218
Zgodovinske stvari.
Lacus Lugens — cerkniško jezero.
Spisal Dav. Terstenjak.
Strabon in Plini omenjata tega jezera v deželi starodavnih Karnov.
Kakor imena druzih voda, postavimo: Alsa (primeri: 01 s a na Koroškem in na Ruskem), Anassus = An as, fluvius, sansk. anna, voda, Kolops, Colapis Kolpa (primeri: Kolpa Kolpinka na Ruskem), poznamovanja voda mužnatega sveta, Korkoras zzz Karka, Ko r k ar, Kerka, die vom Bergnacken her-abfliessende, Natis o (primeri ime reke Natiso na Ruskem, sansk. nad i, flumen, Timavus = ti m a v, Sumpffluss), Turrus zz: Tur (primeri obilne imena rečic: Tur, T ur j a, Turevka v zemlji severnih Slovanov), Sontius — Sontja = Soča, der in Kriim-mungen fliessende Strom, sansk. 9unth, claudicare, rusk. sutolina, krummer Baumast, slovensko sotska, imena v vijugastih krajih stoječih vasi ali sel itd. so po koreniki in obliki čistega slovenskega početka, tako tudi: lacus lugens — Lugovo (to je) jezero.
Poznamovanja za jezera pri starih Slovanih so vzete iz besed, ktere naravnast izrazujejo pomen jezera; tako: lacus Pel s o, methat. plešo = jezero, lacus musia-n u s = m u ž a, muževina, lacus Balaton = Blatno, Blatensko, od blato, Moor, Moos, Sumpf.
Tudi Lug pomenja jezero. Srbščina še ima besedo lug v pomenu: Sumpfrohr, Schilfrohr *) (Vuk vRjeČnik" s. v.). Mi pa v slovanščini nahajamo na prikazen, da zeliša rade dobivajo imena po zemljišči, v kterem rastejo. Tako ločje, Sumpfrohr, Schilfrohr, od: loka, loči ca, staroslovenski palus, muza, sitje, slovaški: sitno, Sumpf. Tako tudi lug, Sumpfrohr, Schilfrohr po lugu Sumpf. Z daljnim tvarivnim sufiksom poznamo: luža, kaluža, was fiir ein Sumpf, stvarjeno kakor sansk. kumbha, iz ku in ambhas, wie viel Wasser fassend, kamala iz k a in mala, wo einen Flecken habend, kur m a, iz ku in urma, wie die Wellen erregend (glej: Nesselmann v „Zeitsch. fiir Kunde des Mor g." It 98. 99. 100. 102. 103). Kaluža toraj: Wie viel Sumpf, Morast fassend.
Akoravno srbščina besede lug ne rablja več v pomenu muza, se je vendar rabil ta pomen nekdaj za muzo, ker resnično je; kar učeni Kuhn piše: ,,dass sobald nur andere Worter fiir denselben oder einen nahe venvandten Begriff sich in der Sprache vorfinden, die Voraussetzung dafur ist, dass es einst in der Sprache vorhanden war. („Zeitsch." IV. str. 82). Narava cerkniškega in ložkega jezera je že zahtevala to poznamo vanje , ker znana je obilnost trs tj a, ktero v onem mužnatem svetu raste.
Tako imamo zopet novo čistoslovensko ime kot pričo za to, da so Slovenci bili stari Karni, kterih si celo nemški zgodovinarji ne upajo več naravnost imeti za Kelte. Diefenbach („Orig. Europ." 74) v svojem najnovejšem delu pravi: „Die Carni (quondam Taurisci tunc Norici Liv. XLIII. cap. 5), die zwischen den Ve-netern und dem keltisch-illirischen Mischvolke der Ja-poden wohnen, sind wahrscheinlich Kelten" in na strani 135. pa zopet zametuje svoje mnenje in piše: „AUe diese Volker (Vindelici, Rheti, Taurisci, Norici) sind, wie wir glauben, aus theils illirischen, theils ligurischen GrundstofFen durch keltische Uebermacht und Mehrheit zu Mischvolkern gewordena.
*) Lug piše Vuk je enako z besedo srbsko rit, Rohr, Rohrig, arundinentum; primeri starovisokonemski: riede, Schilfrohr, Sumpfrohr. Srbi imajo prislovico: „Lasno je djavolu u ritu svirati."                                                                                  Pis.
Pustite vendar enkrat grde predsode in spoznajte, kar je po zgodovini, etimologii in mitologii potrjeno, da so bili slovansko steblo Panoni, Karni in Norenci.