obde- lovala kolektivno. Ce to ni bilo možno, so jih razdelili najpotrebnejšim posameznikom. Sa- dovnjakov niso oddajali v najem, temveč so postavili oskrbnike, ki so skrbeli za sadje, ga zbirali in predelovali. KUNI je imela v lasti več sadnih sušilnic. V okrožju so že kmalu mislili na obnovo po- rušenih domov in gospodarskih poslopij. Ra- jonski odbor OF je 18. junija 1944 sprejel sklep, da je treba popraviti stanovanja, gospo- darska poslopja in tiste ceste, ki niso strateško pomembne, ter pomagati žrtvam terorja."* Za ohranitev in zaščito narodnega imetja je skr- bela okrajna NZ (narodna zaščita). 5. septem- bra 1944 je bil ustanovljen NOVGRAD (narod- no osvobodilna vojna gradnja), ki je v sodelo- vanju z GK skrbel za obnovo porušenih in zidavo novih poslopij. Pri obnovi je pomaga- lo tudi društvo RK, ki je pri okrajih imelo svo- je odbore. DENARNI PROMET Julija 1944 so bili določeni v Sloveniji tile javni dohodki: davki trošarina, posojilo in prostovoljne dajatve; izdatki odborov pa pod- pore, izdatki za aktiv in javno upravo. Glav- no plačilno sredstvo je bUa lira. Malo pred kapitulacijo Italije se je začel uveljavljati tu- di partizanski denar —¦ bon. V začetku oktobra 1943 so na osvobojenem ozemlju začele krožiti kot plačilno sredstvo tudi 3 "/o obveznice po- sojila narodne osvoboditve. Končno je oktobra 1944, ob vpeljavi za vso, Slovenijo veljavnega partizanskega denarja, začel denarni zavod izdajati lirske bone in priznanice. Vrednost bo- na je bila za 10 "/o večja od italijanske lire."' Ljudje so bili nezaupljivi do bonov in jih niso hoteli sprejemiati, zato so morali pri okrožnem odboru OF zamenjati bone za lire, da so lah- ko izplačali podpore najpotrebnejšim. Proš- nje za podpore so vlagali pri rajonskih odbo- rih OF. V denarju so dajali podpore le naj- potrebnejšim in učiteljstvu, za ostale pa so or- ganizirali medsebojno pomoč. Jeseni 1943 je bilo razpisano 3 "/o posojilo narodne osvoboditve, pobirali so tudi davke in prostovoljne prispevke. Okrožni odbor OF je konec decembra 1943 poročal: »Kljub podrob- nim navodilom ponekod naši odbori posojUne kampanje še niso spravili v tek. Zadnje naka*- zilo bonov in gotovine se sme uporabiti iz- ključno za nabavo hrane. Podpore in ostali iz- datki se krijejo iz dohodkov, ki jih prinašajo davki in ostali posli. Na dnevnem redu vsake- ga sestanka mora biti blagajniško poročilo. Potrebno je okrepiti zaupanje v bone. Tik pred nemškim vdorom so okrožni od- bori popisali in deponirali poštne znamke. Za- loge naj bodo varno shranjene. Davki se izter- jujejo tudi za nazaj. Davkov so oproščeni: žrt- ve okupatorja, vdove, sirote in vsi tisti, ki jim rajonski odbor na podlagi posebnih okoliščin davke izpregleda (kajžarji).«"" V začetku leta 1944 je bilo vpisovanje po- sojila v polnem teku. Imeli so tudi nekaj te- žav: obveznic po 10.000 lir niso mogli oddati, kajti še obveznice po 1I)0 lir sta podpisovala dva skupaj in po 1000 lir trije. Akcija pobi- ranja posojila je bila posebno težka v krajih, ki jih je kontroliral okupator.«' Pri popisova- nju posojila je bil najboljši ribniški rajon, ki je podpisal nad polovico posojila. Rajonski odbori OF so dobili nalogo, da zamenjajo po- trdila, ki so jih izdajali posamezni intendanti za prejeto hrano in živino z uradnimi potrdili. Zabičano jim je bilo, da ta potrdila ne smejo zamenjevati za takrat razpisano posojilo."^ Ker niso imeli dovolj lir za izplačilo podpor, so za- prosili za dotacijo. Marca 1944 so dobili 100.000 lir, ki so jih razdelili po okrajih; ribniški okraj je dobil 15.000 lir.«* Junija 1944 je gospo- darska konferenca v Črnomlju odobrila okro- žju Ribnica 500.000 lir posojila za kritje potreb vojske. Finančni referentje so vodili o tem de- narju ločen račun.'" Liram je vrednost padala, zato so jih poskušali čim več spraviti čez me- jo. Finančni odsek je poročal 12. januarja 1945, da so pobrali davek 259 prebivalcem. Imeli so veliko podpirancev in težave z zbiranjem po- sojila. Glavni dohodek je prinašalo posojilo in KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO 38 1982 169 i denarne kazni, ki jih je izrekalo sodišče zaradi nedovoljenega prehoda na osvobojeno ozem- IjeJi Zaradi omejenega prostora problema do po- tankosti nisem mogla obdelati. Splošne podat- ke, ki so (Pomembni za razumevanje partizan- skega gospodarstva, najdemo v že objavljeni knjigi dr. Metoda Mikuža Slovensko partizansko gospodarstvo. OPOMBE 1. Poročilo OO OF Ribnica 8/1-1944 arhiv IZDG f. 436. — 2. Poročilo OO OF Ribnica 30/ 1-1944 arhiv IZDG f. 436. — 3. Poročilo OO OF Ribnica 6/2-1944 arhiv IZDG f. 436. — 5. Poroči- lo okrožne GK 10/3-1944 arhiv IZDG f. 474 III. — 5. Poročilo OO OF Ribnica 13/9-1944 arhiv t 436 III. 6. Poročilo OO OF Notranjsko — Ribni- cai 4/5-1945 arhiv IZDG f. 437 I. — 7. Dr Metod tod Mikuž, Zgodovina slovenskega osvobodilnega boja str. 262. — 8. Ustni vir — spomini Janeza Cvara 3/8-1978. — 9. Poročilo okrožne GK 18/1- 1944 arhiv IZDG f. 439 III. — 10. Okrožnica UK 1/2-1944 arhiv IZDG f. 439 III. — 11. Poročilo OO OF Ribnica 7/2-1944 arhiv IZDG f. 718. — 12. Poročilo rajonske GK Ribnica 8/2-1944 arhiv IZDG f. 718. — 13. Poročilo rajonske GK Ribni- ca 8/2-1944 arhiv IZDG f. 718. — 14. Poročilo rajonske GK Ribnica 8/2-1944 arhiv IZDG f. 718. — 15. Poročilo OO OF Ribnica 21/3-1944 ar- hiv IZDG f. 436. — 16. Poročilo SPZZ 13/3-1944 ar- hiv IZDG f .715. — 17. Okrožnica okrožne GK Rib- nica 22/4-1944 arhiv IZDG f. 474 III. — 18. Okrožnica okrožne GK Ribnica 22/4-1944 arhiv IZDG f. 474 III. 19. Dr. Metod Mikuž, Slovensko partizansko gospodarstvo str. 193. — 20. Poro- čilo okrožne GK 20/7-1944 arhiv IZDG f. 719. — 21. Sklep okrožne GK 30/8-1944 arhiv IZDG f. 718. — 22. SNOS — socialni odsek — poziv 27/8- 1944 arhiv IZDG f. 717. — 23. Odredba okrožne GK 9/11-1944 arhiv IZDG f. 719. — 24. Odredba okrožne GK 9/11-1944 arhiv IZDG f. 719. — 25. Poročilo okrožne GK 12/2-1944 arhiv IZDG f. 474 III. — 26. Poročilo OK KPS Ribnica 27/2- 1944 arhiv IZDG f. 715 I. — 27. Poročilo OO OF Ribnica 21/3-1944 arhiv IZDG f. 436. — 28. Po- ročilo okrožne GK 5/5-1944 arhiv IZDG f. 474 III. — 29. Poročilo kmetijskega referenta 20/7-1944 arhiv IZDG f. 474 III. — 30. Opozori- lo okrožne GK 27/7-1944 arhiv IZDG f. 474 III. — 31. Poročilo okrožne GK 5/8-1944 arhiv IZDG f. 474 III. — 32. Poročilo okrožne GK 20/8-1944 arhiv IZDG f. 474 III. — 33. Poročilo okrožnega gospodarskega odseka 5/3-1945 arhiv IZDG 474 III. — 34. Odlok predsedstva SNOS 16/3-1945 ar- hiv IZDG f. 474 III. — 35. Poročilo okrožnega gospodarskega odseka 5/3-1945 arhiv IZDG f. 474 III. — 36. Poročilo okrožnega gospodarske- ga odseka 21/12-1944 arhiv IZDG f. 474 III. — 37. Poročilo referenta za kmetijstvo 5/8-1944 ar- hiv IZDG f. 474 III. — 38. Poročilo kmetijskega referenta 27/7-1944 arhiv IZDG f. 474 III. — 39. Poročilo okrožnega gospodarskega odseka 5/3-1945 arhiv IZDG f. 474 III. 40. Poročilo ok- rožne GK 17/2-1944 arhiv IZDG f. 718. — 41. Poročilo referenta za kmetijstvo 5/8-1944 arhiv IZDG f. 474 III. — 42. Poročilo referenta za kmetijstvo 20/8-1944 arhiv IZDG f. 474 III. — 43. Poročilo referenta za kmetijstvo 5/10-1944 arhiv IZDG f. 474 III. — 44. Poročilo okrožnega gospodarskega odseka 11/4-1945 arhiv IZDG f. 474 III. — 45. Poročilo OO OF Ribnica 30/12- 1943 arhiv IZDG f. 474 III. — 46. Poročilo kmetij- skega referenta 5/9-1944 arhiv IZDG 474 f. III. — 47. odlok OO OF 24/2-1945 arhiv IZDG f. 437. — 48. Poročilo okrožnega gospodarskega odseka 22/11- 1944 arhiv IZDG f. 474 III. — 49. Poročilo UK 1/2-1944 arhiv IZDG f. 439 III. — 50. Poročilo OO OF 22/7-1944 arhiv IZDG f. 436. — 53. Po- ročilo OO OF 24/7-1944 arhiv IZDG f. 473. — 52. Okrožnica rajonskega odbora OF Ribnica 18/6-1944 arhiv IZDG f. 718. — 53. Spomini F. Burgarja — ustni vir 2/8-1978. — 54. Okrožni- ca rajonskega odbora OF Ribnica 18/6-1944 ar- hiv IZDG f. 718. — 55. Ustni vir — spomini Ja- neza Cvara. — 56. Poročilo okrožne GK 26/7- 1944 arhiv IZDG f. 474 III. — 57. Poročilo okrož- ne GK 26/7-1944 arhiv IZDG f. 474 III. — 58. Okrožnica okrožne GK 11/8-1944 arhiv IZDG f. 718. — 59. Polletno poročilo za 1. šest mesecev 1944 arhiv IZDG f. 474 III. — 60. Poročilo go- spodarskega odseka 8/2-1945 arhiv IZDG f. 474 III. — 63. Poročilo rajonskega odbora OF Rib- nica 4/8-1944 arhiv IZDG f. 497. — 62. Poročilo okrožne GK 26/7-1944 arhiv IZDG f. 436. — 63. Poročilo rajonskega odbora OF Ribnica 4/8-1944 arhiv IZDG f. 497. — 64. Poročilo rajonskega odbora OF Ribnica 18/6-1944 arhiv IZDG f. 718. — 65. Dr. Metod Mikuž, Zgodovina slov. osvo- bodilnega boja str. 265 in 267. — 66. Poročilo OO OF Ribnica 30/12-1943 arhiv IZDG f. 474 III. — 67. Poročilo OO OF Ribnica 25/1-1944 arhiv IZDGf. 439. — 68. Poročilo OO OF Ribnica 30/1- 1944 arhiv IZDG f. 436. — 69. Poročilo OO OF Ribnica 21/3-1944 arhiv IZDG f. 436. — 70. Po- ročilo OO OF Ribnica 17/6-1944 arhiv IZDG f. 718. — 73. Dr. Metod Mikuž, Slovensko partizan- sko gospodarstvo str. 180 in 181. 170 : KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO 30 1982 RAZVOJ OBČINE RIBNICA KOT DRUŽBENOPOLITIČNE IN SAMOUPRAVNE SKUPNOSTI OD OSVOBODITVE DO USTAVE LETA 1974 VLADIMIR ZUMEB Današnja občina Ribnica obsega ozemlje Ribniške doline med Veliko in Malo goro in sega proti zahodu preko Sodražice do Pod- klanca; zahodno od Velike gore obsega Loško- potoško planoto in na severu vsa Slemena. Pokrajina meji na severu na občino Ljubljana -Vič Rudnik, na severovzhodu na občino Grosuplje, na vzhodu in na jugu na občino Kočevje, južno od Loškega potoka okoli pet kilometrov na SR Hrvatsko in na zahodu na občino Cerknica. Meja poteka od Grmade, kjer je tromeja z grosupeljsko in viško obči- no, po grebenu Male gore do Črnega vrha, proti jugu do Grčaric, se nato vzpenja pod Jelenov žleb, potem se vije cikcakasto po lo- škcpotoških senožetih in hribih preko Bloščka proti vasi Brlog, blizu katere je tromeja s cer- kniško in viško občino. Nato gre meja po Kar- lovški kotlini in se dvigne na Slemena. V Pod- polJanah prestopi železniško progo in cesto Ljubljana — Kočevje in se nad Bukovcem vzpne do tromeje z viško in grosupeljsko ob- čino.' Ozemlje občine meri 255,94 km^ in ob- sega katastrske občine: Dane, Dolenja vas. Gora, Gorenja vas. Gorica vas, Grčarice, Gre- gor, Hrib, Jurjevica, Podpoljane Prigorica,, Rakitnica, Retje, Ribnica, Sodražica, Sušje, Travnik, Velike Poljane, Vinice, Zamostec in Zimarice.^ Po podatkih zadnjega štetja prebi- valstva leta 1981 živi na tem območju 12.113 občanov v šestih krajevnih skupnostih: Dole- nja vas, Loški potok, Ribnica, Slemena, Sodra- žica in Velike Poljane.^ Osnovne fimkcije in položaj občine Ribnica v našem družbenopolitičnem sistemu oprede- ljuje ustava SFRJ leta 1974 kot »samouprav- no in temeljno družbenopolitično skupnost, ki temelji na oblasti in samoupravljanju delav- skega razreda in vseh delovnih ljudi. V občini delovni ljudje predvsem ustvarjajo in razvi- jajo materialne in druge pogoje za življe- nje in delo in samoupravno zadovoljujejo ma- terialne, socialne in druge potrebe; usmerjajo in usklajujejo gospodarski in družbeni razvoj; organizirajo opravljanje zadev, ki so skupne- ga in splošnega pomena za delovne ljudi in občane in s tem namenom vzpostavljajo or- gane samoupravljanja in organe oblasti; za- gotavljajo neposredno izvajanje zakonov in varstvo svoboščin, pravic in dolžnosti človeka in občana; zagotavljajo uresničevanje enako- pravnosti narodov in narodnosti; varujejo za- konitost in varnost ljudi in premoženja; ure- jajo uporabo zemljišč in dobrin,, ki so v splošni rabi; organizirajo ljudsko obrambo, družbeno samozaščito in družbeno nadzorstvo; urejajo odnose na stanovanjskem in komunalnem po- dročju, itd. »* Predstavitev sedanjega teritorialnega obse- ga in funkcije občine Ribnica v uvodu je po- trebna predvsem zaradi lažjega razumevanja zelo pogostih upravnoteritorialnih sprememb, ki so šele leta 1962 pripeljale do današnje te- ritorialne podobe občine. Na drugi strani pa So tudi lokalni organi ljudske oblasti v zvezi s hitrim razvojem naše družbenopolitične ure- ditve nenehno spreminjali svoje pristojnosti in vlogo v družbenem in gospodarskem živ- ljenju občanov. V razvoju občine Ribnica po osvoboditvi, podobno kot pri razvoju ostalih slovenskih občin, ločimo več obdobij, ki jih formalno lo- čujejo splošni zakoni o ljudskih odborih leta 1946, 1949 in 1952, splošni zakon o ureditvi občin in okrajev leta 1955, še posebej pa usta- ve leta 1946, 1963 in 1974 ter deloma zakoni o upravnoteritorialni razdelitvi Slovenije. V pr- vem obdobju od leta 1945 do 1952, ko še ne moremo govoriti o občini kot komuni, so kot najnižji organi državne oblasti delovali kra- jevni ljudsiki odbori (KLO). To je predvsem obdobje utrjevanja pridobitev narodnoosvobo- dilne borbe in socialistične revolucije, pa tudi obdobje demokratičnega centralizma oziroma administrativnega socializma. Po letu 1949 se pričenja proces deetatizacije in decentraliza- cije ter uvajanje delavskega samoupravlja- nja. V drugem obdobju od leta 1952 do 1955 se začenja pravzaprav šele razvoj občine v sme- ri oblikovanja komune. Najmanjša politično- teritorialna enota postane občina. V tretjem obdobju od leta 1955 do 1963 lahko govorimo o obdobju uvajanja komunalnega sistema, ko postaja občina vse bolj političnoteritorialna organizacija samoupravljanja delovnih ljudi in temeljna družbenoekonomska skupnost pre- bivalcev na njenem območju. Četrto obdobje od leta 1963 do leta 1974 označuje občino kot temeljno družbenopolitično skupnost, ki se ie dokončno teritorialno oblikovala in na podlagi ustave in ustavnih sprememb v tem obdobju utrjevala svoje funkcije. V začetku tega ob- dobja so zaživele krajevne skupnosti, proti koncu pa se vse bolj uveljavlja samouprav- ljanje in neposredno odločanje delovnih lju- di in občanov v delovnih organizacijah, kra- KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO 30 1982 171 jevnih skupnostih in samoupravnih interesnih skupnostih. Ustava leta 1974 je dokončno opre- delila funkcije današnje občine, ki se je razvi- jala od leta 1952 dalje. OBDOBJE KRAJEVNIH LJUDSKIH ODBOROV 1945—1952 Ob osvoboditvi je Slovenija že imela svoj vrhovni organ ljudske oblasti, in sicer na ko- čevskem zboru odposlancev izvoljeni Sloven- ski narodnoosvobodilni odbor (SNOO), ki se je na prvem zasedanju februarja 1944 v Čr- nomlju preimenoval v Slovenski narodno- osvobodilni svet (SNOS), Med NOB so se for- mirali in razvijali tudi nižji organi ljudske oblasti — okrožni, okrajni in krajevni naro- dnoosvobodilni odbori (NOO), ki so bili izvo- ljeni na podlagi odloka o razpisu volitev v krajevne, okrajne in okrožne NOO, sprejetem na črnomaljskem zboru. Ta odlok in poznejši odlok Predsedstva SNOS o krajih, okrajih in okrožjih z dne 21. maja 1944" sta pravna po- dlaga za delovanje in razvoj ljudskih odborov, ki so bili spomladi in poleti 1944 izvoljeni na osvobojenem ozemlju. Kjer pa NOO niso bili izvoljeni, so p>oleg političnih funkcij obdržali oblastvene funkcije odbori OF. Tako NOO kot odbori OF so v okviru možnosti skrbeli za po- moč narodnoosvobodilni vojski, pobirali dav- ke, upravljali splošno ljudsko premoženje, skrbeli za razvoj partizanskega gospodarstva, šolstva, zdravstva ter socialnega skrbstva. Razvoj ljudske oblasti na ribniškem območju med NOB bi zaslužil posebno obravnavo. Po osvoboditvi so tudi na ribniškem ob- močju kot najnižji organi ljudske oblasti no- ve države prevzeli oblastvene funkcije med NOB izvoljeni krajevni narodnoosvobodilni odbori (KNOO) in vaški odbori OF, ki jih je povezoval Okrajni NOO Ribnica. Organizacija ir teritorialno območje delovanja NOO in od- borov OF se je od maja do začetka septembra 1945 večkrat menjala. Avgusta je bil ukinjen ribniški okraj oziroma združen s kočevskim v Okrajni NOO Kočevje.' Prve svobodne voli- tve na podlagi splošne, enake in neposredne volilne pravice so bile 29. julija 1945. V Ribni- ci je odbornike KNOO volilo 827 volilcev od 828 volilnih upravičencev ali 99,9 Vo.' Izvoljen je bil 11-članski KNOO na čelu s predsedni- kom Stanetom licem. Posamezni odborniki so prevzeli referate za obnovo, kmetijstvo, zdrav- stvo, socialno skrbstvo, stanovanjske zadeve, trgovino in preskrbo, notranje zadeve, za fi- nance in izvolili gospodarski svet.^ Po manjših krajih so izvolili v KNOO od 5 do 9 odborni- kov. Predsedniki in tajniki KNOO so oprav- ljali tudi izvršilno funkcijo odborov. Zapisnik zasedanja novo izvoljenega krajevnega ljudskega odbora Ribnica 7. 12. 1947 Po volitvah je bila 8. septembra 1945 uza- konjena prva upravnoteritorialna razdelitev. Zakon o upravni razdelitvi federalne Slove- nije^ je delil Slovenijo na okrožja, okraje in kraje ter v bistvu uzakonil že obstoječe stanje. Na območju današnje občine Ribnica"* je bilo v okviru novomeškega okrožja in kočevskega okraja formiranih 21 krajev kot najnižjih upravnoteritorialnih enot z že izvoljenimi krajevnimi narodnoosvobodilnimi odbori: Breg, Bukovica, Dolenja vas. Dolenji Lazi, Gora, Gorica vas. Hrib, Jurjevica, Nem- ška vas, Rakltnica, Ribnica, Sodražica, Srednja vas, Sušje, Sveti Gregor (v okviru ljubljanskega okrožja in grosupeljskega ok- raja), Šegova vas. Travnik, Velike Poljane, Vinice, Zamostec in Zimarice. Izgradnja in utrditev nove ljudske oblasti je bila ena prvih nalog KNOO, ki so vse sile po- svetili obnovi in izgradnji porušenega pode- želja. Pri tem moramo omeniti še tri pome- bne dogodke, ki so bistveno vplivali na raz- voj in delo lokalnih upravnih organov. Voli- tve 11. novembra 1945 v Ustavodajno skup- ščino in razglasitev republike so pomenue veliko zmago Ljudske fronte kot vseljudske politične organizacije. Januarja 1946 je Usta- vodajna skupščina sprejela prvo zvezno usta- vo, ki je pomenila uzakonitev vseh teženj in 172 : KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO 30 1982 pridobitev NOB in socialistične revolucije. Z njo je bil postavljen temelj družbene in dr- žavne ureditve naše države. Ustava je sankci- onirala obstoj narodnoosvobodilnih odborov pod novim imenom ljudski odbori in jih uve- ljavila kot temeljne organe nove države. Tre- tji moment, ki je bistveno vplival na razvoj ljudskih odborov, pa je prvi splošni zakon o ljudskih odborih,!' sprejet še isto leto. Ljudslci odbori so definirani kot organi državne ob- lasti, po katerih ljudstvo izvaja oblast v upra- vnoteritorialnih enotah. Krajevni ljudski od- bori (KLO) so po načelu demokratičnega cen- tralizma opravljali točno določene naloge lo- kalnega in splošnega značaja s področja kra- jevnega gospodarskega načrta, kmetijstva, ko- munalnega življenja, trgovine in obrti, financ, delovnih odnosov, ljudskega izobraževanja, socialnega skrbstva in ljudskega zdravstva. Po vertikalni liniji so bili izrazito podrejeni višjim državnim organom (okrajem, okrož- jem). Obsežne naloge, ki so jih narekovali pred- vsem državni interesi, veliko manj pa lokalni, so ob šibkem upravnem aparatu (zlasti pri manjših KLO) povzročale pogoste organiza- cijske težave. Zato je bila že 14. septembra 1946 izvedena nova upravnoteritorialna raz- delitev oziroma združitev manjših krajev.'^ Od prejšnjih 21 krajev jih zakon na obravna- vanem območju našteva le še 15, in sicer: Bu- kovica. Dolenja vas. Dolenji Lazi, Gora, Gori- ca vas, Jurjevica, Loški potok, Rakitnica, Rib- nica, Sodražica, Sušje, Sv. Gregor (okraj Grosuplje), Velike Poljane, Zamostec in Zima- rice. Kraji Hrib, Travnik, Srednja vas in Se- gova vas so se združili v kraj Loški potok. Breg se je združil s krajem Dolenji Lazi, Nem- ška vas in Vinice s krajem Zamostec, vas Hro- vača je bila priključena h KLO Ribnica, prej pa je pripadala KLO Gorica vas. Celotni okraj Kočevje je od prejšnjih 65 združeval le še 34 krajev. S komasacijo KLO, ki je vzbudila pri prebivalstvu izjemno burne razprave na zbo- rih volilcev in sestankih množičnih organiza- cij, so postali kraji geografsko, gospodarsko in kulturno zaokrožene upravnoteritorialne eno- te. Število krajev se z zakonom o upravni raz- delitvi LRS 23. februarja 1948 ni spremeni- lo.'^ Zadnje spremembe teritorialne razdelitve do leta 1952 so bile konec leta 1949 z ukinitvijo kraja Velike Poljane, ki se je priključil novo ustanovljenemu kraju Ortnek v grosupeljskem okraju'* ter ukinitvijo krajev Bukovica (pri- ključen Ribnici) in Rakitnica (priključen Do- lenji vasi)." Po priključitvi vasi Hrovače h KLO Ribnica septembra 1946 se je število odbornikov KLO povečalo na 13 članov, za predsednika pa je bila izvoljen Franc Picek.'« Novost v organi- zaciji odbora pomeni izvolitev sedemčlanske- ga izvršilnega odbora, ki je odločal o najvaž- rejših tekočih zadevah politike v Ribnici. Po- samezni odborniki so bili zadolženi za gospo- darstvo, socialno skrbstvo, notranje zadeve, trgovino in preskrbo, obnovo in ljudsko imo- vino, zdravstvo, gospodarska podjetja KLO in stanovanjske zadeve. V zvezi z ustanavlja- njem krajevnih gospodarskih podjetij v Ribni- nici konec leta 1946 (gostinsko podjetje, me- sarija, trgovina, krajevne žage, opekarna, hra- nilnica, čevljarska delavnica, ekonomija, kino, delavska uslužbenska restavracija, itd.) je bil 9. februarja 1947 izvoljen operativni upravni odbor za gospodarska podjetja KLO Ribni- ca." Druge volitve v krajevne ljudske odbore so bile 23. novembra 1947. Novi odbor KLO Rib- nica se je povečal na 21 odbornikov, izvršilni odbor pa na 9 članov na čelu s predsednikom Jožefom Ambrožičem.'^ Člani izvršilnega od- bora so bili obenem tudi referenti za gospo- Podatki o številu odbornikov KLO, številu članov izvršilnih odborov in številu prebivalstva sredi leta 1948:" KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO 30 1982 173! darstvo, komunalne zadeve, obnovo, prosveto, socialno skrbstvo, stanvanjske zadeve in go- spodarska podjetja KLO. Poleg tega je odbor imenoval več stalnih in občasnih komisij in odborov za reševanje konkretnih nalog v okvi- ru pristojnosti. Število odbornikov pri osta- lih KLO se je gibalo od 7 do 21, število čla- nov izvršilnih odborov, kolikor so pri manjših KLO sploh bili izvoljeni, pa od 6 do 9. Leta 1949 je bil sprejet drugi splošni za- kon o ljudskih odborih,*« ki je razdelil pristoj- nosti iposameznih ljudskih odborov na splošno in lokalno področje. V okviru splošnega pod- ročja so bili ljudski odbori izvajalci predpisov višjih državnih organov, v okviru lokalnega pa so imeli svoje samoupravne pravice. Od leta 1946 do 1949 so se v naši državi izvršile velike družbenoekonomske spremembe, ki so pripeljale do nadaljnjega razvoja ljudske ob- lasti in nadaljnje graditve ljudske demokra- cije. Opravljena je bila nacionalizacija indu- strije, prometa in trgovine. Socialistični sek- tor gospodarstva je prevladal v vseh panogah razen v kmetijstvu. Sprejet je bil petletni plan industrializacije in elektrifikacije drža- ve in vse sile so bile usmerjene na izpolnitev prve petletke. Druga nacionalizacija leta 1948 je vključila v socialistični sektor vse manjše gospodarske objekte in tako so bili ustvarje- ni temelji za razvoj lokalnega gospodarstva, ki je predstavljalo materialno osnovo ljudskih odborov, tudi krajevnih. Povsod, kjer so bili dani pogoji, so krajevni ljudski odbori usta- navljali krajevna gospodarska podjetja, to pa je zahtevalo večjo samostojnost in krepUo sa- moupravno vlogo krajevnih odborov. Novi za- kon je poudarjal, da vodijo ljudski odbori go- spodarski, socialni in kulturni razvoj svojega območja. V prvem mandatnem obdobju je bi- lo delo KLO usmerjeno predvsem na obnovo porušene domovine, izgradnjo ljudske oblasti, izvedbo agrarne reforme in nacionalizacije, organizacijo obveznih oddaj in odkupov, ra- cionirano preskrbo prebivalstva, skrb za zdravstveno in socialno varstvo, krajevno šol- stvo, itd. V obdobju izpolnjevanja petletnega plana od leta 1947 do 1951, zlasti po drugi na- cionalizaciji, pa se je bistveno povečala lokal- na samoiniciativa KLO na področju gospodar- stva. Pri tem sta na področju lokalnega go- spodarstva dosegla največ uspehov KLO Rib- nica in Sodražica, ostali KLO pa so še nadalje posvečali vso skrb obnovi podeželja, zadružni- štvu, lokalni obrti in trgovini, organizaciji ob- veznih oddaj, preskrbi prebivalstva, izvajanju petletnega plana na področju gozdarstva in kmetijstva, itd. 11. decembra 1949 so bile izvedene tretje volitve krajevnih ljudskih odborov.*' V ple- num KLO Ribnica je bilo izvoljenih 27 odbor- nikov, v izvršilni odbor pa 11 članov s pred- sednikom Jožefom Ambrožičem. Člani izvr- šilnega odbora so izvolili poverjenike za kme- tijstvo, komunalne zadeve, finance in trgovi- no, prosveto, socialno skrbstvo in stanovanj- ske zadeve. Imenovali so več svetov državlja- nov in komisij ter nov upravno operativni od- bor KLO podjetij. Pri ostalih KLO se je šte- vilo odbornikov gibalo od 13 do 21, vsi pa so za razliko od leta 1947 izvolili tudi izvršilne od- bore. Leta 1951 je bil vsem odbornikom KLO podaljšan mandat za eno leto do decembr- skih volitev leta 1952. ZACETKI KOMUNALNEGA SISTEMA 1952—1955 Še večjo spremembo kot zakon o ljudskih ¦ odborih leta 1949 je pomenil za razvoj ljud- skih odborov zakon o upravljanju državnih gospodarskih podjetij po delovnih kolektivih leta 1950,** ki je uveljavil nove odnose na pod- ročju gospodarstva (delavsko samoupravlja- nje). Z zakonom je splošno ljudsko premože- nje prenehalo biti državna lastnina, postalo je družbena lastnina, s katero gospodarijo na področju gospodarstva delovni kolektivi sami. S tem je ponehavalo administrativno uprav- ljanje gospodarstva po ljudskih odborih, ki so obdržali le še nadzorstvo zakonitosti nad de- lom gospodarskih organizacij. Ta zakon je to- rej sprožil razvoj delavskega samoupravlja- nja, ki se je pozneje razvilo tudi na področju družbenih služb. Začel se je proces deetatiza- cije države, na področju gospodarstva pa so se začeli uveljavljati ekonomski zakoni trž- nega gospodarstva. Od leta 1950 dalje se je začela kazati potreba po novi ureditvi ljudskih odborov, ki jo je prinesel tretji splošni zakon o ljudskih odbo- rih 9. aprila 1952*' ter republiški zakon o ob- činskih ljudskih odborih 8. julija 1952.** Za- kona predstavljata novo stopnjo v razvoju najmanjših poUtičnoteritorialnih enot — ob- čin. Občinski ljudski odbor (ObLO) ni postal le najnižji organ državne oblasti v občini, amr pak temeljni organ oblasti delovnega ljudstva. Ureja vse zadeve, ki se neposredno nanašajo na govspodarski, komunalni, kulturni in so- cialni razvoj občine m s tem razvija svojo sa- moupravo in samoupravo gospodarskih in drugih organizacij v občini. Višji organi ob- lasti (okraji, republika) so imeli nasproti nižjim le še z zakonom določene pravice, ki so bile omejene v glavnem na oceno zakonitosti ter proračun občine. Občina postane pravna ose- ba. 174 : KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO 30 1982 Decentralizacija upravnih nalog oziroma po- večanje pristojnosti občin je zahtevala tudi spremembe v teritorialni razdelitvi. Večji ob- seg nalog je zahteval tudi večji teritorij. Kra- je, ki so v prvem obdobju obsegali eno ali več naselij, so zamenjale po obsegu precej večje občine, ko so že 'postajale geografsko, gospo- darsko, prometno in kulturno zaokrožene eno- te, ki so se dokončno izoblikovale leta 1963. Z zakonom o razdelitvi LR Slovenije na mesta, okraje in občine 19. aprila 1952^' je bilo ozem- lje današnje občine Ribnica razdeljeno na 5 občin, ki so vse spadale v okraj Kočevje. Okraj Grosuplje, kamor sta do tedaj spadala kraja Ortnek in Sv. Gregor, je bil ukinjen. , Osnovni statistični podatki o občinah leta 1952:26 Volitve odbornikov v nove ljudske odbore (ObLO) so bile decembra 1952. Glede na veli- kost občine in število prebivalcev so šteli od- bori 11 do 35 odbornikov. V ObLO Ribnica, ki se je prvič sestal 17. decembra 1952,^8 jg bilo izvoljenih 28 odbornikov, za predsednika pa so izvolili Jožeta Selška. ObLO je bil še vedno enodomen za razliko od okrajnih in mestnih ljugskih odborov, ki so v tem obdobju že dvodomni (okrajni zbor in zbor proizvajalcev). Ukinjeni so bili izvršilni odbori, namesto njih pa se oblikujejo 7 do 12-članski sveti Ijud-r skega odbora. Organizacija ObLO Ribnica 1952—19552«: ObLO Ribnica (28 odbornikov) Sveti za: gospodarstvo in komunalne zadeve, ljudsko zdravstvo in socialno politiko, prosveto in kulturo. Stalne komisije: mandatno-imunitetna, za proračun in družbeni plan, za prošnje in pritožbe, za prekrške, za realizacijo urbanističnega plana. Občasne komisije za: pred vojaško vzgojo, zatiranje koloradskega hrošča, ocenjevanje statističnih podatkov, čiščenje in škropljenje sadnega drevja, . zatiranje majskega hrošča, točkovanje stanovanj, formiranje komune. Občasni odbori Občinska uprava^": tajnik, referenti za posamezna področja. Pristojnosti ObLO so bile v tem obdobju precej večje od bivših KLO. Ljudski odbor je sprejemal relativno samostojen proračun, do- ločal lokalne davščine, ustanavljal gospodar- ska podjetja in zavode, urejal komunalne za- deve, skrbel za šolstvo, zdravstvo, socialno skrbstvo, itd. Udeležba državljanov pri delu ObLO je bila zagotovljena z zbori volilcev, kot je bilo to v praksi že prej. Bistveno novost v tem obdobju pomenijo 4 do 5-članski vaški, odbori, ki so jih ustanavljali po vaseh oziro- ma naseljih. Leta 1953 je na območju ObLO Ribnica delovalo 9 vaških odborov, ki jih je ustanovil ObLO na predlog zborov volilcev.^' Konec leta 1954 so izvolili kar 18 vaških odbo- rov v naslednjih vaseh: Breg, Breze, Bukovi- ca, Dane, Dolenji Lazi, Gorenja vas. Gorica vas, Hrovača, Jurjevica, Kot, Nemška vas, Otavice, Ribnica, Sajevec, Slatnik, Sušje, Za- dolje in Zlebič.a2 Vaški odbori niso bili organi oblasti, temveč pomožni organ ObLO. Oprav- ljali so naloge, ki so imele pomen samo za pre- bivalce vasi ali naselja (popravilo vaških po- ti) in predlagali posamezne ukrepe ljudskemu odboru. kronika časopis za slovensko krajevno zgodovino 30 1982 175 RAZVOJ OBCINE kot KOMUNE 1955—1963 Ustavni zakon leta 19533' je razširil načelo samoupravljanja s tem, da je zagotovil delov- nim ljudem samoupravo ne le v gospodarstvu, temveč tudi v družbenih službah in v poUtič- noteritorialnih enotah. Načela ustavnega za- kona, ki so dala osnovo tako imenovanemu ko- munalnemu sistemu, so bila podrobneje for- mulirana leta 1955 v splošnem zakonu o ure- ditvi občin in okrajev«* ter v predpisih, ki so določali pristojnosti občinskih in okrajnih ljudskih odborov v naslednjih letih." Občina postane temeljna političnoteritorialna organi- zacija samoupravljanja delovnega ljudstva in temeljna družbenogospodarska skupnost pre- bivalcev na svojem območju. Ima tudi lastne vire dohodkov, s katerimi pokriva občinske potrebe. Občina je začela povezovati gospodar- ske organizacije, zavode in družbene organi- zacije, ki so postale samostojne, v nov družbe- ni organizem — komuno. Vsaka občina ima svoj statut." S temi spremembami se je težišče oblastnega odločanja preneslo z okrajev na občine. Ponovno se je pokazala potreba po obliko- vanju večjih občin kot upravnoteritorialnih enot, ki bi geografsko in gospodarsko zaokro- žene bile sposobne opravljati vse funkcije. Z zakonom o območjih okrajev in občin v LR Sloveniji 30. junija 1955" sta bili ukinjeni ob- čini Dolenja vas in Loški potok. Prva se je združila z občino Ribnica, druga pa z občino Draga-Loški potok. Nespremenjeni sta ostali občini Lašče in Sodražica. Priprave za zdru- žitev občine Dolenja vas z Ribnico so pote- kale ob precejšnjih naporih družbenih orga- nizacij in Okrajnega ljudskega odbora Ko- čevje. Občini sta se združili 1. septembra 1955, novi, razširjeni ObLO Ribnica (40 odbornikov) pa se je prvič sestal že 6. avgusta 1955 pod predsedstvom Jožeta Selška.'^ Komisija za iz- delavo občinskega statuta, ki je bil sprejet 26. januarja 1956, je predvidela naslednjo organi- zacijsko podobo ObLO Ribnica: 40 odborni- kov, predsednik, podpredsednik, 11 svetov (7 do 11 članov), 5 ostalih odbomiških komisij in 24 krajevnih odborov (5—7 odbornikov). V praksi se je organizacija ljudskega odbora in občinske uprave od 1955 do 1957 večkrat spre- minjala. ObLO je bil še vedno enodomen. Le- ta 1955 so delovali pri ObLO le 4 sveti, no- vembra leta 1956 pa so izvoUli kar 13 svetov,'* ki so postajali vse bolj politično izvršilni or- gani in so za razliko od prvih svetov le še iz- jemoma opravljali strokovne upravne zadeve. Te So opravljali občinski upravni organi, ki so se po letu 1955 znatno kadrovsko okrepili, organizacijsko pa stalno spreminjali. Konec leta 1955 je bilo sistemiziranih 19 upravnih delavcev, organiziranih v urad tajnika (9), referat za gospodarstvo (6), referat za zdrav- stvo, socialno skrbstvo, delovna razmerja in šolstvo (1) ter sodnik za prekrške.*" Sveti ObLO so dajali upravnim organom smernice za njihovo delo, jih nadzorovali in izdajali iz- vršilne predpise. Krajevni odbori so bili predvideni v vsaki večji vasi kot pomoč pri reševanju krajevne problematike v občinskem odboru. Pravza- prav so nasledili vaške odbore kot organi kra- jevne samouprave in delovali zlasti na komu- nalnem področju (popravilo vaških poti, vo- dovod, elektrifikacija, itd.), na drugi strani pa so bili nekakšna podaljšana roka ObLO. število ustanovljenih krajevnih odborov (23) novembra leta 1955 je bUo enako številu prej- šnjih vaških odborov v obeh občinah.** Drugo vez med občinskim centrom in prebivalci v naseljih so predstavljali krajevni uradi kot organi občinske uprave, tako da bi bile do- ločene občinske upravne službe bližje prebi- valstvu. Zato je bil v Dolenji vasi ustanovljen krajevni urad, kjer je bil že dotlej sedež uki- njene občine. Kasneje sta bila ustanovljena še krajevna urada v Sodražici (leta I960) in v Loškem potoku (leta 1962). Uradi so vodiU Zapisnik skupne seje obeh zborov Občinskega ljudske- ga odbora Ribnica 10. 2. 1963 po priključitvi območja Loškega potoka 1761 KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO 30 1932 matične zadeve in sprejemali vloge državlja- nov za ObLO."2 Za razvoj občine Ribnica od leta 1957 do 1963, ko je bila sprejeta nova ustava, je zna- čilno, da so se ob zelo pogostih upravnoterito- rialnih spremembah (združevanje občin in ve- čanje območja občine Ribnica) v začetku leta 1962 izoblikovale današnje meje občine ter da so se v stalnem procesu decentralizacije ob- lasti večale zakonske pristojnosti občine. Po- sledica tega so bile pogoste organizacijske spremembe občinskega ljudskega odbora ter občinske uprave. 15. julija 1957 je bil uki- njen okraj Kočevje, občina Draga-Loški po- tok pa je bila v celoti priključena občini So- dražica."^ Po tej spremembi so vse občine spa- dale do leta 1965 pod okraj Ljubljana. Z novelo splošnega zakona o ureditvi občin in okrajev leta 1957** je bil tudi v občinskih ljudskih odborih uveden zbor proizvajalcev poleg občinskega zbora. Na splošnih volitvah v tem letu je bilo izvoljenih v ObLO Ribnica skupaj 42 odbornikov, 24 v občinski zbor in 18 v zbor proizvajalcev.*' Za predsednika je bil izvoljen Stane lic. Na drugem zasedanju 23. novembra 1957 je občina sprejela svoj drugi statut,*« in izvolua 14 svetov in prav toliko komisij. Obenem se je zmanjšalo število kra- jevnih odborov, tako da jih statut navaja le še 19. Zaradi prenosa pristojnosti z okraja na občine so se reorganizirali tudi občinski upravni organi. Najvažnejši je bil prenos pri- stojnosti inšpekcijskih služb (finančna, trž- na, veterinarska, kmetijska, gradbena in in- špepcija dela), ki pa so v Ribnici v celoti za- živele šele leta 1962 v povezavi z občino Ko- čevje.*' Teritorialni obseg občine Ribnica se je moč- no povečal 15. januarja 1960 ob priključitvi večjega dela ukinjene občine Sodražica ter m.anjšega dela občine Lašče. Priključene so bile naslednje katastrske občine: Gora, Pod- poljane, Sv. Gregor, Velike Poljane, Vinice, Zamostec in Zimarice.*^ S tem je bila razen na jugozahodu dokončno oblikovana občinska meja. Število prebivalcev se je povečalo za 3674, tako da je občina Ribnica ob popisu pre- bivalstva leta 1961 štela 9960 prebivalcev.*« Povečanje števila prebivalcev je bil pri od- bornikih poglavitni argument za priključitev, ker je občina s tem dobila boljše pogoje za obstoj in razvoj, v nasprotnem primeru pa bi se morala priključiti kočevski občini. Obmo- čje Loškega potoka, ki je büo prej del občine Sodražica, je pripadlo občini Loška dolina, vendar ne za dolgo. Občina Loška dolina je bila ukinjena s 1. januarjem 1962.'" Občini Ribnica so bile priključene katastrske obči- ne Hrib, Retje in Travnik. V Loški dolini je tedaj živelo 1856 prebivalcev, v celotni občini Ribnica pa skupaj 11.816." Leta 1962 je občina Ribnica v teritorialnem smislu dokončno oblikovana. Nagel razvoj družbenoekonomskih odnosov po osvoboditvi je narekoval stalne spremembe, ki so bUe do- stikrat izvedene na hitro, največkrat na ini- ciativo višjih upravnih organov (okrajev), manj pogosto pa na željo prebivalstva. Obi- čajno je bilo prebivalstvo proti ukinitvi ob- čine, vendar so prevladali gospodarski in dru- gi interesi, ki so govorili v prid združitvam. Omeniti je treba, da je pogosto ukinjanje ozi- roma spreminjanje lokalnih teritorialnih enot povzročalo zastoje in deloma zmedo v poslo- vanju ljudskih odborov in njihovih upravnih organov, na drugi strani pa je pozitivno, da so bili s tem premagani ozki lokalni interesi po- sameznikov. Zanimivo je, da so nadaljnji po- skusi po združitvi občin Ribnica in Kočevje konec leta 1962 in v začetku leta 1963 propadli, saj so se prebivalci na zborih volilcev 90 "/o izrekli proti združitvi, ObLO Ribnica pa so- glasno glasoval proti.'2 Zaradi priključitve novih naselij občin So- dražica in Lašče se je leta 1960 število odbor- nikov ObLO povečalo na 61 (občinski zbor 36, zbor proizvajalcev 25).'^ Za predsednika je bil izvoljen Stane Ile (do 30. maja 1960), nato Stane Goršič, od 26. marca 1962 pa Franc lic. ObLO je gbenem izvolil 14 svetov (6- do 11-članski) ter kar 33 komisij. Po priključitvi Loškega potoka je ObLO štel 73 odbornikov (občinski zbor 42, zbor proizvajalcev 31), po- večalo pa se je tudi število članov svetov in komisij.'* Organizacija ObLO Ribnica leta I960: ObLO Ribnica (61 odbornikov) občinski zbor (36) zbor proizvajalcev (25) Sveti za: splošno upravo in notranje zadeve, delo, šolstvo, prosveto in ktdturo, zdravstvo, socialno varstvo, varstvo družine, telesno vzgojo, industrijo in obrt, kmetijstvo in gozdarstvo, blagovni promet, komunalne zadeve, stanovanjske zadeve, družbeni plan in finance. KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZOODOVINO 30 1982 177 3 skupne komisije ObLO 3 komisije občinskega zbora 4 komisije zbora proizvajalcev 23 stalnih komisij. Ob vsaki večji spremembi so se reorganizi- rali in razširili tudi upravni organi občinske- ga ljudskega odbora, ki so se delili na tajni- štvo, oddelke, odseke, referate, uprave in krajevne urade. Sredi leta 1961 je bilo v upravnih organih sistematiziranih 53 delov- nih mest, dejansko zasedenih pa nekoliko manj.*' Organizacija upravnih organov ObLO Rib- nica leta 1961: Urad tajnika Temeljni upravni organi: 1. Oddelek za splošne in notranje zadeve; a) odsek za notranje zadeve, b) odsek za družbene zadeve, c) glavna in sprejemna pisarna, d) pomožna tehnična služba in ekonomat. 2. Oddelek za finance: a) odsek za dohodke, b) odsek za proračun, c) referat za imovinskopravne zadeve. 3. Oddelek za gospodarstvo in komunalne zadeve: a) odsek za kmetijstvo in gozdarstvo, b) odsek za komunalne zadeve in bla- govni promet, c) referat za plan in statistiko. 4. Odsek za narodno obrambo. Posebni upravni organi: 1. Krajevni urad Sodražica. 2. Krajevni urad Dolenja vas. 3. Krajevni urad Loški potok. Drugi organi: 1. Sodnik za prekrške. RAZVOJ OBCiNE 1963—1974 Zvezna in republiška ustava leta 1963 opre- deljujeta občino kot temeljno družbenopoli- tično skupnost.*" Pravice in dolžnosti občine so določene z ustavo, zakoni in občinskim statutom, izvajajo pa jih občani na zborih vo- lilcev in drugih oblikah neposrednega odlo- čanja, nadalje občinska skupščina in njeni or- gani ter krajevne skupnosti. Bistvena novost je, da je občina poleg delovne organizacije razglašena kot temeljna oblika družbenega sa- moupravljanja v političnem sistemu države. Pregledna karta današnje občine Ribnica 178 KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZOODOVINO 30 1982 Ukinjeni so bili ljudski odbori, najvišji organ v občini pa postane skupščina. Volitve odbornikov v Skupščino občine Ribnica (SO) so bile 26. maja 1963, skupščina pa se je sestala prvič 3. junija in imela na- slednjo organizacijsko obliko:" Skupščina občine Ribnica (52 odbornikov) občinski zbor (26), zbor delovnih skupnosti (26), — gospodarski zbor (19), — prosvetno-kulturni zbor (3), — socialnozdravstveni zbor (2), organizacijskopolitični zbor (2), 12 svetov, 3 odborniške komisije občinske skupščine, 4 odborniške komisije občinskega zbora, 4 odborniške komisije zbora delovnih skup- nosti, 15 stalnih komisij, občasne komisije. V tem obdobju je SO Ribnica sprejela dva občinska statuta, prvega leta 1964, drugega le- ta 1970.'* Skupščina je delovala v enakem šte- vilčnem sestavu vse do leta 1974, funkcijo predsednika pa sta opravljala Franc lic (1963 do 1967) ter Bogo Abrahamsberg (1967—1974). Število svetov kot političnoizvršilnih orga- nov skupščine se je zmanjševalo, prav tako tudi število stalnih komisij. Sredi leta 1969 je imela skupščina naslednje svete in komisije:'« Sveti za: družbeni plan in finance, splošne in notranje zadeve, gospodarstvo, komunalne zadeve in urbanizem, šolstvo, kulturo in telesno vzgojo, zdravstvo, socialno varstvo in delo, narodno obrambo; komisije za: volitve, imenovanja in kadrovske zadeve, družbeni nadzor, prošnje in pritožbe, predpise, skrb borcev NOV, odlikovanja, gradnjo in adaptacijo stanovanj borcev NOV, mandatno imunitetni komisiji obeh zbo- rov SO. Zelo pestra je bila tudi organizacija uprav- nih organov, ki se je stalno spreminjala, zla- sti po letu 1965, ko so se po ukinitvi okraja Ljubljana pristojnosti in naloge občine še po- večale.«" Ukinjen je bil krajevni urad v Do- lenji vasi. Na področju inšpekcijskih služb, sodišča, javnega pravobranilstva in javnega tožilstva se je uprava povezovala v medob- činske službe. Ustava leta 1963 je pomenila tudi bistveno novost za razvoj krajevne samupravne — kra- jevne skupnosti. Ta je bila tedaj opredeljena kot samoupravna skupnost občanov vasi, na- selij ali delov mest. Statut občine Ribnica le- ta 1970 je natančneje opredelil krajevno skupnost kot »samoupravno skupnost, ki jo lahko ustanovijo občani na območju enega dela, enega ali več naselij, ki so teritorialno, urbanistično in ekonomsko določena enota. V krajevni skupnosti organizirajo občani v ok- viru možnosti in potreb: komunalne, stano- vanjske, socialne, kulturne, prosvetne, vzgoj- ne, varstvene in druge dejavnosti. Krajevna skupnost obravnava dejavnost delovnih or- ganizacij, ki so na njenem območju in oprav- ljajo dejavnost javnega pomena ter skrbi za zadovoljevanje dnevnih življenskih potreb občanov.«"' Lahko rečemo, da začetki krajev- nih skupnosti segajo v leto 1952, ko so bili ustanovljeni vaški odbori, ki so se po letu 1955 nadaljevali v krajevnih odborih. Teh je bilo leta 1960 že prek 30, nato pa se je število do leta 1963 zmanjšalo za tretjino."^ Krajevna skupnost postane pravna oseba, ki razpolaga s splošnim ljudskim premoženjem. To dvoje jo bistveno loči od krajevnih odborov. Krajevne skupnosti niso zaživele čez noč, ampak so se razvijale in dobile današnjo po- dobo šele leta 1975. Konec leta 1964 je SO Rib- nica sprejela prvi odlok o ustanovitvi 15 kra- jevnih skupnosti, ki so Jih formirali občani na zborih volilcev."^ Naslednje leto je skupščina že potrdila prve statute in ponovno z odlo- kom dala soglasje k ustanovitvi 16 krajev- nih skupnosti: Bukovica, Dolenja vas. Dolenji Lazi, Gora, Gorica vas, Grčarice, Jurjevica, Loški potok, Prigorica, Rakitnica, Ribnica, Slemena, Sodražica, Sušje, Velike Poljane in Zadolje."* Sele sedaj so na vseh območjih pre- nehali z delom krajevni odbori. Leta 1965 je bila ustanovljena še krajevna skupnost Nem- ška vas, Zadolje pa so se pridružile Bukovici. Leta 1967 je bila ustanovljena krajevna skup- nost še v Otavicah, tako da je število naraslo na 17. Krajevne skupnosti so v glavnem reše- vale komunalne probleme krajev ter so bile organizacijsko slabo razvite, zlasti pa premaj- hne glede na število prebivalcev. To je bu glavni razlog, ki je pripeljal do združitve kra- jevnih skupnosti leta 1975, ko je bilo usta- KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZOODOVINO 30 1982 179; novi j enih 6 krajevnih skupnosti: Dolenja vas, Ribnica, Slemena, Sodražica, Velike Poljane in Loški potok." Zvezna in republiška ustava leta 1974«* sta ponovno vnesli v celoten skupščinski sistem bistvene novosti in pomenita osnovo za delo današnje občine. Odpravljen je bil odborniški sistem in uveden delegatski sistem, ki je zajel izredno širok krog delovnih ljudi in občanov pri samoupravnem in političnem odločanju v občini. Delegatski sistem, njegov razvoj in delovanje po letu 1974 pa je že del naše vsak- danjosti, zato prikaz lahko zaključimo z le- tom 1974, ko se začenja novo obdobje v raz- voju občine. OPOMBE I. Krajevni leksikon Slovenije, II. knjiga, Lju- bljana 1971, str. 550. — 2. Zakon o postopku za ustanovitev, združitev oziroma spremembo območ- ja občine ter o območjih občine. Ur. 1. SRS, št. 28/80. — 3. Statistični letopis SR Slovenije 1981, Zavod SR Slovenije za sitatistiko, Ljubljana 1981, str. 614 in 635. — 4. Členi 116 do 119 ustave SFRJ 1974, Ur. 1. SFRJ, št. 9/74. 5. Ur. 1. SNOS, št. 2/44. — 6. Zapisnik seje okrajnega IO Kočevje in Ribnica 16. 8. 1945, Zgodovinski arhiv Ljublja- na (nadalje ZAL), OLO Kočevje, škatla 505. — 7. Slovenski poročevalec, 30. 7. 1945, št. 87. — 8. Zapisnik 1. redne seje KLO Ribnica 17. 1. 1946, ZAL, OLO Kočevje, šk. 505. — 9. Ur 1. SNOS in Narodne vlade Slovenije, št. 33/45. — 10. Vse na- daljnje upravnoteritorialne spremembe se nana, šajo na ozemlje današnje občine Ribnica. — II. Ur. 1. FLRJ, št. 43/46. — 12. Zakon o upravni razdelitvi Ljudske republike Slovenije, Ur. 1. LRS, št. 62/46. — 13. Ur. 1. LRS, št. 9/48. — 14. Zakon o spremembah in dopolnitvah zakona o upravni razdelitvi LRS, Ur. 1. LRS, št, 33/49. — 15. Ukaz o spremembah in dopolnitvah zakona o upravni razdelitvi LRS, Ur. 1. LRS, št. 35/49. — 16. Zapisnik ob komasaciji KLO Ribnica in del KLO Goniča vas 25. 9. 1946, ZAL, OLO Kočevje- šk. 505. — 17. Zapisnik 24. redne seje KLO Ribni- ca 9. 2. 1947, ZAL, OLO Kočevje, šk. 505. — 18. Zapisnik zasedanja novo izvoljenega KLO Ribnica 6. 12. 1947; Zapisnik 2. redne seje KLO Ribnica 12. 12. 1947; ZAL, OLO Kočevje, šk. 505.— 19. Podatki so zajeti iz statističnega gradiva »So- cialni sestav odbornikov KLO 1948«, ZAL, OLO Kočevje, šk. 290; podatki o številu prebivalcev niso zajeti po popisu prebivalstva letai 1948, tem- več po evidencah tajnikov KLO. — 20. Ur. 1. FLRJ, št. 49/49. — 21. Zapisnik 1. zasedanja KLO Ribnica 16. 12. 1949; Zapisnik 1. seje IO KLO Ribnica 18. 12. 1949, ZAL, OLO Kočevje, šk. 505. — 22. Temeljni zakon o gospodarjenju z državni- mi gospodarskimi podjetji in višjimi gospodar- skimi združeiji po delovnih kolektivih, Ur. 1. FLRJ, št. 43/50. — 23. Lt. 1: FLRJ, št: 22/52 — 24. l^r. 1. LSR, št 19/52. — 25. Ur. 1. LRS^ št. 11_ /52. — 26. Krajevni leksikon LR Slovenije, Lju- bljana 1954, str. 69—76. — 27. Število prebivalcev je povzeto :po rezultaitih ljudskega štetja 15. 3. 1948. — 28. Zapisnik 1. seje ObLO Ribnica 17: 12: 1952, ZAL, ObLO Ribnica, šk. 8/36. — 29. Prav tam; Zapisnik 5. seje ObLO Ribnica 30. 8. 1953; Analiza dela ObLO Ribnica za leto 1954, ZAL Ob LO Ribnica, št. 8/37/38. — 30. Podrobnejši podatki o organizaciji upravnih organov ObLO Ribnica med arhivskim gradivom za obdobje od 195'2 do 1945 niso ohranjeni. — 31. Zapisnik 5. seje ObLO Ribnica 30. 8. 1953, ZAL, ObLO Ri- bnica, šk. 8/37 — 32. Zapisnik redne seje ObLO Ribnica 19. 12. 1954, ZAL, ObLO Ribnica, .šk. 8/38. — 33. Ur: 1: LRS, št: 3/54; — 34. Ur. 1. FLRJ, št. 26/55 — 35. Zakon o pristojnostih občinskih in okrajnih ljudskih odborov. Ur. 1. FLRJ, št. 34/55, 52/57, 27/59; Zakon o državni upravi. Ur. 1. FLRJ št. 13/56: — 36: Ob- čina Ribnica je sprejela svoj prvi statut 26. 1. 1956, osnutek pa 25. 8. 1955. — 37: Ur: 1: LRS, št: 24/55. — 38. Zapisnik redne seje ObLO Ri- bnica 24. 7. 1955; Zapisnik 1. seje ObLO Ribnica 6. 8. 1955, ZAL, ObLO Ribnica, šk. 8/39. — 39. Sklepi ObLO Ribnica o izvolitvi svetov 14. 11. 1956, ZAL, ObLO Runica, šk. 4/9. — 40. Zapisnik 4. redne seje ObLO Ribnica 30. 12. 1955, ZAL, ObLO Ribnica, šk. 8/39. — 41. Zapisnik 3. redne seje ObLO Ribnica 5. 11. 1955, ZAL, ObLO Ribnica, šk. 8/39. — 42. Glej opombo 38. — 43. Zakon o spremembah zakona o območjih okrajev in občin v LR Sloveniji, Ur. 1. LRS, št. 25/57 in 44/58. — 44. Ur. 1. FLRJ, št. 29/57: — 45. Zapisnik 2. skupne seje ObLO Ribnica 23. 11: 1957, ZAL, ObLO Ribnica, šk. 8/41. — 46. Statut cbčine Ribnica 23. 11. 1957, ZAL, ObLO Ribnica, šk. 15/41. — 47. Zapisnik skupne seje ObLO Ribni- ca 24. 12. 1962, ZAL, ObLO Ribnica šk. 10/46. — 48. Zakon o spremembah zakona o ob- močjih okrajev in občin v LR Sloveniji, Ur. 1. LRS, št. 2/60; Zakon o območjih okrajev in občin v LRS, Ur. 1. LRS, št. 37/60. — 49. Zapisnik 15. skupne seje ObLO Ribnica 16. 11. 1959, ZAL, ObLO Ribnica, šk. 9/43; Statistični podatki po ob- činah SR Slovenije, Zavod SR Slovenije za stati- stiko, Ljubljana 1970, VI. zvezek, str. 21. — 50. Za- kon o spremembah zakona o območjih okrajev in občin v LRS, V^. 1. LRS, št. 32/61. — 51. Glej opombo 49. — 52. Zapisnik skupne seje ObLO Ribnica 23. 1. 1963, ZAL, ObLO Ribnica, šk. 10/47. — 53. Zapisnik skupne seje začasnega ObLO Ribnica 5. 2. 1960, ZAL, ObLO Ribnica, šk. 9/44. — 54. Zapisnik skupne seje ObLO Ribnica 10. 2. 1962, ZAL, ObLO Ribnica, šk. 10/46. — 55: Odlok o notranji organizaciji organov ObLO Ribnica 9. 11. 1961, ZAL, ObLO Ribnica; šk. 9/44. — 56. Ur. 1. SFRJ, št. 14/63; Ur:l: SRS, št: 10/63: — 57. Zapisnik 1. skupne seje Skupščine občine Ribnica 3. 6. 1963; Zapisnik 2. skupne seje SO Ribnica 5. 7. 1963, ZAL, ObLO Ribnica, šk. 10/47. — 58. Statuta občine Ribnica z dne 14. 4. 1964 in 26. 11. 1970, Arhiv SO Ribnica. — 59. Zapisnik 2. seje obeh zborov SO Ribnica 28. 6. 1969, Arhiv SO Ribnica. 60. Ustavni zakon o odpravi okrajev 180 i KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZOODOVINO 30 1982 V SR Sloveniji, Ur. 1. SRS, št. 10/65: — 61: Statut občine Ribnica 26. 11. 1970, Arhiv SO Ribnica. — 62. Zapisnik 3. seje obeh zborov ObLO Ribnica 20. 7. 1960, ZAL, ObLO Ribnica, šk. 9/44. — 63. Zapisnik 11. skupne seje SO Ribnica, 21. 12. 1964, Arhiv SO Ribnica. — 64. Zapisnik 7. skupne seje SO Ribnica 28. 12. 1965, Arhiv SO Ribnica. — 65. Zapisnik 2. seje zbora krajevnih skupnosti občine Ribnica 17. 3. 1975, Arhiv SO Ribnica. — 66. Ur. 1. SFRJ, št. 9/74; Ur. 1. SRS, št: 7/74: LITERATURA 1. Trideset let socialistične Jugoslavije, Beograd 1975. — 2. Slovenija 1945—1975, Zavod SR Slove- nije za statistiko, Ljubljana 1975. — 3. Družbeni razvoj SR Slovenije 1947—1972, Ljubljana 1974. — 4. Dr. Janez Smidovnik, Koncepcija jugoslo- vanske občine, Ljubljana 1970. — 5. Joško Humar, Občina in občan, Ljubljana, 1970. — 6. Ivan Kri- stan, Družbena ureditev SFR Jugoslavije, Lju- bljana 1972. — 7. Arhivsko gradivo v Slovermiji po osvoboditvi, Arhivsko društvo Slovenije, Lju- bljana 1978. — 8. Matjanko Dolenc, Razvoj ljud- ske oblasti v Ljubljani v prvem desetletju po os- voboditvi, Kronika, 1965, zvezek 2 in 3. — 9. Zbor- nik občine Domžale, Domžale 1979. — 10. Peter Cerovac, UpravnoteritorSalno oblikovanje SR Slovenije z upravnoteritorialnimi enotami 1945 do 1964, Zavod SR Slovenige za statistiko', Prikazi in študije, Ljubljana 1964, letnik X, št. 7—8. — 11. Vladimir Zumer, Kratek pregled upjravnote- ritortalnega razvoja na območju občine Domžale od 1945 do 1963, Zgodovinski arhiv Ljubljana, Ljubljana 1978, (rokopis). UDK 726.5(497.12 N. Štifta) Prelovšek Damjan, dr., znanstveni sodelavec. Umetnostni zgodovinski In- štitut dr. Franceta Steleta, Slovenska akademija znanosti in umetnosti 61000 Ljubljana, Novi trg 3, YU Romarska cerkev pri Novi Štifti na Dolenjskem — odmev Sanmichelijeve arhitekture v Sloveniji Kronika, časopis za slovensko krajevno zgodovino, 30, št. 2, december 1982, str. 87—95, cit. lit. 28 Romarska cerkev pri Novi Stlftl na Dolenjskem, eden ključnih spomeni- kov M razvoj baroka v Sloveniji, je bila v strokovni literaturi povezana z Marijino cerkvijo v Lodiju pri Milanu. Avtor poskuša najti slogovno in krajevno ustreznejše vzore za njen nastanek In opozarja na Sanmiche- lijevo cerkev S. Madonna della Campagna v predmestju Verone. Ključ za razumevanje sorodnosti med stavbama je v težavnih konstrukcijskih vpra- šanjih obokanja velikega centralnega prostora; veronska cerkev je navzven okrogla In znotraj oktagonalna, medtem ko je neznani stavbar v Novi Stlftl v nasprotju z okroglim modelom, že od vsega začetka zidal okta- gonalno stavbo. Marsikaj pa je mogoče razložiti tudi s pritegnitvijo za evropsko 17. stoletje izredno pomembne Longhenove cerkve S. Maria della Salute v Benetkah. UDK 391.865(497.12 Ribnlca)»15« Simoniti Vasko, asistent. Oddelek za zgodovino filozofske fakultete v Ljubljani 61000 Ljubljana, Aškerčeva 12, YU Organizacija obrambe pred Turki na ribniškem območju v 16. stoletju Kronika, časopis za slovensko krajevno zgodovino, 30, št. 2, december 1982, str. 101—109, cit. lit. 71 Prispevek daje splošen kratek pregled obrambne organizacije pred Turki v 16. stoletju. Posebej opozori na signalni in obveščevalni sistem in naloge podložnikov pri tem v t. 1. srednji kranjski četrti, v katero je sodila tudi Ribnica. Ohranjeni spisek domačih najemnlšklh vojakov iz leta 1561, od katerih jih je šestindvajset Iz ribniškega gospostva, pa je vzrok za popolnejšo predstavitev turške nevarnosti vpada na Kranjsko v tem letu in vojaške vloge teh domačih najemnikov. Ob tem je avtor prišel tudi do zaključka, da turškega vpada v letu 1561, ki naj bi segal po dosedaj zastopanem mnenju v literaturi do Ribnice in še više, sploh ni bilo. UDK 949.712 Rlbnica»12/14« Otorepec Božo, višji raziskovalni sodelavec. Zgodovinski inštitut Milka Kosa pri Slovenski akademiji znanosti in umetnosti 61000 Ljubljana, Novi trg 4/JII, Yu Doneski k zgodovini Ribnice in okolice v srednjem veku Kronika, časopis za slovensko krajevno zgodovino, 30, št. 2, december 1982, str. 79—87, cit. lit. 147 Avtor na kratko oriše kolonizacijo tega področja Dolenjske, pomen to- ponima, najstarejšo zgodovino pokrajine Imenovane Ribnica od 1220 dalje ter polemizira z domnevo, slonečo na rimani genealogiji Turjačanov iz leta 1584, da se Ribnica omenja že 1082 oz. 1083. Na podlagi listin 14. In 15. stol. poda najvažnejše podatke o kraju Ribnici, leta 1350 prvič Imeno- vanem trg, fari, šoli In dr., do 1418 oglejski fevd Ortenburžanov, nato do 1456 grofov Celjskih In nazadnje Habsburžanov. Na kraju so naštete naj- starejše omembe v listinah, pomen toponimov in važnejši podatki o krajih sedanje občine Ribnica v srednjem veku. UDK 284.1(497.12 Rlbnica)»15« Gestrin Ferdo, dr., redni profesor, Oddelek za zgodovino filozofske fakul- tete v Ljubljani 61000 Ljubljana, Aškerčeva 12, YU Reformacija v Ribnici in okolici Kronika, časopis za slovensko krajevno zgodovino, 30, št. 2, december 1982, str. 95—101, cit. lit. 32 Orisu stanja v Ribnici in okolici ob koncu srednjega veka in prehoda v 16. stoletje sledi pregleden opis razvoja reformacije na tem območju. Po začetkih, ki so bili sorazmerno pozni, je reformacija dosegla višek v 80. letih. Prikaz razširjenosti reformacije in njenih smeri po družbenih razredih sledi rekatolizacijski pritisk in konec reformacije ob istem času, kakor drugod na slovenskih tleh. UDC 391.865(497.12 Rlbnlca)»15« Simoniti Vaško, Assistant Lecturer, Department of History, Faculty of PMlosophy, Ljubljana 61000 Ljubljana, Aškerčeva 12', YU The Organization of Defense Against the Turks on the Territory of Rib- nica in the 16th Century Kronika, A Magazine for Slovene Local History, 30, No. 2, December 1982 pp. 101—109, clt. lit 71 The article presents a general short survey of the defense organization against the Turks in the 16th century. It especially points to the signa- lizing and informative systems and the subjects' duties in the so-called district of Kranj to which belonged also Ribnica. The preserved list of domestic mercenary soldiers from the year 1561, of whom twenty-six came from the dominion of Ribnica, enables a fuller presentation of the danger of Turkish invasion of Carniola in that year as well as of the mUitary role of domestic mercenary soldiers. The author also concludes that in 1561 there was no Turkish invasion that would reach, according to the presently accepted belief, up to Ribnica and even higher. UDC 726.5(497.12 N. Stifta) Prelovšek Damjan, Ph. D., Scholarly Assistant, Dr. France Stele Insti- tute for the History of Art, Slovene Academy of Arts and Sciences 61000 Ljubljana, Novi trg 3, YU The Pilgrim Church near Nova Stifta at Dolenjsko; the Echo of San- michell's Architecture in Slovenia Kronika, A Magazine for Slovene Local History, 30, No. 2, December 1982 pp. 87—95, cit. lit. 28 The pilgrim church near Nova Štifta at Dolenjsko, one of the key monu- ments as regards the development of baroque in Slovenia, used to be in scholarly literature linked with St. Mary's church in Lodi near Mi- lano. The author is trying to find stylistically and locally more adequate models for Its coming into existence and calls attention to Sanmlcheli's church S. Madonna della Campagna In the suburb of Verona. The key for understanding the kindred between the two buildings lies in the difficult constructional problems concerning the arching of the big central area; the Verona church is outwardly round but octagonal on the inside while the unknown builder in Nova Stifta, in opposition to the round model, built an octagonal building from the very beginning. Many a thing can be explained as well by taking into consideration another extremely im- portant church for the European 17th century, Longhen's S. Maria della Salute in Vernice. UDC 284.1(497.12 Ribnlca)»15« Gestrin Ferdo, Ph. D., Full Professor at the Department of History, Faculty of Philosophy, Ljubljana 61O0O Ljubljana, Aškerčeva 12!, YU Beformation In. Ribnica and its Vicinity Kronika, A Magazine for Slovene Local History, 30, No. 2, December 1982 pp. 95—101, cit. lit. 32 Following the outline of the situation in Ribnica and its vicinity at the end of the Middle Ages and the beginning of the 16th century is a clear descrip- tion of the develo'pment of reformation on this area. After the beginings,, which were relatively late, the reformation reached its culmination in the eighties. The description of the expansion of reformation as well as its directions according to the social classes is followed by the recatho- licizing pressure and the end of the reformation at the same time as elsewhere on Slovene territory. UDC 949.712 Ribnica »121/14« Otorepec Božo, Senior Research Assistant, Milko Kos Historical Institute, Slovene Academy of Arts and Sciences 61000 Ljubljana, Novi trg 4/Ln, YU Coctributions to the History of Ribnica and its Surroundings in the Middle Ages Kronika, A Magazine for Slovene Local History, 30, No. 2, December 1982 pp. 79—87 cit. lit. 147 The author briefly sketches the colonization of this part of Dolenjsko, the meaning of toponym, the oldest history of the region called Ribnica ever since 1220, and carries on a controversy about an assumption based on a rhymed genealogy of the Turjak nobility from 1584, namely that Ribnica was mentioned as early as 1082 or 1083. On the basis of docu- ments from the 14th and 15th centuries he presents the most Important data concerning Ribnica, named borough for the first time in 1350, about the school etc., until 1418 the Oglej fief of the Ortenburgs, and then until 1456 the fief of the counts of Celje and finally of the Hapsburghs. At the end the author lists the oldest mentions in the documents, the meaning of toponyms and some important data concerning the places of the present-day commune of Ribnica in the Middle Ages. UDK 656.2(497.12 Ljubljana—Kočevje)»1893/1900« Vodopivec Peter, dr., docent, Oddelek za zgodovino filozofske fakultete v Ljubljani 61000 Ljubljana, Aškerčeva 12!, YU Prispevek k zgodovini kočevske železnice Kronika, časopis za slovensko krajevno zgodovino, 30, št. 2, december 1982, str. 117—1221, cit. Ut. 30 Avtor predvsem na podlagi časopisnega gradiva In literature opozarja na nastanek kočevske železnice, njen pomen za ribniško dolino In odmev njene Izgradnje v časopisju. UDK 779(497.12 Ribnlca)»18« Kambič Mirko, magister umetnostne zgodovine, filmski urednik, DDU Uni- verzum 61000 Ljubljana, Grošljeva 4, YU Dolina suhe robe na starih fotografijah Kronika, časopis za slovensko krajevno zgodovino, 30, št. 2, december 1982, str. 131—143, cit. lit. 34 Sredi 19. stoletja so se že začele pojavljati ob slikanih in risanih pokra- jinskih motivih naravi zveste vedute v novi tehniki — fotografiji. Prva doslej znana ribniška fotografija izvira iz leta 1866 aH nekoliko prej, ko je še stala stara župna cerkev. Nato sledimo zanimivim upodobitvam Rib- nice In ribniške doline v 19. in 20. stoletju. Motive so ustvarili slovenski fotografi kot npr. Pajer, Lergetporer, Seber, Kune, Verderber, Bavec in drugI, ki jih je privabila slikovitost teh krajev. S temi podatki dvignemo zgolj ilustrativni značaj fotografije na nivo zgodovinskega dokumenta, ki vsebuje pomembne družbene in likovne sestavine. Okrog 40 reproduk- cij v Kroniki naj bi bila pobuda za oblikovanje celotnega albuma ribni- ških fotografskih motivov. UDK 324(497.12 Ribnica)»1861/1913« Melik Vasilij, dr., redni profesor. Oddelek za zgodovino filozofske fakul- tete v Ljubljani 61000 Ljubljana, Aškerčeva 12, YU Ribnica in deželnozborske volitve 1861—1913 Kronika, časopis za slovensko krajevno zgodovino, 30, št. 2, december 1982, str. 109—117, cit. lit. 16 Na podlagi statističnih podatkov In časopisnih poročil razpravlja avtor o volitvah v deželni zbor (provincial diet) v kočevskem mestnem In kmeč- kem volilnem okraju, kamor je spadalo tudi ribniško ozemlje. In o bojih med slovensko in nemško stranko, med liberalnim in klerikalnim ta- borom. UDK 061(497.121 Ribnlca)»1863/1918« Vovko Andrej, mag., kustos arhiva. Slovenski šolski muzej Ljubljana 61000 Ljubljana, Poljanska 28, YU BibniSka društva do leta 1918 v luči njihovih pravil Kronika, časopis za slovensko krajevno zgodovino, 30, št. 2, december 1982, str. 122—131, cit. lit. 20 Kulturna, prosvetna, dobrodelna, športna In podobna nepolitična dru- štva so Imela v zadnjem obdobju habsburške monarhije pomembno vlogo pri slovenskem narodnem osvežčanju. V prispevku so zlasti na podlagi njihovih pravil, ki jih ohranijo v Arhivu SR Slovenije v Ljubljani, pri- kazana tovrstna društva v Ribnici na Dolenjskem. Predstavljena so na- slednja društva: ribniška Čitalnica, Glasbeno društvo, ribniški Sokol, Slo- venska katoliška javna knjižnica. Strelsko društvo, ter Društvo za zgrad- bo in vzdrževanje Sokolskega doma v Ribnici, kot tudi ribniške podruž- nice Družbe sv. Cirila In Metoda, Slovenske straže. Društva za otroško varstvo in mladinsko skrb In še nekatera druga. Dodan je seznsim z na- vedbo ribniških društev v času stare Jugoslavije in letnico njihovega na- stanka. V prispevku je nekoliko opisana tudi dejavnost Ribničanov ob letni skupščini šolske narodnoobrambne Družbe sv. Cirila in Metoda leta 1898. UDC 779(497.12 Ribnica)»18v< Kambič Mirko, M. A. of the History of Art, Film Editor, DDU Univerzum 61000 Ljubljana, Grožljeva 4, YU The Valley of Woodenware on Old Photographs Kronika, A Magazine for Slovene Local History, 30, No. 2, December 1982 pp. 131—143, clt. lit. 34 In the mid-19th century there began to appear along with the painted and drawn landscape motives also landscape pictures that were true to nature in the new technique — photography. The first so far know photo- graphy of Ribnica dates back to 1866 or slightly earlier when the old parish church stUl existed. After this one can follow interesting presen- tations of Ribnica and its valley in the 19th and 2'Oth centuries. The moti- ves were shot by Slovene photographers like Pajer, Lergetpoirer, Sober, Kunc, Verderber, Bavec, and other who were attracted by the pictures- queness of this area. With this information a merely illustrative character of photography is raised to the level of historical document which in- cludes important social and plastic elements Some 40 reproductions in Kronika should serve as a suggestion to create a complete album of the photographic motives of Ribnica, UDC 656.2(497.12 Ljubljana—Ko6evje)»1893/1900« Vodopivec Peter, Ph. D., Assistant Professor, Department of History, Faculty of Fiiilosophy, Ljubljana 61000 Ljubljana, Aškerčeva 12), YU A Contribution to the History of the Kočevje Railway Kronika, A Magazine for Slovene Local History, 30, No. 2, December 1982 pp. 117—122, cit. Ut. 30 On the basis of the newspaper articles and literature the author mainly draws attention to the foundation of the Kočevje railway, its significance to the valley of Ribnica and the echo of its construction in the newspapers. UDC 061(497.12! Rlbnica)»1863/1918« Vovko Andrej, M. A., Curator of the Archives, Slovene School Museum, Ljubljana 61000 Ljubljana, Poljanska 28, YU The Societies of Ribnica until 1918 In the Light of Their Regulations Kronika, A Magazine for Slovene Local History, 30, No. 2, December 1982 pp. 122—131, cit. lit. 20 Cultural, educational, welfare, sport, and similar non-political societies played an important role in Slovene national awareness in the last period of the Hapsburg Monarchy. The author presents, mainly on the basis of the regulations that have been preserved by the Archives of SR Slovenia in Ljubljana, such societies in Ribnica, at DolenjsI«). Presented are the following: the Ribnica Reading Society, Musical Society, the Ribnica So- kol, the Slovene Catholic Public Library, Shooting Society, the Society for the buUding and maintenance of the Sokol Home in Ribnica, as well as the Ribnica branches of the Society of St. Cyril and Methodius, the Slovene Guard, the Society for the protection of children and youth-care, and a few others. Added is the list quoting the societies of Ribnica in the time of Old Yugoslavia as well as the year of their foundation. The paper also partly presents the activity of the Ribnica inhabitants on the occasion of the annual meeting of the school national defensive Society of St. Cyril and Methodius in 1898. UDC 324(497.12 Ribnica)»1861/1913« Melik Vasilij, Ph. D., Full Professor, department of History, Faculty of Philosophy, Ljubljana 61000 Ljubljana, Aškerčeva 12!, YU Ribnica and the Provincial Diet Elections, 1861—1913 Kronika, A Magazine for Slovene Local History, 30, No. 2, December 1982 pp. 109—117, cit. lit. 16 On the basis of statistical data and newspaper reports the author discus- ses the Provincial Diet elections in the Kočevje rural and municipal constituencies to which belonged also the territory of Ribnica, as well as the struggles between Slovene and German parties, between liberal and clerical adherents. UDK 674.57666.6(497.12 Ribnica) Bras Ljudmila, kustos, Etnološki muzej Ljubljana 61000 Ljubljana, Prešernova 20, YU Ribnica, njene lesne obrti in lončarstvo Kronika, časopis za slovensko krajevno zgodovino, 30, št. 2, december 1982, str. 144—151, cit. nt. 16 Avtorica obravnava domače lesne obrti, ki sodijo med najstarejše in šte- vilčno najmočnejše. Zajemajo različne dejavnosti: obodarstvo, podnar- stvo, žUčarstvo, kuhalničarstvo, ročno mizarstvo, orodjarstvo, strugarstvo, kolarstvo, pletarstvo, rešetarstvo In posodarstvo. Lesene obrti večkrat opre- deljujemo zlasti za Ribnico in njeno okolico z izrazom »suha roba«, ki je značilni fenomen v gospodarskem, sociološkem in etnološkem pogledu in pomenu. Poseben pojav v zgodovini trgovanja so pravice kmečke trgo- vine, ki so Ribničanom skozi stoletja omogočale prosto trgovanje z le- senimi in lončenimi Izdelki. S svojim trgovanjem so podložniki posegali v Izključno mestne pravice, zato je že Friderik IIX leta 1942! izdal posebni patent, ki je dovoljeval Ribničanom nemoteno prodajo lastnih izdelkov po deželah Avstrije, Ogrske, Nemčije, Italije, Španije, Grčije In drugod. Trgovske zveze so vodile tudi po Levanti, čez Sredozemsko morje v Afriko in celo v Indijo. Tudi leta 1852 sprejeti prvi obrtni zakon jim je ohranil vse pravice ne- okrnjene s posebnim krošnjarskim patentom. Poleg svoje pomembne gospodarske naloge, ki so jo ribniški zdomarji opravljali s prodajo svojih izdelkov, so na svojih krošnjarsluh poteh ve- ljali za potujoče obrtnike, ki so po kmetijah popravljsdi polomljeno orod- je In pokvarjeno posodje. UDK 352(497.12 Ribnloa)»1945/1974« Zumer Vladimir, arhlvist, Zgodovinski arhiv Ljubljana 61000 Ljubljana, Mostni trg 27, YU Razvoj občine Ribnica kot družbenopolitične in samoupravne skupnosti od osvoboditve do ustave leta 1974 Kronika, časopis za slovensko krajevno zgodovino, 30, št. 2, december 1982, str. 170—180, cit. lit. 66 Zelo razgiban razvoj upravnoteritorialnih enot In najnižjih organov ljud- ske oblasti na območju sedanje občine Ribnica od osvoboditve do nove ustave leta 1974 obravnava prispevek ločeno po naslednjih obdobjih: 1. Obdobje krajevnih ljudskih odborov 1945—1952!. 2. Začetki komunalnega sistema 1952—1955. 3. Razvoj občine kot komune 1955—1963. 4. Razvoj občine Ribnica 1963—1974. Poudarek je na orisu razvoja upravnoteritorialnih enot ter njihovih or- ganov oblasti (krajevnih ljudskih odborov, občinskih ljudskih odborov in skupščine občine). UDK 332.021.8:63(497.12 Ortnek) Granda Stane, mag., asistent. Zgodovinski inštitut Milka Kosa pri Sloven- ski akademiji znanosti in umetnosti 61000 LJubljana, Novi trg 4/III, YU Izvajanje agrarne reforme na veleposestvu Oskar Kozler Iz Ortneka Kronika, časopis za slovensko krajevno zgodovino, 30, št. 2, december 1982, str. 153—159, cit. lit. 31 Avtor obravnava izvajanje agrarne reforme na okoli 1350 ha veUkem ve- leposestvu, kjer Je prevladoval gozd. Pod njen udar pa so prišle le ob- delovalne površine, katerih Je na tem področju tako kot v vsej Sloveniji zelo primanjkovalo. Zato so kmetje bili dolgotrajen boj za še tako majhno površino. V konkretnem primeru Je večino, za agrarno refo'rmo določene zemlje, prešlo v kmečko last na podlagi neposrednega sporazuma med veleposestnikom in kmeti. Oblast je bila takemu načinu naklonjena in ga Je podpirala. Posebno pozornost posveča avtor realizaciji posameznih normativnih ak- tov, ki so urejali izvajanje agrarne reforme. Ugotavlja določeno popu- ščanje lokalnih oblasti veleposestniku na eni strani, na drugI pa ne- popustljlvost beograjske vlade. Na koncu se sprašuje o smiselnosti tako zamišljene in izpeljane agrarne reforme, ki še socialnih efektov ni dosegla, kaj šele ekonomskih. UDK 940.534.971.2 Ribnica: 33»1944/1945« Cizelj-ZaJc Ivanka, profesor zgodovine 63000 Celje, Zagrad 64, YU Partizansko gospodarstvo v ribniškem okrožju 1944—1945 Kronika, časopis za slovensko krajevno zgodovino, 30, št. 2, december 1982, str. 160—169, cit. Ut. 71 Glavna naloga partizanskega gospodarstva Je bila preskrba NOV s hrano, obleko in obutvijo ter skrb za civilno prebivalstvo. V ta namen so bile osnovane GK, ki so delovale v povezavi z odbori OF. V ribniškem okrožju so gospodarstveniki skrbeli za prehrano, preskrbo, kmetijstvo, sadjarstvo, živinorejo, gozdarstvo, obrt, trgovino, narodno imovino in denarni pro- met. UDC 352(497.12 Ribnica)»1945/1974« Zumer Vladimir, Archivist, Historical Archives, Ljubljana 61000 Ljubljana, Mestiü trg 27, YU The Development of the Ribnica Commune as the Socio-political and Self- managing Community from the Liberation until the 1974 Constitution Kronika, A Magazine for Slovene Local History, 30, No. 2, December 1982 pp. 170—180, cit. Ut. 66 The article discusses a very vivid development of the administrative ter- ritorial units as weU as the lowest organs of the people's government on the territory of the present-day Ribnica commune from he day of libera- tion until the 1974 Constitution, separately as to the following periods; 1) The period of the local people's committees, 1945—1952 2) The beginnings of communal system, 1952—1955 3) The development of parish as a commune, 1955—1963 4) The development of the Ribnica commune, 1963—1974 The main emphasis lies on the description of the development of the administrative territorial units and their authorities (local people's com- mittees, communal people's committees and the communal assembly. UDC 674.57666.6(497.12 Ribnica) Bras Ljudmila, Custos, Ethnological Museum, Ljubljana 61000 Ljubljana, Prešernova 20, YU Ribnica, Its Wood Trades and Pottery Kronika, A Magazine for Slovene Local History, 30, No. 2, December 1982 pp. 144—151, cit. lit. 16 The author presents domestic wood trades which belong among the oldest and numericaUy the strongest. They comprise different activities: frame- making, foor-construction, spoon — and cooking-spoon making-, manlal joinery, tool-making, turnery, cartwright's work, basket-work, sieve- making and earthenware. As far as Ribnica and its vicinity are concerned, wood trades are often referred to as »woodenware« which is a typical phenomenon in economic, sociological and ethnological view and meaning. Another special phenomenon in the histroy of trade present the rights of peasant artisans which enabled the inhabitants of Ribnica free trade with woodenware and pottery over centuries. In this way the subjects interfered with the exclusively municipal rights, therefore Friderik n Issued in 1492 a special patent allowing the inhabitants of Ribnica undi- sturbed trade with their own products in Austria, Hungary, Germany. Italy, Spain, Greece and elsewhere. Trade connections led also to Levant, accross the Mediterranean to Africa and even India. Also the 1852 accepted trade law let all the rights unmutilated with a special peddlars' patent. Apart from their important economic task which the emigrants from Ribnica performed by selUng their products, they were regarded on their peddling expeditions as travelling artisans who used to repair broken tools and ruined pots on farms. UDC 940.534.971.2 Ribnica: 33.1944/1945. CizelJ-Zajc Ivanka, Professor of History 63000 Celje, Zagrad 64, YU Partisan Economy on the Territory of Ribnica Betvpeen 1944—1945 Kronika, A Magazine for Slovene Local History, 30, No. 2, December 1982 pp. 160—169, cit. Ut. 71 The main duty of partisan economy was to supply the National Liberation Army with food, clothing, and footwear and to care for the civU popula- tion. For this purpose economic commissions had been founded which operated in connection with the Liberation Front committees. In the di- strict of Ribnica economists took care of food, supply, egriculure, fruit- growing, cattle-breeding, forestry, trade, business, national property and money. UDC 332.021.8:63(497.12 Ortnek) Granda Stane. M. A., Assistant, MUko Kos Historical Institute, Slovene Academy of Arts and Sciences 61000 Ljubljana, Novi trg 4/ni, YU Carrying Out the Agricultural Reform on the Landed Property of Oskar Kozler from Ortnek Kronika, A Magazine for Slovene Local History, 30, No. 2, December 1982 pp. 152—159, cit. lit. 31 The author discusses the carrying out of the agrarian reform on the landed property of some 1350 hectares where forest predomlnanted. Only tillable areas which were very scarce on this territory, as elsewhere in Slovenia, were subjected to it. This is why the peasants fought for even the smallest piece of land. In the concrete example the major portion of land that as to come under the agrarian reform came over to peasant ownership on the basis of a direct agreement between the landed proprie- tor and peasants. The authorities agreed with such exchange and suppor- ted it. The author pays special attention to the realization of individual norma- tive acts which regulated the carrying out of the agrarian reform. He discovers a certain yielding of the local authorities to the landed pro- prleitors on the one hand and on the other the obstinacy of the Belgrade government. Finally, the author asks himself about the sensibility of so-conceived and effected agrarian reform wiiich never achieved any social effects, not to mention the economic ones. spoštovani! SLOVENSKA MATICA je najstarejše slovensko književno, kulturno in znanstveno društvo. Vse od leta 1864 izdaja leposlovna, znanstvena in poljud- noznanstvena dela splošnega kulturnega pomena. V zadnjem času je izdala Slovenska matica knjige, ki so nepogrešljive za slehernega izobraženca. Posebej opozarjamo na knjigo Antona Linharta POSKUS ZGODOVINE KRANJSKE IN OSTALIH DEZEL JUZNIH SLOVANOV AVSTRIJE, ki šteje med najzna- menitejša zgodovinopisna dela, kar jih imamo. Za znastvene delavce in ustvar- jalce bo zanimiva tudi PSIHOLOGIJA USTVARJALNOSTI Antona Trstenjaka, posebej za zgodovinarje pa tudi roman Alojza Rebule ZELENO IZGNANSTVO, ki obravnava bivanje znamenitega humanista in diplomata Enea Silvia Picco- lominija v Trstu, nekaj let preden je postal papež Pij II. Roman je tudi poskus ovrednotenja slovenske pristnosti v času in prostoru — v 15. stoletju na Tržaškem — ki sta Slovence zapisala anonimnosti. Poleg omenjenih knjig iz programa 1981, ki jih lahko kupite po članskih cenah, ki so bistveno nižje od knjigotrških, pa ima Slovenska matica na voljo še naslednje zgodovinske knjige: Pleterski-Ude-Zorn, Koroški plebiscit 200.— E. Cevc, Poznogotska plastika 220.— J. Pleterski, Prva odločitev Slovencev za Jugoslavijo 300.— L. Cermelj, Med prvim in drugim tržaškim procesom 100.— P. Fister, Arhitektura protiturških taborov 150.— I. Stopar, Razvoj srednjeveške grajske arhitekture 200.— M. Britovšek, Razkroj fevdalne agrarne strukture 120.— T. Glavan. Lužiški Srbi 100.— I. Komelj, Gotska arhitektura na Slovenskem 200.— V. Melik, Volitve na Slovenskem 120.— I. Mohorič, Zgodovina železnic na Slovenskem 150.— Zemljevid tržaškega ozemlja 140.— Tudi v prihodnjem letu bo Slovenska matica izdala dve knjigi, ki sta zanimivi za zgodovinarje: Franc Kos: IZBRANI SPISI in Josip Vošnjak SPOMINI. Knjige lahko po članski ceni dobite v protorih Slovenske matice. Trg osvoboditve 7, Ljubljana ali po pošti. SLOVENSKA MATICA Publikacije Zgodovinskega arhiva Ljubljana 1. Gradivo za zgodovino Ljubljane v srednjem veku (razmnoženo kot rokopis) I. Listine 1243—1397, Ljubljana 1956 50.— II. Listine 1299—1450, Ljubljana 1957 50.— III. Listine 1320—1470. Ljubljana 1958 50.— IV. Listine 1471—1521, Ljubljana 1959 50.— V. Listine iz kodeksov Mestnega arhiva v Trstu, 1320—1348 50.— VI. Listine 1444—1499, Ljubljana 1961 50.— VII. Listine 1243—1498, Ljubljana 1962 50.— VIII. Register Krištofove bratovščine v Ljubljani 1489—1518, Ljub- ljana 1963 50.— IX. Listine 1220—1497, Ljubljana 1964 50.— X. Listine 1144—1499, Ljubljana 1965 50.— XI. Fevdna knjiga Jamskih 1453—1480, Ljubljana 1966 50.— XII. Urbarji 1490—1527, Ljubljana 1968 50.— 2. Razprave I. Vlado Valenčič, Agrarno gospodarstvo Ljubljane do zemljiške od- veze, Ljubljana 1958 50.— II. Iz starejše gospodarske in družbene zgodovine Ljubljane (Zbornik razpro- razprav), Ljubljana 1971 dano III. Ljubljanska obrt od srednjega veka do začetka 18. stoletja (Zbor- razpro- nik razprav), Ljubljana 1972 dano IV. Ljubljanska obrt od začetka 18. do srede 19. stoletja (Zbornik raz- prav), Ljubljana 1977 100.— 3. Ljubljana, Podobe iz njene zgodovine, Ljubljana 1962 (broširana, žep- na izdaja) 50.— Ljubljana, Podobe iz njene zgodovine, Ljubljana 1965 (trijezična iz- daja) ¦ . 200.— Gradivo o razvoju Ljubljane v prvem desetletju po osvoboditvi 1945 do 1955, Ljubljana 1965 100.— Ljubljana 1945—1970, Ljubljana 1970 100.— 4. 60 let Mestnega arhiva ljubljanskega, Ljubljana 1959 100.— Razstavni katalog: Starejša ljubljanska industrija, Ljubljana 1973 50.— 5. Gradivo in razprave Zvezek 1: Zapisniki in drugi izbrani dokumenti iz arhiva občine Skof- ja Loka 1861—1918, Skofja Loka 1979 50.— Zvezek 2: Vodnik po fondih Zgodovinskega arhiva Ljubljana, Ljub- 300.— Ijana 1980 (za člane arhivskega in zgodovinskega društva) 150.— Zvezek 3: Ljubljanska trgovina od začetka 18. do srede 19. stoletja, Ljubljana 1981 200.— 61310 Ribnica, Lepovče 23 TOZD Rjikostroj Ribnica TOZD Ricomag Ribnica TOZD Komunalna oprema Ljublja- na, Litijska 261 DS skupnih služb Ribnica Obrat Mali log Loški potok Tel. centrala: 861-611, 861-146, 861-147 Telex: 31-472 YU RIKO Proizvodni program: — oprema za vzdrževanje cest — hidravlične stiskalnice za emba- liranje kovin in nekovin — hidravlični traktorski in kamion- ski nakladaloi — dvojno vibracijski valjarji — oprema za letališča — komunalna oprema Razprave v tej številki so napisali: Božo Otorepec, Damjan Prelovšek, Ferdo Gestrin, Vaško Simoniti, Vasilij Melik, Peter Vodopivec, Andrej Vovko, Mirko Kambič, Ljudmila Bras, Stane Granda, Ivanka Zajc-Cizelj in Vladimir Žumer Izdaja Sekcija za krajevno zgodovino Zveze zgodovinskih društev Slovenije