C. C. postale. — Esce ogni giovedì mattina.
»Novi list« izhaja vsak četrtek zjutraj. — Uredništvo in upra» va sta v Gorici via Mameli 5; telefon št. 308. — Poduredni« št v o in podružnica uprave v Trstu via Valdirivo 19/III; te» lefon št. 39»08. — Uradne ure vsak delavnik od 9. do 12. ure.
Posamezna številka 30 stot., stare 50 stoj*
Naročnina za celo leto 15 L.,	,
za pol leta 8 L. Za inozemstvo 30 L. — Trgovski oglasi po 1.— L., osmrtnice, poroke, po» slana, oglasi denarnih zavodov. "* itd. po 1.50 L. za 1 mm v stolpcu. — Mali oglasi po 50 stot. za besedo, najmanj 5 lir.
V Ž
ŠTEV. 9.
V GORICE, ČETRTEK 23. MAJA 1929.
LETO I.
O 0*4 C
—x er» r
Tedenski koledar.
Petek 24. maja: K v atre. Marija Devica, pomoč kristjanov. — 25. so« bota: K v atre. Urban I., papež; Z o« fi ja B, — 26. nedelja: 1. pobink. Presv. Trojica, Filip (Zdenko) Neri. — 27. ponedeljek: Beda Čast., cerkv. učenik. — 28. torek: Avguštin, škof. — 29. sreda: Marija Magdalena Pazzi. — 30. četrtek: Presveto Rešttje telo.
Novice.
Kraljevska dvojica na Rodu,
Po svetovni vojni je pripadlo Italiji »dvanajst otokov« (Dodekanezos) v Egejskem morju. Za binkoštne praz« nike je obiskala to otočje prvič kra« Ijevska dvojica. V četrtek sta kralj in kraljica zapustila Rim in sta se odpe« ljala v Tarent, kjer sta se vkrcala na kraljevsko jahto »Savoia«, ki ju je v spremstvu bojnih ladij pripeljala na Rod, ki tvori središče otočja. Pov,sod sta bila slovesno sprejeta.
Mussolinijev govor
o sporazumu med vlado in sv. stolico, katerega smo zadnjič objavili v obšir« nem izvlečku, bo dala fašistovska stranka tiskati na lastne stroške.
Papež zapusti Vatikan.
Kakor javljajo iz Rima, bo papež Pij XI. zapustil 30. t. m. Vatikan, da se vdeleži procesije sv. Rešnjega tele« sa. Po 58. letih bo poglavar Cerkve ta dan prvič šel iz vatikanskega ob« zid ja. S tem je njegovega »ujetništva« konec.
Jugoslovanski romarji.
Pretekli torek je šlo v Rim 1000 ro« mar jev iz Jugoslavije z zagrebškim nadškofom; in še z osmertmi drugimi hrvatskimi škofi.
V soboto je Pij XI. sprejel jugo« slovanske škofe, katere je vodil za« grebški nadškof dr. Bauer. Papežev govor je prevedel iz italijanščine v srbo « hrvaščino šibeniški škof Mi« leta.
Smrt.
17. maja so v Ljubljani pokopali mladega, a že precej uveljavljenega vzgojeslovca dr j a. Frana Čibeja. Raj« ni je bil Goričan, S svojimi spisi si je pridobil ime. Smrt ga je pobrala v dveh dneh, ker se mu je; vsled neznat« ne rane vnela možganska mrena. Mir njegovi duši!
Goriška porota.
Po Angeli Bizjak, o katere opro« stitvi smo zadnjič kratko poročali, je prišel pred goriške porotnike 35«letni Karel Perdec iz Sela na Krasu. Obto« žen je bil dveh roparskih napadov. Porotniki so potrdili njegovo krivdo
pri enem ropu in Perdec je bil obso« jen na 8 let težke ječe.
Zadnji četrtek proti poldnevu je bila ta obravnava zaključena in pri« čela se je za več dni določena razpra« va proti Gašperju Mišičju, njegovi ženi Mariji, roj. Premrou in tašči Frančiški, roj. Nabergoj iz Lozic pri Št. Vidu na Vipavskem. Gašper Mi« slej je obtožen, da je 3. dee. 1927. svo« j.ega tasta Ivana, Premroua po premiš« ijenem načrtu ubil s sekiro. Zenski sta obtoženi sokrivde. Ker je bilo za« slišanih večje število* prič, se je raz« prava zavlekla do torka opoldne. Mi« slej je bil obsojen na 8 let ječe, žen« ski sta bili oproščeni.
»Črne maske«.
Naš goriški rojak Marij Kogoj je zložil veliko glasbeno delo, opero z naslovom »Črne maske«, ki so jo vpri« zorili ta mesec v ljubljanskem oper« nem gledališču. Glasbena kritika trdi, da je to najboljša slovenska opera, prva, s katero se Slovenci lahko po« stavijo pred svetom. Kogoju želimo mnogo uspeha!
Letošnja sv. birma.
Na binkoštno nedeljo in v ponede« ljek je goriški nadškof birmal v Go« rici okoli 1000 fantov in deklic. Med birmanci je imel eden velike »mu« štafe«.
V oglejski grobnici.
Pretekli teden je videmski nadškof v pričo notarjev dal odpreti grobnico patriarha Bertranda, ki je umrl v du« hu blaženosti. Koža na truplu je še prav dobro ohranjena. Prav tako tudi dragoceni patriarhov ornat z drago« cenim biserom na prsih, v katerega so vdelani ostanki sv. Elizabete, ogrske kraljice. Devetdesetletnega patriarha Bertranda je dal umoriti goriški grof Engelbert 1. 1350., ker sta si bila huda politična nasprotnika.
Dosti poklicanih...
Za 615 pois lanskih mest na Angleš« kem se tepe 1718 kandidatov. Med te« mi je 47 žensk.
»Grof Zeppelin«.
Tako se imenuje znani nemški zra« koplov, ki je lansko leto napravil zgo« dovinski polet v Združene države in nazaj. Letos je podvzel »Grof Zeppe« lin« že par daljših zletov. Najdaljši je bil polet preko Francije in Sredo« zemskega morja v severno Afriko in sv. deželo, katerega je dovršil pred par tedni. Koncem tekočega meseca je imel »Grof Zeppelin« namen obis« kati London, kakor smo kratko poro« čali. Medtem je pa dr. Eckener, pri« znani vodja znamenitega zrakoplova, spremenil svoj načrt; odločil se je, da obišče drugič Ameriko. V četrtek 14. t. m. je »Grof Zeppelin« odplul iz svo« je lope v Fridriechshafenu ob Boden«
skem jezeru ter je hotel preko Fran« cije, Španije in Atlantskega oceana doseči Severno Ameriko. Sreča mu pa ni bila mila. Ko je po prilično dva« najsturni vožnji plul nad obalo južne Španije, sta nepričakovano odpove« dala dva motorja. Radi tega se je vod« stvo zrakoplova odločilo za povratek. Toda tudi ta pot se ni posrečila. Ko je priplul »Grof Zeppelin« nazaj na francosko obal, je zašel v močne na« sprotne vetrove, opešali so še ostali motorji in položaj velike zračne ladje je postal skrajno opasen. V tej sili je zaprosil dr. Eckener za dovoljenje, da sme pristati na francoskih tleh. Fran« coska vlada je to takoj dovolila in pomagala z vsemi sredstvi, tudi z vo« jaštvom, da je nemški zrakoplov lah« ko pristal in našel varno zavetišče v vojaškem letališču v bližini pomorske« ga mesta Toulon. Tam se vrši sedaj z mrzlično naglico zamenjava po« kvarjenih motorjev. Po poročilih lis« tov bo »Grof Zeppelin«, ko bodo nje« govi stroji zopet v redu, krenil na novo proti Ameriki.
Suhi in mokri.
V	Mehiki namerava predsednik Portes G ili prepovedati vse alkohol« ne pijače razen piva in vina. Švicarji, ki so preteklo nedeljo imeli ljudsko glasovanje (referendum) za ali proti alkoholu, so bili za. Le pokrajina Ba« sel je hotela prepoved alkoholnih pijač.
Pribičevič interniran.
Svetozar Pribičevič, zaveznik po« kojnega Radiča in vodja bivše Samo« stojne demokratske stranke, se je preselil pred dnevi iz Zagreba v Bel« grad. Policijski ravnatelj ga je radi protipostavnega političnega delovanja pozval, naj zapusti mesto in mu dolo« čil za bivanje kraj Brus pri Kruševcu. Pribičevič se je odpeljal s hčerko in nekim prijateljem v avtomobilu v do« ločeno mu mesto.
Novi občinski načelniki.
Za občinske načelnike so irneno« vani: v Čepovainu dr. Gregor Cimino« Cavalo, v Dornbergu Adolf Francie« lini, v Kojskem Karel Baiardi, v Ri« henberiku Peter Cantinella, v Idriji x aldemar Porteli.
Kraljic lepote ne bo več.
V	poslednjih letih se je razpasla navada, da so na različnih prireditvah organizirali tekmo med ženskami in proglasili najlepšo za kraljico lepote. Notranje ministrstvo je poslalo sedaj prefektom okrožnico, s katero se ta« ke tekme prepovedujejo, češ, da se z njimi daje potuha ženski ošabnosti in nečimernosti.
Stanovanjska politika.
Lansko leto so zgradili v Pragi 48 tisoč in 730 novih stanovanj.
Srečni Luksemburg!
V	majhni državici Luksemburg je sklenila poslanska zbornica zakon, po katerem bo polovica prebivalstva pro* sta vseh neposrednih (zemljiških in dohodninskih) davkov. To je skoro edina država v Evropi.
Hud porod.
V	vlaku med Ljubljano in Zidanim mostom je neka kmetica vsled goste gneče morala stati. Naenkrat so jo popadle slabosti in na svet je prišel novorojenček.
V	Trapani na Siciliji pa je neka že* na rodila četvorčke: tri deklice in ene* ga fantka.
Kmet je steber.
Bivši češki ministrski predsednik Švehla, ki je predsednik češke agrar* ne (kmečke) stranke, boleha že delj časa. Ker se zadnje skupščine svoje stranke ni mogel osebno vdeležiti, jo je pozdravil s pismeno poslanico. V tej poslanici poudarja ugledni češki voditelj, da je kmečki stan steber dr* žave. S svojo mirnostjo, marljivostjo, preudarnostjo in globoko vernostjo drži kmet kvišku druge stanove, zlasti živčno razbolelega in lahkomiselnega meščana. Od kmečkega stanu živi in dobiva moči država, zato pritiče kme* tu tudi odločilna beseda v državnem življenju.
Usoda španskih izseljencev.
V	južni Franciji živi par tisoč izse* ljencev iz Španije. Pred kratkim jih je obiskal španski primas kardinal Segura. Vmivši se domov je kardinal pisal kralju Alfonzu pismo, kjer slika strašni položaj španskih izseljencev. »Giornale d’Italia« prinaša odlomke iz kardinalovega pisma: »ne le da se opušča sleherna misel na Boga in do* movino, marveč tudi ves pouk v šo* lah se vrši le v francoskem jeziku.« »Ravnotako žalostno iti odbijajoče je dejstvo, da skušajo v velikih in maj* hnih izseljeniških središčih španske delavce na vse načine pofrancoziti.«
Tržaška pošta.
V	Trst pride dnevno okrog 90 tisoč raznovrstnih poštnih pošiljk. 20 tisoč teh pošiljk požrejo poštni predali in jih odnesejo stranke same. Drugih 20 tisoč gre naravnost v trgovine in veli ka podjetja Ostalih 50 tisoč pošiljk morajo raznesti pismonoše, katerih je 140; na vsakega odpade tedaj približ* no 300 pošiljk. Ako pomislimo, da mo* ra ubogi mož raznositi teh 300 enot po večinoma več nadstropnih hišah, po* tem ga za njegovo delo ne moremo zavidati. Zato je poštno ravnateljstvo uvedlo poštne predale, ki so v hišnih vežah. V te predale odda pismonoša vso navadno pošto za vse stranke v hiši, priporočena in vrednostna pisma se pa še nadalje izročajo osebno. Iz Trsta odide na dan 40.000 poštnih po* šiljk, tedaj več ko polovica manj, kot jih pride, Očividno Tržačani ne pišejo radi.
Kako je bilo njega dni.
V starih bukvah sem bral, da so 1. 1895. v tržaški občini pridelali 14 ti soč hi vina. »Pridelek je bil torej maj* hen, ali kapljica je bila povoljna.
Mošt so prodajali po 20—25. goldinar* jev, boljše blago tudi po 28 gld. hi. Pred užitninsko črto so pobirali do* klado po 10.60 gld. na vsak hi.« Ko* prški refošk je bil tisto leto po 18 do 30 gld. Literček »ta boljšega« je; stal torej 3 črne krajcarje.
Grem pa k dohtarju!
Ne k zdravniku, pač pa k jezične* mu dohtarju, to je k odvetniku gredo naši ljudje prav radi za vsak prazen nič.
Nedavno sta začela dva kmetoval* ca z Banjške planote pravdo radi 25 lir, reci in piši lir pet in dvajset. Pri* šla sta v Gorico, izbrala si vsak svoje* ga odvetnika, in ko je bilo pravde ko* nec, je bilo stroškov nekaj nad 1000 lir. Zgubljeni čas in jeza nista všteta v stroških.
In koliko je širom dežele takih pravd za prazen nič! Takim pravdar* jem bi bilo potrebno odmeriti 25 na zadnjo plat.
Nemški socialni demokrati
imajo 937.381 članov. V socialno de* mokratskih strokovnih organizacijah pa je včlanjenih preko 4 milijone udov. Stranka ima 196 časnikov in 13 časopisov, 107 tiskaren in 200 knji* g ar en.
Šestletni napredek.
Iz poročila šolskega odseka poslan* ske zbornice je razvidno, da je leta 1921. bilo v Italiji 31 od sto nepisme* nih ljudi. Leta 1927. pa je bilo od sto italijanskih državljanov le še 26 takih, ki ne znajo ne pisati in ne čitati.
Čista usta.
Minister prosvete je razposlal vsem šolskim skrbnikom okrožnico, kjer poziva učitelje, naj navajajo otroke k čistosti telesa ter ' naj jih poučijo, da mora imeti vsak človek predvsem čista usta in čedno zobovje, ako hoče ohraniti zdravje. Učitelji naj v ljud* skih šolah kar sami nadzorujejo v tem pogledu otroke.
Vročekrvna Marijana.
Te dni je v Brunčku na Južnem Ti* rolskem stala pred sodnijo neka Ma* rijana Hedss, bivša ljudskošolska uči teljica, ker je naščuvala večje število učencev in učenk, da so priredili pro ti domači italijanski učiteljici Kateri* ni Canta sovražno demonstracijo, jo obmetavali s kamenjem, suvali in br* cali ter jo tako na več mestih telesa ranili.
Sodnik je vročekrvno Marijano Heisis obsodil na tri mesece in 7 dni zapora. Ostali obtoženci (dva fanta in tri učenke) so bili obsojeni na 10 dni ječe, a radi njih nežne starosti le po* gojno.
Medved v goriški okolici.
Če bi bili še v aprilu, bi naši bravci gotovo mislili, da jih hočemo poteg* niti. Medved v goriški okolici se sliši tako pravljično, da je res težko ver* jeti. Videli smo rujavca, seveda mrt* vega, na lastne oči. Zverina, ki je sicer še bolj mladič, meri okrog 1.50 m in je okrog 70 cm visoka. Zasačili so jo v malem gozdu nad Sv. Lovrencem pri Moši v bližini Krmina. Nekega dne v minulem tednu je šel gozdni čuvaj go*
riškega trgovca V. Bombiga, ki ima tam svoj lov, v ranem jutru v orne* njeni gozd. V hipu, kakor bi ga zem* lja rodila, je stal pred njim kosmati* nec. Mož se je seveda preplašil do mozga in jo je trepetajoč odkuril. Ko je prišel do svojih prijateljev in jim je ves zbegan pripovedoval o srečanju, mu niso hoteli verjeti; nekateri so se že sumljivo spogledovali, češ: revež, zmešalo se mu je. Končno se mu je vendarle posrečilo, da jih je prepričal o resničnosti svojega doživljaja. Po* -sledilca je bila, da je g. Bombig pova* bil več gospodov na lov na medveda. Sedmerica lovcev, med njimi g. Riko Terpin iz Solkana, se je odpravila na zasledovanje izrednega gosta naših gozdov. Gospod Riko Terpin ga je prvi srečal. Kosmatinec ga je stoje in nič kaj prijazno godrnjaje pova* bil v svoj objem, g. Terpin ga je pa z dobro pomerjeno kroglo podrl na tla. Medveda so potem prepeljali v Go* rico, kjer je bil izstavljen občinstvu na ogled. Ohranili ga bodo za goriški muzej.
Obtok denarja.
30. aprila je bilo v Italiji 16.274 mi* lijonov bankovcev v prometu, to se pravi 122 milijonov manj ko 31. marca.
Koliko stane poslanska zbornica? Italijanski parlament stane državo 13 milijonov 830 tisoč lir na leto. Ker se je število poslancev zmanjšalo od 535 na 400, so se stroški znižali za en milijon. Predsedniku parlamenta se je plača zvišala na letnih 125.000 lir, tako da bo prejemal nekaj več ko 10 tisoč lir na mesec.
Ne kupujte inozemskih srečk!
Večkrat se klatijo širom dežele raz* lični agenti, ki ponujajo v nakup naj* raznovrstnejše srečke (lose), pred* vsem avstrijske, turške itd.
Prodajanje srečk po nepoklicnih osebah je prepovedano in to so mo* rali občutiti tudi mnogi, ki so bili dne 30. aprila t. 1. obsojeni od goriškega tribunala na kazni od 350 do 5000 lir globe in en mesec zapora.
Žrebanje nagrad.
Goriški župan sporoča, da bodo po žrebu nagrajeni tisti družinski očetje iz Gorice, ki so imeli po 1. 1913. 5 ali več otrok, ki so še živi. Družinski očetje, ki se menijo žrebanja vdele* žiti, naj gredo 31. maja okoli poldne na anagrafski urad.
Poraba sladkorja v Italiji. Povprečno porabi vsak ital j. držav* ljan letno 8 kg sladkorja, kar pred* stavlja komaj petino sladkorja, kate* rega porabi Anglež.
Računajoč italijansko prebivalstvo na 42 milijonov ljudi, porabi cela dr* žava 3,360.000 kvintalov sladkorja. Ker je znašal lanski pridelek sladkor* ja okoli 3,400.000 kvintalov, je s to količino popolnoma krita italijanska potreba po sladkorju in zato ga letos ne bo treba uvažati.
Podarimo Vam zlat prstan z lepim kamnom, ako zberete 200 list* kov, ki jih prilagamo vsem % kg tež* kim paketom jajčnjih testenin PEKA* TETE. Zahtevajte pri trgovcih take testenine.
/
Kako ie s politiko.
Te dni so se vršile v Romuniji velike slovesnosti. Praznovala se je desetletnica ustanovitve veliko? romunske države. Slovensko ča? sopisje v Italiji se ni nikdar mnogo bavilo z romunskimi razmerami. Ker je Romunija največja in najbogatej? ša država na Balkanu, ki šteje 18 mi? lijonov ljudi, bi ji trebalo posvečati več pozornosti. Zato hočemo čitate? ljem »Novega lista« popisati nekoliko pomen te države. Romuni so izrazito kmečki narod. Približno 80 od sto pre? bivalstva se bavi s poljedelstvom. Do agrarne reforme je bila zemlja po ve? čini v rokah podeželskih bogatašev, tako zvanih bojarjev, dočim so kmet? je živeli v največji revščini. Delitev zemlje med bajtarje in male kmete se je pričela takoj po vojni. Pod agrarno reformo je prišlo več milijonov hek? tarjev njiv in gozdov. Romunija izva? ža v inozemstvo velike množine pše? niče, koruze, kož in živine.
Največja bodočnost Romunije pa je njeno bogastvo v podzemeljskih zakladih, ki so po veliki večini še ne? izrabljeni. Danes je razvita samo in? dustrija nafte ali petroleja. Za bo? gate petrolejske vrelce se zelo zani? majo inozemski kapitalisti. Toda v ro? munski zemlji leže še druge bogate rude: zlato, srebro in baker.
Nobena država se ni tako okori? stila db svetovni vojni ko Romunija. Najprej se je polastila Besarabije, ki je dotedaj spadala k Rusiji in radi ka? tere je še danes v sporu s sovjetsko vlado. Kmalu za tem se je združila z avstrijsko Bukovino in nato z lepim, gozdovitim Sedmograškim ali Erdelj? skim.
Manjšine.
Toda bogato in zaokroženo ozemlje nove romunske države ima eno veliko napako: vsak četrti državljan je ne? romunske narodnosti. Po uradnih se? znamih je v Besarabiji 1 milj on 683.000 Romunov in skoro milijon (959.000) drugorodcev, iz večine Rusov. V Bu? kovini je Romunov 378 tisoč, drugo? rode e v 433 tisoč. Na Sedmograškem ali Erdelj skem sta 2 milijona 930 ti? soč Romunov in 2 milijona 184 tisoč drugorodcev. Od 18 milijonov vsega prebivalstva so v državi 4 milijoni 680 tisoč ljudi druge krvi. Tako go? vore uradne številke. V resnici bo' drugorodcev gotovo še nekaj več, tako da tvorijo manjšine nad eno četrtino države. Največja manjšina so- Nemci, skoro enako močni so Ogri in Židje, nekoliko manj je Rusov in Poljakov in v Romuniji živi tudi turška manj? šina; Bolgarov je 250.000.
Vprašanje narodnih manjšin je na Romunskem zastran tega zelo- važno politično in državno vprašanje. Po romunskih ustavnih zakonih je manj? šinam zagotovljena kulturna in jezi? kovna svoboda in primeren delež v javnem življenju. Kakor piše vseuči? liščni profesor iz Bukarešta gospod Adamescu, je samo na Sedmograškem 648 ljudskih šol z madjarskim učnim
jezikom, 107 šol je nemških in v 73 je učni jezik rusinski in slovaški.
Toda nele v jezikovnem, temveč tudi v verskem oziru vlada na Ro? munskem precejšnja raznoličnost. Dve tretjini romunskega prebivalstva s ti pravoslavne vere, torej od 18 mi? lijonov jih je pravoslavnih 12. Prej je bila romunska pravoslavna cerkev podvržena grškemu patriarhu v Ca? rigradu, po vojni se je pa osamosvo? jila in ima lastnega narodnega patri? arh a. Od pravoslavnih Romunov se je leta 1864. združil precejšen del z Rimom in ustanovila se je tedaj ro? munska grško?katoliška cerkev, ki šteje danes 1 milijon 200.000 verni? kov. Ti kristjani priznavajo papeža, sicer je pa notranja organizacija cerkve ostala ista, duhovniki se smejo poročiti, obredni jezik je nelatinski in tako dalje. Razen tega je v Romu? ni ji en milijon in pol rimskih katoli? kov, to je ljudi latinskega obreda, kot je naš. Izredno mnogo je Židov, in si? cer 1 milijon 200.000. Sledijo lutrovski protestanti, kalvinisti -in mohamedan? ci.
Kakor manjšinsko tako je tudi ver? sko vprašanje za romunsko državo velike in odločilne važnosti.
Maniu.
Romunija je doživela po vojni zelo burne politične čase. Dve za državo zaslužni stranki: lliber alci in konserva? tivci sta se borili za premoč. Stranke novih pokrajin so bile začetkoma v ozadju, dokler ni Narodna kmečka stranka iz Sedmograškega pod vod? stv-om Maniua začela prodirati v stare pokrajine. Maniu je v poslednjih le? tih dobil tako - moč, da je njegova kmečka stranka postala največja v dr? žavi. Jeseni 1928. je Maniu prisilil lihe? ralno vlado, da je odstopila in mu iz? ročila vso oblast nad državo. Od tedaj je Maniu načelnik vlade. Pri volitvah, ki jih je takoj razpisal, je dobil o? gro-mno večino v poslanski zbornici in senatu, tako da je Maniu danes go? sp-odar Romunije.
Posrečilo -se mu je najprej, najeti v tujini veliko posojilo, s katerim je ustalil valuto in utrdil državne fi-nan? ce. Kot kmečki voditelj je razvil iz? razit kmečki program in zahteval, da mora v državi z 80 odstotki poljedel? cev vladati kmet. Zato je Maniu, čim je prišel do oblasti, spremenil državno politiko: odvzel je industriji dote? dan j e velike državne podpore in od? pravdi visoke zaščitne carine, ki so za? branj evale dovoz cenega tujega blaga -ter dražile domače industrijske po? trebščine. Cim je Maniu meje odprl, so takoj padle cene industrijskim iz? delkom, ki jih kmetje potrebujejo. Zato je pa nova vlada dovolila tujim podjetnikom, da prinesejo v deželo kapital in zidajo tovarne.
Ves napor Maniua gre za tem, da oživi poljedelstvo in potegne kmeta iz zadolženosti.
Preureditev uprave.
Druga važna točka kmečkega pro? grama romunske vlade je preuredi? tev vse državne uprave. Maniu je ime? nova! že jeseni odbor strokovnjakov, ki je svoje delo že skoro dokončal. Kakor mnog ok j e drugod je tudi v Romuniji vse preveč dragega uradniš? tv-a, vse se odloča samovoljno iz sre? dišča, uradniki so pogostoma pod? kupljivi. Po novem načrtu se bo v Ro? muniji število- ministrstev zmanjšalo in mnoge zadeve, ki so se odločale v Bukareštu, se prenesejo v pokrajine, kjer bodo oblastva o njih kar na licu mesta končnoveljavno sklepala. Ra? zen tega hoče Maniu vpeljati široko ljudsko samoupravo. Prebivalstvo bo volilo z enako, splošno in tajno- vo? lilno pravico- zastopnike v občinske svete, okrajne in deželne zbore. Ker ljudstvo ni še povsod zrelo, bodo- se? deli v teh zastopih tudi od vlade ime? novami člani, a imeli bodo samo- po? svetovalen glas. Občinski, okrajni in deželni zastopi bodo lahko nalagali davke in imeli lasten proračun. Viš? jim oblastvom bodo polagali račune -samo o takih svo-tah, h katerim so- viš? ja oblastva s podporami pripomogla. Tem krajevnim samoupravnim eno? tam hoče Maniu dati pravico, da vo? lij o uradnike. Poseben zakon skrbi za to, da se smejo valiti samo uradniki s potrebno -izobrazbo in strokovno sposobnostjo.
Novotarija, katero je vpeljal Ma? niu, je tudi ta, da hoče pritegniti v javno življenje tudi ženske, katerim je dal pravico-, da volijo in so voljene.
Tak je na kratko notranjepolitični program romunske kmečke vlade.
Zunanja politika Romunije.
Glede zunanje politike je ostalo v glavnem vse pri starem. Zunanja poli? tika je stvar, ki se ne da kar tako spre? meniti. Vsaka država mora voditi zu? nanjo politiko, ki odgovarja njenemu zemljepisnemu položaju in stalnim koristim naroda. Zato je skoro- vsaka vlada prisiljena, da prevzame politiko prednikov. Romunija meji na vzhodu na Ruse, na severozapadu na Ogrsko. Ker je prevzela od Ogrov bogato Sed? mograško, mora paziti, da ji ga Mad? j ari ne iztrgajo. V Budimpešti se niso še odpovedalli Sedmograški in veno? mer ponavljajo, da se mora vrniti Ogrom. Da se to ne zgodi, je stopila Romunija v Malo antanto, kjer skup? no z Jugoslovani in Čehoslovaki drže na uzdi madjarsko poželjivost.
Mala antanta je najtrdnejša o-bram? ba severozapadne meje nasproti Ogr? ski in zato se morajo Romuni iz lastne koristi držati Male antante.
Druga šibka stran Romunije je Be? sarabija, kateri se Rusi nečejo za no? beno ceno odpovedati. Romuni mo? rajo vedno računati, da pride do spo? pada z Rusi. Za ta slučaj ne morejo pričakovati pomoči od Jugoslovanov in Čehov, ker ta dva slovanska na? roda odklanjata odločno vsako- so? vražnost z Rusijo. Ma-la antanta ne jamči torej Romunom posesti Besa? rabi j e. Romuni morajo za to stvar iskati pomoči drugod. Našli so jo pri
Poljakih, ki so ravna tako kakor Ro* muni v sporu z Rusijo. Romunsko* poljsko vojaško zavezništvo- brani Romunijo na vzhodu, Mala antanta na sev ero* z ap adu, Nasproti velesilam skuša pa Romunija gojiti prijatelj* stvo, da dobi oid njih posojila in da je ne ovirajo pri njeni politiki. To so glavne smernice romunske zunanje politike, katerih se zvesto drži tudi kmečki voditelj Maniu.
Zborovanje Kfliale antante.
Dne 20. maja so se zbrali zunanji ministri Češko * Slovaške, Romunije in Jugoslavije v Belgradu k redni kom f er enei Male antante. Ko j prvi dan je izšla izjava, da so zunanji ministri razpravljali o vprašanju narodnih manjšin ter zavzeli »skupno in enotno stališče, ker bo to vprašanje lahko prišlo v razpravo na prihodnji seji odbora Zveze narodov v Madridu.«
Kakor znano se sestane Zveza na* rodov prve dni junija na Španskem in ena glavnih točk, o kateri bodo go* vorili, so narodne manjšine. Kakšno je v tej stvari naziranje Male antante? Kakor poročajo časniki, je Mala an* tanta nasprotna, da bi Zveza narodov povečala svojo oblast v manjšinskem vprašanju, in sicer iz nastopnih raz* logov: novo breme bi vzele nase samo nekatere in ne vse države. Mala an* tanta bi imela do svojih manjšin večje obveznosti ko sedaj, medtem ko bi države, katerim ni bila v mirovnih pogodbah naložena nobena manjšin* ska zaščita, delale s, svojimi manjši# nami še nadalje, kakor se jim zdi, ne da bi smel kdo kaj ugovarjati. Mala antanta je mnenja, da se morajo, če se že uvedejo nove dolžnosti, te na* ložiti vsem državam brez izjeme.
Mnogo važnejša točka na sestanku ,Male antante pa je predlog, naj se gospodarski odnošaji med zavezniški* mi državami utrdijo in razširijo. Gos* pod Beneš, zunanji minister Češko* Slovaške, je rekel na primer, da je danes lažje telefonirati iz Prage v Washington v Severno Ameriko ka* kor iz Prage v Belgrad. Zato polagajo Čehi veliko važnost na to, da se pred* vsem izpopolnijo prometna sredstva. Ustvariti žele hitre železniške, zrako* povne in brzojavne zveze med Češko* Slovaško, Jugoslavijo in Romunijo. Razen tega se morajo poživiti trgov* ski stiki in pospešiti sodelovanje na industrijskem in bančnem polju. Mi* nistri treh držav se zavedajo, da je gospodarska korist najtrdnejši lim, ki veže narode in države in daje stalnost političnim pogodbam. Ako v Belgradu v tej stvari kaj važnega sklenejo, bo* mo poročali.
Verski pouk.
Kakor smo že obvestili naše bravce, so v Jugoslaviji o-d meseca januarja vse stranke razpuščene. V državi, kjer so strankarski boji leta in leta pretre* sali javno življenje, je nastal mir. Mesto narodne skupščine dela po* stave od kralja imenovani Vrhovni zakonodajni svet v Beogradu, v ka* terem sede visokošolski profesorji prava in drugi strokovnjaki iz vseh delov države, med njimi tudi več
Slovencev. Ker se članom Vrhovnega sveta ni treba bati nobenih strankar* skih napadov, temveč lahko delajo neodvisno, jim gre seveda delo hitro izpod rok.
Najvažnejši zakon, o katerem se* daj razpravljajo, je zakon o ljudskih, srednjih in visokih šolah. V Srbiji ni bilo doslej v navadi, da se je verouk poučeval v šolah kot obvezen pred* met. Pravoslavni otroci so hodili k verouku v cerkev. To se ni godilo iz sovraštva do vere, ampak se je udo* mačilo samo po sebi in pravoslavni škofje niso- nikoli proti temu stanju protestirali.
V novem zakonu, ki bi moral velja* ti za vso državo in torej tudi zai ka* tolike-, so hoteli urediti verouk na ta način, da bi bil krščanski nauk neob* vezen predmet, katerega bi duhovni* ki lahko poučevali po -svoji volji in brez vladnega nadzorstva v šolskih prostorih. Proti temu je nastal med katoliki odpor. Katoliški in pravoslav* ni škofje so se združili in vložili pri vladi skupno spomenico. Posledica je bila, da se je zakon spremenil in se je verouk vpeljal v šole kot obvezen predmet.
Sedaj so hrvatski katoličani našlo* vili na kralja Aleksandra nov poziv, kjer prosijo, naj se v zakon uvedejo še tale določila: 1. vse cerkve in ve* roizpovedi v državi smejo u-stanav* 1 j ati lastne verske šole; 2. verouk smejo poučevati samo duhovniki; 3. duhovna o-blastva imajo pravico nad* zo-rovati v šolah verouk; 4. minister prosvete mora imenovati in preme* ščati veroučitelje v sporazumu z du* hovnimi oblastvi.
Hrvatski katoličani upajo, da se bodo njih želje vpoštevale, ker je šol* ski zakon še nedokončan in nima še kraljevega podpisa.
Kaj je z Radičevci?
Strank v Jugoslaviji več ni, pač pa so ostali bivši voditelji, njih časopis* je, njih prosvetne in gospodarske or* ganizacje. Ko- ni več vladne podpore, se vse, kar je bilo nezdravega, podira. Gospodarski list »Jugoslov. Lloyd« pi* še, da so vse ra-dičevske zadružne or* ganizacije v razsulu. »Glavna za* druga«, v kateri so bile združene vse od radičevc-ev ustanovljene kmečke
zadruge, je radi slabega gospodarstva tako zavozila, da jo sedaj razpuščajo in likvidirajo.
Radičevci so ustanovili svoječasno tudi banko, ki se imenuje Se-ljačka zadružna banka. Ta denarni zavod je imel program, da pomaga zadrugam in daje kmetom posojila. Tudi ta gospodarska organizacija, kateri na* čelu j e radičevski prvak Predavec, je zagazila v take težave, da jo morajo samo težki milijoni rešiti propada.
Bivša Radičeva stranka ima tudi za* varovalno- zadrugo »Previdnost«, za katero jamčijo glavni zadružni zavodi v Hrvatski, Bosni in Dalmaciji. Po poročilih, ki prihajajo- iz Zagreba, je prišla tudi ta velika zavarovalnica v hude gospodarske stiske in vsaki čais je pričakovati, da jo upniki po* ženejo na boben ali najmanj v lik* vidacijo.
Radičevci so si kupili v Zagrebu lepo- palačo, kamor so preložili -sedež stranke in nastanili Radičevo družino. Dali so ji ime Seljački dom in stvo* rili zadrugo-, ki je postala lastnica po* slo-pja in zraven spadajočega premo* ženja. Tudi zadruga Seljački dom si ne more o-d dolgov nikamor poma* gati.
Kmetje se bodo streznili.
Vse štiri gospodarske organizacije: Glavna zadruga, Seljačka zadružna banka, zavarovalnica »Previdnost« in Selj aički dom so- tako tesno vezane ena na drugo-, da mora p-dlo-m ene poteg* niti s seboj v prepad vse o-stale.
Po mnenju gospodarskih strokov* njakov se radičevci iz lastne moči ne morejo več rešiti. Edino vlada bi jih mogla še potegniti iz močvirja. Da se od kmetov odvrne velika nesreča, bo vlada ali kak velik denarni zavod naj* brž posegel vmes. Toda pri tej priliki se bodo razmere na Hrvatskem vse* kakor temeljito razčistile. Kmetje bodo spoznali, kakšni so bili njih vo* ditelji in komu so deset let slepo sle* di-li. Hrvatski poljedelci se b-o-do pre* pričali, da so radičevci bili popolnoma nesposobni, organizirati kmečko go* spodarstvo-.
Kdor ne zna in ne more v lastni hi* ši gospodariti, tudi drugih ne more voditi.
Izpred posebnega sodišča v Rimu.
Zadnjič smo obširno poročali o ob* ravnavi in obsodbi prvih sedmih ob* tožencev v procesu, ki ga je povzro* čil Bregantov umor. V četrtek dne 16. t. m. se je pred posebnim sodiščem vršila obravnava proti drugi skupini obtožencev, obstoječi iz 8 oseb. Na zatožni klopi so sedeli: Just Bajt, (Podgora); Karel Drasič, (Škropeti pri Buzetu); Peter Fabjan, (Podgora); Valentin in Ivan Kokalj, (Idrija); Albin Marvin in Bruno Spangher, (Go* rica); osmi obtoženec Milan Batistič iz Podlgore je zbežal.
Kaj je dognala preiskava?
Po ugotovitvi preiskave je Bajt ne* varen podgorski komunist, ki je po« znal Breganta in se vdeleževal n j ego« vih sestankov. Obtoženci Drašič in brata Kokalj so bili osumljeni, da so naročili Kogejev umor, ker jih je Ko* gej ovadil, da so zagrizeni komunisti, nakar so bili aretirani. Pozneje pa je ta obtožba odpadla in je ostala samo obtožba radi pripadnosti h komuni* stični stranki. Petra: Fabjana-, Marvi* na in Spangher ja označujejo- za zna* ne komuniste, ki so bili v zvezi z Bre* gantom.
Izpovedbe obtožencev in prič.
Vsi obtoženci zanikajo, da bi bili pripadali h komunistični stranki in jo širili. Kot priče zaslišani komisar dr. Midolo, maršal Palumbo in milični častnik Sirk potrjujejo svoje izpove* di glede zločinskega delovanja pod* gorske komunistične skupine. Priči Stefanelli, politični tajnik v Podgori, in Jori, častnik milice, poročata o pro* pagandnem delu in tajnih sestankih obtožencev.
Govor drž. pravdnika in obsodba.
Državni pravdnik naj prvo ugotav* Ija, da je ta obravnava v tesni zvezi s prejšnjo. Poudarja, da je komuni* stična skupina v Ppdgori uživala po* sobno- naklonjenost protiitalijanskih elementov onkraj meje. Potem se ba* vi državni pravdnik s krivdo posa* mernikov in zaključuje, da je jasno, da so obtoženci bili člani komumstič* ne stranke v P odg ori; zato predlaga, da se kot talki obsodijo. Glede proti* državne agitacije predlaga radi po* manjkanja dokazov oprostitev.
Sodni dvor je sprejel mnenje državnega pravdnika in je obsodil vse obtožence samo radi pripadnosti h komunistični stranki. Odmeril jim je sledeče kazni: Batistič (odsoten) 5 let, Bajt, Drasič, Valentin in Ivan Kokalj, vsak po 4 leta, Fabjan 3 leta, Marvin
3	leta in 4 mesece, Spangher 3 leta,
4	mesece in 12 dni. Po prestani kazni bodo vsi 3 leta pod posebnim nad* zorstvom.
Tretja in zaključna obravnava.
V petek 17. t. m. je prišla pred po* sebno- sodišče tretja skupina tako z va* nih »slovanskih komunistov« iz naše dežele, ki so po obtožbi zapleteni v Kogejev proces. To so zadnji iz tega velikega procesa, ki ni vzbudil samo doma, ampak v vsej državi živahno pozornost in zanimanje.
Pod to skupino spada 8 obtožencev, in sicer: Perko Ludvik iz Podgore, ki je odsoten, Peric Karel iz Opat j ega se* la, Pušnar Robert iz Cerovega, Sfiligoj Leopold iz Podsabotina, Kenda Jožef iz Tolmina, Hlede Boštjan in Kova*
čič Lojze iz Števerjana ter Kristjan* čič Jožef iz Podgore. Poleg teh je pri* tegnjen k tej razpravi tudi Ušaj Teo* dor iz Kobarida, ki je bil priključen k prvi skupini, a je bil takrat radi težke obolelosti nesposoben, da bi se v deleži! obravnave.
Obtožba in razprava.
Vsi so obtoženi, da so bili v član j e* ni v komunistično stranko in da so vršili prevratno propagando. V po* drobnoistih očita obtožnica nekaterim, da so razširjali agitacijske letake za komunizem, Kovačiču pa, da je bil lastnik nekega rdečega avtomobila, s pomočjo katerega je po deželi širil komunizem. Nekateri izmed obtožen* cev so bili že predkaznovani radi na* vadnih zločinov in jih kakor Perkota in Pušnar j a slika obtožnica tudi v tem pogledu za nevarne.
Ušaj se priznava za komunista, vendar ni imel z soobtoženci nikakih zvez. Peric, ki je bil zaslišan potom tolmača, zanika obtožbo. Pravi, da je poznal isicer Breganta, a je živel z njim v slabih odnošajih.Pušnar pozna obtožence kot sovaščane, vendar ni vršil nikoli komunistične agitacije. Sfi* ligoj tudi ni bil v nikakih zvezah s ko* munsti. Komunistične brošure in le* taki, ki so jih našli pri hišni preiskavi v njegovi hiši, so bili last brata, ki je zaprt. Kenda, pri katerem so našli le* take poživljajoče na razredni boj, pravi, da je bil član nekega katoliške* ga slovenskega društva. »Piccolovo« poročilo dostavlja na tem mestu: »Zdi se, da je bilo to društvo »Mo* horjeva družba«, družba, ki ne orne* j uje svojega delovanja samo na ver* sko polje, temveč ga razteza tudi na politično.« Hlede poudarja, da je le* ta 1922. izstopil iz komunistične stran* ke in ni bil pozneje z njo v nikalki zvezi, ker se sploh ni vmešaval več v politiko. Kovačič izjavlja, da ne po* zna obtožencev in trdi, da so ga isti namenoma zapletli v obtožbo, ker so poznali njegove fašistovske nazore. Kristjančič se priznava za komunista, toda pravi, da je postal komunist šele
v zaporu. Soobtožencev ne pozna. Priče komisar dr. Midolo, maršal Pa* lumbo in častnik milice Sirk se skli* cu jej O' na že podane izjave. Odvetnik Felici vpraša maršala Palumbo z ozi* rom na obtoženca Kovačiča, kako je treba razlagati njegove besede, da go* ji obtoženec »čustva čistega sloven* stva« (sentimenti di puro sloveno.)?
Palumbo:	»Hočem reči, da je na*
vdušen za svojo deželo, da je nacio* nalist.«
Odv. Felici:	»Tedaj ne kom un k t!
Mi z obale Adrije vemo prav dobro, da so Slovenci vedno nacionalisti in skoro nikoli v pravem smislu komu* nisti.«
Palumbo: »Na vsak način so proti* it al i j an siki ! «
Obsodba.
Po zaslišanju še nekaterih prič, po govoru državnega pravdnika, ki je opustil obtožbo radi komunistične propagande in je vzdržal samo ob* tožbo- radi pripadnosti h komunistič* ni stranki, in po obrambi odvetnikov, se je umaknil sodni dvor na posveto* vanje. Po posvetovanju je razglasil sledečo razsodbo: Ker so bili člani komunistične stranke, se obsodijo: Ušaj in Perko vsak na 5 let, Peric, Pušnar in Kristjančič vsak na 4 leta, Sfiligoj in Kenda vsak na 3 leta 4 me* sece, Hlede in Kovačič sta oproščena, ker nista bila njena člana.
S tem je bila razprava zaključena in končan veliki proces, ki ga je po* v z roč il umor Kogeja. Od 23 obtožen* cev jih je bilo 21 obsojenih in samo 2 oproščena.
Tudi1 to poročilo kakor zadnje smo posneli po italijanskih listih, ker nam ni mogoče imeti v Rimu lastnega po* ročev alca.
Papežev govor.
V torek 14. maja je sv. oče sprejel dijake iz zavoda Mondragone, ki so mu prišli čestitat k petdesetletnici mašniškega posvečenja in poklonit zlat kelih. Pri tej priliki je imel papež nagovor politične vsebine. Navesti
Dr. Ivan Tavčar:
Cvetje v jeseni.
(Dalje.)
Gospod Jakob ni hotel delati niko* mur zgage. Ker je vedel, da bodo pie* sali, je takoj ko je bil obral nekaj su* bega mesa, odšel.
Plesali so na Posevčnikovem sked* nju. Takoj po odhodu gospoda ka* plana je začelo škripati s tega poda. Koželjevec iz Murave se je poizkušal na klarinetu, klepač iz Četenje ravni pa je obdeloval harmoniko. K tej ne posebno prijetni godbi so vlačila de* kleta svoje fante. V pogorju je namreč stara navada, da plesavke silijo k plesu in da se dajo plesavci prositi. Tako sem opazil, da se Danijel ni hotel prej zasukati, dokler mu ni Liza dala za bokal vina.
Jaz sem pa ostal zvest svoji mestni šegi:
»Meta, ali greva?«
Obrnila se je proti Barbi: »Mati?«
»No pa le!« je odgovorila ta.
Plesal sem ž njo. Pričetkom se ni hotela nasloniti k meni, ali kmalu se je vdala in slonela mi je na prsih, da sem kar čutil, kako ji je utripalo srce. Čudno je, kako ve to ženstvo v po* gorju plesati! Kdaj se plesanja nauči, kje se ga nauči, kdo ve? Pleše ti pa, ko da je ustvarjena za ples.
Ko sva doplesala, sem peljal Meto po stari šegi k mizi ter ji natočil vina v kupo. Le malo je namočila ustne, po vsem obrazu pa ji je gorelo. Tudi mati Barba je bila srečna in z velikim do* padenjem je objemala hčerko. Bo* št jan — trezni mož, previdni mož — pa je bil videti manj zadovoljen; a rekel ni nič.
Z Meto sva nastopila še enkrat. V gosli sem vrgel tako visok znesek, da se je samoobsebi umelo, da velja na* ročeni ples izključno le nama. Na poti
k skednju mi je razodela željo:
»Nekaj bi rada. Če plešeš, malo z nogo ob tla udari! Tako je lepo!«
Ko sva plesala, je stalo ob strani vse polno gledavcev. Vsi so se v duhu vde* leževali plesa. Danijel je kričal: »Suči jo!« Jakopin pa: »Dobre volje, Janez!«
Meti so rože cvele po obrazu in po vratu, posebno kadar sem med plesom udaril z nogo ob tla, da se je vse za* treslo.
Po tem plesu je Boštjan plačal in od* šli smo. Na poti proti Jelovemu brdu je izpregovorila Meta:
»Strašno je bilo lepo!«
Boštjan pa je dostavil:
»Posavčevega pa zdaj že ne bo več k nam.« Iz teh besed je odmevala tiha resignacija,1) tiha odpoved nadam. katere je trezni in razsodni mož morda gojil v svojem srcu.
Pri materi pa ni dobil podpore.
1) Vdanost.
hočemo par izvlečkov po listu »Osser« vatore Romano« od 16. maja. Božja previdnost — je rekel papež — mu je dala priložnost, da povzame besedo »ravno dan za tem, ko se je na tako slovesen način govorilo kakor o toliko drugih stvareh tudi o vzgoji in o raz« merju med Cerkvijo in državo v vpra« šanju vzgoje.« Papež je poudaril, da se v katoliških zavodih odgajajo sto* tisoči in milijoni gojencev, kar doka« zuje, kakšno vlogo igra Cerkev v vzgoji mladine. »In zares se je treba vprašati, komu naj pristoji krščanska vzgoja, ako ne tej materi in učiteljici življenja in krščanske svetosti. Cer; kev je vzgojni poklic smatrala vselej za svojo pravico in dolžnost, saj dru; gače ni moglo biti.« V vseh časih so družine, očetje in matere krščanske prihajale trkat na vrata šol in z avo» dov s krščansko vzgojo in omiko in izročale z vsem zaupanjem tem zavo; dom svoje majhne in odrasle otroke. Vzgojni poklic »pristoji pred vsem, na prvem mestu in v prvi vrsti Cerkvi in družini, Cerkvi ter očetom in ma; teram; pristoji jim po naravnem in božjem pravu, in to je zato nepre; klicno, neodvzetno in nenadomest; ljivo.« Država se gotovo sme in mora zanimati za vzgojo državljanov, toda samo radi tega, da nudi pomoč tam, kjer si posameznik in družina ne mo; reta sama pomagati. Država ni zato tukaj, da vsrka, da pogoltne in vniči posameznika in družino. To bi bilo nezmiselno, bilo bi proti naravi, zakaj družina obstoji pred družbo in drža; vo. Država ne more torej biti brez; brižna za vzgojo, temveč mora po; skrbeti, kar je potrebno in zadostno, da se podpre in izpopolni delo druži; ne, da se popolnoma zadovolje želje očeta in matere in se spoštuje pred; vsem božja pravica Cerkve. V nekem smislu bi se lahko reklo, da je država poklicana dopolnjevati delo družine in Cerkve, kajti država je preskrblje; na kakor nihče s sredstvi, ki jih je dobila na razpolago, da z njimi skrbi za potrebe vseh, in zato je pravično, da se uporabijo- v korist ravno istih ljudi, od katerih sredstva prihajajo. Mi ne
Barba je namreč vzkliknila : »Za tako sirovino ne maram pri hiši!« Njeno oko je z globoko ljubeznijo sledilo hčerki, ki je korakala ob moji strani ter zopet in zopet hitela: »Hudo je bilo lepo!«
Dan pozneje sem šel nekaj iskat v gorenjo hišo. Hodeč mimo čumnate, kjer je imela Meta svoje reči, vidim, da je bila odprta njena skrinja. V pre; dalu za obleko je bila razgrnila nad to kos belega papirja, in na tem papirju je ležalo moje »srce« z Gore; listek z napisom pa je bila Meta prav skrbno odstranila.
O moji starosti potemtakem Preseč; nikovo dekle ni bilo prepričano!
VI.
Otava je bila pod streho. Pričela se je mlatva. Od jutra do večera je pika; pokalo s Presečnikovega skednja. Na; sad za nasadom smo omlatili, omla; Čepe snope pa z otepàvniki obdelo«
moremo trditi, da je koristno, umest; no in prikladno, ako država pri vr; šitvi svoje vzgojne naloge odgoji osvojevatelje, vzgaja k osvojevanju. Kar se dela v eni državi, se lahko na; redi tudi na vsem svetu. Kaj bi se zgo; dilo, ako bi vse države vzgajale k osvojevanju? Morda se je pa hotelo reči, (in morda ravno to se je name; ravalo) da je treba vzgojevati k osvo; jevanju resnice in kreposti, in v tem slučaju bi se popolnoma strinjali. Ne moremo se pa nikdar strinjati, kadar se hoče potlačiti, prikrajšati in tajiti tista pravica, ki sta jo narava in Bog dala na polju vzgoje družini in Cer; kvi. Nočemo trditi, da se v tej točki z nami ne da govoriti, temveč smo- le neodjenljivi, kakor bi n. pr. tudi ne mogli popuščati, ako bi nas kdo vpra; šal, koliko je dvakrat dva. Je štiri; in ni naša krivda, da ni ne tri ne pet ne I
vali, da se je kadilo plev in prahu. Šest nas je mlatilo; ker Danijel pri šestih ni ostajal vedno v »viži«, se je Liza pre; pirala. Pšenica je bila bogata in debe; lega zrna. Vevnik je pel in v velikih vrečah smo odnašali žito v gorenjo hišo, v kateri so se polnili predali go; spodarju in družini v veselje.
Na soboto precèj pozno popoldne je zapel zvonček pod vasjo. Kakor bi trenil, so potihnili cepci po skednjih, je ponehalo kričanje otrok in vsa vas se je zavila v skrivnostno tišino. Ob; ha j ilo grel Iz vsake veže so se vsuli pre; bivavci; sredi vasi pa je obstal gospod Jakob z zlatopretkano burso, dvignil Boga ter blagoslovil klečečo množico. Bog sam je prišel v pozabljeno gorsko vas, k revnemu, raztrganemu ležišču je prišel, da bolnika ozdravi ali pa mu poda svojo desnico, da ga popelje črez temni prag smrti do solnčnih večnih višin! V veličastnejši obliki se ti pač ne more odkriti demokratična misel v
šest in ne petdeset. Da se prepreči večje zlo, smo se, kakor so vsi lahko spoznali, v nekem trenutku pogajali; tedaj namreč ko se je odločala usoda naših dragih katoliških skavtov. Do; prinesli smo žrtve, da se izognemo večjemu zlu, toda izpovedali smo ob« enem vso žalost našo, da smo k take; mu koraku bili prisiljeni.
K sklepu je sv. oče blagoslovil go« j enee in njih odsotne družine.
»DRUŽINA«.
Druga številka tega prelepega lista za naše družine je izšla. Vsebina je zelo mnogovrstna in mikavna za vsa« kogar.
List ima tudi bogato prilogo za ve« ženine.
največ ji popolnosti!
Obhajali so Luco. Oslabela je bila, in smrt je hodila okrog koče. Pa ji je vendar zaenkrat še prizanesla, da je okrevala in da ji ni bilo treba umreti. Od Fortunovih so mi sporočili, da je pustil gospod Jakob zame pismo in da ni mogel čakati, ker se mu je radi so« bote mudilo domov.
Šel sem iskat tega pisma.
Skoro v vsaki vasici v pogorju naie« tiš na gospodarja, ki se rad baha, bo« disi z imetjem, bodisi s kako drugo stvarjo. Na Jelovem brdu je bil tak bahač posestnik in oštir Fortuna, ki si je bil z vinsko kupčijo pridobil nekaj denarja. Kar sem poznal to hišo, se je bahala: oče je ob vsaki priliki metal svoje bogastvo na mizo, otroci so ga pridno posnemali. Vlekli so nekoliko na gosposko stran, posebno hči. Ta je bila dve leti pri nunah v Loki in je od tam prinesla nazaj novo ime. Prej je bila Katra, po loški šoli pa Katinka,
Okno v svet.
Albanija in Jugoslavija.
Med Albanijo in Jugoslavijo se je sklenila trgovska in konzularna po« godba ter dogovor, po katerem si bo« sta ob e vladi izročali zločince, ki be« že na sosedno ozemlje.
To je znamenje, da so se napete in razdražene razmere med Jugoslavijo in Albanijo vsaj nekoliko ublažile.
Dve ponudbi.
Kakor je našim bravcem znano, išče Jugoslavija veliko posojilo- v ino» zemstvu, da bi sezidala železnice in deželo gospodarsko okrepila. Njen poslanik v Londonu gospod Gjuričič je javil pred kratkim finančnemu mi« nistru dr ju Šverljugi, da je neka an« gleška družba pripravljena dati Jugo« slaviji 15 milijonov angleških šterlin«, g o v, to je 4000 milijonov dinarjev. Ker so pogoji ugodni, le finančni mi« nister dal pooblastilo, naj se pričnejo pogajanja.
Ravnotako- je jugoslovanski poslanik v Parizu gospod Spalajkovič javil, da
je francoska vlada obljubila večje po« soj ilo, ako- se prej urede predvojni srbski dolgovi.
»Ogrska ni več osamljena«.
Madjarski politik grof Albert Ap« P-ony je imel v kraju Kapo-svar govor, kjer je razpravljal o zunanjem polo« žaju Ogrske ter poudaril izredno važ« nost madjarsko«italijanskega prijatelj« stva. »Italija« — je rekel — »je osvo« bodila Madjarsko iz osamljenosti v zunanji politiki. Voditelj nove Italije je izjavil, da trianonska pogodba (po« godba, v kateri je antanta potegnila nove meje o-grski državi, ur.) vsebuje krivice, ki jih bo treba popraviti, in je s tem dvignil ogrsko zavest. Danes vlada prepričanje, da Ogrska ni več sama in da je krivice, ki nasprotujejo našim velikim idealom, priznal vladni načelnik velesile,« Zunanja politika Ogrske ima dva cilja:	predvsem se
morajo tiste maloštevilne določbe, ki uhlažujejo krivice trianonske pogod« be, strogo spoštovati. Druga naloga ogrske zunanje politike je revizija I mirovnih pogodb.
Kaj nam z dežele pišejo?
Iz idrijskega kotla
in okolice.
Načelstvo Ljudske posojilnice v Idriji vljudno vabi vse člane k red* nemu občnemu zboru, ki se bo vršil v nedelj O' dne 26. maja t. 1. v uradnem prostoru z običajnim dnevnim redom.
P o zar. — Na Kovačevem ro-vtu je pretekli teden nekdo v senožeti za> kuril razno hosto. Ni pa previdno udušil ognja pred odhodom, kar je dalo povod, da je pričelo v večjem obsegu goreti. Le hitri pomoči ljudi se je zahvaliti, da ni požar naredil ogromne škode.
Prireditev. — Na praznik 9. t. m. je v hotelu Didič gostovala neka igralska družba. Godbene točke je izvajal oddelek orkestra »Lira« in na glasovirju org. g. Uršič. Vdeležba je bila obilna, zato se je prihodnje dni prireditev ponovila.
Novi grobovi. — v častitljivi starosti 94 let je umrla naj starejša idrijska, pješčanka, vdova Neža Polja; nec. — Nenadoma je umrl 764etni Si; mon Lapajna, vp. rudar in posestnik. N. v hi. p.!
Ose b~n a vest. ,— Rud. zdravnik g. Schemitz je odšel na 6 mesečni štu; dijski dopust. Nadomestuje ga dr. Bojko iz Trsta.
Semenj. — Na semenj je bilo prignano eno samo govedo. Drugače je bil pa semenj od prodajalcev in kupcev dobro obiskan.
Nesreča. — Ko je šel rudar Alojzij Velikajne iz Razpotja z dela proti domu, ga je na Marofu podrl neroden kolesar na tla. Zadobil je precej težke poškodbe na obrazu. Že; limo mu hitrega okrevanja.
Vojsko. — Tudi od nas so odšli sedaj trije v svet za kruhom, kar pri nas ni običajno. Iz naše župnije se je po vojni odpravilo komaj kakih 8 oseb. Tudi zdravi smo, kar dokazuje šele en smrtni slučaj, dočim imamo le; tos do sedaj 7 rojstev. — Letina, upa; mo, da bo boljša od lanske, vsaj sedaj še tako kaže.
Zavratec. — Iz naše obmejne žup; ni j e še ni bilo glasu v »Novem listu», kljub temu da smo ga zelo ve; seli. — Lanska suša se na senožetih še močno pozna, vendar če bo potrebne; ga dežja, upamo, da še ne bo preslaba košnja. Tudi sadje obeta še precej dobro.
Gore — Dole, — Izseljeniška bo; lezen se je polastila naših ljudi. Po francoskih in belgijskih rudnikih se peha za zaslužkom že 18 oseb. Fant, ki je prišel iz Belgije na dopust, pravi: »Res je, da se zasluži tam nekaj več, toda franki so krvavo pridobljeni. Kdor le more, si v poletnem času po; skrbi dopust, da si v svežem zraku okrepi telesne moči.«
Sp. Idrija. — V soboto- 20. aprila se je poslovil od Sp. Idrije največji tuk. trgovec in gostilničar g. Franc Božiček. Preselil se je v Maribor, Nje;
govo posestvo in obrt je kupil g. Janko Likar, lesni trgovec iz Vojskega.
Sp. Kanomlja. — Dne 1. maja ob
2.	pop. je po nesreči nastal požar pri rudarju in pos. Josipu Podobniku št. 36. Ker je bila pomoč hitra, se je oprave precej rešilo, dočim je hiša vračema. Pohvaliti moramo- naše orož» nike, kateri so se pri gašenju izredno trudili. Tudi gasilci in drugi občani so hvalevredno priskočili takoj na pomoč. Škode je mnogo, zavarovalni; na pa majhna, zato upamo, da bo kdo šel nesrečnežu na pomoč.
Gor. Kanomlja. — Umrla je 2(Met; na služkinja Ivanka Kokošar. — Ce» sto imamo v takem stanju, da bi1 bilo skoro misliti na zrakoplov. Prosimo odločujoče gospode, da se pridejo o tem prepričat in uredit, da se bo kaj popravilo.
Gore nad Idrijo. — Na dan sv. Elo» rijana smo imeli pop. pete litanije in potem se je zapelo še par pesmi. Na; stopili so skupno naši, spodnjeidrijski, ledinski, zavraški in godoviški pevci pod vodstvom č. g. Žagarja. Vseh je bilo 80. Vsekakor lep uspeh, če vpo; števamo-, da je bila le nekaka poskus; na skupna vaja cerkvenega zbora ce» le dekanije. Radar bo še Idrija zra» ven, bo to lep zbor. Orglal je organist Podobnik. Naj omenimo še, da je naš novi harmonij, kateri je delo znanega solkanskega mojstra, žel od veščih strokovnjakov jako pohvalno- oceno.
Iz goriške okolice.
Sovodnje. — Nas imajo člani god» benega krožka iz Mima zelo radi. V nedeljo 12. maja so v naši vasi prire» dilli ple-s. Že večkrat prej so nas ob posebnih dogodkih z muziko zabava; li. Medtem so pa najbrže zvedeli, da nismo že več let nič plesali, in ne ve se, ali iz prijaznih ali dobičkanosnih namenov (ker ni šlo- zastonj), so pri; šli in nam zagodli. Ob koncu so s po; znali, da Sovodenjci ne plešejo inno» go, pač pa radi gledajo; okoličani pa zapuščajo plesišče bolj zgodaj radi oddaljenosti. Vendar niso fantje ob; upali! Poslovili so se od nas z obl ju; bo, da -se vrnejo čez tri tedne. Bomo pa še brezplačno godbo poslušali.
Iz tržaške okolice.
Opčine. — Od nas se malo čuje v svet. Saj bi povedali, kako se neka; tera dekleta in fantje obnašajo v cer» kvi. Čudno se mi zdi, da ne moremo priti do mešanega zbora. — Prav ta» ko ni nekaj v redu z našo stolpno uro.
Lonjer. — K sporočilu v zadnji šte» vilki »Novega lista« pripominjamo, da so truplo pok. Karla Pertota pri» peljali domov, kjer je bil pokopan na domačem pokopališču na Ratinar! Pogreba se je vdeležila velika množi» ca ljudstva, kakor tudi oddelek kr. orožnikov iz Milj in oddelek mestnih stražnikov iz Trsta. Obema povelj» s tvorna izrekamo najlepšo zahvalo za častno spremstvo kakor tudi za ve»
nec, ki so ga poklonili kr. orožniki iz Trsta. Isto tako bodi izrečena zahvala lonjerski godbi in pevskemu zboru, ki sta z žalostinkami počastila spomin dragega pokojnika. — V kamnolomu Facanoni se je nevarno ponesrečil Se» gulim Franc iz Lonjera na novi cesti. Nahaja se sedaj v tržaški bolnici. Upamo pa, da bo vseeno okreval. — Preteklo nedeljo 12. t. m. sta prazno» vala v Lonjeru zlato pordko nekdanji vaški načelnik in cerkv. starešina Iv. Marija Čok in Marija, r. Skarlavaj, po domače »Golidnikovi«. Izredni dogo» dek so v svoji skromnosti proslavili v naj ožjem domačem krogu. Zla top o» ročencema, ki sta vzgled resnega in poštenega življenja in dela, želimo, da bi ju Bog ohranil v zdravju in zado» voljnosti do skrajnih mej človeškega življenja.
Bazovica, — v nedeljo 5. t. m. so imeli pri nas ples. Nespametna mia» dina se ga je seveda vdeležila v obil» nem številu. Pravijo, da so dobili nad 1000 lir. Mi pa govorimo in tožimo o slabih časih in pomanjkanju. Konec plesa je bil: pretep. Drugi dan pa so nekateri fantje iz Trebič razkazovali svojo pijano kulturo po Bazovici. Že» limo in prosimo krajevno orožniško oblast, da v bodoče tako divje kriča» nje in obnašanje na javni cesti zabra» ni ter pouči take »nadobudne mlade» niče« olike. Prav tako želimo, da bi se tudi plesi omejevali, ki samo mo» rajno in gmotno- škodijo.
Iz Vipavske doline.
Štjak. — Zima je svojo povedala; ker je zmrznilo dosti češpelj in trt »žgemo« kar brez dača tropine in trte, vse skupaj. 2. maja zvečer je izbruh» nil požar v hlevu posestnika Josipa Antončiča piri svi. Tomažu-. Pogorel je tudi zraven stoječi hlev posestnika Saražina. Živino so rešili.
Budanje. — Po 7»letnem bivanju med nami nas je zapustila naša nad vse priljubljena gospodična učiteljica Elda Ferfolja in se podala na novo službeno mesto v notranjost države. Njen trud ji ne moremo drugače po» plačati, kakor da smo ji v imenu na» ših otrok iz -srca hvaležni ter ji želi» mo: Bog jo osreči na novem mestu!
Vel. Žabi je. — Odkar je neumorni g. župnik -svetokriški privabil večino fantov pod Marijino zastavo, je vse nekam lepše in bolj resno v vasi. Da bi le tudi tista dekleta, ki ob nedeljah z nekimi fanti po polju pohajkujejo, prišla do resnejših misli. — Zopet jih je nekaj, ki mislijo na izselitev.
Št. Vid. — Kot običajno smo tu» di letos na binkoštni ponedeljek po» romali na Nanos k sv. Hieronimu. — V zadnjem času je širni ocean zopet izvabil dva tovariša. — Zimska burja je močno poškodovala našo župno cerkev, pa tudi sicer je storila dosti škode. Dobro, da si z mlekarno nekoliko pomagamo. Naši gasilci so dostojno proslavili sv. Fio» rijana, naj bi si le izprosili tudi naj» nujnejšega orodja.
Ajdovščina — Šturje. — Ker smo
citali v zadnji številki »Novega lista« poročilo o marmorju, moramo omeni« ti, da se je tudi pri nas začelo s ko« panjem marmorja, in sicer v »Podrti gori«, kjer so ga že pred več stoletji toliko izkopali, da se je gora posula. — V Ajdovščini napravljajo novo žo« gobrcno igrišče. — Na Fužinah se je začelo že v jeseni z gradnjo nove elektrarne in v tovarni z zidavo no« vih tovarniških prostorov. Obojno de« lo je sedaj iz neznanega vzroka pr e« nehalo. — Na Fužinah pri podružnici sv. Antona dobimo menda kmalu no« ve zvonove, manjkajo pa še botri in botrice s štiritisoč lirami! — Pri les« nem trgovcu Francu Repiču se vzdiguje iznad žage proti nebu leseno ogrodje: postavljajo dimnik, ker bo menda zopet zakraljeval mesto elek« trike parni stroj. — Marijina družba Šturje—Ajdovščina—Ustje je priredi« la jako lepo misijonsko razstavo, ka« te ra nam kaže, koliko tihe požrtvo« vailnosti je v teh družbah. Zato pripo« ročamo vsem ljubiteljem misijonov, da si to razstavo ogledajo in obdarijo zamorčka.
Planina. — Po dolgem času smo prejeli veselo vest, da je naš duhovni voditelj č. g. Janko Piš-ot slednjič po« trjen za župnika. Čestitamo z željo, da ga Bog živi še mnogo let v naši župniji.
Vrhpolje. — Cerkveno petje se vno« vič obnavlja. Službo pevovodje j s prevzel g. Kopačin Franc iz Podrage. Želimo mu obilo uspehov!
Štomaž. — Najprej povemo, da v Štomažu nimamo duhovnika, pa upa« mo, da se nas bo usmilil prevzvišeni in nam ga poslal. Ljudje po okolici vprašujejo, ali so Štomažani ubili zvon ali kaj, da ne zvone več z velikim zvo« nom. Pa bi zvonili, ko bi jarem dober imeli. Torej Štomažani le na delo, da bo čim prej zapel s svojim mogočnim glasom.
Petje v cerkvi ni več tako slovesno, ker manjka organist. Zastonj ne mo« re orglati. Vsak je vreden svojega plačila, torej tudi organist.
Po večini so že skopali in zorali vsi. Naj povem še to, dasiravno je že kasno, da nas je za veliko noč obiskal veleč. g. Leopold Cigoj, ki je opravil obrede velikega tedna; ako bi on ne prišel, bi bili brez božjega groba.
Na belo nedeljo smo imeli kos »ša« gre«. Pa ni šlo brez harmonike. Zvečer so plesali, da je bilo kaj. Odlikovale so se nekatere, ki služijo v Trstu in so bile za vel. noč doma. Ne smem pa reči da vse, ki so bile doma, ampak le nekatere.
Zaradi tega dopisa Štomaževci no« benega razburjenja in ugibanja, kdo je pisal: eden med vami.
Rihenberk. — Imam že toliko let, da Novega lista niti z očali ne moreni več prebirati. Zato pa tem bolj poslu« šam, ko mi ga domači prebirajo. Prav žalost pa me obide in sramota, ko vi« dim, da so po- vseh drugih vaseh zrno« žni poslati kakšen dopis ljubemu No« vermi listu, le od nas ni nobenega. Imamo pač velika usta, dejanj pa malo.
Iz Brd.
Vipolže. — Pri nas imamo že več let dobro organizirano plesno' pod« j et je. Plesov nam torej ne manjka,. Le to- je smola, da pek in oštairica nista zadovoljna. Pridejo zraven večkrat le talki gostje, ki radi papajo in pu« pa j o,, plačali pa bodo gospodarju, ko se bo vrnil bogat iz Amerike,
Števerjan, — Za praznik sv. Flori« jan a sta naš farni patron ter lepo vre« me privabila mnogo izletnikov na naš grič. Vsi občudujejo lep razgled z na« šega »plača«, ne pa kup razvalin stare vasi okoli cerkve. Obč. g. komisar se trudi in dela z vso močjo na to, da dobi vas lepše lice.
Podsabotin. — Ni se še zlepa pri« potilo, da bi celo leto ne imeli mrliča v vasi, kot se je lani. Rojenih je bilo sedem otrok. Letos smo pa že štiri mrliče zagrebli. Čast mestnemu žu« panstvu, da so se popravile ceste in vodnjaki. Povedati moramo tudi, da ni zlepa vasi brez gostilne kot je pri nas. Prej smo imeli tri. Pred štiri« naj-stimi dnevi so tat j e vdrli v tra« fiko. Odnesli so za 120 lir drobiža; tobaka niso imeli časa odnesti. Na-« slednji dan so odgnali v zapor 15«le-t« nega Jožefa Prinčiča. Fant je imel še ves denar. Na Bregevčevem travniku bodo zidali novo šolo za Podsabotin in Št. Maver skupaj.
Vzhodna Brda. — Lanska suša, le« tošnja zima in pomladna slana nas morajo pač spametovati, da bomo gle« dali na vsako lirico. Zato se po pra« vici starši jeze na prireditelje raznih plesov,ki izmozgava j o nezavedni ml a« dini še zadnje; liriee iz žepa. — Par let se že govori, da bodo čistili Bivšo in njene pritoke. Pri tem bi ljudje zaslu« žili kako lirico.
Gradno. — 11. t. m. je naša Mari« j ina družba romala na Sv. goro. Na« slednji dan je pristopilo v družbo 7 novih članic. Slovesnosti se je vdele« žil tudi sam prevzvišeni knezonad« škof.
Iz Postojnščine.
Postojna. — Dne 30. aprila smo spremili k večnemu počitku prijate« Ija Franca Dolenca. V cvetju najlep« šega življenja 24«ih let je vsem pri« ljubljeni podlegel na operacijski mizi. Najlepši dokaz njegove priljubljeno« sti je bil pogreb; v deležih so' se ga vsi znanci in prijatelji pokojnikovi. Po« stojna ni videla že dolgo enakega sprevoda. Francelj, ti ostaneš živ v našem spominu in lahka ti bodi zemlja*
Iz Gor.
Sužid. — Zdi se, da versko- življenje vedno- bolj peša. Pri procesijah za križev teden ie vsako leto- manj ljudi.
—	V kratkem bomo imeli dve poroki.
—	Poljska semena smo spravili pod zemljo, čeprav malo kasno.
Tolmin. — V soboto 11. t. m. je od« šel od1 nas č. g. Albin Martinčič na svoje novo mesto v Solkan. Bil je pri nas 16 mesecev. Kljub rahlemu zdrav«
ju je upravljal faro prav vestno v zelo težkih dneh. Vsi ga bomo pogrešali, še posebno- pa poljubinski pevski zbor, katerega je g. Martinčič z vso ljubeznijo poučeval. V drugem kraju, med novim ljudstvom mu hvaležni želimo vso- srečo-. — Delo za novi tol« minski vodovod se je že pričelo. Skrajni čas je bil, in sicer radi po« manjkanja vo-de po celem Tolminu in radi brezposelnosti. Domačini upajo, da bodo kaj zaslužka imeli.
Police pri Cerknem. — Na vnebo« hod imamo pri nas običajni semenj. Pri podružnični cerkvi imamo pozno sv. mašo in ljudi, zlasti mladih pride dovolj iz okolice. Za popoldne je na« vadno preskrbljeno za žejne želodce, marsikdo ga potegne seveda toliko, da ga ime preveč v glavi. Tudi letos je bilo tako. Konec pa je bil tak, da smo- imeli birmo, pa kar brez škofa. Botrov je pa tako dovolj v talkih slu« čajih. Mladina, pamet! Knjige in pa časopise v roko!
Cerkno. — (Grozna nesreča.) Zad« njo- nedeljo okrog 7. zvečer je šel 13« letni sin tukajšnjega vodje elektro« strojne zadruge Branko- Bevk z oče« tam v elektrarno. Pri o tvor j en ju luči ga je transmisijski jermen po nesreči zajel in ga parkrat z vso silo zavrtel, dokler ni prestrašeni oče ustavil mo« tor j a. Za nesrečnega dečka pa ni bilo več pomoči; bil je že mrtev. Pogreb ubogega Branlkota, katerega je kruta smrt pobrala v tako- zorni mladosti, se je vršil zadnji torek z veliko slo« vesnostjo in ob veliki vdeležbj.
Nemški Rut. — Dobili smo nove zvonove, dva za župno cerkev, enega za Grant. Ker se nihče ne oglasi, naj pa moja žulj ava roka napiše par vr« stic. Zvonove smo pripeljali k nam na veliki petek, blagoslovili smo jih na belo- nedeljo, na njihovo mesto smo jih p-ostavili pa 7. t. m. Z zvo« novi smo prav zadovoljni in se za« hvaljujemo' vsem, ki so pripomogli, da imamo- v našem zvoniku zopet zvonilo, primerno naši starodavni fari-.
Vrata pri Čepovanu. — Komaj te čakamo, »Novi list«, da prideš o-b ne« deljah popoldne k nam. Pa te ne mo« remo mirno brati, ker iz neke bajte sredi vasi neprestano harmonika škriplje. Kratkokrilk je tudi dovolj. — Prenovil se je odbor mlekarne. Naj bi nam dobro gospodaril!
S Krasa.
Sela. — Petletni Stanko Frančeškin je zavračal malopridno kozo. Pri tem je neopaženo stopil na vžigalnik izza vojne. Ta se je vžgal in mu prebil stopalo na desni nogi ter odnesel tri prste na desni roki. Fanta so prepe« ljali- v bolnišnico v Gorico.
Dobravlje na Krasu. — Tudi pri nas smo- se prepričali, da je bolje se« jati staro domačo pšenico. — V sredi vaisi ob cesti imamo star zapuščen vodnjak. Noter mečejo otroci vsako« vrstne nesnage. Treba bi ga bilo po« praviti, ker nam poleti tudi vode pri« manjkuje.
Povir. — Slabe letine in razne ne' zgode so nas precej spametovale, ta» ko da se ne zanimamo več za plese in druge nerodnosti. Prejšnja leta je nekaterim bila cesta preozka, ko so se vračali iz gostilne domov, a danes ne vidimo več, da bi se kdo opotekal od zida do zida. —- Za poučevanje ve» ronauka so naši farani na predlog g. župnika sklenili, da popravijo staro cerkveno poslopje kaplanijo. Pri fari imamo še vedno le en zvon. Dobili bomo še dva. Seveda bo morala vsaka družina žrtvovati v ta namen neznat» no scotico okrog 20 lir. Upam, da ne bo za to oporekanja. — Naša cerkev je precej obiskovana, zilaisti v večjih praznikih. Posebno nas vabi tja lepo cerkveno- petje. Pevci -se res potrudi» jo za olepšavo službe božje. Vse pa žalibog ni k božji časti, kar se godi na koru in še posebno v tistem tako zvanem kaminu.
Tomaj. — 26. maja bodo prvič za» bučale težko pričakovane orgle v naši farni cerkvi. Prekrasno delo tvrdke Zitzmann se samo hvali. Vsa čast pa tudi faranom, ki so si naložili vsi (ra» zen enega) prostovoljen davek, da imamo tako umetniško poslikano cer» kev, nove zvonove in zdaj nove orgle. Res, čast!
Repentabor. — Ne vem. kje bi pričel. Pa naj s plesom. Dvakrat smo ga že imeli po veliki noči. Saj ni čuda, če mladina ponori, ko pa smo videli plesati celo dve stari mamici, ki obe skupaj le en zob premoreta. — Delo po kameno!ornih se je pričelo. Vsi pa še niso odprti in ni upanja, da hi se že letos.
Gorjansko. — Pri nas menijo ne» kateri, da se bodo revščine s kletvino otresli. Naj se raje prej te surove na» vade. Drugi se pa pridno okoli trt gibljejo. Pa kaj, spaka, ko so tudi ne» kateri zlikovci na delu.
Orlek pri Sežani. — Dne 5. aprila se je pomikal zopet žalni sprevod iz na» še vasice. Spremljali smo na zadnji poti vrlega mladeniča Silvestra Husa, ki je preminul dan prej v Orleku. Ka» kor marsikoga tako je tudi njega spravila v prezgodnji grob sušica. Vsa čast orleškim fantom in dekletom, ki so se glede pogrebnega sprevoda lepo sporazumeli. Tebi, dragi Silvester, pa naj bo zemljica lahka!
Vrhovi je na Krasu. — Dne 10. t. m. smo izročili materi zemlji 65»letnega Josipa Ravbarja. Pri nas je zrak do» ber; od 190 ljudi jih je 22 nad 70 let starih in celo 4 nad 90 let. Naj stare j» ši je Josip Kolobin. Ima 93 let. Pred par leti je priseli peš -s Sv. gore domov. Za mladega človeka je 9 ur hoda.
iz Istre.
Dekani. — Pol naše občine, je z asa» jane z oljkami, a za štiri do pet let je večina tega našega glavnega pridelka vničenega. »Novi list« je poročal o bo» lezni mions. Slavca. Tudi mi mu želi» mo ljubega zdravja in da bi zopet kot običajno prišel k nam na veliki Šma» ren. Nekoliko nas bo p hvalil, če ne se
pa sami, ker pri šmarnicah je polna cerkev; petje je nrav lepo-. Na bin» ko-štni ponedeljek je bilo pri nas prvo obhajilo za malčke. Pohvaliti moramo tudi našo posojilnico, ki nam je p re» skrbela umetnih gnojili in pa materia» la za po burj i poškodovane strehe.
Plavje. — Krompir smo posadili. Dobro- uspeva domači, tuji ne.' Graha še nič ne nosimo v Trst. — Začela so se dela pri tržaški zrakoplovni posta» ji. Par sto domačinov je dobilo delo. Čuje se, da jim bodo- plače zvišali.
Kubed. — V križevem tednu smo imeli običajne prošnje procesije k iz» viru Rižane. Bilo je dosti ljudi. Na vnebohod je bilo zabranjeno mladim kratkokrilkam v cerkev. Na nedeljo po vnebohodu so res prišle v dolgih krilih, a glej spaka, med mašo so se krila skrajšala kar za eno ped. Ko so šle od maše, so imele že zopet vse kratka krila. Še manjka pameti.
Krompir in žito še precej dobro ka» žeta. Dežja potrebujemo. Prav malo pa tiste tatiče, ki kokoši kradejo.
O slovstvu In umetnosti.
Ivan Cankar: Zbrani spisi.
IX. zvezek. Uvod in opombe napisal Izidor Cankar. Nova založba. Ljub» Ijana, 1929. Str. XVI + 350. — (Cene: broš. Din 68.—; pol platno Din 80.—; celo platno Din 86.—; pol usnje Din 110.—.)
Nova založba je pred štirimi leti začela izdajati zbrane spise Ivana Cankarja. Dozdaj je izšlo devet zvez» kov, ki obsegajo Cankarjevo literar» no delo od šolskih klopi do 1. 1906. Spisi so urejeni po kronološkem redu, kakor so nastali. Od tega reda se je urednik le včasih oddaljil (novela »Iz Ottakringa v Oberhollabrunn« je na» stala 1. 1911., a jo je uvrstil sem), in sicer pri spisih, ki so tu prvič objav» ljeni in ki organično spadajo v dolo» čeno dobo, a so nastali pozneje. — Zbrane spise urejuje dr. Izidor Can» kar, ki je vsakemu zvezku napisal uvod, v katerem razpravlja o notra» njih vzrokih in vplivih, ki so obliko» vali Cankarjevo mišljenje, doživlja» nje in ustvarjanje. Urednikove Opom» be na koncu vsakega zvezka pa nas poučijo o čisto konkretnem vsako» kratnem razmerju med Cankarjem in slovenskim občinstvom. Vsaka nova Cankarjeva knjiga je bila dogodek, ki je silno razgibal vse sodobne kritične in nekritične duhove. Uvodi Izidorja Cankarja so dragoceni posebno radi tega, ker nam urednik v njih ob ob» širni, še neobjavljeni korespondenci, iz osebnega znanja in občevanja s pesnikom in iz svojega lastnega umetnostnega doživljanja odpira po» gled v stanje in gibanje Cankarjeve duševnosti. Marsikatero subjektivno pobarvano mesto človek razume in popolno uživa šele sedaj, ko je iz teh uvodov spoznal notranje vzroke. Po» vestim od 1. 1904. do 1906. je dalo zna» čilno smer in barvo »veliko in morda največje osebno doživetje pesnikove» ga življenja« (str. V.), namreč namera, da se poroči. S to mislijo se je pesnik bavil tja do konca 1. 1906., ko je spo» znal, da je to njegovo početje brez» uspešno in je »pred pesnikom zazijala velika življenjska praznina« (str. VIII.). Škoda, da ni Izidor podrobno opisal zunanjih dogodkov v tej dobi. Cankar je radi tega ponesrečenega poskusa veliko trpel, a »Trpljenje je plodno: utrudi se srce v njem, a tudi okrepi in izčisti.« (str. XV.). Vere v življenje pa ni izgubil; uteho je našel v Lepi Vidi, v tem najlepšem sloven» skem ustnem izročilu, najlepši tvorbi slovenske narodne duše.
Ta zvezek vsebuje povesti: V me» sečini (zgodbo iz doline šentflorjan» ske), Martin Kačur (življenjepis ide» alista), Nina in Iz Ottakringa v Ober» hollabrunn (potopis). Zadnja novela je tu prvič objavljena.
Cankar ni pisatelj, ki s priporočilom ali odklonitvijo kaj pridobi ali izgubi. Njegova umetnost je višja. Tisto pa je, da ga mora vsak slovenski razum» nik poznati.	a. k.
Cankar v italijanščini...
Italijanski slavist W. Giusti je pre» vedel Cankarjevo črtico »Zgodba o Šimnu Sirotniku« (Il racconto di Ši» men Sirotnik), ki je izšla 1. 1911. pri Družbi sv. Mohorja v Celovcu v knji» gi »Troje povesti«. Prevod je v tisku ter v kratkem izide, in sicer v založbi Zavoda za vzhodno Evropo (Istituto per 1’ Europa Orientale) v Rimu. Giu» sti je napisal tudi kratek uvod.
... in romunščini.
Vodilni romunski list »Adeverul« je objavil krasen prevod Cankarjeve» ga »Hlapca Jerneja«. Podlistek je iz» šel zdaj v obliki knjige. Romunski kritiki pravijo, da je to Cankarjevo delo svetovna umetnina v socialno po» litičnem slovstvu. Cankarja stavijo v isto vrsto s slovitim Rusom Levom Tolstim.
Goršetova razstava.
Za binkošti je naš umetnik Gorše Franc razstavil svoja dela, okoli 50 kipov in risb. Zelo številni obiske» vaici močno hvalijo talent in pridnost mladega umetnika, ki si utira pot. Goršeta so padovanski umetniški kro» gi povabili, naj pride razstavit tudi v Padovo. Razstava se bo zaključila v četrtek zvečer.
Umetniška razstava.
V Benetkah bodo julija meseca od» p rii umetniško razstavo. Izložena bo» do dela slavnih mojstrov iz 18. sto* letj a.
Cerkveno»glasbena literatura za mesec junij.
Cerkvenim zborom priporočamo za mesec Srca Jezusovega sledeče skladbe, ki jih ima v zalogi Katoliška knjigarna v Gorici.
1.	Sattner, 10 slavospevov presv. Srcu Jezu» sovemu. Partitura stane 9 L, posamezne glaske 1.80 L. Posebno lepi sta štev. 6 (Presveto Srce) in štev. 8 (Najblažje Srce).
2.	Pogačnik, 10 pesmi v čast Srcu Jezusove» mu. (7.20 L). Preproste in lahke pesmi kot vse Pogačnikove.
3.	V Hribarjevi zbirki »Obhajilne pesmi« (L. 9.35) sta 2 lepi pesmi v čast S. J.: štev. 13 (Poznam Srce) in št. 16 (Srce najljubeznivše).
4.	Vodopivčeva zbirka »Evharistične pesmi« (L 6) vsebuje tudi 2 ljubki pesmici v čast S. J.: štev. 12 (Presveto Srce) in štev. 16 (Posveti« tev S. J.).
5.	Foerster, Litanije Srca Jezusovega za ljudsko petje. (2.15 L). Invokacije poje navad«
no moški zbor, odgovarja pa cela cerkev. Te litanije spadajo med najboljše, kar jih imamo.
6. Grum, Litanije in odpevi v čast presv. Srcu Jezusovemu (L 5.—). Litanije so prepro« ste; med najlepše odpeve štejemo štev.: 1, 3, 5, 8, 13, 20, 22, 33.
riji tudi s priporočenim pismom z obratnim potrdilom (r accomandata con ricevuta di ritorno).
Napovedi je treba spisati na poseb« nih vzorcih, ki se dobijo pri davkari« j ah, občinskih uradih in v glavnih mestih tudi v trafikah.
Iz nekaterih občin nam sporočajo, da zahtevajo občinski načelniki in ob« črnski tajniki, da morajo vsi kmetje na novo izpolniti napovedi dohodkov. V eni občini je baje pisal nove davčne napovedi sam občinski tajnik in je pri tem zaračunal dohodek od enega metra drvi 40 lir. To postopanje je zgrešeno. Nove napovedi so dolžni napraviti davkoplačevalci le za nove dohodke, ki so nastali v gori navede« nih letih. Radi važnosti smo priobčili doslovno besedilo razglasa, ki ga je izdala finančna intendanca,
Radi pomanjkanja prostora smo
morali izpustiti zaključni članek o cestnem zakonu, ki ga prinesemo v prihodnji številki. Uredništvo.
svetu.
je v nemškem mestu Memelu počil glas. da se je zvršil »obredni umor« na 20«letni služkinji, nastanjeni v ži« dovski družini Schocher. Deklino je namreč plin, ki ga je pozabila zapreti, ponoči ud-ušil, na njenem truplu so pa našli obenem prerezano' žilo. Prazno« verno mestno prebivalstvo' je mislilo, da so židovski gospodarji najprej spustili služkinji kri za velikonočni kruh, in jo nato s plinom udušili. Med ljudstvom je zavladala taka raz j ar j e« n ost, da si judje niso upali na cesto in so se skrivali cele tedne. Policija je morala uporabiti na j večjo energijo, da je obvarovala Žide pred nasilstvi in vzdržala v mestu red. Takih praz« novercev pri nas hvala Bogu ni.
Bubisglavice.
V	Ameriki je 14 milijonov žensk s kratko ostriženimi lasmi. Zadnje mednarodno zborovanje brivcev na Dunaju je določilo, da ta moda osta« ne še v veljavi.
Kako dolga naj bodo krila.
Nedavno je v Genovi skupina mla« deničev ustavila po ulicah kratko« krile ženske in jim s črnim ogljem potegnila črez tanke in prozorne no« gavice debelo črto, do katere bi mo« rala segati krila.
Strahovita nesreča.
V	Clevelandu v severni Ameriki, kjer živi nad 50.000 Slovencev, je na« stal v bolnišnici grozen požar. V pe« tih minutah so plameni švigali skozi vsa okna. Bolniki, bilo jih je 300, so skakali skozi okna —- v smrt. Večina jih je hitela v velikansko operacijsko dvorano; tu so jih pa zajeli strupeni plini. Ognjegasci so našli samo veli« kanski kup strahovito popačenih tru« pel. Mrtvih je 127, ranjeni so pa skoro vsi. To je ena najstrahovitejših ne« sreč zadnjih časov. Upajmo, da ni med žrtvami naših rojakov.
Nove postave.
Napovejte davkariji nove dohodke !
Do 30. junija 1929. je treba napo« vedati davkariji te«le dohodke:
1.	Dohodke iz stavb, ki so na novo nastali v letu 1928.
2.	Dohodke iz premičnega premo« žen j a, ki so nastali iz navadne vpo« rabe kapitala v 1. 1928.; (n. pr. obre« s ti od posojil).
3.	Dohodke iz obrti ali trgovine, ki so na novo nastali v 1. 1928.
4.	Zemljiške dohodke, ki so na no« vo nastali v 1. 1928.
5.	Dohodke iz rokodelstev, prostih poklicev je treba na novo napoveda« ti, če so nastali v 1. 1927.
6.	Dohodke, od katerih je treba plačati dopolnilni davek (imposta complementare progressiva), ki so nastali v letu 1928. (t. j. vse čiste do« hodke nad 6000 lir, ki so nastali v le« tu 1928.) in vse dohodke, s katerimi je kdo v 1. 1928. dosegel 6000 lir letnih čistih dohodkov; dopolnilni progre« sivni davek mora plačati namreč ose« ba, ki ima 6000 lir letnih čistih do« hodkov.
7.	Svoje dohodke morajo naznaniti tudi vsi samci, ki so v 1. 1928. postali stari 25 let ali ki so v 1. 1928. dopol« nili 35. leto starosti.
Napoved dohodkov mora predloži« ti davkoplačevalec ali oseba, kii ga po zakonu zastopa.
Podjetja, družbe, ki morajo za svo« je uslužbence plačevati davek, katere« ga potem odbijejo od plače, morajo tudi izvršiti nove napovedi uslužben« čevih dohodkov.
Delavci, ki morajo plačevati samski davek, morajo svojim delojemalcem naznaniti, da so v 1. 1928. postali sta« ri 25 let ali da so v 1. 1928. dopolnili 35. leto starosti. Če se dohodki napo« vejo tekom treh mesecev, odkar je bil objavljen kr. odlok od 28. januarja 1929. št. 360, ise bo predpisal davek samo od 1. januarja 1929. dalje; za nazaj se bo davek odpisal, če ni dav« karija že sama uradno prej ugotovila dohodkov; v teh slučajih ne bo tudi
> če kaznovan, ker ni že prej naizna« nil dohodkov. (Imenovani zakon je bil objavljen v »Gazzetta Ufficiale« dne 30. marca 1929.) Ta trimesečni rok zapade torej 30. junija 1929.
Poprave dohodkov.
Od 1. maja 1929. do 31. julija 1929. morajo obrtniki, trgovci in protesi j o« nisti na novo napovedati prirastek na dohodkih, ako pretečejo ali so pre« tekla letos 4 leta po zadnji ugotovitvi dohodkov.
Kje je treba vložiti nove napovedi?
a)	Napovedi dohodkov iz stavb je treba vložiti pri davkariji, v okolišu katere stavba leži;
b)	napovedi dohodkov iz premične« ga premoženja (ricchezza mobile) in iz zemljišča je treba oddati davkariji, v okolišu katere davkoplačevalec stal« no biva;
c)	napovedi dohodkov, ki so pod« vrženi dopolnilnemu progresivnemu davku, in napovedi za samski davek je treba vložiti pri davkariji, v oko« lišu katere davkoplačevalec slučajno biva. V občinah, v katerih ni davka« rije, se napovedi lahko- oddajo tudi na občinskem uradu, ki mora davko« plačevalču izdati potrdilo po vzorcu, ki nosi št. 8.
Napoved se lahko dopošlje davka«
Kaj se sliši po
15 frankov politične modrosti.
Pri zadnjih občinskih volitvah na Francoskem se je toliko raznih puhlo« glavcev potegovalo za občinske stol« ce, da je neki založnik prišel na sijaj« no misel. Izdal je brošuro po 15 fran« kov. Notri najde politični kandidat vzorce za vse mogoče govore in na« stope v volilni borbi. Nekaj iz vsebi« ne: Odgovori na politične napade —-Pozivi v zadnji minuti — Zahvala vo« livcem —- Zahvala kljub porazu. Za izvoljene kandidate je pa izšla poseb« na knjiga za 50 frankov »Občinsko življenje v govorih — 300 vzorcev za županske in podobne govore.« Tudi ta knjiga je že razprodana.
Smrten skok.
v nevjorški luki se dviga okoli 100 metrov visoki kip Svobode. Tja gori je zlezel nekdo, ki se je življenja na« veličal in se je vrgel doli.
Ogromne stavbe.
V mestu Detroits v severni Ame« riki zidajo 265 metrov visoko palačo. V Nevjorku bo pa kipel pod nebo 370 metrov visok nebotičnik. Francija zida največje mostove. Pri obmor« s kem mestu Brestu bo most s 1200 metrov širokim lokom. Angleži gra« di j o v Sudanu 3 in pol kilometre dolg jez. Jezero nad jezom bo 80 km dolgo in 3 široko. Na sedanji svetovni raz« stavi v Barceloni bodo pa postavili 400 metrov visok stolp iz samega železa.
Obredni umor.
Židom očitajo iz davnih časov, da za judovsko veliko noč zakoljejo- kaj radi kristjana in primešajo njegovo kri velikonočnemu kruhu. Umor se izvrši po posebnem obredu in se ime« nuje zato ritualni ali obredni umor. Najrajši si Židje, izberejo v ta namen majhne krščanske otroke. Ta očitek je seve izmišljotina, a prinesla je ži« dom že mnogo gorja. Pred mesecem
Bogokletstvo.
Kupčij ski reklami prav res ni nič več svetega. Neka nemška tvrdka je prodajala papir za stranišče. Da bi ga raje kupovali je nanj dala natisniti Goethejeve in Schillerjeve pesmi. To tvrdko je pa potolkel neki Morton, ameriški prodajalec jesiha; naslikati je dal Križanega, ki odklanja gobo v jesih namočeno, češ, da izdeluje naj» boljši jesih Mortonova tvrdka.
Pred stoletji.
Tudi naša vina imajo svoj sloves v zgodovini. Bržanko so cenili, ko še ni bilo naših »nonotov«. V zapiskih od 1. 1294. se bere, da so dajali vinograd* niki desetino od »bržanke« tržaškemu škofu, nunam v Trstu in plemičem Ša* verjem. Imeniten je tudi »črnikalec«. L. 1581. so kranjski stanovi (deželni odbor) pet tovorov črnikalca kupili in poslali v dar na Nemško vojvodu virtemberškemu kot priznanje, ker je pospeševal slovenski tisk. L. 1629. (evo tristoletnice!) je loški oskrbnik pisal brižinskemu škofu, da je črnikalec slabo rodil v njegovih vaseh Loki, Kozarju in Zanigradu. -Zdrav narod.
Prvih deset let obstanka češkoslo* vaške republike se je prebivalstvo na* ravnim potom pomnožilo za skoro U/2 milijona. Rodilo se je 3 milijone in pol otrok, umrlo pa je v tej dobi le 2 milijona 300.000 oseb.
Raztresena*.
Rektor univerze v Gòttingenu na Nemškem je ukazal, da morajo vsi profesorji ob nedeljah dopoldne na skupen sprehod, da bi se bolj gojila družabnost. Sloviti matematik Ivan Marija Segner je bil baš vtopljen v svoje račune, ko bije ura za sprehod. Brž se pokrije, pa v hipu žabi na to -in vzame še cilinder iz omare. Svojo raztresenost je spoznal šele, ko so ga tovariši radoznalo spraševali, čemu nosi pravzaprav dvoje pokrival na promenadi.
Angleškega profesorja dr j a Tillot* sona je piknila muha v meča, baš ko se je učeno razgovarjal s svojim to* varišem. Tillotson brž zgrabi za tova* riševo nogo in jo začne praskati. Mi* slil je, da drgne svojo.
Ob drugi priliki se je ta učenjak še s tremi drugimi peljal v kočiji na sprehod. Kočijažu so hoteli naročiti, naj jih pelje kam ven v naravo, a med razpravami so na to pozabili. Četvorica v vozu je bila tako zatopljena v svo* je pogovore, da so šele, ko se je voz* nik naveličal celodnevne vožnje po prašnih mestnih ulicah, opazili, da je tema.
Slavni fizik Newton sedi pri njemu na čast prirejenem banketu in pre* mišljuje. Pipo kadi, pa mu ne^ vleče. V raztresenosti pograbi za nežni ka* zalec poleg sedeče dame in prične tla* čiti tobak v pipi. Dama je sprva pre* našala, ko jo je pa močno zapeklo, je glasno kriknila. Newton se je ves preplašil, premišljal je pa le naprej.
Dohodki državne blagajne.
Država vzdržuje uradništvo, redno vojsko, mornarico, milico, orožnike, sodnike, učitelje itd. Poleg tega mora država izplačevati najrazličnejše po* kojnine umir ovij enim uradnikom, voj* nim pohabljencem in drugim. Stotiso* čera usta morajo dobiti vsaki dan hrane od države in zato mora država kakor dobri gospodar gledati, od kod bo dobila toliko dohodkov, da zado* volji vse najnujnejše potrebe.
Naslednje nam pove, od kod jem* lje italijanska država sredstva za kri* tje svojih potreb. Številke veljajo za državno računsko leto 1927*28, to je leto, ki se je začelo 1. julija 1927. in trajalo do 30. junija 1928.
1.	Država ima lastno premoženje in lastna podjetja, kot gozdove, železni* ce, pošte in brzojav, telefon itd. Iz tega vira je dobila država nad 474 mi* lijonov lir, in sicer so dale železnice 258 milijonov lir, pošta in brzojav 55 milijonov lir, telefon 19 milijonov lir, ostalo premoženje pa 120 milijonov lir.
Dohodek pri železnicah je čist do* hodek, odbiti so torej stroški za že* lezničarje, kurjavo, popravila, nove nabave vagonov in drugo.
2.	Eden najvažnejših virov držav* nih dohodkov so davki, ki so dali nad pet in pol milijard lir, in sicer:
a) zemljiški davek 143 milijonov lir, b) hišni davek 288 milijonov lir, c) do* hodninski davek (richezza mobile) 3334 milijonov lir, č) samski davek 3 milijone lir, d) dopolnilni davek (complementare) 194 milijonov lir, e) davek na vojne dobičke 347 milijonov lir, f) davek na povečanje premože* n ja med vojno 116 milijonov lir, g) premoženjski davek 921 milijonov lir, h) različni drugi davki in doklade 165 milijonov lir.
3.	Različne pristojbine, so dale dr* žavi 3 milijarde in pol lir, in sicer:
a) Registrske pristojbine 1054 mili* jonov lir, b) kolkovine 625 milijonov lir, c) vknjižbe 210 milijonov lir, č) nadomestek registra in kolka 315 mi* lijonov lir, d) koncesije 164 milijonov lir, e) trgovski kolki (scambi) 783 mi* lijonov lir, f) dedščine in mrtva roka 111 milijonov lir, g) kolek na železniš* ke, tramvajske in avtomobilne listke
31 milijonov lir, h) pristojbina od av* tomobilov, motornih koles itd. 101 mi* lij on lir, i) pristojbina na vstopnice v gledišča, kinematografe, kopališča itd. 88 milijonov lir, j) pristojbina na igralne karte 9 milijonov lir, k) pri* stojbina na račune v gostilnah, barih, itd. 29 milijonov lir, m) pristojbina na denarni obtok 60 milijonov lir.
4.	Trošarina (davek na konsum) je prinesel državi 3 in en četrt milijarde, in sicer:
a) davek na sladkor 1133 milijonov lir, b) davek na alkohol 369 milijonov lir, c) davek na pivo 60 milijonov lir, č) trošarina na vinske in alkoholne pi* jače 237 milijonov lir, d) davek na kavo 250 milijonov lir, e) davek na petrolej, bencin itd. 76 milijonov lir, f) carine 820 milijonov lir.
5.	Po važnosti drugi najvažnejši vir državnih dohodkov je monopol, ki je dal državi 3 milijarde 600 milijonov lir.
Najvažnejšo, vlogo igra pri mono* polu tobak, ki je dal sam državi 3261 milijonov lir dobička. Sol je prinesla 208 milijonov lir, vžigalniki in vžiga* lice 132 milijonov lir.
6.	Kinin je dal državi 19 milijonov dobička, loterija pa 485 milijonov.
7.	Različnih drugih dohodkov je imela država za okoli 3 milijarde lir. Tu sem spada en del carin, dohodki državnih uradov v inozemstvu, pri* hranki, oziroma povračila pri javnih delih, itd. itd.
8.	Izrednih dohodkov, na katere dr* žava ne more vedno računati (proda* ja vojnega materijala in podobno), je imela državna blagajna za 348 mili* jonov.
Če seštejemo dohodke pod navede* nimi 8 točkami, dobimo skupno svoto 20.279,654.375 lir, kar je 20 milijard 279 milijonov 654 tisoč 375 lir. Ako na* vedeno svoto razdelimo sorazmerno na vse italijanske državljane, katerih je 40 milijonov, pridemo do zaključ* ka, da plača vsak posameznik državi v različnih oblikah letno nad 500 lir.
Všteti so seve tudi dojenčki, žen* ske in bolniki. Ako vzamemo, da ima vsaka družina v Italija približno 5 članov, pride na vsakega davkoplače* valca 2500 lir na leto.
Za umnega gospodarja.
Semnji v prihodnjem tednu.
V nedeljo 26. maja: Buje, Trnovo pri Goricil ponedeljek 27.: Divača, Cerkno; torek 28.: Buje; četrtek 30.: Višnjan; petek 31.: Gorica; sobota 1. junija: Vodnjan, Postojna.
Trg kmečkih pridelkov.
Cene na debelo v lirah za kg.
Trst — 21. maja 1929.: Spargili 3.20 do 4.20, novi krompir 1.60 do 2, ko* perski grah 2.20 do 2.50, črešnje 2.20 d O' 3.80.
Gorica — 22. maja 1929.: Spargi ji (okoli 40 q) po 2.80, domači grah (ka* kih 50 q) po 2.40 do 2.50, krompir no* vi po 1.80 do 2, črešnje (več kot 100 q) po 1,80 do 2 M,
Čebelarska zadruga
v Gorici je imela 20. t. m. svoje zbo* rovanje. 31 došlih članov je z zani* manjem poslušalo predavanje in po* ročila, zlasti, da se je denarno stanje od lani do letos zboljšalo-.
Pordečele obcestne trte
V mesecih julij*avgust večkrat po* rudeče trte ob prašnih cestah, poseb* no takih, kjer je velik promet z avto* mobili. Poganjki zgubljajo polagoma liste, grozdje ostane drobno. To škodo povzroča neka ušica, z znanstvenim imenom Tetranychus telarius, ki živi na spodnji strani listov, proti kateri pa nimamo še borbenega sredstva.
MBkU OGLASI.
Vsaka beseda stane 50 stot., debelo tiskana 1 liro. Na vprašanja brez znamke ne odgovarjamo. Če je navedena posebna „šifra , pošljite ponudbe ali odgovore v zaprtem ovitku na katerem je navedena „sitra .
CEMENT prima »Udine« ali » Isonzo«, ce» mentne cevi in dimnike, štedilnike, mreže za
URADNEGA SLUGO sprejme
Ljubljanski velesejem bo o tvor j en od 30. maja do 9. junija. Razstavilo bo nad 700 tvrdk. Zastop» nik velesejma za Italijo je G. Čeho» vin, Trst, Viale XX. Settembre.
Plevel v vinogradih vničimo samo z večkratno pletvijo, in sicer v vseh letnih časih. Če bomo v vinogradu pleli vsaj 6 krat na leto, bomo pridelali več grozdja, v dveh le» tih pa se bomo rešili plevela.
Listne uši.
Po sadnem drevju in po cvetlicah je sedaj vse polno listnih uši, ki srka» jo sok iz mladih vejic in listov. Vsled zgube soka se vejice ne morejo raz» viti v močne poganjke, temveč se zvi» jajo in hirajo.
Kjer so listne uši, so navadno tudi mravlje, katerim služijo listne uši za »molzne kravice«: listne uši izločajo namreč neko tekočino, katero mravlje željno srkajo. Zato pa mravlje tudi skrbe za listne uši in jih za plačilo pre» našajo iz drevesa na drevo, iz rožnega grma na grm.
Listne uši povzročajo kmetovalcu škodo, zato jih mora umni gospodar uničevati. Naj cenejše in uspešno sred» stvo proti listnim ušem je škropljenje z 3% izvlečkom iz kvasijevih trščic (legno quassio).
Četrt kg do 30 dkg kvasijevih trščic močimo skozi 48 ur v škafu z 10 1 vode in po 48 urah poškropimo od listnih uši napadena drevesa ali grme.
Če nočemo čakati dva dni, lahko pripravimo izvleček tudi v dveh urah, s tem da kuhamo v loncu skozi dve uri navedeno količino trščic, potem pa dolijemo vode do 10 litrov in škropi» mo.
Žita kot krma za živino.
Rž je izborno močno krmilo za de» lavno živino. Konjem jo pokiadamo 1—2 kg na dan, enako- volom, 1 do D/2 kg pa kravam. Paziti moramo, da ni rž snetliva, ker krave potem lahko zvržejo. Najboljše je, če rž prekuha» mo. Klijoča rž kakor tudi plesniva je živalim škodljiva. Rž moramo pred krmljenjem zdrobiti.
Ječmen krmimo tudi zdrobljen. Kon» jem ga lahko damo do 4 kg na dan, če ga krmimo prašičem, pa dobimo bolj»
■ šo slanino in boljše meso kot po dru» gih krmilih. Arabci ne dajejo svojim konjem ovsa, temveč ječmen.
Oves je znan kot krmilo za konje. Oves je lahko prebavljiv in ne prija samo konjem, temveč tudi mlečni ka» kor tudi mladi živini, kateri ga krmimo kuhanega. Dobra krma je tudi za pra» šiče.
Koruza je prvovrstna krma za pi» tanje prešičev. Najboljše če jo krmi» mo zdrobljeno. Koruza je primerna tudi za govejo živino, katero pitamo, ni pa primerna za mlečne živali. Tudi konjem lahko krmimo koruzo mesto ovsa, a ne smemo krmiti preveč, ker se drugače konji odebele in se pole» nijo. Koruzo lahko krmimo s kočiji. Ne krmi pokvarjene ali ugrete koruze, ne da bi jo skuhal.
Riž je zelo lahko prebavljiv, rabimo ga pa samo za pitanje piščancev, v obliki kuhanega močnika. Primeren bi bil tudi za pitanje telet.
ograje, traverze in razno železnino priporoča trgovina Repič v Ajdovščini.
POHIŠTVO nudi širom naše dežele znana industrija pohištva, Štefan Gomišček, Solkan 280. Tu je velika izbera oprave iz trdega lesa po najnižjih cenah. Ne zamudite prilike!
ŠKROPILNICE najnovejšega sistema, žve« pMnike, mehe, razpršilnike, kotle itd. dobite po najnižjih cenah pri Lebanu Alojziju, Go» rica, via Morelli 15. Sprejema tudi vsa toza» devna popravila.
KRONE, srebro in zlato, kakor tudi staro zlato kupujem vedno po najvišjih cenah. Vsa popravila kar najhitreje. Modema zlatarna, Corso Verdi 13 (Gorica, nasproti novemu Ze» lenjadnernu trgu).
PRODAM 4 oltarje iz lepega marmorja po zelo ugodni ceni. Več pove Ivan Kacin, to» varna orgel, Gorica, Piazza Tomaseo 29.
LEPA KMETIJA na Štajerskem (SHS), le» žeča na glavni progi, obstoječa iz stanovanj» ske hiše in gospodarskega poslopja, 2 senikov, vse opremljeno z mrtvim in živim inventar« jem; 24 johov sveta, od katerega 16 j oho v sečnega gozda, 6 johov travnikov in njiv z okoli 150 žlahtnimi sadnimi drevesi itd., 2 jo« ha vinograda; je na prodaj za 180.000 Din. — Za pojasnila pišite na: Celje, poštni predal 60 (Jugoslavija).
FANTA, zdravega in pridnega, poštenih s,taršev, sprejmem v izučbo pekovske obrti. Zagotovim tečno hrano in pravično ravnanje. Naslov pri upravi.	_________________
HIŠO Z GOSTILNO, lopo, hlev, shrambe z vsem pripadajočim, vrt, sadovnjak, travnik 14.000 m2 površine ob državni cesti, pripravno za vsako obrt, prodam. Pojasnila daje »Li« vada« Ajdovščina.	______
NA PRODAJ je na Slapu pri Vipavi, hiša s posestvom, vse v najboljšem stanju. Več po» ve I. Štekar, Slap (Slappe»Zorzi, p, Vipacco).
ODDAM trafiko eventuelno trgovino jest« vin s stanovanjem po zelo ugodnih pogojih. Gorica, via Faveti 17. ________________________
TROPINOVEC pristni, dobite vedno v vsaki množini pri »Zadružni žganjekuhi« v Dornbergu.	____
DOMAČA VINA, namizna in sortirana, od« daja po zmernih cenah Kmetijsko društvo v Vipavi.	__________
KMETA z malo družino za obdelovanje zemlje, veščega trtoreje, iščem. Stanovanje brezplačno, plača po dogovoru. Nigris, Go« rica, via Barzellini 20.
TRGOVSKI POMOČNIK s prvovrstnimi spričevali ter petletno prakso, dobro izvež» ban v trgovini jestvin in špecerije, vešč slo» venskega, italijanskega in nemškega jezika, vojaščino odslužil, išče mesto četudi na de» želi. Naslov pri upravi.
Centralna posojilnica v Gorici.
UČENEC, poštenih staršev in z 8=mesečno prakso v trgovini z mešanim blagom, želi vstopiti v trgovino na deželi ali eventuelno tudi v mestu. Naslov hrani uprava.
V NAJEM se odda kmečki družini, ki po« seduje najmanj 12 krav, kmečko posestvo 50 hektarjev blizu Trsta. Ponudbe na upravo li« sta v Trstu.	_
ČEBEL prodam 20 do 25 panjev. Zuodar Josip, Paznich p. Clodig (Cividale).
POZOR gostilničarji in zasebniki. Velika zaloga vina belega in črnega I. vrste (blago za« jamčeno) od 200 lir naprej za hi. Priporoča se lastnik Anton Starc, Križ pri Tomaju.
LEPA PRILIKA! Kamjončin »Fiat Dunaj« v dobrem stanju je na prodaj. Cena nizka. Gorica, via Cesare Lombroso 5.
IŠČEM hlapca veščega pri konjih in trtah. Naslov pri upravi.________
PEKOVSKI pomočnik, s triletno prakso, išče delo. Naslov pri upravi._
NA PRODAJ je hiša s štirimi prostori, elek« trično napeljavo. Opčine št. 428 (Trst).
DEKLO pridno, poštene družine, okoli 25 let staro, veščo hišnega in poljskega dela, išče J. Marmolja, Miren (Gorica).
frgovske
sokudnic^
sprejme
pod ugodnimi pogoji
manufakturna veletrgovina
Vincenca Šket sinovi,
BISTRICA (Villa del Nevoso) in Postojna.
Kmetovalci i
Za nakup umetnih gnojil, modre galice in žvepla obrnite se na tvrdko
G. Carlotto,
GORICA, P Cavour (Stolni trg) št. 3,
kjer boste našli skladišča vedno zalo» žena po- najugodnejših cenah.
V ZNANI MANIFAKTURNI TRGOVINI
ROMEO CIPRIANI -
"aidate vse potrebno za pomladansko In poletno sezono ter tudi vso Ubero za —	■	■ -____- BIRMO =========================
T R S T • =
PIAZZA GOLDONI
Vprašanja in ndgnm
Vprašanje št. 39: Kako preženem hišne ščurke?
Odgovor: Najboljše sredstvo proti ščurkom je strup cinkov fosfur (fois; furo di zinco), s katerim se zastrupi kruh in raztrese okoli ognjišča. Žali* bog ne morete dobiti cinkovega fo>s; furja za boj proti ščurkom, pač pa ga lahko dobe kmetje za pokončeva; nje poljskih miši.
Če ni cinkovega fosfur j a, ostane le navadni strup »bolhač«, ki pove že v naslovu, za kaj se navadno rabi.
Vprašanje št. 40: Citai sem v Ma; gistrovi knjigi »Zel in plevel«, da je sirno testo zelo dober pripomoček proti raznim boleznim, posebno proti zasluzenosti. Kako naj napravim sir« no testo?
Odgovor: V isti knjigi najdete na strani 204. od spodaj, kako se dela sirno testo iz kislega mleka.
V sirarnah napravijo' testo- na ta način, da pr igrejejo sveže mleko do 36° celzija in denejo v mleko merico sirišča, pod vplivom katerega se mie; ko sesiri, to je zgosti.
Katero simo testo je bolj zdravo- in katero bi bolje odgovarjalo Vam, ne vemo.
Vprašanje št. 41: (glede gobi po; dobnega in kot oreh debelega prirast; ka na sr.).
Odgovor: Napravili ste prav, a za bodoče si zapomnite, da bi moral ta; ko stvar urediti živinozdravnik.
Vprašanje št. 42: Iz naših hribov vodi steza do državne meje. Steza je danes v zelo slabem stanju. Ali mora občina stezo popraviti ali vsaj prispe; vati k popravilu?
Odgovor: Vse zavisi od tega ali je steza občinska ali ne. Najbolje sto; rite, da greste na občino in prosite podeštata, da občina stezo popravi.
Vprašanje št. 43: Predno smo bili priključeni k sosedni občini, smo- z lovnino plačevali davek od skupnih zemljišč. Ali ima občina pravico pri; držati si lovnino' ali jo mora razdeliti med davkoplačevalce?
Odgovor: Lovnina je vedno občin; ski dohodek in občina lahko porabi ta denar, kakor hoče. Davek od skup niih zemljišč pa mora plačati, kdor je na ista vknjižen. Če je občina vknjiže; na, plačuje ona davek, če pa je vknji; žena skupina ali posameznik, ga mo; ra plačati dotičnik.
Vprašanje št. 44: Ali bi mogel za; menjati avstrijske krone, ki sem jih vložil pri Ljudski hranilnici v Ljubija; ni že 1. 1909. po 60% v lire?
Odgovor: Omenjenega denarja ne morete zamenjati po 60% v lire. Vaša kronska vloga pri Ljudski hra» nilnici v Ljubljani je bila že pred več leti spremenjena v dinarsko vlogo.
Vprašanje št. 45: Ali pomaga čilski soliter koruzi v težki zemlji in krom» pirju, sajenem v lahki peščeni zemlji?
Odgovor: Seveda pomaga, in sicer potrosite pri pletvi % kg čilskega so; litra in pri osipanju krompirja dru; gega V2 kg na vsakih 100 m2 zemlje.
		
	IRAI Izbor zmeri pogoj	v
		ÌÌÌL PENSIONE LYDIA na kuhinja, v bližini obale, re cene.	Vprašajte za e. Dopisujemo slovenski.
Vprašanje št. 46: Ali ima vojak pravico do skrajšane vojaške službe, če je eden izmed njegovih bratov do; vršil celodobno vojaško službo?
Odgovor: Člen 81. enotnega zako; na o novačenju določa v točki osmi: pravico do skrajšane vojaške službe ima krvni brat vojaka, ki spada k ene; mu izmed štirih zadnjih letnikov, ka; teri so bili odpuščeni iz vojaške služ» be, če je odslužil pri vojakih vseh 18. mesecev.
Listnica uredništva.
F. G., Volče: Žrebanje beneških obligacij je v teku. Ko bo znan kon» čni rezultat, bomo Vam vlahko od; govorili.
LLOYD LATINO
IN
SOC. GEN. DI TRASPORTI MARITTIMI A VAPORE Agencija Gorizia, Corso Vitt. Em. 5.
Hitre vožnje v Južno Ameriko Odhodi iz Genove
9. junija 1929. s parobrodom
V ALDI VIA
v Rio Janeiro in Santos	L 1800
v Montevideo in Buenos Aires L 1850 19. junija 1929. s parobrodom
ALSINA
v Rio Janeiro in Santos	L. 1800
v Montevideo in Buenos Aires L. 1850
Vožnja traja v Rio Janeiro 15 dni, Santos 16 dni, Montevideo 18 in Bue; nois Aires 19 dni.
, " ,
Ortopedici zavod 9. ZECCHI
TURIN - via Roma 31, I. nadstr.
Aparat Zecchi zabranjuje napredovanje
KILE
Uspeh aparata ZECCHI v videmski pokrajini:
Nov ozdravljenec iz Valvasone
Dolžnost me veže izreči svoje priznanje in hvaležnost g. ortopedu ZECCHI, ki mi je s svojo posebno iznajdbo ustavil KILO, ki mi je delala zelo grenko življenje in me ovirala v mojem poklicu.
Pippo Jože! pok. Luke
Via dei Fornasini Valvasone (pokr. Videm).
Važna objava I Radi številnih pisem, v katerih nas stranke prosijo za informacije javljamo, da bo ortoped ZECCHI dajal pojasnila in nasvete v sledečih krajih :
Gorica: sreda 29. in četrtek 30. maja v hotelu „Angelo d’orou. Tolmin: petek 31. maja v hotelu „Modrijan“
Cerkno: sobota 1. junija v gostilni Obid Pavla.
Idrija: nedelja 2. junija v hotelu Didič.
Krmin: pondeljek 3. junija v hotelu Leon d’oro.
Spilimbergo: torek 4. junija v hotelu Stella d’oro.
Maniago: sreda 5. junija v hotelu Leon d’oro.
Osoppo: četrtek 6. junija v hotelu Nuovo.
Gemona: petek 7. junija v hotelu Stella d’oro.
Casarsa: sobota 8. junija v hotelu Leon d’oro.
Čedad: nedelja 9. junija v hotelu Trieste.
Tolmezzo: pondeljek 10. junija v hotelu Posta.
Villa Santina: torek 11. junija v hotelu Piccotti.
Pontebba: sreda 12. junija v hotelu Pontebba.
Červinjan: četrtek 13. junija v hotelu Friuli.
Tiskarna ..Edinost" v Trstu
j0 izdala
„BIBLIOTEKO ZA POUK IN ZABAVO",
ki obsega 104 strani izbranega gradil va in kot dar čitateljicam »MODNI PREGLED« (krojna priloga).
Vsebina: France Bevk: Tuje de* te, p ove s tiča; Lavo Čermelj : Kameno olje; Giovanni Verga* Slavko Slavec: Viteštvo na kmetih, novela; H. W. Osgood*R. V., V pradomovini kave; Alfonse Croziere*Damir Feigel, O mo* žu, ki je bil lačen; Paberki.
Knjižica stane v prodaji im po pošti naročena iz tiskarne L. 2.50. Pri db rektni nabavi v tiskarni L. 2. — Za* htevajte jo povsod!
Knjižice bodo izhajale zaporedoma — druga izide v kratkem — zato je priporočljivo, da plačate tiskarni po več knjižic vnaprej.
Naslov: Tiskarna »Edinost« v Tr* stu, via S. Francesco d’ Assisi 20.
Goriška ljudska posojilnica
v. z. z o. j. v GORICI vabi na
redni občni zbor,
ki se bo vršil v četrtek, dne 6. junija 1929. ob 18. uri v zadružnih prostorih v Gorici, ulica Carducci št. 7, I. DNEVNI RED:
1.	čitanje zapisnika zadnjega obč* nega zbora;
2.	poročilo načelstva;
3.	poročilo nadzorstva;
4.	odobritev računskega zaključka za 45. upravno leto 1928.;
5.	razdelitev čistega dobička;
6.	sprememba pravil § 6. in § 32;
7.	volitev načelstva in nadzorstva;
8.	slučajnosti.
Načelstva
Kmečka posojilnica Kozana*VipoIže
vabi na
redni občni zbor
ki se bo vršil v nedeljo dne 26. maja 1929. ob 9. uri in pol zjutraj v uradnih prostorih
Eleganten rez	dovršen šiv	dobro blago
in nespremenljivost barv	dobiš samo v skladiščih obleke in sukna
.. A L L E GRANDI FABBRICHE"
TRST - Corso Garibaldi št. IO - Telet. 79-35
kjer najde vsakdo in vedno veliko izbere poljubnega oblačilnega kosa za moške, mladeniče In dečke po najnižjih cenah, n. pr.
Dobra, volnena in napravljena moška obleka L. 85.—; — Močna, volnena in napravljena obleka za mladeniča L. 72. —; — Izborna, volnena športna oblekca za dečka L. 34.—; — Elegantna, volnena mornariška oblekca za dečka L. 25.—; -- Vzorpovršnika in angleške volne za moškega L. 128.—; — Dovršen volnen površnik Gaberden za moškega L. 145.—; — Krasna moška, volnena jopa L. 48.—; — Lepe moške
volnene hlače L. 27.—.
Skladišče vsakovrstne obleke za delo, kot platnenih jop, oblek iz bombaževine, halj za v trgovino, jadrnino, prašnikov za automobiliste, delavskih hlač po Čistih tovarniških cenah.
Zaloga vsakovrstnega blaga In snkna na naročila po meri, katera izvršimo v
_lastni Krojačnlcl.
OSCAR CANARUTTO
zlatar - urar
Trst — via Imbrlani 13 (prej via S. Giovanni) Kupujem, prodajam in menjujem dragocenosti. Sprejemam v popravo vsakovrstne urarske predmete in vsa zlatarska dela.
Gospodinja, ki hoče prihraniti, mora kupovati pri
ALL1 ECONOMIA FAMIGLIARE
TRST - Piazza Ponterosso 5
Tam bo našla prav gotovo zelo ngodne cene, in sicer:
Mussola za obleko . . . . od L 1.90 naprej
Flavina................. „ 2.90	„
Perkali zajamčenih barv .	.	„	„	3.75	„
Bombaževfna rumena težka	„	„	2.20	„
„ bela, podobna
platnu............•	„	„	2.80	„
Jajčna koža (pelle ovo)	.	„	„	2.90	„
Platno Madonna............2.20	„
„	„ za rjuhe 150 cm. » » 4.50	„
Zefir za srajce..........»	»	1.90	„
Rigadin (Borgo) za srajce in
halje...............„	„	2.90	„
Rigadin dvojna šlrokost.	.	„	„	3.90	„
Flavina dvojna šlrokost.	.	„	„	3.90	„
Blago za spodnje hlače .	.	„	„	3.50	„
»	plašče........... »19.—	„
Popelln za srajce....... » 4.50	„
Narodna nošna............„	„	3.50
Svila fantazija......... _ 3.50	_
Obrisače različnih barv In
visokosti...........„	„	1.90
Obrisače lanene za meter	.	„	„	2.90	„
Velika izbera ženskih In otroških nogavic, Posebnost: otroške majce, športne In moške poletne majce Itd. itd.
Proučite naše cene in prepričali se boste.
Najboljše kakovosti !
Nekatere naše c «ene:
Poročna soba,	bukova masivna	L.	1.400,—
„	„	jesenova .	.	.	„	1.600,—
„	„	luksuzna .	.	.	„	2.200,—
„	„	polna vrata	.	.	„	2.500,—
Vedno posebno ugodne prilike. Pošiljam tudi na deželo.
TURK, Trst, via Battisti 12
Pozor na naslov !
Zobozdravnik
OPČINE
restavracija Simonič
četrtek — nedelja od 9. do 12. ure In pol.
S ALLA FIDUCIA
J TRST, Via Giuseppe Vidali 4.
8 Bogata izbera moških in otroških S oblek. Velika zaloga hlač iz sukna 5 in bombaževine. Cene ugodne.
•#(
1
v Kozani s sledečim dnevnim redom :
1.	Poročilo načelstva in nadzorstva;
2.	Potrditev rač. sklepa za 1. 1928.;
3.	volitev načeltva in nadzorstva;
4.	slučajnosti.
Gostilna „Alle Corriere"
v Trstu via Romagna N. 4 (tik Caffè Fabris)
Domača kuhinja. Izborno vipavsko in istr* sko vino ter kraški teran. Postajališče potn. avtomobilov in shajališče ljudi z dežele. Uljudno se priporočata
ŠTRANCAR in PERIC
Odgovorni urednik: dr. Engelbert Besednjak. Tiskala Katoliška tiskarna v Gorici Riva Piazzutta štev. 18.
dmtoeTAVALIERO - trst
Corso Garibaldi N. 5 Telefon st. 78-32. (Stara Barriera)
dobite po najnižjih cenah zelo bogato zalogo IZGOTOVLJENIH OBLEK, ENOTNIH IN DVOJNIH OPRSNIKOV, FLANELASTIH HLAČ, TRENCH COAT,
dežnih plaščev, površnikov in otroških oblek.
Bogata izbera blaga na meter iz domačih in inozemskih toaoren.
«T LASTNA KROJACNICA 'IgSJ
Govorimo tudi slovensko.	Resna postrežba !
Zobozdravnik
dr. Robert Hlaoaty
sprejema
od 9. do 13. in od 16. do 19. ure
v TRSTU
via S. Lazzaro št. 23 - II.
Ob sredah in sobotah ordinila
v POSTOJNI
Semena in rastline
najrazličnejših vrst
M. German
cvetličar
Trsi - Via Roma 3
Telefon Štev. 50-47, 75-87
Na zahtevo pošljem brezplačno splošni katalog (cenik) za 1. 1929.
LAMA TRIESTE, CORSO GARIBALDI 19
/	'	.Rezila za britje Iz
/ LAMA TRIESTE \
f€> ® ©temt«
\	9 A RÀNT1T A
razllčnejše obrt-
Posebnostl : „SOLINGEN". nijsko orodje.
Največja garancija in zelo nizke cene !
UMA TRIESTE, CORSO GARIBALDI 19
! POVH ALOJZIJ !
X URAR in ZLATAR % X Trst, Piazza Garibaldi I. nadstr. X
♦	Največja in na j priporočljivejša ♦
♦	o—o delavnica v Trstu o—o %
♦	Kupuje krone in zlato
♦	: Darila za birmo :
♦	Cene in blago brez konkurence! -
Novi dohodi
S. LEVI
TRST - Via S. Lazzaro 9
PRILIKA! Za binkoštne praznike prodajamo po izredni ceni:
Odrezek % m jajčje kože
(pelle uovo)............L	—.75
Madapolan »Coredo« m po . » 2.20 Platno »Madonna«, močno m » 2.80 Platno »Dovlas« m . . . . » 3.— Platno »Macco«, fino m . . » 3.50 Platno za rjuhe visoko 150 cm od L 4.50 naprej
Svila, bela za obleke po . . » 4.— Pralna svila v barvah po . . » 4.50 Muslin volneni v vseh barv. » 9.— Satin, črn, visok 140 cm. prvo*
vrsten po...............»	6.80
Pregrinjala posteljna ...» 19.— Pregrinjala post. za 2 osebi . » 35.— »Alpagas« za obleke m. . . » 4.50 »Borgo« za hlače od L 5.90 naprej
»Popelin« za srajce prvovrst. » 4.50 Blago volneno za moške ob* leke od L 16.— naprej.
Nogavice, maje, kuhinjske cunje, brisače, navadne in gobaste, robce in vse druge predmete v bogati izberi po izrednih cenah.
Avtomobilna mehanična šola, državni patent zajamčen; Tečaji se stalno vršijo
h
(0
j?
0
S
M
W
9)
M
TRST, via Imbriani 14*,
Obiščite
IX. Ljubljanski velesejem.
od 30. maja do 9. Junija 1929.
Železniške olajšave : Na italijanskih železnicah 309/o, na jugoslovanskih 50°/0-Konzularni vizum jugoslovanski znižan na 12 lir za vse obiskovalce, ki naj si preskrbe pravočasno potni list za inozemstvo pri italijanskih oblastvih.
Izkaznice za navedene ugodnosti so naprodaj v
Trstu pri ,Pubblicità“ g. Čehovin, viale XX Settembre N.ro 65;
Idriji prt Venceslava Helmichu;
Reki pri tvrdki ,Mercur“, via O. Mameli 2 Gorici pri Av. Ravnik-a Via Barzellini 2;
Postojni; Menjalnica Prioglio & Agosto, kolodvor.
Izkaznic a stane 30 Din.
Tvornica tehtnic, uteži in mer
Giuseppe Florenc & C.o
TRST via Vidali 9, tel. 84 «03
z veliko izbero uteži, mer in tehtnic oblastveno odobrenih iz domačih in inozemskih tvornic.
Popravljamo najrazličnejše tehtnice po zelo nizkih cenah. Za dobo popravila damo tehtnice in uteži na razpolago brezplačno.
IVAN KERZE
Trst (13) Piazza S. Giovanni N.l
KUHINJSKE POTREBŠČINE iz emajla in aluminija, namizno orodje in oprema, različen porcelan, steklenine, najrazličnejša darila, i. t. d. i. t. d.
LESENI IZDELKI: škafi, brentači, krušne košarice in lorila, sita, igralne krogle, i. t. d. i. t. d.
NAJUGODNEJŠE CENE!
|
■
i
Darowizahirmo
izredno nizke cene, velika izbera samo v
ZLATARNI F. RDM
TRST - Corso Garibaldi 35
—BWwwlr i Mri1
TOVftEmsšKS cene; I
POTREBŠČINE
Kovače, melMiiiKe m mizerfe
samo prt
PElLiR, KAM AN & C.
Trst, Via Spicciò St. 12
Lastna skladišča v prosti Inki* TOVARNA REMS€ME8D - NEMCIH!

Pozori
Pozor I
Dragi kmetovalci!
Vaše pridelke, sad vašega truda in znoja vam pogosto uničuje toča.-
Zavarujte jih torej pri
Katoliški zavarovalni družbi
„LA CATTOLICA"
Nizke pristojbine.	Ugodni pogoji.
Za zavarovanje grozdja so najugodnejši pogoji; pristojbine najnižje.
Zavaruje stavbe in premičnine proti požaru.
Zavarovanje za življenje in na doživetje.
Generalno zastopništvo TRST - San Nicolò 11 Zastopstvo v Tomaju V. in M. Sonc.
Valuta — tuji denar.
Dne 22. maja si dal ali dobil za: 1 dolar	19.06	lir
1 angl. funt	92.66	lir
100 dinarjev	33.62	lir
100 šilingov (avstr.)	268.50
100 čeških kron	56.55
100 nemških mark	454.50	lir
100 švic. frankov	368.10	lir
100 franc, frankov	74.66	lir
100 belg. frankov	265.25	lir
Beneške obveznice 73.80; obveznice »Consolidato« 80.60.
Loterijske številke.
dne 18.		maja	1929.		
Bari	80	21	24	18	41
Florenca	28	15	22	31	69
Milan	10	76	36	19	56
Neapelj	36	87	2	85	66
Palermo	18	65	23	79	45
Rim	49	89	57	78	58
Turin	69	24	77	55	3
Benetke	15	5	28	32	59
Ljudska posuj litica v RIHfiHB ERHll
v. z. z o. j.
I
bo imela svoj redni
občni ztoor
v nedeljo, 2. junija t. 1. v lastni hiši ob 3. uri. DNEVNI RED:
1.	Poročilo načelstva in nadzorstva.
2.	Odobrenje računskega zaključka za leto 1928.
3.	Volitev načelstva in nadzorstva.
4.	Slučajnosti.
Ker obhajamo letos petindvajsetletnico ustanovitve zavoda, se vabijo člani k najt obilnejši vdeležbi.	Načelstvo.
M. GIUS. [OMEL
specialist za bolezni v
ušesih, nosu in grlu,
bivši operator na univ. klinikah prof. Neu-mann-a in Hajek-a na Dunaju in asistent prof.Brunetti v oddelku za nosne in ušesne bolezni v mestni bolnišnici v Benetkah. Sprejema od 9-11 predp. in od 3-4 pop.
Gorica, Via Garibaldi 11 (prej Teatro)
Odlikovani zobozdravniški ambulatori]
M. 1MEZIGAE
sprejema
v GORICI
na TRAVNIKU 17/1.
4
4
4 dr.
4 —
4 od 10
4
4
Zdravnik	|
JOSIP POTRATA >
sprejema	j»
13 in od 15 - 16 ure F
V GOBICI Via delle Monache štev. 1 nad lekarno Pontoni
►
r»
	
JAKOB BEVC - TRST Campo S. Giacomo štev. 18. Bogata izbera zlatenine in srebrnine, raznovrstnih ur, predmetov za darila i. t. d. „Cyma“ znane švicarske ure. Cene najnižje!	
Zobozdravnik
dr. L. Mermolja
sprejema
v Gorici
na Travniku 5-II.
Odlikovana lovama
Anton Hreščale, Gorica
via Carducci št. 14
Največja zaloga pohištva na Goriškem. — Velikanska izbera posteljnjakov po ceni od 100 L naprej. Cene zelo zmerneI Solidna in skrbna izdelava.
LASTNA DELAVNICA -^g v Via Carlo Favelli št. 1 (prej via Vetturini št. 1)
HissziSBBsstfesBegeaeeaesssiasstisxBBiHiìKiì&ìs
p Tvrdka Teod. Hribar - Gorica |
jjg	CORSO G. VERDI št. 32	,gg
gj. priporoča svojim starim odjemalcem domače in inozemsko blago vseh g», vrst posebno veliko izbero črnega sukna za čast. duhovščino in v— platno znanih tovarn Regenhart & Raymann za cerkvene prte. ,erj '“j Perilo za neveste od najnavadnejših do najfinejših vrst in vse «3 potrebno za njihovo popolno opremo.
g' BLAGO SOLIDNO.	CENE ZMERNE, gj
a$aSaES6SS8iČSS8S!SSBŠSSaee8!S6SSS6SBl8<S8Zti9BiMB
Josip Kerševani, Gorica
Piazza Cavour štev. ©
Zaloga šivalnih strojev, dvokoles, gramofonov, samokresov, pušk in vseh nadomestnih delov gorimenovanih predmetov.
fifflehanična delavnica i
Gorica - Piazza Cavour štev 5	:
W Bencin ,,Lampo
Telefon it. 415,-Brzojavke: KERSEVANI, GORIZIA. CICLI E MACCHINE
KMETOVALCI !
Največjo korist dobite iz mleka edinole potom posnemalnika
DlflBGiiO
Posnemalnike Diabolo izdeluje A. B. Pump-seperator v Štockholmu na Švedskem, ki je največja tovarna na svetu za izdelovanje posnemalnikov. Ti so vsled svojega prvovrstnega materij al a, sestave, trajanja in lahke rabe od kmetov priznani kot NAJBOLJŠI.
Večletno jamstvo tovarne.
Plačljiv je tudi v manjših obrokih.
Iščemo krajevne zastopnike.
Zahtevajte brezplačno cenik in katalog!
KN1JT JONSON, BOLZANO
Inšpektor za Julijsko krajino
Vittorio Jonson — GORICA, Via Contavalle 4-1^
J	NOVI listA
1929 CmHU9x ..
/ /1KI71 ^fi= 1 h3 6)