glasnik m ^ glasilo delovnih ljudi živilskega kombinata žito ljubljana Januar 1980 1 Izdaja živilski kombinat ŽITO Ljubljana 61000 Ljubljana, Šmartinska 154 Odgovorni urednik: Ana Marjanovič Uredništvo: Živilski kombinat ŽITO Šmartinska 154, tel.: 41-673, int. 32 Tisk: Tiskarna »Jože Moškrič« Ljubljana Organizator obveščanja: Ivan Cimerman Potniška konferenca TOZD Blagovni promet Ana Marjanovič Tržišče kot ogledalo Nekaj dni pred koncem leta 1979 je bila v prostorih hotela Union Potniška konferenca TOZD Bla-9°vni promet in predstavnikov temeljnih organizacij, katerih izdelke prodajajo potniki na jugo-s|ovanskem tržišču. Namen poteke konference je bil, da bi se Predstavniki temeljnih organiza-cii seznanili s potekom prodaje na tržišču, z realizacijo plana Potnikov, propagandno učinkovitostjo ter prodajo Žitovih proiz-vodov na domačem tržišču: bonbonov, čokolade, mehkega pe-cjVa, žvečilnih gumijev, teste-n'o in moke. Prvi dan: predstavniki TOZD Prvi dan te že tradicionalne potniške konference so bila podana poročila predstavnikov temeljnih organizacij, kot tudi potnikov, zaradi primerjave realizacije lanskega plana z letošnjim. Predstavnik TOZD Mlini je poročal o stanju z moko in novem proizvodu »bio otrobi«, ki je dosegel svoj renome v Sloveniji, sedaj pa ga je treba razširiti po Jugoslaviji. O testeninski dejavnosti oziroma o TOZD Pekatete, je Edo Novak pred potniki še enkrat opisal dosedanje stanje te-steninke ter o njeni priključitvi Stanislav Pohleven Tema meseca V januarju se je iztekla 15-letnica Glasnika. V tem obdobju je odvisno od sposobnosti njegovih sodelavcev in v skladu z razmerami, v katerih je nastajal, v svojem poslanstvu doživljal večje ali manjše uspehe. Uspeh glasila pa se kaže predvsem v tem, kako zadovoljuje interese in želje svojih bralcev in kako uspe realizirati svojo družbeno politično vlogo. če naj se na tem mestu izognemo globalni oceni za omenjeno obdobje, pa lahko z gotovostjo zapišemo, da je v času nastajanja in prve rasti kombinata Glasnik sigurno lažje vršil svojo vlogo kot sedaj. Kljub temu, da Glasnik zadnje čase postaja vse boljši, je marsikdaj še vedno papirnat in suh, tudi črno-bel. Ko smo na zadnji seji odbora za obveščanje živilskega kombinata ŽITO Ljubljana razpravljali kako naprej, smo odkrito priznali, da sami ne zmoremo vsega, da nam čas in dogodki uhajajo. Za tako stanje ne kaže naporno iskati krivcev. To smo mi vsi. in ker to vemo, razen tega pa ne gre samo za Glasnik, temveč za informativni sistem delovne organizacije v celoti, si bomo skupno prizadevali stvari izboljšati. Morda prav zato, ker Glasnik ne more zajeti vseh dogodkov in problemov, v tozdih že nastajajo interni informatorji, ki delavce bolj podrobno informirajo o poslovni in samoupravni problematiki njihovih tozdov ter jih predvsem obveščajo 0 Podatkih, ki so pomembni za samoupravne odločitve. Izgraditi želimo informativni sistem, ki bo bolje kot sedaj odseval nove odnose in razmerja, ki nastajajo v kombinatu, ki bo v večji meri upošteval in predeloval ustrezne informacije in ki bo v te procese tudi ustrezneje vključeval Glasnik. Zato tudi vabimo k sodelovanju čim širši krog sodelavcev, da bi na ta način in z vključevanjem pomembnejših novic iz informatorjev, lahko uspešneje zagotovili ažurnost, čim več kratkih, aktualnih informacij pa tudi kritičnost in prepotrebno polemiko. Tak razvoj je tudi pravilen, saj je v bistvu skrb za obveščanje naložena tozdom in tako usmeritev je podprl tudi odbor za obveščanje. Gre za to, da informativna služba ob tesnem sodelovanju s tozdi ustvarja sistem obojesmernega pretoka informacij s tem, da izkoristi vse možnosti, ki jih 'mamo na razpolago. Obdobje zadnjih dveh let in še posebej sedaj, ko so tozdi in ombinat presegli fazo konstituiranja, na osnovi zakona o z ruženem delu in dosegli tudi nekako prelomnico svojega 0 očega razvoja, je obdobje velikih priložnosti in možnosti, da vsakdo po svojih močeh prispeva k razvoju tega 1 očesa. Te možnosti moramo izkoriščati tudi preko infor-a, l'fn®9^-5ittema kombinata z jasno predpostavko, da ni orad-/* in Problemov, če bomo z razpravo nadalje jfb Izpopolnjevali ter razvijali pridobljene vrednote. TOZD Pekarnam Ljubljana, ki je bila izvedena z novembrskim referendumom 1979. Poudaril je, da je vzrok za nastalo stanje v nerešenosti cen testenin in iz-trošenosti strojnega parka (sredstev za izboljšavo le-tega ni bilo). Proizvodnja testenin ostane še naprej, plan je postavljen na osnovi trenutne zmogjivosti parka in je manjši od lanskoletnega. Distribucija testenin pa se bo še naprej odvijala preko naše potniške mreže. O mehkem pecivu TOZD Triglav je Anton Pintar dejal, da je celotni razvoj tega tozda povezan z nadaljnjim razvojem TOZD Gorenjka, ki stoji pred finančno zahtevnim planom izgradnje nove tovarne čokolade. Kot je dejal Jože Vidic, zato v prodaji ne bo večje količine čokolade, kot je bila v letu 1979. Poročilo Franca Kovačiča iz TOZD Imperial se je nanašalo predvsem na oktobrski problem zalog žvečilnih gumijev. Sicer pa je proizvodni plan Imperiala za domače tržišče bil realiziran 94,5%- Izvoz pa je nekaj manjši od planiranega in to zaradi uvoza novih strojev, ki so prišli januarja 1979, v tovarno pa so jih dobili šele avgusta istega leta. Plan prodaje za leto 1980 se bo povečal za 3070 ton. V TOZD Šumi bodo v januarju in februarju 1980 izdelovali nove proizvode; plan proizvodnje za to leto bo za 10% večji od lanskega. Tudi TOZD Razvoj-inženiring je poročal o pripravi novih proizvodov naših tozdov. Poudaril je, da so vzroki za počasno »prihajanje« na tržišče predvsem v ceni surovine in embalaže. Na tej Dalje na 2. strani Poslali smo čestitko Dragi naš tovariš TITO! Vse te dni smo budno spremljali tvoje zdravstveno počutje. Srečni smo, da si ponovno zmagal. Zato ti izpovedujemo vso svojo iskreno ljubezen, tebi tovariš TITO, in tvojemu delu, z željo, da bi čim prej bil med nami, ker te potrebujejo vsi narodi Jugoslavije. Tvoje ime pomeni mir v svetu. Z najboljšimi željami! Delavci in družbenopolitične organizacije TOZD Mlini Živilskega kombinata ŽITO Ljubljana Glavni direktor ŽITA tov. Bogo Bratina govori na otvoritvi Svečana otvoritev TOZD Pekarne Krško Ivan Cimerman Nova pekarna in slaščičarna v Brežicah Tozd Pekarna Krško je vsem delavcem kombinata ŽITO Ljubljana pripravila najlepše novoletno darilo: V šentlenartu pri Brežicah je bila 26. decembra 1979 otvoritev novih proizvodnih pro- storov slaščičarne in pekarne. Svečane otvoritve so se udeležili družbenopolitični delavci občine, med njimi predsednik izvršnega sveta občine Brežice, Stane Ilc, člani kolektiva Tozd Pe- karna Krško in Žitovih tozd na čelu z glavnim direktorjem Bogom Bratino, in še mnogi občani. V pozdravnem govoru je Bogo Bratina izrazil zadovoljstvo, ki ga občuti ob tej slovesnosti. Sodobni obrat bo zagotavljal boljšo oskrbo Brežic in okolice s kruhom, pecivom in slaščičarskimi proizvodi. Za ta uspeh se moramo zahvaliti veliki podpori skupščine občine Brežice, Temeljni posavski banki ter sodelovanju temeljnih organizacij Imperial Krško ter Mlini Ljubljana. Zmogljivost 8—10 ton dnevno in silosi za moko, ki jo bo dobavljala Tozd Mlini, bodo uvrstili ta obrat med najmodernejše pri nas. S tem pa bomo razbremenili Tozd Pekarna Krško, ki ji bo ta obrat pomenil potrebno dopolnitev. Tov. Bratina se je zahvalil izvajalcem gradbenega podjetja Pionir za uspešno izpolnjeno nalogo in za strokovno opravljena dela podjetja IMP ter dobavitelju opreme Gostolu, ki je vse uspešnejši na tem področju. Predsednik DS Pekarne Krško, Alojz Dvojmoč, je povedal, da so položili temeljni kamen za ta obrat 26. oktobra 1978. Potrošni- Dalje na 3. strani o Tozd Maloprodaja na pragu leta 1980 Ivan Cimerman Pogovor z direktorjem Stanetom Hafnerjem Nadaljevanje s 1. strani Tržišče kot ogledalo Srečanje potnikov je bilo zelo živahno potniški konferenci je bilo zanimivo poročanje propagandne službe TOZD Blagovni promet. Mira Tomc Ije dejala, da so vsa sredstva, ki jih ima naša propagandna služba na razpolago, premajhna, da bi lahko skrbeli za redne in pogoste reklamne akcije Žitovih izdelkov po javnih medijih, kot so televizija, radio in časopisi (seveda, širom Jugoslavije). Povedala je, da temeljne organizacije planirajo premalo sredstev za propagiranje novih izdelkov, ter da je zato težko doseči zaželjene uspehe, kajti druge jugoslovanske hiše imajo izredno močno reklamo. Zato so tudi konkurenčne. Drugi dan: poročila potnikov Drugi del programa potniške konference je bil sestavljen iz poročil naših potnikov, ki prodajajo izdelke po regijah širom Jugoslavije. Tudi na tem srečanju so sodelovali predstavniki tozdov tako, da so bili direktno obveščeni o poteku prodaje posameznih artiklov na domačem tržišču. (Zabeležili smo nekatere pomembne izjave naših potnikov): »Nekatere temeljne organizacije dostavljajo blago z zamudo in če je rok sedem dni prekoračen, je že prepozno ... »Kupci naših izdelkov pričakujejo tudi manjše pozornosti, kot so značke, nalepke ...« »Odnosi v TOZD Blagovnem prometu niso taki, kot bi morali biti ...« »Vsak TOZD vodi politiko zase, kot da ne bi vsi predstavljali ,hišo ŽITO ...'« »če hočemo Žitove pro- izvode uveljaviti na tržišču, moramo najprej nekatere stvari razčistiti ...« »Zakaj ne bi planirali remont stroja ...« »Nimamo dolgoročne politike o tržišču. Sploh ni nekega trdnega plana in odnosa do tega plana ...« »V Črni gori so po potresu konkurenčne hiše začele osvajati tržišče s pomočjo in krediti in na tak način želijo odgnati konkurenco ...« »Krivda je tudi v centrali Blagovnega prometa, kjer nekaj škriplje ...« »Zakaj nihče ne pride na obisk potnikom, da ugotovi in se prepriča, kje so vzroki, da je plan realiziran samo 75% ■ ■ ■« Na tej dvodnevni potniški konferenci je bila izrečena marsikatera resnica, ki ne bi smela najti svoj prostor v pozabi. Samo skupno planiranje, natančno dogovarjanje, bo preprečilo nekatere dosedanje zastoje in probleme v prodaji, ki niso ravno v prid kombinatu ŽITO. Zavedati se moramo, da si je kombinat dolgo pred drugimi odprl poti na domače tržišče in že uveljavil ime Žito. Zato ne smemo dovoliti, da bi prihajalo do nekaterih napak (zaradi nedoslednosti nekaterih), ki so ovira za prodajo naših izdelkov. Naša potniška mreža zajema področje po vsej Jugoslaviji, dobro je seznanjena s stanjem na tržišču, kot tudi delom konkurenčnih hiš, zato je potrebno upoštevati tudi mnenja potnikov, kajti potniška mreža je sestavni del kolesja proizvodnje in prodaje, pa tudi sestavni del delovne organizacije ŽITO. TOZD Maloprodaja zajema danes deset trgovin in štiri bifeje z 71 zaposlenimi, vse na območju Ljubljane. Živilski kombinat ŽITO ima v svojih tozdih še po drugih slovenskih mestih organizirano maloprodajo. O delu in razvoju tozda nam je spregovoril direktor Stane Hafner: »V Žitu je bila maloprodaja vedno nekako zapostavljena. Iz majhnih prodajaln kruha so se razvili lokali, ki so imeli slabe pogoje za delo. V to dejavnost v začetku nismo vlagali skoraj nobenih sredstev. Stanje se je začelo spreminjati leta 1973, ko smo se osamosvojili, pri čemer so nam pomagali TOZD Pekarne in TOZD Mlini in drugi. Pred letom 1969, ko se nam je priključil Šumi, je vložilo Žito sredstva za adaptacijo trgovin na Gosposvetski in Černetovi. Šumi je priključil k Žitu svoje trgovine v Gradišču, Novi Gorici, Velenju in Kamniku. Od vseh lokalov, ki jih je imel Šumi ob združitvi z Žitom, je takratna delovna enota Trgovina obdržala le prodajalno v Gradišču. Po velikih prizadevanjih smo uspeli z adaptacijo prodajalne na ul. Moše Pijade, ki je danes tretja po prometu. Današnje temeljne organizacije bi morale imeti več posluha za trgovino. Naša maloprodaja je klasična, ne more reševati vprašanj zalog, zlasti če nima pri tem nobenih popustov. Teh deset prodajaln, ki niso specializirane in opremljene za prodajo v primerjavi z drugimi prodajalnami iste branže izven Žita, ogromno naših proizvodov. Poprej, ko še ni bilo slaščičarstvo v kombinatu ŽITO tako razširjeno, smo kupovali drugod, zdaj pa prodajamo izključno naše izdelke. Pijače kupujemo največ od Alka, Pivovarne Union, Talisa, Slovina, Dane. Ti proizvajalci ne zahtevajo recipročne menjave blaga kot jo drugi naši partnerji — Mercator, Emona, Loka, Mera. Ker imamo mnogo poslovnih partnerjev, ki dajejo različne popuste pri nakupu blaga, je naš dohodek nižji, kot pa če bi kupovali pri dveh, treh velikih grosistih, ki bi nam dajali večje popuste, ker so v povprečju pri večjih dobavnikih nižje marže. Naši tozdi stežka dojamejo, da moramo v zameno jemati blago teh grosistov, oni pa kupujejo Žitove izdelke. Zato TOZD Maloprodaja ne more voditi neodvisne prodajne politike, kot jo lahko neka trgovska delovna organizacija, ki ni vključena v prodajo proizvodnje lastnih tovrstnih izdelkov, kot je TOZD Maloprodaja v Žitu. Od vsakega poslovnega partnerja, ki prodaja žitove proizvode, moramo zato nekaj vzeti, da bi ohranili dobre poslovne stike. Načrti za bodoče »Da bi laže osvetlili letošnji plan, moramo na kratko pregledati lanskega. Lani smo dosegli nekaj manj kot 70 000 000 din realizacije. V prvem polletju smo dosegli planske postavke. Po devetih mesecih je bil položaj dokaj kritičen, realizacija pod planom, negativni trendi... Glavni vzroki so nekatere začasno za- Direktor TOZD Maloprodaja, Stane Hafner prte trgovine, bolezni, porodniški dopusti idr. Kruh in mleko sta naša glavna prodajna artikla, saj zavzemata 20, 30 pa tudi 40 % celotne realizacije. Vsem drugim potrošniškim artiklom cene skokovito rastejo, le živilskim ne! Drugi naši artikli so še: olje, sladkor, začimbe, sol, kis ... Za okrog 30 % prodamo konditor-skih proizvodov, alkoholnih in brezalkoholnih pijač. Drobnjakarska prodaja, mnogo dela, majhen procent zaslužka pri teh osnovnih živilih nas navajajo na misel, da bi morali razvijati take prodajalne, kjer bosta predstavljala kruh in mleko največ 10% realizacije, ostali živilski artikli pa večino ostale prodaje. Zato moramo v naši dejavnosti nujno razvijati v vseh novih prodajalnah dopolnilno, gostinsko dejavnost. Kupcem bi lahko v teh lokalih pripravili polproizvode naših proizvodnih tozd.« Kadri — večen problem »Trgovska dejavnost v Ljubljanski regiji je povsem specifična. 90 % zaposlenih v tej dejavnosti so ženske. Delovni pogoji so težki, dohodki majhni. Delo ob sobotah in praznikih, ko so delavci v drugih dejavnostih prosti, je polno samodpovedi. Večina mlajših beži v pisarne, administracijo. Trgovske delovne organizacije vlagajo v izobraževanje kadrov velika sredstva, ti pa beže iz naše branže. V tem letu načrtujemo šolanje petih vajencev. Stalno sodelujemo s šolo in domom za vzgojo trgovskih kadrov.« Novo v letu 1980 Tov. Hafner nam je povedal, da nameravajo zgraditi večjo poslovalnico v Štepanjskem naselju. Občina Ljubljana Moste-Polje je zanjo zelo zainteresirana, pripravljena je vlagati sredstva in dajati kredite. Poslovalnico TOZD Maloprodaje na Šmartinski 132 nameravajo podreti. Rok za izse- litev imajo do aprila letos. Pred kombinatom ŽITO na Šmartinski 154 bodo postavili kontejnerje, ki bodo imeli dvojno nalogo: oko-lišne prebivalce in delavce kombinata bodo oskrbovali z živilskimi izdelki, žitovi proizvodni tozdi pa bodo tu prodajali svoje proizvode, ki ne gredo v redno prodajo in druge. S stanovalci v Bohoričevi ulici št. 1 se dogovarjajo, da jim bodo za nadomestilo odstopili stanovanje za novo poslovalnico. Sedanjih 20 m2 prodajnega prostora več ne ustreza. Obetajo si za 50 % večji promet. O razvoju trgovine je tov. Hafner poudaril: »Dve smeri razvoja trgovine se mi zdita pomembni — prvič živilske trgovine manjšega tipa, ki bi bile z izborom blaga dopolnilo velikim samopostrežnim in market sistemom. Ljudje si želijo osebnega, prisrčnega stika s prodajalci. Druga smer pa bi bilo konditorstvo z bifeji, ki bi se širili po večjih slovenskih, nato še po drugih jugoslovanskih mestih. Pri nas moramo prenehati z več glavnimi dejavnostmi, ki jih imajo posamezne tozd, s »svašta-renjem«. Tako imamo organizacije, ki se pečajo s petimi ali več glavnimi dejavnostmi! Nadalje se moramo dogovoriti, da bi bila v Žitu le ena maloprodaja, ki bi vodila enotno poslovno politiko. Izrazito kupo-prodajni odnosi, ki vladajo danes, se morajo spremeniti v dohodkovne.« Dogovarjanje ob planu DSSS za leto 1980 Ob usklajevanju plana svobodne menjave dela DSSS za leto 1980 je prišlo do nesoglasij. »Kako bi vi rešili to vprašanje?« Našo temeljno organizacijo so nekatere službe v DSSS obremenile prav tako kot TOZD Mline ali TOZD Pekarne, ki imajo po več sto zaposlenih, mi pa le 71. Smatram, da to ni pravilno! Ta plan z naše strani verjetno ne bo sprejet. Po sklepu na posvetu predstavnikov temeljnih organizacij v začetku januarja 1980 bo treba plan krepko popraviti.« »Povejte mi, prosim, če ste zadali čisto konkretno pismeno nalogo nekemu sektorju v skupnih službah do določenega roka, nato pa ta sektor te naloge ni izvršil?* »Takih nalog zaenkrat skupnim službam nismo dajali. Tak sistem uporablja le TOZD Razvoj-inže-niring.« Čaka nas torej obdobje krepke študije. Razpravljali smo o reorganizaciji skupnih služb, ki bo v tem letu. Osnova za nadaljnje delo bo plačevanje konkretno opravljenih nalog. »Mi v TOZD Maloprodaja pa moramo natanko pretehtati bodoče korake v obdobju, ki je pred n3' mi,« je sklenil svoje misli toV, Hafner. Potniška mreža je del proizvodnega kolesja POSLOVNOST Šofer pripelje gosta do gostilne. Po kosilu želi cigaro. V zadregi prosi gostilničar gosta, če lahko malo počaka. Gost je čez nekoliko minut na pladnju dobil dve cigari z opravičilom, da jih več nimajo. Med vožnjo domov se pohvali šoferju, da je dobro kadil. »Seveda, saj to sta bili zadnji cigari, ki sva jih imela v avtu.« Dopisujte in sodelujte z nami pri urejanju našega Glasnika! TOZD Triglav, Lesce Ignac Blaznik Srečanje in pogovor z jubilantoma Prihajali so in odhajali delavci. Mnogi med njimi, ki so se vživeli v naš kolektiv, pa so ostali deset, dvajset ali celo trideset let. V lanskem letu 1979 je bilo v naši temeljni organizaciji Triglav 11 jubilantov, katerim smo podelili priznanja za njihovo dosedanje delo. Na takem srečanju, ob njihovih jubilejih, smo se pogovarjali z ju-bilantko Vido Kenda (10-letni jubilej) in Antonom Pavlinom (30-letni jubilej). Pogovor je stekel 0 njunem dosedanjem delu. KENDA VIDA — V TOZD Triglav je opravljala različna dela v oddelku za MP. V letu 1978 je uspešno opravila tečaj za kon-ditorske delavce. Trenutno opravlja dela strojne pakirke, nadomešča pa tudi vodjo pakirnega stroja. »Kaj vam pomeni jubilejna nagrada?« »Jubilejna nagrada mi pomeni priznanje in zvestobo temeljne organizacije do mojega dela. Prepričana sem, da vsa taka in podobna priznanja pomenijo za nas delavce poseben občutek, ki lahko obenem pomeni boljši odnos do temeljne organizacije. Upam, da sem v teh desetih letih svojega dela pripomogla nekaj k razvoju MP.« »Kaj vam pa ni všeč v oddelku M P?« »Vprašali ste me preveč direktno, zato ne vem, kaj naj vam odgovorim. Seveda mi marsikaj ni všeč, odgovora pa se raje vzdržim.« »Kako pa deluje delegatski sistem v vašem oddelku?« »Delegati bi morali imeti več stika in pogovorov s sodelavci. Tega pa je pri nas resnično premalo. Ne spominjam se, kdaj bi nas delegati pred kakšno sejo delavskega sveta vprašali za mnenje ali mišljenje, in zdi se mi, da delegati prevečkrat govorijo s svojega stališča, ne pa našega, mislim v imenu skupine. Mislim, da so delegati premalo aktivni.« »Kaj menite o obveščanju oziroma informiranju delavcev?« »V zadnjem času, roko na srce, moram priznati, da je obveščanje postalo boljše, kot je bilo. Gradivo za zbore delavcev dobimo preko Informatorja ali pa je posebej pripravljeno za zbore delavcev. V Informatorju je veliko zanimivega, samo bolj poredko izhaja. Zapisniki samoupravnih organov in DPO, kot tudi druga obvestila pa so na oglasni deski.« »Ali redno prebirate časopis GLASNIK?« »Večji del ga redno preberem, vendar je v njem preveč strokovnih člankov, premalo pa problemov iz TOZD. Ne bi škodovalo veliko več preprostih in tudi kdaj pa kdaj zabavnih člankov. Vsebina časopisa pa se je izboljšala, mnogo boljša je od prejšnjih številk.« »Ali ste zadovoljni z delovnimi pogoji?« »V glavnem da. Edino, kar me moti, je to, da nas v zimskem času zebe, posebej nas pakirke, in ne vem, kje je vzrok, da se to ne uredi.« PAVLIN ANTON — je eden od najstarejših delavcev v TOZD Triglav; sedaj opravlja delo kurjača, čeprav je izučen mlinar in se je nekoč ukvarjal z mlinarskim poklicem. »Ste izučen mlinar. Ali vam je žal, da ste po sili razmer morali spremeniti poklic?« »Zelo nerad sem zapustil moj poklic in mlinska kolesa. Predolgo časa so se mi vrtela pred očmi .. . Mline pa smo opustili zato, ker mlinarski poklic ni bil več donosen, živeti pa se je moralo naprej. Ponudili so mi mesto kurjača, ki sicer ni naporno, vendar težko opravljam nočno delo, ker nisem zdrav.« »Kako vam je všeč naš kruh?« »Mislim, da je tako dober, kot je vsak kruh dober, samo ljudje so postali prezahtevni in so se ga preobjedli, pa tudi prepoceni je. Mi starejši znamo kruh veliko bolj spoštovati, ker ga pač v mladih letih nismo imeli dovolj, sedaj pa ga tako razmetavajo, da se tudi piše o tem v časopisih. Kruh ni za v smeti, ko je še toliko lačnih ust na svetu! To se nam lahko še maščuje, to naše razmetavanje kruha.« »Kako gledate na delo mladih?« »Če pomislim na mojo mladost in tisti čas, ko smo mi bili mladi, ima naša mladina danes veliko več, pa tudi niso voljni za delo, ne diši jim preveč. Danes si lahko vsakdo z malo truda pridobi izobrazbo. Včasih tudi slišim, da veliko mladih postopa brez dela in tudi pijančuje. Pravijo, da so to delavci .sončne uprave1.« »Ali sodelujete pri samoupravljanju?« Nadaljevanje s 1. strani ki bodo pri zmogljivosti 1100 kg enokilogramskega kruha ob tehnologiji, ki omogoča najrazličnejšo proizvodnjo, lahko prilagajali proizvodnim potrebam in povpraševanju. Lahko bodo pekli specialne vrste kruha in peciva ter popestrili svoj asortiment. Investicija, ki se bo kmalu amortizirala Predračunska vrednost osnovnih in obratnih sredstev znaša 35 800 000 din. V Pekarni Krško, kjer so jih pestili prostorski problemi, so morali uvesti zaradi potreb dvoizmensko delo. Število delavcev pa se je od leta 1979 več kot podvojilo. Odslej bodo imeli vsi »Vem, da odločamo delavci in to je prav. Sem pa že malo prestar, da bi vse to, kar nam danes posredujejo v zvezi s samoupravljanjem, dojel. Zavedam pa se tudi tega, da nam je vsem v naši današnji socialistični družbi zelo dobro.« »Ali berete GLASNIK?« »Ja, redno. Menim, da se v našem Glasniku premalo piše in objavlja o problemih v temeljnih organizacijah.« zaposleni enak delovni čas, potrošniki pa bodo dobili zmeraj sveže proizvode. Novi obrat bo tudi zadoščal za izredne potrebe v morebitnem vojnem času. Obisk obrata pa nas je prepričal, da smo resnično dosegli velik uspeh. Toliko svetlobe in prostora v najsodobnejšem obratu nas je navdalo z optimizmom! Vsi vabljenci in sodelavci so zaključili večer v prijateljskem in vedrem vzdušju v hotelu Terme v čateških toplicah. Taka srečanja in otvoritve pa nas ob začetku leta navdajajo s posebnim navdušenjem, saj utrjujejo moč delovne organizacije v njenih prizadevanjih, da bi sledila razvoju. Prepisano od drugih Namesto novoletnega voščila Tovarišice in tovariši, sodelavci v vseh organizacijah Mer- navadi, saj se ob voščilih in željah, ki si jih izrekamo za no»' leto, rajši izogibamo težav, ki *" __ "4 ’ ^oa novica, navadno delo. _ _ politika, da smo prav v letu Preživeti in sk»- ^ poslovanja Mercatorja prišli v sam zaposlovo**ecjlmi iugoslovanilHgaaMapfanizacilamt. saj _~.,u po velikosti na li i I |i in pn ... |ii i ffjfcijii ii i I Inn orgaiiizacijami. V svetaririfrudi pri nas, še taksS^p*)Midvi-tvam pripisuje mn^gtfvečji pomen, mnogo večja plmticifHa. Predvsem je mpdgo več poudarka na poslovnem ugl«|p> ki ga uživajo Ujm velike firme. Sprašojm se, ali nismo mi sami pravzaprav še vedlL premajjTzrell, da bi dojeti ves pomen in vse prednosti, ki tip dajejakšeh veiikrSstem. Priznati moramo, dase % 'mverjetz | mgj.eživainl izvijamo fedrojtoiTiigovil5rmIig!5ožTi7,r5zT 1 dggbljenostž in vriUcKarske" samozavcrovanosTTT da v naših organizacijah pSmamo dovoli stx>-ajroih in širokih ljudi, ki bi se znali povzpeti nad podjetni ržkT rarohem in tozdovsRo ozkost, žlast? Rdi, ki bi b)>l pri-, prst vijem ooIocTliio vplivati na osveščanje najširšega kroga delavcev in na najvišjo stopnjo njihove samoupravne in upravljavske dovršenosti. Vsak dan se nam kažejo primeri na vseh področjih naše« _d«a, k.o'1>v^^ nspeReTneda m poudarllT .alt se~iave3alf,' da so iafiko nastali le zaradi skupnega šolefo-* varna, Običajno-znajo mahati z imenom Mercator samo ta-Krat, kadar jim to utegne koristiti, sicer pa na to ime kaj radi - pozabljajo«. Kadar gre za prizadevanje, da bi rešili kak skupen, širši problem, nastanejo običajno neverjetne težave to časovne zamude, samo zato, ker presegalo trenutne kratkoročne koristi v lastni organizacije"!*«'tem so r~! ".— Interesov običaj ______ rbrl zagovarJan.!n 'laslBlft ...—_________„„Fi<> vsi zelo glasmLIo^pa'je^treBSTm^reir sla^o"llHo iaaei%Tso v nijbollSenrpflmera veeSoSa »SC ! ne ugovarjajo. J sak dan smo priče samozadovoljstvu in vztrajnemu zanikanju in skrivanju lastnih slabosti, pri tem pa napadalno kažejo na napake, pomanjkljivosti in slabo delo druglh.J£, želji, da hi si povečali svoj lastni dohodek so mnogi sposobni zagovarjati najbolj'nenačelna in najbolj ožita stafilcaTne bi bili pripravljeni upoštevat argument ki jih razlagajo orogi. Kadar gre za izpolnjevanje dogovorjenih obveznosti in vzajemnih dolžnosti, znajo zavlačevati in opravičevati svoje »»ateimmbšt in nedisciplino z vsemi možnimi izgovori, ko Pa terjalo zadovoljitev svojih lastnih interesov, jih kaj malo Žrtsaki sošedovriaroHeml, Pri i jHilacBe^šnSiijO^vcevTEirlelpežleHtoafcnostranskSaF^ USgobpgkItv'jtte''ga iHdrmSranja, 'sžntičr se usnežno vzdržu jel v>zka gledanja in zavarovanost v laslrioTOZD a|j delov/ jjrganizaeijo, omalovažujejo pa se prizadevanja drugllj \vcev v drugih organizacijah in delovnih skupnosti* h samo nekakšno nepotrebno breme. VVfči teh in podobnih pojavov, ki se v raznikrttonkretnih oblik«! pogosto dogajajo, naša velikost, prejmem pa naša . čvrstost, ne izgleda več tako ble botra Als ne Ihmjajo Iz spoznanja tekjJlE slabosti že tudi naše največje in^ipomctnbnejšeaajMte za prihodnje leto 1980: *• izkort«; . sistema, toda ne samo za5e> za nas v5?!Rfi$>aj, 2. zaostriti boj za poslovno in samoupravno disciplino ve-,Vn povsod, na vseh ravneh in ne samo takrat, kadar nam to slučajno ustreza, 3, ; napovedati neizprosno vojno egoizmu, ozkosti in podjet-* tozdoVski razdrobljenosti in zaprtosti, ki vidi samo sv.°i« kratkoročne interese, 2' '^gotoviti red, disciplino in odgovornost pri delu, bmktdk kvalitetne opravljati družbenoekonomsko ^o za nadaljnji napredek m trunost ~«u.orja. V tem - repi-i Čanju si zaželimo uspešno novo leto 1980! Generalni direktor SOZD, ___________________________ Miran Goslar Nova pekarna ob otvoritvi Nova pekarna in slaščičarna v Brežicah Mimogrede Ana Marjanovič Delegatu, da ne zaspi! Čas teče in ... vedno kaj reče. In v tem času, dragi delegat ali delegatka v katerikoli temeljni organizaciji ali delovni enoti našega kombinata ŽITO, ti odločaš, spreminjaš, dopolnjuješ in dograjuješ našo idejo samoupravljanja, ki si je že utrla svojo pravo pot v svetu in doma, ter pokazala svojo pravo idejo in smisel. Iz dneva v dan je tvoja miza na delovnem mestu preobložena s sporazumi, pravilniki in raznimi materiali, ki naj bi jih dodobra prebral in posredoval kolektivu, ki te je imenoval za svojega delegata, in potem, da bi z mnenjem svojih sodelavcev nastopal drugje in jih zastopal, uresničeval cilje ... In ravno pri vseh tistih kupih »papirja«, kot jih nekateri imenujejo, se prenekati delegat prime za glavo in vpraša: »Kaj početi s tem gradivom?« Verjamem, da je težko in včasih pretežko, da bi ob rednem delu utegnil prebrati vsa gradiva. Zato pa si moraš vzeti svoj prosti čas, da bi vse materiale pregledal in se seznanil z novimi sporazumi, sklepi in pravilniki, ker o tem moraš obveščati tudi druge. Pri tem pa se moraš zavedati, da si ti delegat, ki je izvoljen, da zastopa in posreduje mnenje svojega kolektiva (in ne svoje lastno). Ti si tisti, ki v imenu drugih odločaš, koliko dinarjev gre za to in ono, koliko novih skladišč, tovarn, cest, vrtcev in kulturnih ustanov bomo izgradili. Ti si veriga v samoupravni verigi dogovarjanja in odločanja. Moraš biti pripravljen za sestanke in seje, odločati hitro in učinkovito, da se ne bi zaradi neobveščenosti posedalo na sejah dolge ure in ugibalo, kot da bi lovili »mačka v Žaklju«. Tako boš lahko veliko več odločal, veliko več »pri-šparal« in »prislužil« denarja, pa še svoje delo kvalitetno opravljal. Ni lahko, ker ni lahko biti delegat. Delegat je odgovornost. In zato poskrbi, da boš opravičil svoje delegatsko ime, da se ne boš uspaval na sejah in nad problemi, ki bi jih lahko hitreje odpravljali in veliko več dali naši celotni družbi. Na obisku v TOZD Triglav v Lescah Ivan Cimerman Tesno sodelovanje Gorenjke in Triglava osnova nadaljnjega razvoja Srečanje ob koncu leta Ana Marjanovič Moke ne bo zmanjkalo! V sredo, 19. 12. 1979, je bil sestanek s stalnimi zunanjimi odjemalci mok oziroma zunanjimi sodelavci pekovskega poklica, ki sta ga ob zaključku poslovnega leta 1979 pripravila TOZD Mlini in TOZD Blagovni promet. Na seji so sodelovali: Marjan Habič, direktor TOZD Blagovni promet, Jože šefman, direktor TOZD Mlini, Darko Lakovič, vodja prodaje mlevskih izdelkov TOZD Blagovni promet in strokovna služba TOZD Razvoj inženiring. Pogovarjali so se o problematiki nove meljave mok s kritično oceno kvalitete mok, s tehničnimi priporočili za izboljšavo kvalitete končnih proizvodov z uporabo aditivov in oskrbe z aditivi. Obenem so se na tem srečanju dogovorili o nadaljnem poslovnem sodelovanju v letu 1980. Predstavniki TOZD Mlini in TOZD Blagovni promet so našim zunanjim odjemalcem mok obljubili nemoteno oskrbo in ker letos imamo pšenico iz uvoza, bo tudi kvaliteta moke veliko boljša. Predvsem pa je pomembno to, da moke v tem letu ne bo zmanjkalo, ker je kombinat ŽITO zelo dobro oskrbel svoje silose. Samo dobra ura vožnje nas loči od Žitove TOZD Triglav v Lescah. Hoteli smo zajeti sedanji in bodoči utrip tega kolektiva, ki je nedvomno najpomembnejši v svoji dejavnosti za vso Gorenjsko. Direktor Anton Pintar nam je očrtal kratek zgodovinski razvoj pekarske dejavnosti. Od 18 pekarn v gorenjski regiji v letu 1962 so najbolj razvili pekarne na Jesenicah, Bledu, v Radovljici ter v Lescah. Postopoma so začeli opuščati mlinsko dejavnost v korist TOZD Mlini na Šmar-tinski v Ljubljani. 1966 so priključili vsa pekarska podjetja na Gorenjskem in ukinili pekarske obrate družbenega sektorja. Večino kadrov so zaposlili v TOZD Triglav. V Globokem so zadržali edino mlin, slaščičarski obrat na Jesenicah pa so rekonstruirali. »V zadnjem srednjeročnem obdobju 1976—80 smo uredili specializirano trgovsko dejavnost, obnovili smo slaščičarne Vrba v Radovljici, Magušar v Lescah, in Koblo v Bohinju. To so specializirani obrati, ki prodajajo lastne izdelke in izdelke Žitovih tozdov. Asortiment dopolnjujejo z izdelki drugih jugoslovanskih konditorskih proizvajalcev. Za Pekarno Tržič, ki se je priključila k TOZD Triglav, so mogoče tri variante za nadaljnji razvoj: minimalna rekonstrukcija, nov obrat v Tržiču na drugi lokaciji ali rešitev v okviru TOZD Pekarna Kranj, ki načrtuje pekarno v Naklu. Tov. Pintar pojmuje razvoj TOZD Triglav edinole v sklopu celotne gorenjske regije: »V zadnjih mesecih smo reševali program razvoja gorenjskega pekarstva z ustreznimi organi skupščine občine Kranj. Dosegli smo sporazum, po katerem bo nosilec razvoja Živilski Kombinat Žito Ljubljana. Sklenili smo tudi sporazum s TOZD Peks DO Loka iz škofje Loke, ki namerava graditi moderno opremljene pekarske obrate. Prav tako načrtuje TOZD Pekarna Kranj svoje proizvodne zmogljivosti za oskrbo občine Kranj ter občine Tržič. Investicija za samo 1000 ton letne proizvodnje za Obrat pekarne Tržič bi bila previsoka. Na željo predstavnikov izvršnega sveta občine Tržič, da ne bi ukinili te dejavnosti, načrtujemo le zamenjavo strojne opreme s tako, ki bo omogočala proizvodnjo pekarskih in morda delno slaščičarskih izdelkov.« Mehko pecivo — najpomembnejši proizvod »Ob pekarski proizvodnji v TOZD Pekarna Lesce so obstajale proste zmogljivosti. Odločili smo se, da bomo začeli s proizvodnjo trajnejših proizvodov — industrijskih kolačev. Začetek v letih 1966 in 1968 je bil še skromen. Na jugoslovanskem tržišču so se ti izdelki dobro prodajali, saj smo bili na tem področju prvi v Jugoslaviji. Pred 10 leti smo od Angležev kupili linijo za proizvodnjo biskvitnega testa za ro-lade. Ta program bi radi razširili še na druge artikle. Povpraševa- nje na tržišču je veliko, prostorov pa ne širimo. Že dve leti izgubljamo vodilno vlogo tam, kjer smo nekoč vladali. Želimo vsaj ujeti korak s konkurenco, če je že ne moremo prehiteti!« »Kakšen sodobnejši pristop k tržišču si zamišljate?« »V shemi skupnih služb je navedena marketing služba, tu so vsa leta delali določeni delavci, vendar nekih rezultatov ni bilo — mi jih vsaj nismo dobili.« »Za katere regije bi trenutno potrebovali konkretne analize?« »Nujno potrebujemo analize tržišča za prodajo mehkega peciva na območju Hrvaške, na relaciji Varaždin—Karlovac—Sisak, pa vse do Zadra. Težave imamo tudi na makedonskem tržišču, kjer kladanje gotovih izdelkov bo prav gotovo pocenilo proizvode. Janez Ferjan, vodja komercialne službe je mnogo vrnjenega blaga, pa tudi na območju Beograda. V ta tržišča smo veliko vložili in bi jih zelo neradi zapustili. Stroški prevoza v Skopje z letali se bodo po zagotovilih JAT povišali celo za 100%. Zato moramo proučiti tržišča, ki jih lahko obvladamo z drugačnim transportom. Skupno načrtovanje s TOZD Gorenjka »Ko smo načrtovali srednjeročni program za obdobje 1976—1980, smo si zadali nalogo, da zgradimo skladišča za oba tozda na izredno ugodni lokaciji. V preteklem letu smo ga tudi zgradili. Zanašali smo se na določila sporazuma, ki je bil podpisan na nivoju DO, da takoj nadaljujemo z izgradnjo Gorenjke, kakor hitro bo to skladišče dograjeno. Del tega objekta bo služil za mehko pecivo (delna proizvodnja). Z Gorenjko imamo skupen strojni park. Sprejemanje surovin in na- Neposredna povezava transporta s proizvodnjo obeh tozd pa bo izločila vse vmesne transporte. Dokler ne namestimo strojev v delu tega skladišča, ne moremo začeti z rekonstrukcijo obstoječe, že zastarele linije, če izvedemo remont sredi obstoječe proizvodnje, nastane nekajmesečni zastoj, kar pomeni, da nas lahko izrinejo s tržišča. Proizvodnja na zalogo tega pokvarljivega blaga pa ni mogoča. Zato si moramo najprej zagotoviti normalno proizvodnjo in nove zmogljivosti. Ko bodo stekli ti novi stroji, pa lahko začnemo z remontom obstoječega strojnega parka. V našem tozdu vlada velika nestrpnost, ker ne izvajamo sporazuma o temeljih plana za tekoče obdobje. Gorenjka kasni že eno leto, vprašljiva je socialna varnost 100 zaposlenih v TOZD Triglav. Problem Gorenjke je ne-razdružljiv s problemom proizvodnje mehkega peciva.« Skladišče je zgrajeno, uporabljajo ga drugi »Zgradili smo skladišče, ki ga uporabljata Iskra Kranj in Murka Lesce. Z najemnino plačamo obresti za najete kredite, okoli 2 300 000 din. Anuitete znašajo 5 milijonov, razliko pa plača TOZD Triglav, kar je za nas veliko breme,« je povedal tov. Pintar. Številke opozarjajo O proizvodnji mehkega peciva nam je posredoval vodja komerciale, Janez Ferjan, sledeče podatke: Leta 1976 je znašal delež TOZD Triglav pri proizvodnji mehkega peciva v Jugoslaviji 28,3%; leta 1977 je padel ta pro- cent na 24,4%; leta 1978 pa že na 16,3%. Povedal je še, da računajo v letu 1979 18% delež na tem trgu. V Jugoslaviji je 24 proizvajalcev mehkega peciva, med njimi ni pravih dogovorov in delitve tržišča. Zadoščale bi tri linije, proizvaja pa jih osem. Nadalje je direktor Pintar poudaril, da se skupaj s TOZD Blagovni promet trudijo, da bi normalizirali stanje na makedonskem tržišču. V letu 1980 si želijo izpolnitev teh zastavljenih in nerešenih problemov. Njihova dejavnost je za gorenjsko regijo velikega pomena, saj proizvedejo v TOZD Pekarna Lesce letno 4800 ton pekarskih izdelkov, v Obratu Pekarne Tržič pa 1500 ton, pri čemer je delež mehkega peciva 1500—1550 ton. »TOZD Triglav Lesce vidi možnost za razvoj proizvodnje mehkega peciva le v združevanju sredstev vseh tozdov Žita, ki naj uresničijo program Gorenjke, z njim pa tudi Triglava. Z vsemi silami si prizadevamo, da obdržimo obstoječo raven proizvodnje. Naša prednost pa je v dosledni in natančni distribuciji blaga,« je zaključil tov. Pintar. Ignac Blaznik, vodja kadrovske službe: »V TOZD Triglav je zaposlenih 260 delavcev, od tega 150 žensk. Kadre dobivamo predvsem iz bližnje okolice. V mariborskem živilskem centru smo pravkar izšolali pet pekov. Zdaj šolamo enega peka in štipendiramo dva študenta na fakulteti za kemijo. Ob delu izobražujemo dva kandidata; lani pa smo imeli tečaj za konditorske delavce, ki ga bomo letos ponovili, če bo prišlo do gradnje Gorenjke, bo verjetno kadrovska služba skupna. Z občine Radovljica smo dobili smernice za pripravo kadrovskega plana. Osip delavcev je pri nas izredno nizek.« Kati Horvat, vodja proizvodnje mehkega peciva: »Planiramo nove proizvode: medene Iekerie v pločevinasti embalaži, meden-ko, krick krack napolitanke s sladkornim oblivom, slane napolitanke, angleški sočni kolač... Za vse te proizvode čakamo na odobritev cen v Beogradu. Proizvodni plan izdelamo po zahtevah tržišča. Zajema testo, kremo, načrtovanje tehnološkega postopka posameznih proizvodov za dve izmeni na dan. Letos predvidevamo novo, .marcipan linijo' za več vrst rolad, oblitih z marcipanovo maso.« Brigita Gobec, vodja priprave dela: »Vsako jutro naredimo plan proizvodnje za kolače po asortimentu in količini, določimo vrstni red poteka proizvodnje. Zavisimo od direktnih naročil kupcev. Med proizvodnjo prihajajo dodatna naročila .. • Skladiščni službi damo plan embalaže, plan za surovine pa nam posredujejo iz proizvodnje. Na proizvode bomo odslej po sporazumu namesto datuma odtisnili klavzulo: UPORABNO DO .. .« S prizadevno zagnanostjo narn razlaga načrte, prevzem kontrole proizvodov v bodoče, sodelovanje z Gorenjko. Obiščemo proizvodnjo, obrate, majhen a harmoničen kolektiv, ki se pozna med seboj in si pomaga. Prisostvujem sestanku mladinske organizacije, ki ga vodi Rafko Podlogar, zagnan in prizade-prizadeven mladinec, ki skrbi tudi za obveščanje in je predsednik mladine. Prišli so na sestanek poprej, popoldne jih čaka izmena. Poslovim se v poznem popoldnevu; ta dan sem se seznanil Z utripom kolektiva, ki je nedvomno pomemben člen v verigi Žitovih tozdov. LJUBLJANA Pakiranje mehkega peciva, glavnega proizvoda v TOZD Triglav Ignac Blaznik, vodja kadrovske službe < ? =? m 3 Ječanje upokojencev TOZD šumi Pred koncem leta je bilo v prostorih sejne sobe TOZD šumi srednje upokojencev TOZD šumi. Najprej so si ogledali proizvodne Prostore tovarne in nova proizvodnjo linijo, nato pa so imeli tova-riško srečanje ob zakuski. Direktor TOZD Šumi, Janez Železnikar je v kratkih besedah nekdanjim sodelavcem orisal sedanji razvoj šu-^Ua in nadaljnje razvojne možnosti. nas nje mo rle en- s 30' na ro- te- re- ga jo- os an tih ve no po či- id- ia- jo ri- ni Ja a- ili o- v f- 3' )i i- v a S' Z I- ^°zdi odgovorni za razvoj informacijskega sistema Glasnik friora izhajati mesečno ^dbor za obveščanje Živilskega °nnbinata ŽITO Ljubljana se je l sredo 19. 12. 1979, četrtič se-!*tal in razpravljal o problematiki formiranja in nadaljnji izgradnji lnformativnega sistema. P°z°i"nost dnevnega reda je ve-Ja a predvsem oceni, kako se Uresničuje temeljna vsebinska Zasnova Glasnika in uredniška Politika časopisa. ^a osnovi poročila predsednika Uredniškega odbora, statističnih Poročil, ki so zajemali predvsem Problematiko materialnega poslovi3 Glasnika, rezultatov ankete u uspešnosti Glasnika ter neka-erih drugih podatkov, je bilo od-°ru jasno predočeno, da kljub o očenim izboljšavam v zad-Jem času, informativni sistem v , .u še niti približno ne ustreza ojanskim potrebam, niti Glasnik ot Sestavni del tega sistema ne fusPe v celoti izvrševati svoje akcije združevalnega in pove- stva'11693 *n^ormac'js*