Dopisi. Iz Maribora 3. julija. Nja Visokost, cesarjevič Rudolf, priael je v Maribor ob 8. uri in na kolodvoru sprejet bil od c. kr. glavarja, mil. lavant. knezoakofa, mestnega župana, generala in drugih. — Prva pot bila je v stolno cerkev, kder je cesarjevič pred altarjem kratko molitev opravil. Potem si je ogledal pripravDico, realko in gimnazijo. Ljudstvo ga je povsod veselo spreje.lo. Nekteri Mariborčani so se mu pa raenda slabo pri- kupili z nemškimi trobojnicami , ki kažejo ven v uemški nrajh"! Iz Ljubijane 30. junija. (Občni zbor delničarjev Narodne tiskarne.) (Dalje). V svojem nadaljnem govoru skuša g. Grasseli še dokazati, da je občni zbor veljavno sklican, češ, da je bil v smislu §. 14 dr. pravil postavno v nSlov. Narodu" razglašen, in da odbor nima dolžnosti, vsakega delničarja p o s e b e j povabiti. Vrb tega je vsak delničar po poslanih pooblastilih poizvedel za občni zbor, in dobil priložnost se ga udeležiti. Od onih 5000 goldinarjav, ktere gosp. Ravnikar omenja, on kot društveni blagajnik nič ne ve. Slišal je pa, da so Stajerski rodoljubi 1. 1868 skupaj zložili 5000 gld., ki so po deficitib Slov. Naroda v pervih letih pošli. V računib Narodne tiskarne pa se ta svota nikjer ne najde, in društvo onim rodoljubom ni krajcarja povrnilo; če je kdo drugi to storil, ne ve. Dr. Vošnjak opominja, da je bilo že pri ustavljajočem občnem zboru povedano, da prvi ustanovniki za svojib 6000 goldinarjev, ki so se potrosili za nNarod", nobenega povračila uiso dobili, da je torej nesramno, ako se o tem ^opet odgovor tirja. (Velik nemir in mnogi klici: Obo!) D r. P o k 1 u k a r interpelira, kaj je s T o mšičevim spominkom, in kje so denarji, ktere je narodna tiskarna uabirala? Dr. Abačič odvrne, da to ne spada k obenemu zboru delničarjev in g. Grasselli še pristavi, da denar ni nabirala tiskarna, ampak opravništvo ,,Naroda", ktero je nabrani denar izročilo dotičnemu odboiu pod predsedstvom dr. Kocelija. G. R a p o c , kteri je tudi ud omenjenega odbora, na to reče, da je denar on prejel in na obresti naložil. Za njim poprime g. K1 u n besedo iu pritrjuje g. Ravnikarju, da so se pri sklicevanji obč. zbora velike nerednosti godile, ker niso delničarji medčasnih listov ne dobili ne viožili pri blagajnici, kar jim še le pravico glasovanja zagotavlja. Kakor zahteva §. 26., bi se morali letni računi in bilance pri občnem zboru delničarjem na ogled postaviti, kar se ni zgodilo. Prečitali ste nam nektere številke, ki smo jih proti pozabili, in naae društvo z veliko pobvalo povzdigovali. Pa pri takib podvzetjib, kakor je g. dr. Vošnjak nedavno v nekem zboru rekel, ,,ni dobro samo solnčnato stran kazati, senčnato pa zakrivati". In ravno ta senčnata^ stran je pri Narodni tiskarni menda kaj temna. Se včeraj, kakor se je po mestu govorilo, ste si prizadevali, račune skupaj sestaviti, in jih niste mogli, ker je zmešnjava menda tolika , da nikjer take ni. In ta govorica utegne resnična biti, ker nam danes nieesar predložili niste. Ali ravnate po mislib g. dra. Vosnjaka, ki je neki rekel, da delničarjem ni treba vsega vediti? — Tudi pri ,,Slov. Narodu" se mi ne zdi vse tako lepo in gladko, kakor je g. dr. Vošnjak porocal. G. Vošnjak sam je obstal, da je ,,Narod" potrošil onib 5000 goldinarjev, ktere so Štajerski rodoljubi velikodušno darovali. Od tistihmal začel je ,,Narod" vsaki dan izliajati, in vse je v ceni^poskočilo: papir, delalci, plača za urednika. Stevilo naročnikov pa se je primerno le malo pomnožilo, naj ima tudiv okoli 950 naročnikov, kakor g. Vošujak tidi. Če je tedaj Narod že takrat, ko je le po trikrat na teden izhajal, 5000 ali 6000 gold. podpoie potreboval, kdo Vam bo na besedo verjel, da bi bil zdaj aktiven? Meni se temveč dozdeva, da ,,Narod" kakor je poprej onih 5 ali 6000 gld. požil, tako tudi zdaj životari ob delniškem kapitalu in da bode v nevarnost pripravil naše delniako društvo. Pa naj bi že bilo! z veseljem bi žrtovali potrebno iuu podporo, da bi le list zares tudi tirjatvam slovenskega naroda ustrezal in zadostoval" ! (Nekteri glasovi: Popolnoma zadostuje!). Nijeden odbornikov se ni oglasil, da bi to, kar je g. Klun očital, res ne bilo; le zavoljo začasnib listov je g. Grasselli rekel, da tudi gosp. Klunu velja odgovor, kterega je o tej reči že g. Ravnikarju dal. G. Vošnjak pa je hotel gosp. Kluua z o s e b n i m napadom zaviniti. ,,Prav me veseli", je rekel, ,,da se g. Klun denes tako živo interesira za Narodno tiskarno, ktero je nekdaj v Vaterlandu ,,Schwindel" imenoval. (Hrup in nemir). K 1 u i): G. Vošnjak, bodite tako dobri in pokažite mi oni list ,,Vaterlanda" in oni dopis, v kterem bi bil jaz Narodno tiskarno ,,Scbwindel" imenoval. Dokler pa tega ne storite, izrečem očitno, da ste nesramen obrekovalec in lažnjivec. (Po teb besedah vstane strašansk ropot). G. Vošnjak plane na kviško, preti s pestmi g. Klunu ter kriei: ,,In vi ste —!" Vsi vprek začno vpiti, pa g. Zarnik prevpije vse in rolini: ,,Da, v ,,Vat." nas zruirom obirate in zdaj ste prišli škandal delat. Novice so Vas že pred tremi tedni napovedale, da boste to storili". G. K 1 u n : Mi nismo prišli škandala delat, ampak potezovat se za svoje pravice. Mi imamo tukaj ravno toliko govoriti, kakor vi; dajte uam le lačun od svojega oskrbovanja, in nibče Vam ne bo ničesar očital. Dr. Vošnjak: Besedo vzemite nazaj ! Klun: ,,Dokler ne dokažete, kar ste rekli, besede nazaj ne vzamem". Zdaj se brup na novo začne. Nekteri g. Vošnjaku očitajo: To je uesramno; z vami ni zborovati. Mnogi delničarji vstauejo, eui pri tej priči zbor zapustč in še drugi hočejo za njirai. (Konec prib.) iz Ijubljanskega okraja, 27. junija. Od kar se je ,,Slov. Narod" iz Maribora k nara v Ljubljano preselil, se je menda preobjedel, ker se tako čudno vede. Zdaj irua z ,,Novicami", zdaj z ,,Gospodaijem", drugokrat zopet z rDanico", ,,Glasom" in celo z ,,Brenceljnom" posla, ter grize veduo okoli sebe, v novejšem času pa naravnoč osebe pošt6njakov in urednikov napada, menda zato, ker s t v a r i ni kos. To je grda razposajenost in znamnje napuba, ki bi rad na vrhunec prikobacal. — Gospoda ,,Narodova"! S tem si ne boste zaupanja pridobili, da naše poštene časnike (sebično) grdite in mabajč po ,,klerikalcih" našim nasprotnikom vodo na mlia napeljavate. Verjemite dragi rojaki, da ,,Narodovo'' bitje po vrbuncu lnepeni; zato v svoji strasti nad ,,domačimi in tujimi soviažniki" toži. Ni mi znau ,,Slov. Gospodar"; vendar pa mora že pošten časnik biti, ker ga ,,Slov. Narod" z ,,Novicami" vred napada. Vem, da bom mačku na rep stopil, in da bo kaki duboven za-me obrekovan, ker ,,mladi'' Narodovci mislijo, da je drugo že vse brezveisko. In če bi tudi res že tako žalostno bilo, mar mislijo liberalci, da bodo oni tisto zaupanje uživali pri ljudeb, kakor ga zdaj duboven in drugi pošteni katoličani? — Nikdar ne! ampak razkolništvo bodo skubali, potem jo pa potegnili z Dežmanom in Pirkerjem v odpadno goro, kjer vsacega slovenskega odpadnika pievroče krvi obilno plačilo čaka! V irnenu več ^Narodovib" narocnikov: V., kmet. Iz Marenberg-a, 1. julija. (Konrad Seidl in volitve v okrajni zastop.) Razpisane so pri nas nove volitve v okrajni zastop, ki se imajo 14. t. ra. vršiti. Dotični razglas se je že vsim občinskim predstojnikora razposlal, v kterem se jim ob enem tudi naroča pridno nabirati zaupnib mož Seidlnove baže in skrbeti, da se obilno kmetov pri ti priložnosti zbere, ker se boče po dokončauih volitvah v okrajni zastop Konrad Seidl, kamški strah, kmetskim občinam predstaviti kakti kandidat poslanstva v državni zbor. Kmetje pazite! Seidl, naš stari znanec in neprijatelj, se nam boče zopet za poslanca vsiliti s pomočjo našega okrajnega uradništva; rad bi zopet 10 gld. iz našib žepov vsak dan služil. Kolikor je našega zaupauja ali nezaupanja vreden, nam dovolj kažejo zadnja leta, ko je kakti deželni in državui poslanec pri vsaki priložnosti tain, kjer se je odločevalo o naših pravicab, o našem blagostanju, o nasi veri, nasproti glasoval v zvezi s svojim tovarišem Fricetom! To imamo črno na belera, ako bi botel Seidl temu oporekati. Ko je pred dvema letoma za poslaastvo v deželni zbor kaadidiial v kompaniji s Brandstetterjem, je skoval nemškutarsk oklic do svojib volilcev, v kterem je mcd marsikterimi psovkami, ki jib je na katoliško dubovščino metal, terdil: da med narodi v Avstriji ni treba sprave. Sami čutite, kako treba nam je mira in sprave, ako bočemo še Avstrijanci ostati in srečno živeti; treba toraj tudi, da se vsakemu narodu da, kar mu gre, da se spoštujejo njegove na.odne in katoliške pravice. Mož, ki našib pravic re spoštuje, nikakor v naš prid delal ne bo; ovca si ne jeniIje volka za varha, mi pa ne tujca za poslanca, ki naših potieb ne pozna, ali jib poznati neče. Kamničani se bajč že za ušesi praskajo, kakor sim od nekega veljavnega moža slišal, da so si kedaj Seidlna za predstojnika volili; vrh tega, da se jim povsod škoda iu kiivica godi, on nad njimi gospodari, kakti turšk paša in od tod nja primek ,,kainški strab." Ni dolgo, karje dal šolo zapreti, ko bi se imeli otroci /,arad blagoslovjeuja novega šolskega bandera v šoli zbrati in od tod se v cerkev podati. Kdor bi naši domovini iu sv. cerkvi nevarnega človeka kakti poslanca priporočal ali celo volil, bil bi izdajalec svoje domovine, sovražnik sv. cerkve , ktero na vso moč črti in preganja ona stranka, kteiej Seidel služi. Kadar tedaj pride čas volitev, voKte si moža za poslauca, ki se vam bo od one stranke priporočal, kteri je blagostanje, mir iu sprava med narodi in sv. vera na srci; ne poslušajte onili podkupljenih zapeljicev, ki le razdor delajo, ljudi s praznimi obljubami slepijo, ali pa zneumnimi lažmi strašijo !