GOSPODARSKI VESTNIK x>000000(x>0000000cxxxxx)0000000000c lOOOOOOOCJOOOOOOO OOOOOQOOIXXXX)OOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOQOOOOOOOO Št. 12. V »Sorici, dne 1. decembra 102S. Eeto III. | ooooooooooooooooooooooooooooo®ooo x)oooocooooooooooooooooy>ooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooo .'Izhaja enKrat na mesec. Stane letno §8 Uredništvo In uprava v Gorici, Via S. lO lir. — Posamezna številka 1 liro. IS Giovanni štev. G., I. nadstr. Ponatis je dovoljen s popolno navedbo vira. ------------------------------- ooo xxxxjoooooocx>ooooooooooootxxx)oooooooocx)ooooooooooocxx>ooooooooooooocxDooooocx>ooooooooooocx)oooooocxxxx>ooooooocxx>oooooooooooo Valenčič Ivan: Snujmo li velike ali majhne zadružne mlekarne. Namera tržaškega mesta, organizi* preskrbo prebivalstva s svežim , mlekom ter prepovedati donašanje mleka v manjših količinah v mesto, spravila je na dnevni red snovanje no-. vih mlekarn. Prve zadružne mlekarne med Slo* venci so bile osnovane leta 1896, ker planinske sirarne, ki so obstojale že poprej, Povzele so zadružno obliko -še le pozneje. Zato imajo nekatere starejših na-<ših mlekarn že četrtstoletno zgodovino, 1 četrtstoletne skušnje za seboj. A ne vse od onih, ki so bile osnovane pred 25imi leti in poprej. Dosti njih je delovalo ne? uspešno, in moralo zato likvidirati, ali pa ||| spijo spanje pravičnega. Skušnje delujočih, vzroki neuspehov Propalih morejo služiti snovateljem novih mlekarn v pouk, in jih obvarovati Pri snovanju napak, ki povzročijo, da mlekarna obratuje drago, da vsled tega .zadružnikom mleko slabo plačuje, ali pa da mora celo z delovanjem nehati. Vzrok neuspehov naših mlekarn, ki ( so se pečale s prodajo mleka, je obstojal največkrat v tem, da so delovale v pre» Ptajhncm okolišu. Investicijski stroški, to je stroški za ndekarnične prostore, — naj se na novo Postavijo, ali pa vzamejo v najem in Preuredijo, — za stroje in druge premičnine so pri mlekarni z majhnim deloko-Som relativno, to je preračunjeno na 100 litrov dnevno prejetega mleka, večji kot pri mlekarni z velikim delokrogom. Istotako pa so relativno večji pri manjši nalekarni tudi stroški režije. A vrhu te-£a si ne bode mogla mlekarna z majh* nim delokrogom zaradi premajhnih gmotnih sredstev nikdar opremiti mlekarne tehnično tako popolno kot mlekarna z velikim delokrogom, ne bode si mogla priskrbeti teoretično in praktično popolnoma izvežbanega mlekarja, ker ga ne bode mogla primerno plačevati, in bodejo zato obratne neprilike n. pr. ski-sanje mleka, pokvarjenje sira, itd. pri majhni mlekarni pogosteje nastopale kot pri veliki, kar bode vse vplivalo neugod? no na ceno mleka, ki jo bode mlekarna plačevala svojim članom. V naše mlekarne naj se zato mleko ne donaša samo, ampak tudi z vozovi dovaža. A ne tako, kot se vrši to nekod, kjer voznik mleko prevzema in zliva v skupne nabiralne vrče ter ga v teh dovaža v mlekarno. Dovažanje naj se vrši nasprotno na ta način: Vsak zadružnik imej svoj vrč, na katerem je vtisnjena njegova delež* na številka. V svojem vrču postavi mleko na določen prostor, kamor ga prinesejo tudi ostali sovaščani. Voznik naloži vrče z mlekom na voz in odda v mlekarni, kjer mlekar mleko prevzame in količino vpiše v dobro deležnim številkam, ki jih nosijo vrči. Prazne vrče postavi voznik ob povratku na prostor, kjer je nalos žil polne, ali pa jih pelje domov, če je vas, iz katere so vrči. od ceste preveč oddaljena, ter jih odda še le drugi dan. V tem slučaju morajo imeti zadružniki po dva vrča. Na ta način je mogoče mlekarju preprečiti, da bi kislikasto mleko kakega zadružnika pokvarilo več dobrega mleka ostalih sovaščanov in tudi nadzorovati dobroto mleka, ter onemogočiti morebitne poskuse izkoriščanja mlekarno oziroma sozadružnikov po nepoštenih posameznikih. Kako daleč naj sega delokrog zas družne mlekarne pa je določiti z ozirom na komunikacije, na množino vode, ki je mlekarni na razpolago in z ozirom na poletno dnevno temperaturo, ki vlada v okrožju mlekarne. Iz krajev ob državni cesti bode si mlekarna lahko dovažala mleko ob poletni temperaturi običajni v krajini s 400—500 metrov pomorske višine celo iz daljave do 20 kilometrov, ako se ji bi' to izplačalo z ozirom na količino mleka, ki bi ga od tam prejemala. Iz krajev pa, ki imajo slabe poti, bode dovoz mogoč le na primemo manjše daljave. Dovaža naj se mleko v mlekarno enkrat na dan in sicer zjutraj, tako da je mleko v poletju pred pričetkom hude d.nevne vročine, to je proti 11. uri, v kras jih z višjo poletno dnevno temperaturo pa že uro ali celo več poprej pasterizirano, ohlajeno in shranjeno v ledenici. Zadružniki morajo zato ravnati z mlekom pravilno in nai jih mlekarna pouči o potrebi največje čistoče, o potrebi hlajen« ja, ter o tem, da večernje mleko in ju« tranje še le tedlaj denejo v vrč za oddajo, ko so zadnje shladili. Mlekarna porabi najmanj 4-krat toliko vode na dan, kot predela mleka, zato bode moral biti delokrog mlekarne razširjen na manjši okoliš, ako nima za« dostno vode na razpolago. Manjši pa bo moral biti delokrog mlekarne tudi v krajih z visoko poletno dnevno temperaturo, ker je tam za dovoz mleka v vročih dneh manj časa upos rabliivega. V splošnem snujmo torej kolikor mogoče velike zadružne mlekarne. Majhne mlekarne so upravičene le v planinskih krajih, kjer se pase živina poleti visoko v gorah, in kier izdelujejo le suro« vo maslo ali pa sir. Skušnje starih naj koristijo novim mlekarnam. ^0oooooooooooooooo0™ooooocx>o^^ Hf Zadružništvo ogoooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooouooooo'viooooooooo©ooooooooooooiooooooo ^OOOOOOO-IOOOOOOOOOOO Dr. Josip Agneletto: NOVE DOLOČBE K ZADRUŽNEMU ZAKONU. I. Zadružno pravo v novih in v starih pokrajinah. Zadružni zakon, ki je v veljavi v novih pokrajinah. je stari avstrijski zakon, ki je stopil v veljavo že 21. maja 1873. leta in ki ie ostal skozi pol stoletja v svojem bistvu neizoremenjen. Med tem časom je bil ta zakon izponolupn z zakonom a reviziji zadrug z dne 10. januarja 1903 št. 133 in z ministrsko naredbo od 21. marca 1918. št. 105, izdano na podlagi pooblastilnega zakona od 24. julija 1917. št. 307. ki ie uvedel nekatere nove določbe o zadružnem stečaju, o uveliavlianju jamstva in o poravnalnem postopanlu pri zadrugah. Ogromen razvoj našega zadružništva je pripisati ravno enostavnosti, iasnosti in točnosti tega zakona, ki ne pozna strogih formalnosti pri ustanavljanju zadrug, na drugi strani na skrbi s svojimi jasnimi, ali strogimi določbami glede civilne in kazenske odgovornosti za točno, nesebično in vestno izpolnjevanje dolžnosti upravnih in nadzornih organov. V okvirju tega zakona ie imel zadružni razvoj odprto široko polje za svoj razmah: nairaz-novrstnejše panoge gospodarskih ustanov in pod- jetij so vzrastle nod zadružno obliko in dokazale nie živliensko silo in pravico do obstoja in raz-voia, ziasM ori kredi‘nih in pridobitnih zadrugah. Povoini čas, s svniimi gospodarskimi krizami, še boli pa povojna ljudska duševnost, ki ni pustila družabno misli do niene veljave, ampak porivala v osoredie. boli kakor v normalnih časih, le skrb Doed'uca za svoj obstanek, duševnost, ki predpo* s*aviia zasebno korist interesu skupnosti tudi za shičai. da bi imelo oriti prodoostavljanie osebne koristi navzkriž z zakoni. s'liio k reviziji s*arP>»a zadružnega zakona. Spremembe potrebne so zla-sli določbe glede iamstva z neomejeno zavezo, glede odgovornost! unravEcliov ter glede lačjega nadzorstva s s*rani družabnikov odnosno občnih zborov. Nadalje le potrebno že z zakonom samim povzdigni*! zanimanje družabnikov za usodo za. drug in za niih deiovan!e. ki se ie doslei pojavljalo le v nezadostni meri. To naibolj dokazulejo razni občni zbori, pri katerih se čes‘o zbere komaj to-l’ko oseb. da se pokrijejo mesta odbora In nad-zorništva. Da ie stari, nri nas še veljavni zadružni zakon r>n‘reben snrememb, da se nrilagodi novim razmeram, ie snlošno nriznano. Ravno tako je nedvomno, da so določbe o zadrugah (coopera- tive). Ju jih vsebuje trgovinski zakon kraljevine iz leta 1882. v členih 219 do 228, nepopolne in nezadostne, da bi zamogle odgovarjati in pospeševati tudi v bodoče zadružni razvoj v Italiji. Razni zakonski načrti glede nove zadružne zakonodaje od leta 1900. naprej so zadosten dokaz. da je NOV. ENOTEN ZADRUŽNI ZAKON V ITALIJI NUJNO POTREBEN. Ta zakon bo moral med drugim odstraniti ves nepotreben balast, ki pritiska k tlom zadružno gibanje, zlasti ob ustanavljanja. Moral bo zajamčiti zadružnim ustanovam njih gospodarski moči odgovarjajočo svoj bodo v razvoju in dati možnost, da se raztegne zadružna oblika na vsa mogoča gospodarska podjetja, tako da lahko sodelujejo široke ljudske množice tudi pri večjih podjetjih in gospodarskih ustanovah, ki so bile doslej pristopne le bogatim slojem. Zadružništvo je danes, ne le v naših kiaiih, ampak v celi Italiji tako jak gospodarski činitelj, da bi vsako omejevanje njegovega delovanja imelo zle posledice za vse narodno gospodarstvo. Ono mora imeti sloboduo pot pri svojem razvoju, da bo moglo prevzeti tudi ono delovanje, ki je bilo doslej pridržano le kapitalistični gospodarski obliki, posebno delniškim družbam. Sedanja vlada, ki je v zakonodaji napravila dosti smelih in odločnih korakov naprej, naj bi skrbela tudi za to, da se čim preje vpelje tudi za zadružništvo nov, razmeram odgovarjajoč zadružni zakon: pri tem bi pa morale imeti svojo besedo tudi zadružne organizacije. TL Bistvene razlike med enim in drugim pravom. Ni namen teh vrst. podvreči kritiki v novih in v starih pokrajinah obstoječe zadružno pravo, ampak le seznaniti širšo javnost z novimi določbami o zadružništvu, ki so bile raztegnjene na nove pokrajine s kr. odlokom zakonom z dno 7. avgusta 1925. št. 1778. Predno preidem o nalogi, ki sem si jo stavil, naj bodo omenjene vsaj bistvene razlike med zadružnim pravom, veljavnim v novih in zadružnim pravom, veljavnim v starih pokrajinah. Trgovinski zakon kraljevine (č. 219 in 76) deli zadruge kakor trgovske družbe sploh: 1.) v odprte ali kolektivne zadruge, kjer jamči vsak družabnik solidarno in neomejeno z vsem svojim premoženjem; 2.) v akomandltne zadruge, kjer eden ali več družabnikov iamči neomejeno in solidarno z vsem, kar ima, medtem ko jamčijo drugi družabniki le z gotovim zneskom (deležem), ki je lahko izražen tudi v delnicah: 3.) v delniške ah brezimene družbe, kjer so zadružne obveze zajamčene le z gotovim kapitalom in kjer odgovarja vsak družabnik le z gotovim zneskom, ena. kim vrednosti njegovih delnic. Po italijanskem trgovskem zakonu so tedaj zadruge posebna vrst trgovskih družb. Odprtim ali kolektivnim zadrugam odgovarjajo naše zadruge z neomejeno zavezo, dočim odgovarjajo delniškim ali brezimenim zadrugam zadruge z omejeno zavezo pri nas. Akomanditnih zadrug ne pozna v novih pokrajinah veljavni za- družni zakon; ne glede na to. ni mogoče tega tipa zagovarjati v zadružni zakonodaji, ker ustvarja med člani ene in iste zadruge prevelike interesne razlike. Sploh se pa lahko trdi. da izgublja ako-manditna oblika trgovske družbe vedno bolj na svojem pomenu. v Glede ostalih razlik med zadrugami v novih in starih pokrajinah bodi še omenjeno, da mora biti po italijanskem trgovskem zakoniku ustanov? na listina javen akt, sestavljen od notarja, česar v novih pokrajinah ni potreba. V starih pokrajinah ie omejeno tudi število odnosno višina deležev, ki jih sme družabnik imeti, tako da ne more znašati delež posameznega družabnika več kot 5000 lir; ori zadrugah z omejeno zavezo (zadrugah na delnice) ne sme presegati posamezna delnica 100 lir. Vsak zadružnik jamči pri zadrugah na delnice le s svojim deležem. Obveznost izstopivšega zadružnika traja še dve leti potem, ko je prenehal biti član zadruge. Trgovski zakonik kraljevine priznava na občnih zborih vsakemu družabniku le po en glas ne oziraje se na število njegovih deležev. Upravni odbor je dolžan vsake tri mesece sporočiti trgovski sodniji stanje članov z navedbo njih imen, poklica in bivališča: vse objave mora obiavliati v uradnem listu pokrajine, nekatere tudi v državnem uradnem listu (Gazzetta ufficiale). Zadružna zakonodaja starih pokrajin ne pozna perijodičnih revizij zadrug, uvedenih v novih pokrajinah z zakonom od 10. junija 1903. št. 133, pač pa morajo položiti upravni odborniki ob nastopu svojega mesta varščine v višini, ki io določijo pravila, ako niso na podlagi pravil od te obveznosti izrecno oproščeni. Ta določba ie popolnoma tuja zadružnemu zakonu iz leta 1873. in je zlasti pri večjih zadrugah brez vsake praktične vrednosti. Dalie morajo kreditne zadruge predložiti tekom prvih 8 dni vsakega meseca trgovski sodniji izkaz o svojem stanju, podpisan od enega odbornika in enega nadzornika, kar ie zlasti za majhne zadruge po deželi, ki nimajo izurjenega uradništva, ogromno breme. III. Nove zakonske določbe. Kr. odlok zakon z dne 7. avgusta 1925 ni odpravil v novih pokrajinah do sedaj veljavnih zakonov o zadrugah, ampak ie le uvedel nekatere nove določbe večinoma formalne naravi, ki pa veljajo le za novo ustanovljene zadruge in ne za stare zadruge. Evo besedilo novega odioka-zakona z dne 7, avgusta 1925 št. 1778, ki ie bil objavljen v uradnem ilstu (Gazzetta Ufficiale) dne 20. oktob. 1925: Čl. 1. določa, da ie v novih pokrajinah dovo? Ijeno ustanavljanje zadrug, pri čemur se imajo upoštevati določbe, ki jih vsebujejo zakoni, kateri so v teh pokraiinah v veljavi in ki se nanašajo na družbe, kakršne so zadruge: dalje se ie treba ravnati po določbah, ki iih vsebuje čl. 220, 223, 224, 225, 226, 227 in 249 trgovinskega zakonika kraljevine. Ne velja pa sklicevanje čl. 220 na 88 in 89 člen omenjenega zakonika, kakor tudi ne sklicevanje č'l. 223 na čl. 140. temveč veljaio namesto tejjn cdKOvariajoče določbe sedanjih zakonov, ki so v novih pokrajinah še v veljavi. Zadruge morajo v svojem vpisnem naslovu izrecno omeniti, da so urejene po predpisih pričujočega odloka. Čl. 2. Zadruge, ki so ustanovljene v smislu prejšnjega člena, se vpišejo pri trgovinskem, pokrajinskem ali okrožnem sodišču v smislu zakonov, ki so v veljavi v novih pokrajinah. Pri vpisu pa sc mora pripisati pripomba, da se tem zadrugam dovoljuje poslovanje po zakonih o zadrugah in tozadevnih konsorcijih, ki so v veljavi v kraljevini. Sedanji predpisi o predložitvi, registraciji in objavi ustanovne listine ostanejo v veljavi. Čl. 3. Za zadruge v novih pokrajinah, usta; novljene v smislu prejšnjih členov pričujočega odloka, veljajo določbe zakonov od 12. maja 1904 št. 178; od 19. aprila 1908 št. 126: od 7. julija 1907 št. 526; od 25. junija 1909 št. 422 in kralj, odlokov od 12. febuarja leta 1911 št. 278: od 6. februarja 1919 št. 107; od 12. februarja 1922 št. 214: od 8. februarja 1923 št. 422 in od 5. aprila 1925 št. 622. Čl. 4. določa, da se čl. 15, 20 (drugi odstavek) in 33 (prvi in drugi odstavek) pravilnika, ki je bil odobren s kr. odlokom od 12. februarja 1911 št. 278, spremenijo ter da se bodo glasili tako-le: Čl. 15. Zadruge, ustanovljene v smislu pričujočega odloka, ki hočejo doseči vpis v prefekturni seznam, morajo predložiti prefektu tozadevno prošnjo ter ji priložiti: ustanovno listino in vse listine o kako-šnihkoli spremembah, ki bi nastale do dneva vložitve prošnje, prepis potrdila o registraciji na sodišču, notranji pravilnik o izvajanju pravii, ako ga zadruga ima. seznam, ki vsebuje imena in priimke zadružnikov ob času predložitve prošnje, obrt, ki jo člani izvršujejo, ime, priimek in funkcije odbornikov, ravnateljev in drugih oseb, ki so pooblaščene opravljati posle na račun zadruge. Čl. 20 (drugi odstavek.) Vpis, izbris ali ustavitev zadruge v prefekturnem seznamu se mora objaviti v uradnem listu pokrajine in sporočiti sodišču, pri katerem ie zadruga registrirana. Isto-tako morajo sodišča obvestiti prefekturo o ukrepih glede zadrug v njihovem področju. Čl. 33. (Prvi in drugi odstavek). Upravitelji zadrug, ki so vpisane v prefekturnem registru, morajo predložiti prefekturi v dveh mesecih po zaključku upravnega leta prepis letne bilance, ki mora biti podpisana od upraviteljev in nadzornikov. K temu prepisu je treba priložiti izvleček iz sklepa občnega zbora, s katerim ic bila bilanca odobrena. Čl. 5. Davčne olajšave, ki veljajo glede zadrug na ozemlju kraljevine, so raztegnjene tudi na reški okraj (dlstretto di Fiume). ako spozna finančni minister, da so tu predpogoji, ki jih zahtevajo splošni in posebni zakoni kraljevine o omenjenih bitjih. Ta odlok stopi v veljavo z dnem objave v »Gazzetta Utilclale«, to se nravi torej, da je v ves Ijavl ou 23. oktobra 1925 naprej. IV. Člen 1. novega odloka - zakona. I. Za ustanavljanje novih zadrug so tedaj še vedno merodajni pred vsem zadružni zakon iz leta 1873 in druge zakonske določbe, ki so ostale še v veljavi: poleg tega pa se imajo upoštevati določbe členov 220, 223. 224. 225, 226, 227 in 249, trgovskega zakonika kraljevine s tem, da na mesto v čl. 220 in 223 naštetih čl. 88 in 89 odnosno čl. 140 italijanskega trgovinskega zakonika stopijo določbe čl. 86. odnosno čl. 175 in 209 v novih pokrajinah veljavnega trg. zakona in § 5 zadružnega zakona odnosno čl. 28 trg. in § 14 zadružnega zakona. Tu navedene zakonske določbe se glase: Čl. 220 it. trg. zak.: Za ustanovitev zadrug jo potrebna javna listina. Ustanovna listina mora vsebovati poleg navedb, označenih v čl. 88 in 89 it. trg. zak. v skladu z vrstjo zadruge: 1. ) pogoje za sprejem novih članov ter načia in čas plačila njih zadružnega deleža; 2. ) pogoje za izstop in izključitev članov: 3. ) način sklicanja občnih zborov in javne liste, v katerih se objavljajo zadružni razglasi. čl. 223. Upravniki zadrug morajo voditi knjigo zadružnikov v smislu določb čl. 140 (it. trg. zak.); poleg tega morajo v knjigo vpisovati: 1. ) dan sprejema, izstopa ali izključitve zadružnikov: 2. ) račun o vplačanih in izplačanih zneskih posameznih zadružnikov. Upravniki morajo vložiti koncem vsakih treh mesecev v pisarni trgovske sodnije, v čije področju ima zadruga svoj sedež, seznam zadružnikov z neomejeno zavezo, ki so v četrtletju vstopili, izstopili in v zadrugi ostali, z navedbo njih imena, priimka in bivališča. Seznam podpišejo upravniki: drži ga sodni kancelar vsakomur na prost vpogled. Čl. 224. Nikdo ne more imeti pri zadrugi višjega deleža od 5000 lir, niti toliko delnic, da bi s svojo imensko vrednostjo prekašali ta znesek. Najvišja imenska vrednost delnice je 100 lir. Delnice (deleži) se morajo glasiti na ime in se ne morejo odstopiti, dokler niso popolnoma vplačane, in tudi to le tedaj, če odstop dovoli občni zbor ali upravni svet v smislu določb pravil. Čl. 225. Zadružniki se ne morejo dati zastopati na občnih zborih kakor v slučajih zakonite zapreke, predvidiene v ustanovni listini ali v pravilih. Vsak družabnik ima samo en glas brez ozira na število njegovih deležev. Zastopnik ne more zastopati na občnem zboru več kot enega zadružnika, izvzemši samega sebe, če je tudi on član. čl. 226. Sprejem novih članov se izvrši s tem, da_se tl podpišejo v knjigi zadružnikov lastno«, ročno ali potom izrednega pooblaščenca. Podpisi morajo biti overovljeni od dveh članov, ki niso odborniki. Ako imajo zadružniki v smislu ustanovne listine pravico Izstopa Iz zadruge, mora liiti izstopna izjava zabeležena od izstopajočega člana v knjigi zadružnikov, ali pa naznanjena zadrugi s spisom sodnega organa. Izstopna izjava stopi v veljavo s koncem dotičnega uprav« nega leta, ako je bila podana ored začetkom zadnjega četrtletja. Ako ic pa bila podana pozneje, stopi v veljavo šele koncem naslednjega leta. Zadružnika je mogoče izključiti le iz razlogov, navedenih v zakonu ali v ustanovni listini. Izključitev mora biti sklenjena ali na občnem zboru ali v upravnem svetu, kakor pač določa ustanovna listina. Cl. 227. Za posle, ki jih ie zadruga zaključila do dne, ko postane pravomočen izstop ali izključitev kakega zadružnika ali ko se vpiše v knjigo, da je zadružnik odstopil svoj delež, ostane odstopajoči član nasproti tretjim osebam obvezan še za dobo dveh let od dotičnega dne naprej, in sicer v obsegu jamstva, določenega v ustanovni listini. Cl. 249. Upravniki zadrug z neomejeno zavezo, ki ne polože v pisarni trgovske sodnije koncem vsakega četrtletja seznama, predpisanega v čl. 223. kakor tudi sodni kancelar. ki ne prijavi tega opusta kraljevemu pravdniku tekom naslednjih 10 dni, se kaznujejo z globo do 300 lir. Glede čl. 28, 86, 175. in 209 v novih pokrajinah veljavnega trgovinskega zakona ter 8S 5 in 14 zadružnega zakona, ki pridejo pri nas v po« štev mesto čl. 88, 89 in 140 trg. zakona kraljevine, bodi omenjeno, da gre tu za_ vsebino zadružne pogodbe ali zadružnih pravd odnosno ustanovne listine in za knjige, ki so jih dolžni voditi trgovci odnosno zadruge. Na podlagi v novih pokrajinah veljavnih zakonov ni bilo potreba za osnovanje zadrug posebne ustanovne listine; to listino so nadomesto-vala ali pravila ali pa zapisnik ustanovnega občnega zbora. Po zakonih kralievine in tudi po novem odloku od 7. augusta 1925 je pa vedno potrebna pred notarjem napravljena ustanovna listina, ki mora vsebovati: a) ime, priimek, poklic in bivališče zadružnikov: b) ime in sedež zadruge: c) predmet ali namen zadruge: d) število in višino podpisanih zadružnih deležev: e) dobo. za katero se zadruga osnuje, ako Se ne bi osnovala na nedoločen čas: 1) pogoje za sprejem novih članov ter način in čas plačila niih zadružnega deleža; g) pogoje za izstop in izkliučitev članov: h) način sklicanja občnih zborov in imena lavnih listov, v katerih sc objavljajo zadružni razglasi. K vsaki ustanovni listini ie priložiti izviren Izvod pravil, ki tvorijo bistveni del ustanovne listine. V smislu § 5 zadruž. zakona iz leta 1873. morajo zadružna pravila (zadružna pogodba) obsegati: 1) Ime (firmo) in sedež zadruge: 2) predmet »odjetja; 3) ako je zadruga ustanovljena za dolo- čen čas, dobo, za katero jo ustanovljena: 4) pogo« ie za vstop zadružnikov, kakor tudi morebitne posebne določbe glede izstopa (odstop, smrt ali izključitev): 5) višino zadružnih deležev poedinih zadružnikov in kakovost teh deležev: 6) določbe glede sestavljanja bilance in izračunanja dobička, glede, pregleda bilance in razdelitve dobička in izgube med družabnike: 7) določbe o volitvah in sestavi upravnega odbora ter o načinu, kake se legitimira upravni odbor, njegovi namestniki in uradniki zadruge; 8) način sklic ;a občnega zbora; 9) določbe o glasovalni pi? ici zadružnikov in način, kako se ta izvršuje: 10) predmete, o katerih ni mogoče sklepati z navadno večino glasov prisotnih zadružnikov, ampak glede katerih je potrebna višja večina glasov ali pa posebna vrsta glasovanja; 11) način glede objavljanja zadružnih razglasov; 12) navedbe glede jamstva zadružnikov, ali je to z neomejeno ali z omejeno zavezo; ako presega v zadnjem slučaju jamstvo v zakonu določeno mero (§ 76. enkratno jamstvo preko zadružnega deleža), mora biH v pravilih označen obseg tega jamstva; 13) imena članov pr« vega upravnega odbora ali onih oseb. ki imajo doseči registranje zadruge. Novi zakon je pustil v novih pokrajinah upe-Ijano zadružno obliko, to je zadruge z neomejeno in z omejeno zavezo, nespremenjeno. To izhaja iz dejstva, da ni bil na nove pokrajine raztegnjen člen 219 trg. zak. kraljevine, ki govori o raznih zadružnih vrstah, zato veljajo v splošnem glede zadružnih pravil določbe § 5 zadružnega zakona iz I. 1873, s tem, da ni potreba več z ozirom na ustanovno listino imenovati v pravilih članov prvega odbora odnosno onih. ki imajo doseči registracijo zadruge. Glede trgovskih knjig, ki jih trgovec mora imeti velja v novih pokrajinah splošno načelo, da mora voditi trgovec knjige, iz katerih naj bodo razvidni njegovi trgovski posli in njegovo premoženjsko stanje (čl. 28 trg. zak.) To načela velja tudi za zadruge (§ 22 zad. zak.) z doc sikom, da mora vsaka zadruga še voditi kakor na svojem glavnem sedežu, tako tudi pri svojih podružnicah knjigo zadružnikov, ki mora biti vsakomur na vpo« gled. Zakoni kraljevine gredo korak naprei la predpisujejo izrecno trgovcu vsaj nekatere knjiga ki jih mora voditi. Glede zadrug v starih pokrajl. nah določa čl. 223 v zvezi s čl. 140 it. trg. zak., da morajo imeti vse knjige, ki so za trgovca predpisano in poleg tega še zadružni register, zapisnik občnih zborov in zapisnik sej upravnega odbora. Nove zakonske določbe niso spremenile dosedanjih predpisov glede trgovskih in zadružnih knjig v novih pokrajinah in tudi dodatne določbe čl. 223 It. trg. zak. glede knjig zadružnikov ne vsebujejo nikakih novosti za naše zadruge, ker je morala že po 8 14 zad. zak. vsebovati knjiga zadružnikov vse, kar predpisuje čl. 223 v njenem pogledu. Le glede vplačanih in izplačanih deležev se mora v knjigi zadružnikov voditi natančen račun. česar se navadno po dosedanji praksi ni delalo. • • Opomba uredništva. Drugi del predstoječe za ustanavljanje novih zadrug, ki so za naše go- in razprave so bavi z naslednjimi členi novega odlo- spodarske razmere potrebne, merodajen čl. 1. no* ka - zakona, a ga danes vsled pomanjkanja pro- vega odloka - zakona. štora ne moremo objaviti. Opozarjamo pa, da je Nadaljevanje priobčimo v prihodnjem letniku. •000000000dooooooooooooocxxx)ocxx5oooc oooooooooooooooooooa Živinozdravnik Gerbic Josip: ŠE NEKAJ O KATARJU NA SPOLOVILIH GOVEJE ŽIVINE. Spet se je pričela širiti po deželi nadloga, imenovana: Kužni katar na spo* lovilih. Ta nalezljiva bolezen zarnore imeti za posledico neplodnost goveda, zvrženje, vnetje maternice, nepojanje ali pa presilno pojanje, zaostalo po-steljco, beli tok, zoženje nožnice itd. Kako naj se pred njimi obranimo? Na novo kupljene živali preglejmo, ali pa jih pustimo pregledati po izkušenih žh vinorejeih. Hlev dvakrat v letu razkiu žimo z apnenim, beležem. Bika mora bikorejee razkužiti po vsakem skoku. Zdravila, katera ste rabijo za zdravljenje živineet, ko trpijo na kužnem katarju na spolovilih, so razkuževalna sredstva. Ta imajo namen naj zamoreti glivice-provzročiteljice bolezni, nahajaš joče se v nožnici goveda. Ta zdravila -razkužila lahko rabimo v obliki masti. Toda za ta način zdravljenja rabimo posebne aparate. Zdravila .so -lahka v obliki bolj trdih koščekov masti, al; pa so v obliki svečk, ki se v gorkoti nožnice hitro raztopijo. Lahko rabimo tudi raztopine (lysol, lysoform, kreolin (1—2%) ali Pa galun, bakreno galico, tanlin (3— 4%). Raztopine so kot zdravila nekoliko bolj nevarne, ker je Pri njih rabi dana nevarnost, da se lahko pregloboko vbrizgnejo v matenreo, ,in s tem p tene« sejo glivice v globokejše dele spolovil. Lahko rabimo zdravila tudi v obliki prahu, recimo borovo kisclino in galun (4:1). Tudi za ta načjn zdravljenja so potreb* mi pripomočki. Lahko tudi v obliki tam-ponad, to je, namočimo primerno kepo vate v razkuževalno stedstvo. ter Isto vpcljerrid v nožnico. Najbolj primerna so ona zdravilna sredstva, pri katerih ne potrebujemo ni-kakih pripomočkov, to so mehko-trdi storži iz gotove masti, kateri je prideja« no zdravilo-razkužiilo, ali pa znane »paL čicc«, katere imajo tudi razkužilo v sebi. Pri zdravljenju visoko brejih krav moramo posebno paziti. Najboljši način bi bil za ta slučaj aparat za vbrizganje masti v nožnico. Mast bi no smela obsegati kakih preveč jedkih, to je žgočih razkuževalnih sredstev. Nikoli bi ne p smeli rabiti pri razkuževanju brejih č krav praškov, kateri maternice preveč č dražijo, ker jih rabimo skoro brez pri- t< mesi. g Opazujemo, da se pri zdravljenju s p svečkami, ki imajo v sebi modro galico, r krave močno napenjajo, zato iste niso c priporočljive za zdravljenje brejih go- \ ved. Tudi zdravljenje z ihti jelovimi svečkami krave p recej tare in peče. Naj s boljše sredstvo je še »bisisufn«, ki ga j priporočam pri zdravljenju brejih krav. T Nadzornik Klavžar Milton: | IZREJA MLADIH BIKCEV. 1 . Lepe junčke, ki naj pozneje prem* f šajo svoja dobra svojstva na pitance, j moremo izpodrediti le od dobrih stari- , šev. Ker pa podeduje potomec v obče ] več svojstev .po očetu nego po materi , in ker more zaploditi bik v teku enega , Leta nad sto telet, dočhn jih more krava 1 storiti v celem svojem življenju največ deset do dvanajst, moramo polagati pri , izberi starišev večjo pozornost na bika , rego na kravo. Za pleme Ohranimo le'take jimčke, > ki izvirajo od starišev s, tenieljitimi pa* •; .seinskimi .znaki, ki so lepe .telesnosti. K-ao-dBET. 3 H ST tT ^ - imajo' majhno, kratko in široko glavo, * velike in bistre oči, široka prša, raven hrbet, polna pleča, dolga in izbočena re- ' bra, širok križ in krepke in ravne noge. > Teličkov z dolgo ali predolgo glavo, ulek* : njenim ali izbočenim hrbtom in s krav-| jimi nogami pa ne bomo redili za pleme, l Ko doženemo, kakšni so bili stariši, ■ moramo posvetiti novorojenemu teličku i vso skrb. Takoj po storitvi položimo : novorojenca pred kravo, da ga obliže. : Telička, ki bi ga krava no hotela oblizan ’ ti, obrišemo in posušimo s cunjo. Trositi na novorojeno tele sol ali otrobi ni * priporočljivo. Šibkemu teletu moramo Pomagati k vimenu. Ko se krava otrebi, ; moramo trebilo (nosteijco) iz hleva ta= ko j odstraniti. i Novorojenemu teletu je neobhodno potrebno prvo mleko (mlezivo), ker izčisti klejasto blato, ki sc je nabralo v črevesu, ko je tele še živelo v materinem telesu. Ako bi moral teliček iz katere= ga koli vzroka sesati kravo, ki ni sveža, mu pripravimo lahko čistilo, nekoliko lanenega ali ricinovega olja. io pa zato. da preprečimo motenje v prebavilih, ki ie za tele zelo nevarno. Za nadaljni raizvoj teleta je največje važnosti sesanje ali napajanje z mlekom. Zato moramo sesanje ali napajanje z mlekom kar največ mogoče podaljšati in opustiti še le tedaj, ko more teliček dobro prebavljati rastlinsko klajo. Za pleme namenjenemu teličku pio s tirno skozi šest tednov vse materino mleko. Prve dni ga pustimo, pogosto Sesati, potem pa, po par tednih, po trikrat na dian. Tel© naj sesa vsak dan toč* no ob določenih urah. ker se s tem privadi rednemu krmljenju, ki pospešuje Pravilno prebavljanje zavžite krme in Vsled tega tudi razvoj teles,ai. Pri takem ravnanju ne trpi krava vsied pre-obilega sesanja in zavžito mleko se bolje .izko-' :ristl: 1 !■ v s',.- brifciv-oi h- ..Po šestih tednih začnemo krmiti tele., z rastlinsko klajo in mu pokladamo Po enkrat na dan nekoliko sveže trave ali izbranega sena. Ko začnemo pokla-dati teličku seno, pustimo ga sesati po enkrat na dan, potem en dan ja, en dan ne in slednjič mu odtegnemo mleko po« polncma. Istočasno s senom začnemo polagoma pokladati tudi močno klajo v obliki ovsene moke ali zmesi ovsene in ječmenove moke ali zdrobljenega ovsa in oljnatih tropin. Deset do dvanajst tednov starim teličkom pokladamo ra-zun nekoliko dobrega sena in mleka tu* di po 14 kg zdrobljenega ovsa in po !4 kg oljnatih tropin. Ovsu ali oljnatim tropinam primešamo na dim po 1 do 15 g fosforovo - kislega apna, ki je teličku potrebno za utrditev kosti. Oljnate tropine pokladamo o obliki kroglic, katere napravimo s tem, da primešamo tropi* nam nekoliko mleka. Spočetka dajamo teličku po par takih kroglic na dan in jih polagoma pomnožujemo db teže % kg, Nad dvanajst tednov stare teličke Začnemo obilnejše krmiiti in jim višati množino sena in ovsa. dočim ostane množina tropin ista. Za vzrejo bikov je najvažnejša kr* ma oves, ki se ne da z nobeno drugo klajo popolnoma nadomestiti. Za napajanje z mlekom uporabljamo posodo iz pocinjene pločevine, ker se da bolje snažiti cd! lesene. Če pa rabimo v ta namen leseno posodo, jo moramo vsak dan opariti. Mleko moramo pred napajanjem posneti in mu dodati nekoliko soli. Če telička polagoma odstavljamo, ne trpi nobene škode. Popolnoma od* 'stavimo tele še le tedaj, ko j c sposobno prebavljati rastlinsko klajo. Telička ne sinemo pustiti pri kravi, ampak ga moramo zapreti v posebno -o-grajo, kjer se more prosto gibati. K ja.Ss lim priklenjeni1 teliček se slabo razvija, se ulekne in Stisne za rdečamfi. Mlade teličke moramo spuščati vsak dan ob lepem vremenu nit prosto, ker pospešimo s tem pravilen razvoj telesa, zlasti pa pr s in nog. 1 K dobremu razvoju telička pripomoremo tudi s tem, da ga čistimo in da skrbimo za snago in kolikor mogoče e* nakomemo toploto v hlevu. Dober razvoj v prvem letu tvori podlago za celo življenje živali. Če se bomo ravnali pri vzgoji telet po teh navodilih, se bo vršilo odstavljanje lahko in tele ne bo zaostalo v razvoju. Napačs no jo mnenje, da mora izgubiti tele po odstavitvi takoimenovano telečje meso. Teliček, ki smo mu pustili prvih šest tednov materino mleko in ki smo ga tudi po odstavitvi enakomerno in krepko krmili s primerno klaio, ohrani svojo lepo, okroglo in gladko zunanjost. Izguba telečjega mesa pomeni motenje v razvoju, ki ga je povzročilo pokladanje za mlado žival neprikladne klaje. Če zač? nemo še prezgodaj krmiti rezanico in drugo malo redilno klajo, bo tele shujšalo, dobi velik, viseč trebuh in dolgo dlako. Posledica temu so hude telesne napake, ki se ne dajo pozneje tudi z naj? boljšo krmo popraviti. /ng. Podgornik Anton: PRERAČUNANJE PRIDELANIH 'KRMIL ZA ZIMSKO KRMLJENJE GOVEJE ŽIVINE. Kdor hoče izvesti zimsko krmljenje kolikor mogoče pravilno in krmiti svojo živino uspešno in dobičkonosno, si mora biti pred vsem na jasnem, kakšno krmsko zalogo tvorijo pridelana krmila. V to pa ne zadostuje, da le površno precenimo vso svojo krmsko zalogo. Po? trebna je kolikor mogoče natančna pre-cenitev. Treba je vedeti za težo pridela* nih krmil. Ako nismo tehtali aili kako drugače določili in preudarili n. pr. težo pridelanega sena že poleti ob priliki spravljanja, je neobhodho potrebno, da premerimo in preračunimo, koliko ku? bičnih metrov (m3) sena je na skednju, v seniku, v kopi itd. Ko enkrat zvemo za število kubičnih metrov, ki jih zavzema seno, pomnožimo to število s težo, ki jo ima kubični meter sena, in do? bimo na ta način težo vsega pridelanega sena. Teža kubičnega metra sena pa ni za vsako vrsto sena enaka. Ravna se po > kakovosti sena, v kakšnem vremenu je bilo posušeno in spravljeno, v lepem ali deževnem, potem ali je bilo seno pokošeno in spravljeno še dovolj mlado ali že prezrelo itd. Zlasti pa je odvisna teža kubičnega metra sena. otave, slame itd. od uležanosti. Povprečno tehta 1 m3 dobro uležanega sena 80 do 100 kg, ali slabo seno pa tudi le 60 do 80 kg. Prvovrstno gorsko seno in otava skupaj j ali prvovrstno seno iz dobrih travnikov pa* že smemo ceniti, da' tehta 1 m3 100 do 120 kg. I m3 posušene detelje ali detelji? nega sena tehta 80 do 95 kg. Teža 1 m3 slame od ozimnega žita znaša 90 do 100 kg, od jarega žita 74 do 81 kg. odi stroč? nic (fižolovka, bobovka) 54 do 62 kg, 1 m3 plev tehta 200 do 230 kg. Slično kakor za raznovrstno seno in slamo dože-nemo tudi približno težo vseh za krm? Ijenje določenih okopavin, krmsko pese, krompirja itd. 1 ms krmske pese tehta 560 do 700 kg, 1 m3 krompirja teh? ta 700 do 800 kg. Na tej ali oni kmetiji pride v poštev še pridelani oves. ječmen, domače otrobi, ki se nameravajo po? krmiti goveji živini. Ko smo enkrat določili približno težo sena, slame, okopavin in morda žita, moramo stehtati ali kolikor mogoče natančno presoditi še težo živine. Ko smo tudi s tem na čistem, je treba določiti še, koliko redilnih snovi naj dobivajo ži? vati v pokladanih krmilih. Pa prav tukaj manjka še večina živinorejcev potrebnega znanja in iim je radi tega skoraj nemogoče napraviti pravilne sestave krmil. Ker ni rrioako? vati, da bi vsi alt vsaj večina živihorej? cev preračunavali iz v to prirejenih tablic, koliko redilnih snovi je v posameznih pridelanih krmilih, se hočemo orne? iiti le na najpotrebnejše. Srednje težka krava potrebuje za okrog 200 dni okrog 30 q sena in otave. Ali se porabi več ah manj sena, in otave, je odvisno od kakovosti' sena in otave ter od uporabe dru? govrstnih krmil, krmske pese itd. Če kr? mimo g.-oveii živini prvovrstno seno ali1 deteljo,. lahko mnogokrat opustimo vsak pridatek močnih krmil. Je pa letos zelo malo prvovrstne^ ' sena. Imamo pomij več le srednje dobro in slabo seno. Ako pridejo za krmljenje v poštev polet! takšnega sena morda še precejšnja množina kronske pese ali drugih okbpavin i;n tudi slama (rezanica), bodo dobivale živali v takšni krmi premalo redilnih snovi. V takem slučaju je brez drugega krmiti tudi po nekoliko močnih krmil. Izmed mbčnih krmil pridejo najprej v Poštev doma pridelana. Če pa je teh premalo ali jih sploh ni, potem je naj? bolje, dla sil danes nabavimo orehove tropine ali pogače, v katerih je mnogo be? 1 iakovin pa tudi tolšče in so v primeri z drugimi močnimi krmili (otrobi itd.) ze? lo po ceni. Vsak praktičen živinorejec mora sam proučiti, koliko močnih krmil potrebuje za umno krmljenje lastne živine. Upoštevati je tedaj kakovost sena. Pa tudi kakšno živino (mlado, mlečno, Pita In o, vprežno) moramo rediti in kako se dajo vnovčiti mleko in pitalina1 živina. Tudi se je ozirati na to, če imamo zadostno množino sena za živali, ki jih hoče? mo prerediti črez zimo. Ako ni zadosti sena, moramo zopet pozvedeti kakšno ceno imajo seno, slama, močna krmila itd. in na to se odločiti takoj za nakup teh ali onih krmil ali pa za odprodajo odvečne živine. Dr. M. — G. F.: POTEK RAZSTAVE ŽIVINE V KOBARIDU. Kakor smo poročali v novembrski številki »Gospodarskega vestnika« je bik določena nat 16. novembra 1925. raz? stava goveje živine belanske in žrebet kobariške pasme. Razstava se je vršila ob krasnem jesenskem vremenu. Ker je bil ta dan tudi letni semenj v Kobaridu, se je nabralo na razstavnem prostoru mnogo živine, in še več gledalcev. Tu? di jc bila ta razstava prva slična prireditev v Kobaridu, ki bo gotovo ugodno vplivala na nadaljni razvoi živinoreje v kobariškemi kotu. In če se to Zgodi, je namen več kot dosežen, Razen članov živinorejskega odbora so se razstavei udeležili tudi zastopniki političnih in kmeti iških cblastev z Vidma, Gorice in Čedada itd. zastopniki vseh krajnih oblastev in mnogi župani. Na razstavo gove je živine je bilo pripeljanih skupno 115 glav: 37 junčkov in bikov, 33 telic in junic, 45 krav brejih ali s teletom. Pregledovale in ocenjevale so pripe? Ijano živino tri komisije, sestavljene iz strokovnjakov in domačih živinorejcev. Njih delo je bilo dolgotrajno in vestno izvršeno. Splošen utis, ki so ga komisi? je dobile, je bil: razstava pomeni izborno uspel poizkus, in izraža v polni meri stremljenje in odločno voljo kobariškega živinorejca po napredku ;n izpopolnjevanju; v povojnih letih kobariški živi? norejec ni držal križem rok kljub vsem oviram; stremljenje po enotnosti pasme in po krepki živini se je s pohvalo ugoto« vilo. Žrebet kobariške pasme je bilo privedenih na razstavo 34 glav: 17 pod letom in 17 nad letom. Posebna komisija, ki je bila sestav? Ijena za pregledovan j e žrebet, je izdala glede žrebet podi enim letom sle? dečo sodbo: žrebeta predstavljajo na splošno organično celoto z lepimi znaki krepko razvitega okostja in dobrega razvoja. Glede na žrebeta nad enim letom je komisija ugotovila, da niso na sploh brez prednosti, med katerimi je omembe vredna krepkost okostja, dober razvoj in več kot zadostna živahnost. Na splošno je prišla komisija, po natančnem in vestnem presojanju do zaključkov, da bi bilo treba usmeriti konjerejo na Kobariškem k noriški pasmi, in uporab? bati žrebce te pasme srednje vrste in kolikor mogoče urejene oblike. Nagrad v denarju je bilo priznanih in že izplačanih skupno 3175 L od teh 2340 L za govejo živino in 835 L za žrebeta. Svetinj se je priznalo 25 in sicer: 1 zlata. 12 srebrnih in 12 bronastih. Po razstavi1 se je vršila zakuska, katere so se udeležili zastopniki oblastev jn člani komisij, pri kateri so se izustile običajne napitnice. Darila jn nagrade so dobili: I. Goveja živina. — l?azred A. — .hineki od 6 do 12 mesecev: 1. darilo: Šekli Alojzij, Livek, srebrno svetinjo in RIO L; Gabršček Ivan, Svino, srebrno in 100 L; 2. Lazar Albin, Sedlo, bronasto in 80 L; Uršič Ivan;. Svino, bronasto in 80 L; 3. Šlunder Franc, Kobarid, in Gomilšček Pplonica, Idrsko, prizna-nlco in 60 L; 4. Uršič Ignacij, Kobarid in Ur* šič Andrej, Idrsko, častno priznanico in 40 L. •— II. Biki od 12 do 18 mesecev: 1. Mašera Albert, Kobarid, srebrno in 100 L: 2. Drešček Franc, Livek, bronasto in 80 L: 3. Ručna Ivan, Idrsko, častne pHzrianico in 60 L. — III. Biki nad 18 mesecev: 1. Juretič Anton, Kobarid, srebrno in 100 L; 3; Šturm Alojzij, Kobarid in Gomilšček Albin, Kobarid, častno priznanico in 40 L. — IV. Uvoženi biki: 2. Hrast Anton, Livek, častno priznanico in 50 I . ' Razred B. — I. Telice od 6 do 12 mesecev: 1. Komar Lucija, Kobarid, srebrno in 100 L; 2. Hrast Ivan, Livek, bronasto in 60 L: 3. Skočir Ignacij, Kobarid, častno priznanico in 40 L. — II. Teliče od 12 mesecev naprej z mlečniki: Mašera .lakob, Livek, srebrno in 100 L: 2. Čebokli Andrej, Sedlo, bronasto in 70 L: 3. Kurinčič Franc, Sužid, častno priznanico in 50 L; 4. Sovdat Josip, Kobarid, in Mašera Albert, Kobarid, častno priznanico in 40 L. — III. Junice z 2 stalnima zobo; ma: 1. Kosmačin Anton, Sedlo, srebrno in 100 L; 2. Menič Ivan, Sedlo in Žuber Ivan. Sužid, srebrno jn 60 L; 3. Šarf Josip, Kobarid, častno priznanico in 40 L. — IV. Breie krave in krave s teletom: 1. Gomilšček Polonica. Idrsko, zlato In 250 L; 2. Drešček Anton, Livek, srebrno in 150 L; 3. Šturm Franc, Livek, srebrno to 100 L; 4. Pontar Franc, Kobarid, bronasto in 50 Lj 5. Gruntar Ivan, Kobarid, Lazar Josip, Sedlo, Šturm Alojzij, Kobarid, In Kranjc Andrej, Svino, častno priznanico. Konji. — Razred A. — I. Žrebeta nad 1 leto stara: 1. Kurinčič Anton, Magozd, srebrno in 160 L; 2. Kurinčič Anton, Idrsko, srebrno in 120 L; 3. Kranic Andrej, Svino, bronasto in 80 L: 4. Uršič Ivan, Mlinsko, bronasto in 60 L: 5. Uršič Ivan, Svino, častno priznanico in 50 L; 6. Volarič Andrej, Idrsko, častno priznanico in 40 L: 7. Koren Franc, Dreznica in Sovdat Anton, Smast, častno priznanico. — III. Žrebeta pod letom: 1. Ručna Franc. Smast, srebrno in 100 L: 2. Koren Andrej, StaroseJo, bronasto in 80 L; 3. Ručna Andrej, Staroselo, bronasto in 50 L: 4. Ručna Ivan. Sta-roselo, častno priznanico in 40 L: 5. Gregorčič Valentin,: Krn, častno priznanico in 30 L; 6. Medveš Ivan, Livek, častno priznanico in 25 L; 7. Volarič Anton, Svino, častno priznanico. ' Omembe in posebne pohvale je vredna okolnost, da so vsi nagrajenci priznane jim nagrade, svetinje in prizna-tudi’že; prejeli, doeim jih oni z Lanske tolminske in letošnje čedajske razstave še vedno čakajo in jih bodo tudi še čakali. Ta točnost je žela med raz* stavljalci priznanje in dvignila neka te* rim osebam in uradom zopet ugled, ki so si ga po lastni krivdi zapravili z ne toče nostjo v Tolminu in Čedadu. ODSTAVLJANJE. DOMAČIH ZAJČKOV. Kakor marsikje drugod, tako grešimo običajno tudi tukaj v lastno škodo. Mladi domači zajčki se odstavljajo pri n,as na ta način, da odstranimo mladi* če iz materne kletke in jih prenesemo dtugam. To ravnanj e je zgrešeno. Ravno nasprotno postopanje je pravilno. V starosti 6 ali 8 tednov so mladiči postali že toliko samostojni, da ne, vsaj po dnevi, preveč pognešaljo matere; privadili pa so se na svojo kletko tako, da se čutijo v tuji kletki ali v tujem hlevu dvakrat ali trikrat bolj zapuščeni. Ako ostanejo po odstavitvi še nadalje, vsaj spočetka, v stari kletki, žrefjo mirno naprej tudi brez matere; so živahni in zadovoljni. Prve noči po odstavitvi de* nimo mater k mladičem, ne toliko radi njih, temveč radi matere same. Če samico 'naenkrat odstranimo, kakor bi od* rezali, ji prične zastajati mleko, kar mo? re povzročiti vnetje seskov. DOBER HLEV. Glavni pogoj dobrega in pravilno urejenega hleva je, da je zračen, svetel in snažen. Zračen je hlev, ako prihaja vanj dovolj svežega zraka, in ako odhaja neovirano iz njega pokvarjeni zrak. Zato pa mora imeti vsak dober hlev odprtine za oboje, imeti mora oddušnike. Svetel je hlev takrat dovolj, ako znaša skupna površina oken vsaj 1/20 površine hlevnih tal. . Snažen je hlev takrat, ako je tako urejen, da moremo z lahkoto odpraviti prav vso nesnago liz njega. Zato naj bo napravljen, če le mogoče, v cementu. Stojišče za živino naj bo dolgo 2.45 m do 2 m. Jasli naj bodo visoke 60 cm in ravno tako široke. Za odtok fjnojnSce naj sc napravi žleb. Gare so v hlevu škodljive. Živina, ki se krmi iz gar, dobi vleknjen hrbet, kar se zlasti rado pripeti pri mladi žh vini. Tudi teleta krav. ki so dobila vlek* njen hrbet v hlevu, so mnogo bpij podvržena tej napaki, kakor druga. Končno mora biti hlev primerno topel in suh. Rabite OREHOVE TROPINE, najce-nejše močno krmilo! oooooooo oooooooooooooooo oooooooooooooooo oooooooooooooooooooooooc ooOooooooooooooo oooooooo OOOOOOOC OOOOOOOO OOOOOOOO OOOO OOOl Mlekarstvo OOOOOOOO OOOOOOOO OOOOOOOO OOOOOOOO OOOOOOOO OOOOOOOO OOOOOOOO OOOOOOOO OOOOOOOO OOOOOOOO OOOOOOOO OOOOOOOO OOOOOOOO OOOOOOOO OOOOOOOOOOOO OOOOOOOO D. V.: KAKO ODPRAVIMO NEKATERE NAPAKE MLEKA? Včasih sc pojavijo v mleku izvan-rcdne prikazni, ki otežkočijo ali celo po> polnoma onemogočijo njegovo uporabo. Te izvanrcdne prikazni, oziroma napake izvirajo mnogokrat od kmv. ki so bolne; v drugih slučajih more pa biti vzrok tem napakam krma, a razen tega tudi zunanji vplivi, kakor n. pr. vreme, ne* snaga, pomanjkanje vode za hlajenje mleka itd. Poglavitne napake mleka pa so sledeče: 1. vodeno mleko. 2. vlečljivo ali sluzavo mleko, 3. rdeče mleko, 4. hitro gnijoče mleko. 5. mleko, ki se hitro zje ali sesiri in 6. modro ali plavo mleko. 1. Vodeno mleko vsebuje izredno veliko vode in razmeroma malo suhe snovi. Takšno mleko je bistveno manj vredno kakor pa normalno. Vzrok tej napaki so marsikdaj gotove notranje bo* lezni krave. Posebno se rada pojavi ta napaka v mleku, izvirajočem od jetičnih ali sušičnih krav, a opazilo se jo takšno mleko tudi pri kravah, ki rade zvržejo. To napako dobi1 mleko tudi takrat, ko sc poklada kravam prav vodena klaja, ko se jim poklada, preveč enostranskih krmil, kakor n. pr. repa, knnska pesa, krompir in drugo. Da se odpravi ta napaka iz mleka, je treba živinozdravniške pomoči, če iz* vira napaka iz bolezni. Ako pa jc krivo tej napaki v mleku enostransko krmljenje, je treba poskrbeti, da dobi krava pri* metno klajo, nakar zgubi mleko napako v kratkem in dobi zopet pravilno sestavo. ' 2. Vlečljivo ali sluzavo mleko, ki' se vleče kakor olje in katerega smetana se tudi tako vleče ter ga ni mogoče podelati z lepa v maslo. Maslo iz takšnega mleka je slabe kakovosti, a tudi' masla se dobi iz njega malo. To napako provzroča de* lovanje gotovih glivic. Opazilo se je že večkrat, da se ta napaka, če se je že zgubila, zopet povrne, kakor hitro zaženemo krave na pašo na kak gotov del pašnika. K akor hitro pa so se pasle krave na kakšnem drugem mestu pašnika, zginila je ta napaka iz mleka. Če se oddaj a takšno mleko v mlekamico. se okuži z njim lahko še drugo zdravo mleko. Radi tega mora mlekar ali sirar strogo paziti, dia se ne zanese ta napaka s kakšnim'mlekom v mlekamico. Če pa se je zanesla po ne* previdnosti v njo, naj se temeljito razkužijo vsi prostori, vsa oprava in posodil. - 3. Rdeče mleko. Vzrok temu, da ima mleko rdečo barvo, je v njem se nahaja* joča majhna množina krvi. katera dospe v mleko vsled prevelikega krvnega navala proti vimenu ali pa na ta način, da poči, ko se krava molze, kakšna majhna krvna žilica. Akoi pride kri po prvi tu.niu vedeni poti v mleko, potem je mleko skozinskoz enakomerno rdeče, ako pa pride kri po drugi poti v mleko, so opazijo v mleku nekake krvave niti. Da se odpravi ta napaka, potrebna je živinozdravnikova pomoč; naročiti je obenem osebam, ki molzejo, naj s kra* vami lepo ravnajo. 4. Hitro gnijoče mleko ima že takoj na početku, ko se prične zjedati ali kisati, obenem tudi okus po gnilobi. Ko- sc zieda ali kipi, dobiva • namreč obenem duh po gnilih jajcih. Ta napaka se po> javlja v mleku le o vročih poletnih mesecih in sicer vselej vsled velike nemar« nosti in nesnažnosti. Ako se ta napaka enkrat vgnezdi potem se dai težko odpraviti iin če se že hoče odpraviti, upora* biti se morajo za to le prav močna razkužila, kakor n. pr. klorovo apno, ki se pa mora več dni zaporedoma devati v dotične prostore. Razun tega je treba temeljito omiti tudi vso mlekarsko op ra* vo in posodo z raztopino klorovega apna in nato seveda večkrat oplakniti z vodo. 5, Mleko, ki se hitro zje ali skisi in sicer že med molžnjo ali koj na to, ko se je vmolzlo. Razločevati pa je pri tak* Snem mleku dvoje in sicer: ali se zjeda vsled siriščnih bakterij in ostane potem mleko sladko, ali pa vsled mlečnokislih bakterij, vsled česar se tvori v mleku mlečna kislina. Ako se zjeda mleko vsled siriščnih bakterij, se ta vzrok ne dal z lepa odpra* viti, ako napaka slučajno sama ob sebi ne zgine. Lažje se dado zatreti mlcčno-ktele bakterije v mleku in sicer tem po* tom, da se mleko pravočasno močno ohladi in strogo pazi na snago. Nesnaž-nost je največkrat vzrok, da se mleko hitro zje ali skisa, ker okužujejo stari mlečni ostanki itd. sveže mleko. Pokaže se pa ta napaka lahko tudi vsled prav velike poletne vročine, posebno pa o so* parnem vremenu; v tem slučaju je hitro in popolno ohlajenje mleka edino sredstvo. 6. Modro ali plavo mleko. Mleko po* slane modro ali plavo šele potem, ko sc je skisalo, oziroma se ima skisati. Po-četkoma se zapazijo vrh smetane maj* hne pike modre barve, katere se vedno bolj širijo in širijo in pomodrijo konečno vse mleko. Vzrok tej napaki je mnogokrat krma, v kateri se nahajajo neke po* sobne bakterije, ki proizvajajo modro barvilo. Menjava krme pomaga tudi tukaj, kakor pri sluzavem ali vleeljivem mleku. Te napake se mleko lahko tudi naleze. Če se pa ta napaka enkrat vgne* zdi v prostore, kakor v hlev itd. potem se morajo ti prostori in vsa opraJva dobra razkužiti. ZADRZAVANJE MLEKA. Večkrat se pripeti, da drugače dobra mlekarica zadržuje pri molži mleka. Tak pojav običajno ni nikaka bolezen, tem* več po večini le slaba navada krave. Mar* sikdo si v takih slučajih ne zna poma* gati. Izkušeni živinorejci priporočajo razna sredstva, ki naj to slabo kravjo na* vado odpravijo. Pri molži je treba, da se taki kravi obrne pozornost od mleka. To se doseže s tem, da kravo božaš, jo trkaš po rogeh, da ji deneš mokro vrečo ali ka» ko drugo mokro cunjo na hrbet, da ji po* nudiš kako posebno kravjo sladčico. n. pr. s soljo potrpsen kruh, itd. Krave zadržujejo mleko na ta način, da napen* j a jo trebušne kite. Kdor bi imel tako razvajeno kravo, naj poskusi eno ali drugo navedenih sreefetev. JOOOOOOOOooooooooooooooooooooooor OOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOCOOOOOOOOOOOOOOOOOOOO Čebelarstvo lUli lOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOCOODOOOOO X)OOOOOOooOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOO DOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOO Dr. Bobič Leopold: ZAKON O ČEBELARSTVU. Sedanja vlada je končno izdelala odlok-zakon o čebelarstvu, ki je baje že potrjen in katerega razglasitev v uradnem listu se pričakuje od dne db dne. Glasom nekega poročila v »Giorma* le d’Agricoltura della Domenka« je minister za narodno gospodarstvo izjavil, da ima zakon namen širiti italijansko čebelo (Apis ligustica) in dvigniti z um* nim čebelarstvom pridelek na medu in vosku ter zaščititi pristnost čebelarskih pridelkov. Vlada smatra, da je italijanska ru-menka najboljša čebelna pasma; da se ohrani čistost te pasme, daja zakon možnost, da se zabrani uvoz čebelnih pasem, ki se razlikujejo od italijanske rumenke. Novi zakon vsebuje baje tudi dolo* čila gledč preprečitve širjenja čebelnih kužnih bolezni. Da se doseže ta namen, predvideva zakon obvezno udruževanje vseh čebelarjev v posameznih krajinah, ki bodo morali na svoje stroške vzdrževati sposobnega strokovnjaka, ki bode imel pravico pregledovati čebelnjake in predpisovati v slučajih bolezni obrambe-no ravnanje in način zdravljenja kakor tudi uničenje okuženih čebel in okuže* nega čebelarskega orodja. Zaikon vsebuje baje tudi določita glede zaščite pristnega medu in predpb suje, da se mora umetni med. ki ise uva* ža iz tujine in zlasti iz Amerike, razpečavati le pod tozadevnim označenjem; določa kazni v slučajih potvorbe in če bi se ponarejen med1 prodajal kot pristen. Minister je izrekel svoje mnenje, da je Italija ena izmed najbolj bogatih de* žel na nektarju in da bi lahko imela milijon utOnio zgrajenih panjev z let nun pridelkom 20 milijonov kg medu in z donosom od 120 do 160 milijonov lir. Ako bi se dodal še dohodek iz prodaje matic, rojev in voska,^ bi se skupni donos iz čebelarstva zvišal na letnih —00 milijonov lir. . . , Ko se zakon razglasi, bomo o njem obširnejše poročali, želeli bi v interesu našega čebelarstva, da bi novi zakon vseboval tudi umna določila o prcva* žanju čebel na pašo. OSE IN ČEBELE. Nek čebelar - začetnik nam jo potožil, da so mu letos koncem avgusta in septembra, ko je imel čebele na Krasu v ajdovi paši (ki pa je ni bilo), ose de* lale veliko škodo v njegovih panjih. Vedel bi rad, kaj je temu vzrok in kako se more temu odpomoči. Ker se je to go* tovo godilo tudi drugim čebelarjem, ne bo odveč, ako navedemo tukaj kaj pravi Lakmayer v svoji knjigi: »Umni čebe? lar«. o tej čebelni škodljivki: Ose nadlegujejo čebele bolj proti jesienji, kadar se je paša končala in kadar ie sladko sadje pospravljeno. Takrat silijo v panj, da bi se napile sladkega medu, ali pa se lotijo utrujenih čebel, ki počivajo pred panji. Če katero premagajo, jo alli zgrizejo in mehke dele telesa snedo, a® pa jo odnesejo v svoje gnezdo, da jo porabijo v živež svoji zalegi. Ose so torej čebelam škodljive. Zato jih uničujmo takoj spomladi, kjer se prikažejo. Jeseni, ko obletujejo v večjem številu panje, pobijajmo jih ali z muhavnico ali pa jih polovimo v sako* vino, s kakoršno lovijo mestni otroci me* tutlje. Tudi steklenice od črnila z ozkim vratom, napolnjene do polovice s pivom in obešene na kraje čebeinjakove strehe«, nam dobro služijo pri lovljenju os. Kdor ima jeseni samo močne plemenjake (pri nas letos gotovo nobeden, pripomba u* redništva), temu ose ne morejo napra* viti nikake škode, ker jih čebele ne pustijo v panj. SLADKOR. Po vesteh, ki smo jih prav v zadnjem tre-notku dobili, je le malo upanja, da bi nam vlada nekazala neobdačen sladkor. Ugledna osebnost, ki smo jo prosili za posredovanje, nam ni mogla dati prav nikakih zagotovil. Končne rešitve od ministrstva pa nimamo še. — Sl. čeb. zadruga. rvaoooooo^rv^ooooo K)0000ooxxxxx»oo'50oooooo‘30oo'30oot)ooooooooooooooooooaooococx>ooocx>ooooDoooooooooooooooooooooooooooc>oooooooor^>ooooooooo Kletarstvo 8ooooooooooooooooc>ocxx3oooooc>ooooc>oooooooooocxxx3oooooooooooodoooooooooooooooooooooooooooooocooooooo< oooo >000000000000000 Ušaj Jusi: KAKO SPRAVIMO DUH ;PO GNI* LIH JAJCIH IZ VINA. Zelo neprijeten duh po gnilih jajcih, oziroma česnu, zadobijo vina vsied spojitve žvepla z vodikom v vinu. Ta dva elementa se spojita v kemično spojino, zvano žvepleni vodik. Ta spojina je plin in daj a vinu gor iimeno vanj slabi duh. Zlasti rada zadobjo ta duh mlada in še motna vina. Žveplo pride lahko na več načinov v vino. Lahko je mogoče, da pride žveplo v vino vstled kasno žvepla* nega grozdja, ki ga ni dež dbvoljno izpral, ali pa z žveplanjem vina in vinske posode, bodisi z žveplenim dimom, ali s pomočjo žveplenih soli in drugih kemič* nih izdelkov, ki jih v novodobnem kletarstvu rabimo mesto žveplenega dima. Kljub nevarnosti, da zadobi Vino ta neprijetni duh, ne smemo opustiti druga* če toliko koristnega žveplan j a prazne vinske posode, oziroma vina in mošta. O koristih, ki jih nudi pravilna uporaba žveplenega plina v kleti, nočem tu govoriti, ker sem o tem v tem letu že veliko pisal. Hočem pa poudariti samo' to, da brez uporabe žvepla, ali žveplenih soli in drugih sličnih kemičnih izdelkov, ni mogoče pravilno negovati vina v kle* ti. V kleteh, kjer se ne rabi žveplo, se mnogo vina skisa, zbirsi in drugače pokvari. Zato moramo pri žveplanju poso* de, vina in mošta postopati tako. da ne bo zadobilo vino, kljub uporabi žveplenega plina, gorinavedenega slabega in. neprijetnega duha. To se nam gotovo posreči, če se bomo pri žveplanju poso* de, mošta in vina držali sledečih pravil: 1. Za zadiml jen je praznili sodov rabi le žveplo na azbestnih trakih, od katerih goreče žveplo ne kaplja na dno posode, ker so ti žvepleni odpadki večkrat vzrok, da zadobi vino duh po gnilih jajcih. 2. Ne zažigaj nikdat v sodih po vrč trakcev naenkrat, ker vsled nastale vro* čine, se večkrat izloči nekoliko žvepla na površino dog v notranjščini posode. To žveplo je potem tudi vzrok, da vino zadobi duh po žveplenem vodiku. 3. Če si očividno bral grozdje, ki je imelo še žvepleni prah na sebi, glej da vino odtočiš od drožij, čim je vrenje ponehalo. 4. Če si žveplal mošt z žveplenim dimom, oziroma žveplenimi solmi ali pa z žveplenim amonijevim fosfatom, mo* raš na to mošt večkrat prezračiti in sicer na način, kakor sem ga opisal v avgustovi številki tega lista. Kdor je to zračenje opustil, ali pa kdor ga ni izvršil tako, kakor je bilo naročeno, je kriv, da je zadobilo njegovo vino ta neprijetni1 duh. Duh po žveplenem vodiku spravimo iz vina na več načinov in sicer: 1. S pretočenjem, zvezanim z moč* nim prezračeniem vina, v srednjemočno zažveplan sod. 2. Z dodatkom 6 do 8 g metafoisulfi-ta na vsak hi vina. V to svrho obesimo skozi veho v sod vrečico z odmerjeno količino metabisulfita. da se tam poča* si raztopi. Kakih pet do osem dnli nato' pretočimo vino v prav malo zažveplan sod. Pri pretakanju delamo tako, da se vino močno prezrači. 3. V vino, ki ne sme biti več na drožju, pomešamo 50 g eponita ali pa 200 do 400 g vegetaličnega oglja. V to svrho stresemo odmerjeno količino eponita ali oglja v vedro vina, pomešano dobro ter zlijemo v sod in dobro pomešamo. To mešanje v sodu ponovimo še drugi, ali tretji dan. Nato čistimb vino z želatino, ali s prahom »Julie«. Ko se vino učisti. ga pretočimo. V prvih dveh načinih vpliva žvepleni dim razkrajalno na žvepleni vodik in vina zgubijo v teku enega ali dveh tednov ta neprijetni duh. Dobro ie taka vina potem zopet kmalu pretočiti, ker drugače lahko še enkrat zadobijo to napako. Če hočemo pa, da bo vino ta duh čimprej zgubilo, ga moramo nato še či* stiti z želatino, ribjim klejem, ali pa z »Jullienom«. To čiščenje je seveda le te* daj potrebno, če bi radi popravo vina pospešili. Ravno tako odpravita enonit in oglje prav kmalu to Vinsko napako. 5. A.: O PRETAKANJU VINA. Vino pretakamo radi tega., d!a ga ločimo od drožj a in drugih iztrebkov ter radi tega, da ga spravimo z zrakom v dotiko. Vinsko drožje je zmes vrellnih glivic, razne nesnage, ki je prišla z groz* d jem v mošt, beljakovine in kali, ki provzročajo v vinu razne bolezni. Ker se dtožje rado pokvari in v vinu vzdig- i ne, ie dobro, da ga ločimo čim prej od vina.. S tem, da pride mlado vino na zrak, postane tudi boli okusno, bolj čisto in dobi lepo rumelno barvo. Vino moramo večkrat pretočiti V prvo nmh ’ kajti na trg prineso le ostanke, ki jih ne morejo vnovčiti doma; j>a tudi na trg Prineso le drevesničar p - susm^; ^M to nozor Pri nakupovanju drevesc! Kajti to se v poznejši dobi maščuje, ko ima drevo roditi, tedaj zapazi kmet da je kupil, kakor pravi narod »maeko v Žaklju«. A Pri tem posestnik prokhnja in toži, da je denar zavržen. Tako zgubijo ugled tudi zanesljivi drevesni-čarji. Največkrat pa grešijo gospodarji sami. Kako naj bi uspevala drevesca, ker jih nepravilno zasadi, niti potem ne o« skrbuje, nego jih prepusti naravi, naj skrbi ona za nie; ali pa izbere neprimerno sorto za dotično lego, zemljo in pod« nebje. Zato naj bi gospodarji, ki se ne razumejo na to panogo kmetijstva, vpra« šali za svet in vestno čitali »Gospodarski vestnik«, ali pa naj se pomenijo o tem s kakšnim veščakom. Dobro bi bilo. ko bi se priredila po deželi poučna predavanja v zvezi s praks tičnimi eno- ali večdnevnimi tečaji. Ti tečaji bi gotovo ždi mnogo uspeha, po« sebno pri ukaželjnih posestnikih. Tu navedem nekaj sadjarskih pravil. po katerih nai se ravnajo sadje* rejci: a) pri kupovanju dreves, b) saje« n ju in c) v poznejši dobi. a) Pri kupovanju: 1. Preudari dobro, koliko drevesc ra* biš in katera plemena oziroma sorte boš uporabljal pri sajenju. Pri tem upoštevaj: zemljo, lego in podnebje; oziraj se tudi na uporabo sadja. 2. Naroči pravočasno določeno štei-vilo drevesc pri zanesljivem drevesni* čar ju ter izbiraj le krepka in ne več kot 3 leta stara drevesca. Glej, da imajo dobro razvite korenine (4—5), ravna de* bla, dobro razvito krono (s 5—6 mladicami) ter pazi, da imajo drevesca mlado kožo (lup), kajti starikava in z mu* bom poraščena debla kažejo, da so drevesca stara -ali pa da so bila slabo oskr* bovana. Izberi si 'le prvovrstno blago, čeprav ga plačaš dražje. 3. Pazi. da dobljena drevesca takoj spraviš v zemljo, dia se korenine ne osu-še; tam naj ostanejo do sajenja. b) Pri sajenju: 4. Za jesensko saditev skoplji poleti jame, z-a spomladansko jeseni, od* nosno pozimi, da se zemlja dobro prezrači, premrzne in razpade. 5. Jame naj bodo dovolj široke (1.5—2 m) in globoke (0.60*0.75 m.) 6. Kole pripravi, predno sadiš. Ti nuj bodo dovolj dolgi in s primernimi sredstvi prepojeni (impregnirani), da vzdržijo do dobe, ko dr&vo ne rabi več kola. (Uporablja se: modra gallicia, subli-mat (ki-anizirunje), karbo-llimej in premogov katran). Kol zabij, predno jamo napolniš. 7. Jamo napolnij vsaj 14 dni pred sa-senjem do roba, da se zemlja sesede. 8. Korenine in krono primerno pri* krajšaj, da upostaviš ravnotežje med obema. 9. Ne sadi preplitvo, ali morebiti pregloboko, ker se maščuje v poznejši dobi. Koreninski vrat naj bo med zemljo in zrakom. 10. Med korenine nasuj z roko drobne prsti, da ne nastane prazen prostor med; njimi, kjer bi se morebiti zbirala voda, ki bi. povzročila gnilobo. Nato po* tlači zemljo z nogo. 11. Pri sajenju uporabljaj dobro razkrojen gnoj (še boljše kompost), a np stavi ga na gole korenine. 12. Pri jesenskem sajenju napravi kolobar v podobi obrnjenega kotla, pri spomladanskem pa tako, da se bo voda stekala k koreninam1. 13. Drevesce priveži narahlo k kolu: ko se pa zemlja z drevescem vred sesede, tedaj še*ie priveži trdneje. 14. Ako sadiš pozno spomladi, zalij drevescu takoj po saditvi (20-30 l vode.) c) V poznejši dobi: 15. Kolobar naj bo vsaj prva leta vedno zrahljan in očiščen od plevela, dokler se drevo ne usidra. 16. Obrezuj nekaj let po sajenju, da dosežeš pravilno obliko, a ne žabi obrezovati tudi v poznejši dobi — toda pra* vilno. 17. Drevju daj vsako 3. ali 4. leto primerno hrano, da se bo krepko upiralo škodljivcem ter ti donašalo p ovoji en pridelek. 18. Zatiraj živalske in rastlinske škodljivce s primernimi sredstvi. (Glej 11. št »Gospodarskega vestnika«). 19. Pri obiranju n_e hodi z okovanimi čevlji na drevo in ne otepaj sadja s pre* klo, da ne poškoduješ rodinih mladic, ki bi ti drugo teto rodite. 20. Ne žabi, da je sadilo- drevo kulturna rastlina, ki potrebuje pomoči kot žito na polju in trta v vinogradu! 00CXXXXX>0O00000000000600000000000000000C000060000000000000000000CX30000000CXXXXXX50000000000000CXXXXXX30000000C ooooooooooooooqc oooooooo Polfedelstvo ooooooooooooooooo aoooooooooooooocoooocxxx)oooooooo oobooooooooooooocxxxxxxx>booooooocxxx>oooooooc>ooooooooooooooooooooc>oooooooooo3 €00000000 ml /ng. Čok Andre j: HLEVSKI GNOJ IN SUPERFOSFAT, (Iz urada Tržaške kmetijske družbe.) Je neizpodbitno, da je izmed vseh gnojil, tako umetnih kakor domačih naj- bolj v rabi hlevski gnoj. Mislim pod tein imenom gnoj tako goveje živine, kakor konjski mešan večkrat tudi s prašičjim. 1 Vzrok temu je v prvi vrsti ta, ker se prideluje na gospodarstvu samem in 1 s predstavlja istočasno tudi za zemljo najboljšega obnovitelja rodovitnosti. Da bodemo lažje razumeli te njegov ve dobre lastnosti, hočemo se nekoliko pobaviti z njegovo sestavo. Dočim so umetna gnojila pretežno rudninskega izvora. je hlevski gnoj popolnoma organ* slcega ali rastlinskega izvora. In ravno v tem' ker je hlevski gnoj rastlinskega izvora, tiči njegova važnost kot obnovitelja rodovitnosti. Poskušnje so pokazale, da je zemlja, katera ne obsega nikakih or* ganskih snovi v sebi, nerodovitna. Vsak kmet dobro ve, da črna zemlja je rahlejša, mnogo bolj rodovitna nego svetla zemlja. Ono črno barvo priljubljeno v zemlji p.a napravlja takoimenovan humus. Humus, pa ni nič drugega nego orgunični — rastlinski m živalski — o-sfanki v zemlji. Naše zemlje, iz katerih črpa naš kmet že stoletja svoje življenje, so pa na humusu ali organskih snoveh zelo izčrpane in vsled tega težke, kepaste in malo rodovitne. V taki zemlji je delo-, vanje slabo in počasno. Treba je taki zemlji življenja, življenje sc pa lahki) tvori zopet najlažje iz življenja. !n tu nam je hlevski gnoj nenadomestljiv. Saj računajo izvedenci na 100 kg gnoja približno 1 kg mikroorganizmov ali — na milijarde drobnoglednih živalic. Ako pa ni mikroorganizmov v zemlji — sterilizirana zemlja — rodovitnost njena konča sploh. Razen humusa in mikroorganizmov pridamo s hlevskim gnojem tudi še precej drugih snovi. Saj obsega mirno izde* lan hlevski gnoj okoli 6 od tisoč 0.6/ž dušika in ravno toliko tudi kalija. Zelo ubog je pa hlevski gnoj na tretji važni hranilni snovi, to je na fosforjevi kislini, katere obsega komaj 0.25% Vzrok temu da je tg gnoj ubog na fosforjevi kislini, je iskati v tem. da se skoro vsi mu delki. ki obsegajo več te kisline (zrnje, seno, slamo itd.) ali prodajo ah pa po cr- nill°Da bo vsled tega razmerje hranilnih snovi v zemlji pravilno, treba je zemlji na vsak način dodati fosforjeve kisline, tudi če smo zemljo gnojili še s tako velikimi množinami hlevskega gnuja. Fosforjeve kisline pridemo naj-lepše v obliki fosfornega umetnega gno* ja. Izmed teh nam tu najlepše služi su-perfosfat, ker ga lahko mešamo s hlevskim gnijem vsikdar, dočim Tomaževe žlindre sploh ne smemo mešati. Vprašanje je še, koliko superfosfata pridamo, recimo, na 100 q hlevskega gnoja, kar odgovarja približno dobremo gnojenju na 1 ha letno. Pridejati moramo v tem slučaju približno še 30 kg fosforjeve kn sline, ali kar je enako 200 kg 15% superfosfata. Dr. Verbig Ivan. KAKO ZATIRAMO FIŽOLARJA. Letošnje leto je za naše pridelke na sploh slabo leto. Še fižol trpi letos škodo, ki mu jo povzroča neka žuželka, podobna oni, ki vrta grah, lečo in bob. in ki ji pravijo grahar, fižolar, lečar ali bobar. Skozi majhno luknjico se ta nepridi* prav zaje v fižol, kjer lepo počasi grize in žre njegovo vsebino, dokler je ne popolnoma izprazni, ali vsaj poškoduje, da zrnje ni več za rabo. Razen tega dobi fižol, napaden po tem mrčesu, neprije* ten, smradljiv duh, in ostane strupen, ker vsebujejo telesca teh škodljivcev in njih odpadki strupene snovi. Ta žuželka napada fižol že na polju ah na vrtu. Radii tega moramo zbrati ves pridelek in ga očistiti te nesnage. Čc ostane kaj na njivi, imamo drugo leto zopet fižolarja v fižolu, in škodo trpimo znova. Rastlina, ki vzklije iz poškodovanega zrna, uspeva prav slabo in ostane šibka. Ako hočemo uničiti fižolarja v zr* nju, ga moramo razkužiti z ogljcnčcvim žveplecem in sicer rabimo 40 kubičnih centimetrov tega sredstva za 100 kg, Pri tem postopamo na sledeči način: Iz fižola, ki ga imamo v zalogi, na-pravimo približno 20 cm Visoke kupče* ke na katere postavimo ogljenčcv žve-iriec v posodicah iz ilovice ali iz lesa. Posodice pokrijemo potem s tulom. Ako 258 so kupi fižola Večji, je priporočljivo,. da postavimo več posodic na raznih krajih na uje, da dosežemo boljši učinek, ko smo vse tako uredili, moramo pokriti ves fižol s posodicami, v katerih se nahaja ordjenčev žveplee, s primernimi po* grinjali, v svrho, da se plini ogljenčeve-ga žvepleca ne porazgubijo brez haska. Za manjše količine fižola lahko ra* bimo tudi sode brez enega dnesa. V nje denemo fižol in ogljenčev žveplee, kakor prej povedano. Plini ogljenčevega žvepleca so težji kakor zrak. silijo k tlem in prodrejo vsled tega v fižolove kupe. kjer zadušijo vsa živa bitja, ki so v njih, torej tudi fižolarje. Omeniti moramo, da so plini ogljenčevega žvepleca strupeni in škodljivi tudi človeku. Sc radi vžgejo in tvorijo z zrakom razstrelilno spojino. Radi tega ni treba prihajati v njih bližino s prižgano svečo. Ker so težki, in sicer težji od zraka, prodrejo lahko tudi v prostore, ki ležijo pod onimi, kjer se' ti plini razvijajo, posebno če so v tieh razpoke. Radi tega moramo dobro zamašiti vse luknje, dotičnega prostora, fižol naj bo skozi 48 ur pod učinkom teh plinov, na kar naj se prostor z vso naglico odpre, da se prezrači. Fižol, ki smo ga na ta način o* čistili fižolarjev, ne izgubi kaljivosti in je dober za seme. Fižolarja lahko zatiramo tudi na ta način, da vsujemo fižol v vrelo vodo, kjer naj ostane le eno minuto, potem ga denemo takoj v mrzlo vodo. kjer ostane dve minuti, na kar ga posušimo na soln-cu. Seveda je ta način uporaben le za fižol, ki smo ga odmenili za kuhinjo, semenskega fižola ne smemo vtikati v vre* k> vodo1. Omenimo naj še, da moramo fižol, ki smo ga razkužili z ogljenčevim žve-plecom pred rabo za brano, dobro iz* prati, da izgubi vsak neprijeten duh. — (Članek je iz italijanščine prevedel naš urednik gosp. Gorkič France.) oooooooo oooooooo oooooooo Ooocxx>oo OOOOOOOO UOCKJOOOO oooooooo oooooooo ooooopoo ooo<5oooooooooooo oooooooo ooooocxx: oooocx>oo OOOO OOOOOOOO OOOOOOOO Gospodarslci koledar Sooooooooooooooooooooooo xxx>ooc)Ooc)ooocxjooooooooooooooooooooooOooocyiooooot>oooooooooooooooc)ooooooooooooooooooooooooooooooo6oooooo«K)b DECEMBER. Poljedelstvo: Kdor ni še preoral praznih, za spomladanske setve določenih njiv, naj ne odlaša in stori to. ko vreme dopušča in dokler ne zmrzno zemlja v svoji gornji plasti. Bolj ko se zemlja obrača, več nam vrača. Nobeno obrača# nje zemlje s plugom pa ne donaša toliko koristi kakor jesensko ali predzimsko. Zorana zemlja navzame črez zimo do# voljno vlage tudi v globokejši plasti, ki pride prav posebno v slučaju suše. Mraz zorano zemljo pretrese, kepe zdro* bi in zrahlja. Kmetovalci! Spomnite se, kakšne preglavice vam je delalo letošnje spomladansko obdelovanje. Kdor je zora! že jeseni ali pred zimo svoje njive, je spomladi mnogo lažje opravil vse obdelovanje nego pni, V: ' -ustil svoje njive črez zimo nezorame. — Vse poljsko orodje, ki ga črez zimo ne rabiš, dobro očisti in shrani v suh prostor. Mokrota in vlaga škoduje orodju — leseni deli zač# nejo gniti, železni pa rjaveti. Pokvur# jcno in polomljeno orodje popravi: Živinoreja: Prvi mraz je tu. Ob na* stopu mraza je treba posvetiti živini posebno pažnjo in skrb. Važno je, la so hlevi in svinjaki topli. V mrzlih prostorih potrebujejo živali več hrane in nam donašajo manj dohodkov. Primerna hlevska gorkota za vso živino znaša pov* prečno 15° C, prenizka je, če znaša manj ko 11° C, previsoka pa, če znaša nad 18° C. Da boš vedel za hlevsko gorkoto vsak čas, imej v hlevu na primernem prostoru toplomer. Poleg primerne gor* kote pa je skbeti, da je v hlevu in svinja* ku tudi zdrav in čist zrak. Tudi perutnino zavaruj pred mrazom. Kokoši v primemo toplem, suhem kurniku in pri primernem krmljenju začnejo nesti januarja — februarja. — Da se prašiči do* bro in hitro spitajo, privošči jim popolen mir, krmi jih redno ob določeni uri s Primernimi krmili, ne pokladaj ob vsa-, kem krmljenju ena in ista krmila, da jih ohraniš pri dobrem teku, pokladaj le neobhodno potrebno množino krm,e, daj jim piti čisto in svežo vodo, skrbi za naj s večjo sno v svinjaku in njegovih posameznih oddelkih. Travništvo: Nadaljuj z brananjem, s čiščenjem maha in gnojenjem. Tz ka-menitih in zaraščenih travnikov (paš* nikov) počisti kamenje lin pa ) iztrebi nepotrebno grmovje. Kjer je po travniku opaziti mnogo gladeža, ga lahko uni* čiš, ako stopiš nanj. ga pritisneš v stran in potrosiš nanj nekoliko kalijeve ‘oli, na kar navadno kmalu usahne. Vrtnarstvo: V tem mesecu bo naj* več dela s prekopavanjem. Če je zemlja primerno suha, prekoplji ali preorji jo. Tudi za napravo in pripravo zimskih gredic je zdaj najbolj primeren čas. Vrhu zimske solate sc priporoča napraviti streho iz slame -ali sirčnr. Streha mora biti odprta proti lugu. Zimski ra-dič, peteršilj in drugo. Zelenjavo, ki bi lahko trpela vsled mraza in slane, pokrilj z listjem, sirčjem ali pa listnatim vejev* jem. Proti hudemu mrazu zavij k-arde s slamo, kateri se s tem vbelijo in na to nrod-ajo. Pripravi za gredice gnoj in kompost. Rastline v gnojnih gredicah včasih zmerno zali j. V času, ko ne zmr= zuje, odpri gredice, da pride k rastlinam sveži zrak. Vinogrtdništvo: Nadaljuj z delom prejšnjega meseca. Trte lahko ob rezu ^ ieš, ako ni prehud mraz. Okopavaš jih lahko in gnojiš, če je zomja suha. Pri okopavanju pazi, da zgornje korenine trtam gladko tik debla odrežeš. Sadjarstvo: Če nisi še poškropil in namazal dreves, da zatreš razne škod* Ijivee, stori to čimprej. V novembršsi številki je Gospodarski vestnik obširno o tem poročal. Ne žabi drevju gnojiti. Brez gnoja ni s/aidja. Sedaj lahko tudi kopaš jame za nove nasade. Kletarstvo: Velja skoro isto, kar za prejšnjih mesecev. Pomni le, da ni dobro za vino, ako hraniš v kleti kislo zelje, kislo repo ali kakšen drug tak pri* delek. Čebelarstvo: Čebele in čebelnjak pusti sedaj lepo na miru. Vsled mraza jim ne moreš nič pomagati. Nemir ali razbijanje krog čebelnjaka le škoduje. Pazi pa, da ti umetnega satovja črvi ne končajo, popravi si pokvarjeno orodje in čitaj Slov. čebelarja. Upaj, da bo prihodnja letina boljša od letošnje. ^OOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOoOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOO0000000000000OOOOOOOOOOOOOOOO OOOOOOOO OOOOOOOO OOOOOOOO OOOOOOOO OOOOOOOO OOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOO DOOOOOOO POOOOOOOOOOO DOOOOOOO '' Tržne cene ' 8 OOOOOOOO OOOOOOOO OOOOOOOO OOOOOOOOOOOOOOOO0000w-00 OOOOOOOO OOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOODOOOOOOO OOOOOOOOOOOOOOOO OOOOOOOO Tomaževa žlindra. — Ponudbe na trgu so večje vsled odprave prepovedi izvoza iz Francije, katera je stopila v veljavo 1. novembra.. Povpraševanje ni veliko, vendar je upanje, da bo cena malo padla. Superfosfat. — Povpraševanje precejšnje. Mnogi naši kmetovalci so spoznali, da tudi s su-perfosfatom se da mnogo opraviti. Vidimo, da letos superfosfat dobro nadomešča Tomaževo žlindro. Cena je L 36 za 100 kg. Cena na debelo po dogovoru. Žveplenokisli amonijak. — Povpraševanje majhno. Cena sedaj L 220 za 100 kg. Apneni dušik. — Z končano setvijo žita ie tudi povpraševanje ponehalo. Cena se ie izpranie? nila od 110 na 140 L za 100 kg. Orehove tropine. —• Bela zaloga pošla. Na trgu so se pojavile temnejše, ki pa so po svoii vsebini skoro boljše od belili. Radi^ slabe^ ki me povpraševanje močno narašča. Naši živinorejci kaj pridno posegajo po njih, posebno sedaj ob pitanju prašičev. Slov. kmet. društvo v Gorici ima v svoji zalogi temne orehove tropine po L 145^ za 100 kg. Tropine so zmlete ter v dobrih vrečah. Pri nakupu cele vreče je vreča zastonj. Sezamove tropine. — Cena ista kot pri orehovih, to je 145 L za 100 kg. Povpraševanje po njih jako napreduje. Kmetijsko orodje. — Cena poskočila. Slamo- reznice prvovrstne »Badenia« stanejo L 805 do 865 L. Grah zgodnji »Express« zajamčen, za vrsto in kaljivost se dobi pri Slov. kmet. društvu v Gorici po L 10 za kg. Vosek. — Povpraševanje narašča. Na trg pride le malo voska. Slov. čebelarska zadruga plačuje za kg L 12 in tudi ve., po kakovosti. Goveja živina. — Tržni položaj slab, ponudba velika, a malo kupcev. Prašiči 8 do 10 tedenski so na zadnjem trgu Sv. Andreja v Gorici znatno poskočili. Cena je bila okrog 100 do 130 L. Vino. •— Na Goriškem se je letos pridelalo brica 20.000 hi, Vipavca 58.000 hi. terana (v komenskem okraju) 8.500 hi, ostali kraji 27.500 hi, skupaj 114.000 hi. Vsled slabih vremenskih razmer se je trgatev vršila ponekod predčasno, radi tega je tam vino po kakovosti mani vredno. Na trgu vlada precejšnje mrtvilo: ni ne ponudbe ne kupcev. Srednje cene, za dobrega brica 260 do 280 L za hi, za prvovrstno blago tudi 300 L za hi, za vipavca 250 L, za kraški teran 300 L. Stare zaloge so izčrpane. Seno in slama. — Na trgu cene silijo navzgor. Povpraševanje se veča, tudi za izvoz. V notranjosti države skačejo cene senu med 55 do 95 L. slami pa 20 do 35 L za 100 kg. Pri nas je cena nižja. 0000cxx>0c>000000000000coo0000000000000000000000000000000cxx>000000000000000000000000000000000cx)c00000000000cxxxx)00000000000i Gospodarski drobiž Im o (2X2X2) 8 OOOOOOOO OOOOOOOO (X>000000CXXXKX>CX300CKXXXX) 0OOOO OOOOOOOO OOOOOOOOOOOrvvvx: OOOOOOO OOOOOOOCJC ooooooor 0000 30000000 Izvoz iz Jugoslavije avgusta 1925. — Letos je bilo izvoženo iz Jugoslavije av* glista za 765,739.000 dinarjev blaga, lansko leto v istem mesecu za 854,687.891 dinarjev. V prvih osmih mesecih 1925. je Jugoslavija izvozila za 5.838,456.980 db narjev v istem času leta 1924. za 5.716,895.209 dinarjev. — Četudi se zdi na prvi pogled, da se je izvoz zmanjšal, ni temu tako, ker znaša vrednost izvoženega blaga letos za 14,517.910 dinarjev v zlatu več. Raba umetnih gnojil. — V Italiji se je porabilo največ umetnih gnojil pred vojno leta 1923 in Sicer: mineralnega superfosfata tomaževe žlindre kostnega superfosfata čilskega solitra amonjakovega sulfata apnenega dušika kalijevih soli V letu 1924. pa je Italija porabila: mineralnega superfosfata 12,600.000 10,250.000 1,200.000 500.000 500.000 350.000 150.000 250.000 830.000 350.000 500.000 400.000 600.000 350.000 tomaževe žlindre kostnega superfosfata čilskega solitra amon jakovega sulfata apnenega dušika kalijevih soli . Količnik vojne odškodnine. —■ Od 15. septembra 1925. dalje velja-za naše kraje 350%ni povišek pri odmeri od* škodnine za stavbe, določeni na podlagi predvojnih cen. Mišja zalega dela v nekaterih krajih hudo škodo po polju. Do sedaj so rabili navadno za zatiranje miši strup, kar pa ni vedno učinkovalo. V zadnjem času so v to svrho začeli uporabljati strupene pline, izstreljene s posebno pripravo v posebnem naboju v mišji rov. Plini umorijo vse mJiši stare in mlade, dočim strupu podleže le ona. ki ga použije. In te so večinoma stare živali, dočim zalega ostane. Pri plinu pa se vse poizgubi. V tem tiči tudi prednost plinov pred strupom. Zaključna beseda. S pričujočo številko smo zaključili tretji letnik Gospodarskega vestnika. Marsikatero praktično navodilo smo podali v njem našim gospodarjem. Posebno živinoreji, mlekarstvu in živinozdrav-Stvemim vprašanjem smo posvečali vso pažnjo. Moramo reči, da se nam je po« srečilo ravno za ta vprašanja pridobiti v krog svojih stalnih sotrudnikov naše najboljše .strokovnjake. Tudi v bodoče bomo prav to panogo našega gospodar« stva skrbno obdelovali. Seveda pri tem nismo puščali tudi drugih vprašanj z vidika, ampak smo skušali vedno in sproti poročati o vsem, kar smo smatrali za važno in potrebno povedati našemu ljudstvu, kolikor pač nam je dopuščal prostor v listu. Razširilo se je posebno poglavje »vprašanja in odgovori«. Žalibjg pa, da kljub svoji najboljši volji nismo mogli v tem oziru zadost.ti tako hitro, kakor bi radi, vsem vprašalcem. Zahvaljujemo se vsem sotrudnikom za zvesto sodelovanje in jih prosimo naklonjenosti tudi za prihodnje leto. One 1 prispevke, ki smo jih morali vsled po- , manjkanja prostora letos izpustiti, priob« 1 čim.o prihodnje leto. V današnjih razme« ] rah izdajati slovenski list ni ravno lahka stvar. To naj bi upoštevali tudi oni ner- ] gači, ki .se čutijo poklicani, da vse zner-gajo, a ki ne dajo od! sebe niti črke. Naročnike prosimo, da nam ostanejo zvesti tudli v prihodnjem letu iii da nam pridobijo novih. Oni, ki so zastanku z naročnino, naj poravnajo svoje zastanke še tekom tega meseca. Za to smo poslali vsem Izpolnjene poštne položnice. Želimo vsem sotrudnikom, nuročnu kom in prijateljem blagoslovljene bo? žične praznike in srečno novo leto.. Uredništvo in upravništvo. ! Tiska odlikovana Narodna tiskarna. — (2.—Xlf.—1925.) — Odgovorni urednik: Dominko Viljem-