0 veljavi učiteljevi pri učencih. Spisal Fr. Govekar. Da učitelj svoj imenitni pa težavni stan more vspešno opravljati, je treba, da ima potrebno veljavo in spoštovanje pri svojih učencih, kakor tudi pri njihovih starših. To pa more zadobiti le s tem, ako je za svojo službo vsestransko izobražen in v vseh šolskih rpčeh dobro premeden, ako je v resnici ponižen, dober kristijan in zvest deržavljan; on mora imeti pred očmi svetost in važnost svojega poklica, ter se vedno skerbno varovati, da nicesa ne stori, kar bi kalilo veljavo pri učencih. Srečen tisti učitelj, kteri bodi po pravi poti, in je učencem in vasčanom pravi mož v vseli rečeh. Da zgube učitelji toliko važrio veljavo, ali da ga malo čislajo učenci in vasčanjc, jc dostikrat saui kriv, pa tudi starši, okolica in druge okoliščine. Učitelj je sam kriv, da ne vživa pri učencih potrebne veljave, ako ni dosleden, ter danes naj manjšo napako ali pregrešek ojstro graja ali kaznuje , jutri pa večje nerodnosti molče pregleduje, ako enkrat resno zapoveduje, drugikrat pa pohlevno prosi, ako danes postave daje, jutri se pa za to ne zmeni, če jili učenci svobodno prelomljujejo, ali ako sedaj kaj dopušča, drugikrat pa ravno tisto prepoveduje i. t. d. Učitelj naj pa tudi nikar ne nasprotuje svojim zahtevani, ali da bi on storil to, kar prepovcduje učencem, post. v šoli jesli, nespodobuo sedeti, prihajati v šolo u nepravem času itd. Sploh, kar prepoveduje učenccni, naj tudi on spolnuje. Potrebno veljavo si tudi učitelj zapravi, ako je čmeren in nevoljin; prijaznega obraza se učenci kmali z vso ljubeznijo ierdno oklenejo, kar je za učitelja zelo važno. Ako učitelj v soli enostransko ravna, si tudi podkopuje veljavo, kajti otroci in starši imajo kaj bistro ok<i in občutljivo serce za take prikazni. Pa tudi do vseli učencev ne sme biti učitelj enak, vsaj je sleberriemu znano, da so narave različne, ktere ludi potrebujejo razliene obravnave. Da se tedaj zoper to ne pregreši, naj si prizadcva, da vedno bolje spoznava otrošku naravo. Ako kdo niisli, da se z otruci lako ravna, kakor z odraščencnii, se zeld moti. Učitelj naj nikar dolgo ne opominja ali svari, kajti dolgo pridigovanje več škoduje, nego koristi. Učitelj naj opominja, svari in graja jedernato, pakratko; patudi tisti učitelji ne poznajo otroške narave, ali je pa ne vedd po vrednosti ceniti, ki si iz nied učencev izbirajo Ijubljence, ktere potem drugini učencem očitno v zgled stavijo, ali jim pa častna nadzorniška opravila ali mesta izročajo. S takim ravnanjem učitelj le to doseže, da so na eni strani učenci sami s seboj zadovoljni, ter se mislijo samostojniše od drugih, od druge strani pa izvira nevošljivost, zavidnost, sovraštvo in zanieevanje. Kake misli in sodbe pa imajo razžaleni učenci o svojem učitelju, bode pa vsak naj ložeji zvedel, ako se spominja svojili otroškib let, in če je bil tako nesrečen, da je imel takega učitelja. Veliko si pa tudi učitelj na svoji veljavi škoduje, ako se učencem pači ali z obrazom ali z govorjenjem, kedar jih kaznuje, ali ako jili z gerdimi imeni zmerja. Varuje naj se pa tudi, da ne bode nikdar zinil slabe besede o svojih prednikili, tovarših, starših in drugili. Ako vpričo tebe tvojega tovarša opravljajo 13* ali grajajo, potpgni se za njegovo čast, in brani ga hudobnih in krivičnib napadov, in nikdar se še ti ne pridruži takim liudobnežem, kajti vede(i moraš, da se opravljanje in obrekovanja zelo maščuje. Kjer podučuje več učiteljev, naj spolnuje sleherni vzajemno svoje dolžnosti ; v posamesnih šolskih predmetih naj bode enako podučevanje, in kar je v eneui razredu prepovedano, to naj velja za vse razrede. Lepa prijaznost in sloga naj vlada med ucitelji. Otroci kmali zapazijo, ako se tovarš ogiblje tovarša, ako hodi vsak svojo pot, ali pa še celo nasprotno opravlja ali obrekuje. Da take prikazni le učitelju in dobri reči škodujejo, je očitno kot beli dan. (Konec prih.)