Nesrečno mesto Szegedin. Izredne nesre6e zadevljejo letos naše cesarstvo. Nenavadno dolga zima nam je zimine močno poškodila, na Českem so vode zalile najbogatejše premogove jame, na Tirolskem in Koroskem, poaebno v Bleibergu, snegovi plazi pokončali velike gozde, poslopja z ljudmi in živino vred, sedaj pa je strahovita povodenj za Budimpeštom največje. najbogatejše mesto na Oger8kem uničila. Szegedina, njegovih hramov, atacun, cerkva ni vec, prebivalatvo je ali pobegnolo ali se potopilo. V no6i od 11.—12. marca je reka Tisa vse zalila. Ne- sre6a je tolika, da je treba dale6 nazaj misliti 7 pretekle 6ase, pieden zadenemo na jednako veliko nesrečo kakega meata. Bilo je 1. no7. 1755. ko je mesto Lisabon na Portagalskem bilo 7sled silnega zemljinega potresa in povodnji tako razdjano, da je 2/s niš bilo podrenib in 20.000 ljudi usmrtenih. Blizu jednako neare6en je sedaj Szegedin! Od 9700 hramov je stalo včeraj 17. marca, kakor je telegraf poročal, samo — 261, toraj se je uže porušilo 9439 hia. Koliko je od 75.000 prebivalcev uamitenih, to ae pa ni znano. Toliko se le vč, da jih je še o pravem casu mnogo zbežalo proti Kikindi , Temešvaru, potem v Sobotico, Felegybazi in Kečkemet! Dunav ali Donava je največja reka na Ogerskem, za Dunavom pa Tisa. Ta izviia v Karpatskih gorab na meji med Ogerskim, Galicijo, Bukovino iu Erdeljskim. Pri Szigetu stopi na veliko ogersko 2660 Dmilj airno planjavo, kder prebivajo sami pravi Magjari. Po omenjenej planjavi se vije Tisa v 360 nr dolgem toku ter se izliva kakib 20 ur niže od Novegasada v Dunav. Tisa je na glasu zavolj rib, kojib nobena evropska reka ni tako bogata, pa tudi zavolj povodenj v spomladi. Vsako leto njo kopneči snegove 7 Karpatih in deževje tako napinjajo, da nastanejo bude povodnji. Zoper te skuaajo prebivalci braniti ae s naaipi in jezovi. Teh je vse polno po njenem obrežju, skoro vsako mesto, vsaka ves je ž njimi obdana. Tndi Szegedin bil je tako zava- rovan, to pa ae bolj kakor druga meata. Szegedin je namreč znamenito mesto sredi ogerske planjave, na zapadnem pobrežju Tise tam, kder nekoliko viae v njo od izhoda, iz Erdel jskega, priteka voda Moria. Mesto ateje blizu 76.000 prebivalcev in slovi zarad ogromne kup6ije in obrta. Zato je vladatudi skrbela zaželeznice, da bi velevažno tržiŠ6e prišlo 7 boljšo zvezo z 7»nanjim svetom. Dve ogerski železnici se križate ondi ter imate svoj kolodvor na južno-zapadni strani od mesta. Železnici ste za^olj pogostib po^odenj razpeljani po jako širokib in visokih naaipih. Eden nasip je na severni strani od mesta nadelan do železniške poštaje Algvjeske, kder je moat 6rez Tiso, od koder se dalje pelja v Veliki-Varadin in Debreczin. Omenjeni se^erni nasip bil je naj^ečja obramba Szegedinčanocn, na njo so se toliko zanaaali, da še niti prav mislili niso na to, 6eaar bi treba bilo, 6e bi pa vendarle 7oda jez predrla. Dne 11. marca je 7oda po 3 sežnje visoko butala ob nasip, vojaki in mestjani ao delali, kaj se je dalo, da so jez brž zadelali in ga tudi zvišali, 6e ga je kde voda predrla ali prestopiti žugala. Proti večeru je postalo malo mirneje; ljudje so se 8pravili k počitku, kar je bilo mnogim 7 amrtno nesrečo. Kajti proti polno6i se vzdigne hud in mrzel vibar, ki je valove mogočno pogaujal pioti naaipu. Delavci se vstrašijo in zbežijo, vojaki ae oatanejo. Ali vse je bilo zastonj. Okoli 2. ure 15. minute prekrbne voda nasip 25 aežnjev dalec in 7dere 8 grozo7ito silo v mesto ; 7e6 7ojako7 je amrt storilo. Kar se je potem godilo, to se ue da lehko dopovedati. Zvonovi ao zvonili, kanoui gromeli in ljudi budili, naj hitro vsak iz postelje, iz biš beži na višji trg, v tvrdnjavico ali pa na nasipe. Voda je po ulicah med tem grozno naglo naraščala, ker njej je sedaj južne železnice nasip dalejšnji odtok zaviral. V kratkih urah bilo je vse mesto razun železniakega kolod^ora in 240 Dmetro7 7elikega prostoia na gosposkem trgu pod vodo. Pobeg iz spanja zastrašenih Ijndi bil je tem nevarnejai, ker je voda plinarnico (Gasanstalt) zalila in vse luci ugasnila. V groznej temi je mnogo ljudi zajšlo in utonilo. Ko se je razdenilo dne 12. marca, 7elikega Szegedina ni bilo 7eč! Nesreča je stresla ves magjarski narod, vso Ogersko, celo cesarstvo. Povsod pobirajo za oneare6ene Szegedinčane, svitli cesar so se sami podali tje in darovali 50.000 fl. Vsa škoda se ceni na 25 milljono7! Ve6 kakor 100 pokopičev pa mrliče zakopava 7 hladno zemljo!