"'"d C.t.v.t - V.f).o*P«.t<.m! MM magenturt ji me čakajo." .Ne bodo ti ušli. In vojne tudi ne bo konec. Daj no, naj te slečem." Odpela mu je pas s pištolo, vzela z ramena brzostrelko, pokleknila k nogam in ga objela okoli kolen. Ko je sedel na posteljo, mu je sezula škornje. Vse stvari je tiho odlagala poleg postelje. Prepuščal se ji je z občutkom krivde in rahlega nezaupanja. Medel mrak ju je zagrnil, ko sta omahnita na posteljo. Spominjal se je petja čričkov v travi, sov, ki se jih je tako bala. Kalna, vroča reka nje sle pa ga je ogrinjala s pozabljenjem. Ko bi vsaj razumel to njeno čudno ljubezen, ki ga je vlekla, čeprav se ji je upiral.. . .Gorazd, ti si bil edini moški, ki me je resnično razumel. Ne veš, kako se usoda igra z menoj, odkar si me moral zapustiti," mu je rekla. Spričo surovosti časa, odpovedovanja, trpljenja in gladovanja je v njem zganila skrito željo po drugačnem življenju, po tistem, kar bo prišlo, če bodo ostali živi. Rad bi dobi) ženo, podobno njej, toda ne nje. Čudi! se ji je, da se je lahko sprostila in pozabila na vse, medtem ko je njega ves čas peklila misel, kaj je s fanti, kaj bo, če hišo obkolijo Nemci ... Ko je ležala ob njem umirjena, mu je dejala: .Jaz sem nesrečna ženska. Ljubim te, čeprav vem, da ne boš nikoli moj." Medtem se je oblačil, ker se je gol počutil slabo. .Vojna je," je dejal. .Zdaj ne razmišljam o tem. Nič ne vemo, kdo bo ostal živ. Večkrat razmišljam o tebi. Kdo ve, kaj bi se bilo zgodilo, če naju ne bi bili ločili." ,Ti bi me rešil, Gorazd." .Česa bi te bil rešil?" je vprašal nekoliko osuplo. .Ne veš, kako nesrečna sem ob tem možu." Vzpela se je v postelji in ga objeta. .Pridi še, Gorazd. Mnogokrat sem se oglasila pri sestri samo zato, da bi te srečala. Če kaj potrebuješ, mi povej, da ti pošljem v hosto." z.medla ga je v čustvih in mislih in ga preplavita kot vročinska bolezen. .Ostani do jutra!" ga je prosila. .Ne! Moji me čakajo!" je dejal odločno. .Komisar sem in ne morem jih pustiti kar tako." .Ostani! Prosim te ... Sami se bodo znašli, ti pa imaš izgovorov na pretek. Tudi jaz se bom morala zlagati možu." .Ne morem! Samo nekaj me še zanima. Kako je z majorjem Woltom? Tistim, ki nam je obljubljal orožje. Ali si še v stikih z njim?" Čeprav je bila tema, mu ni ušlo, da se je zresnila in skušala prikriti vznemirjenost. .Menda si imel prav, ko mu nisi zaupa). Obeta) je mnogo, naredil pa malo. Zelo poredko se oglasi. Pravi, da ga sumničijo in da se boji. Odkrito ti povem, Gorazd: jaz sem ga sita; vi ste me silili, naj vzdržujem zveze z njim. In še zdaj si naši želijo podatkov. Če ga Nemci dobe — če dela proti njihovim načrtom — bom žrtev z njim vred. Če dela proti nam, bom imela težave pri naših. Res ga ne maram." To je preveč poudarila, da bi ji Gorazd lahko verjet. Kljub temu pa ji je ostro dejal: .Boj se tega človeka! Nesrečo ti prinaša. Ogni se ga, če ni že prepozno. On vodi vso podtalno borbo proti nam. Povedal sem ti več, kot bi ti smel. Prosim te, da mu ne omenjaš nobenih naših ljudi. To bi te lahko pokopalo." Ko ji je dal roko in ga je za slovo objeta, je čutil, da je preplašena. Tuhtal je, kakšno vlogo igra v majorjevem načrtu. In kako daleč je že zabredla . .. Danilo se je. Med drevje je vdirala svetloba, na spolzki poti so razločili kamenje. V gozdno tišino je zvenelo petje ptic. Čevlji so zadevali ob skale. Potem so bila OBČN! ZBOR SPD . EDINOST" V PLIBERKU: Obračun pestre dejavnosti g SLOVENSKO PROSVETNO DRUŠTVO BISERNICA V CELOVCU = na predavanja O NOVEJŠE SLOVENSKE ZGODOVENE g # pelek, 21. aprila 1972, ob 20. uri univ. prof. dr. Vasilij Melik: Doba od 1848 do 1879 = # petek, 12. maja 1972, ob 20. uri univ. prof. dr. Janko Pleterski: Doba od 1879 do 1920 = ^ petek, 26. maja 1972, ob 20. uri dr. Tone Zorn: Doba med obema vojnama = ^ petek, 9. junija 1972, ob 20. uri = univ. prof. dr. Metod Mikuž: Čas narodnoosvoboditne borbe = = Predavanja članov ljubljanske univerze bodo ob navedenem ča- = = su v dijaškem domu v Tarviser Strahe 16 ŠMIHEL NAD PLIBERKOM Slovensko prosvetno društvo .Edinost" v Pliberku je v sredo izvedlo svoj redni občni zbor. Ob navzočnosti številnih članov je predsednik Lovro Potočnik kot gosta pozdravil tudi predsednika Slovenske prosvetne zveze Hanzeja Weissa. Predsednik Lovro Potočnik je v svojem poročilu nakazal delo dru- PODJUNSKA GLASBENA SKUPtNA vabi na koncert lahkih narodnih melodij, ki bo 23. aprila 1972 ob 14. url v Goričah v dvorani Planteu. Dne 30. aprila 1972 ob 14.30 uri v farni dvorani v Dobrli vasi bo koncert narodnih melodij. Vas vse prisrčno vabi vodstvo Podjunske giasbene skupine. Slovensko prosvetno društvo ..Edinost" v Piiberku vabi na PRjREDtTEV LJUDSKtH PLESOV v nedeljo 23. aprila 1972 s pričetkom ob 20. uri v dvorani gostilne Schwarzl v Pliberku. Predstavila se nam bo folklorna skupina SPD ..Zarja" iz Železne Kaple, ki bo izvajala slovenske narodne plese ter staro kmečko ohcet. Po prireditvi bo prosta zabava, za pies bodo igrali .Fantje izpod Obirja". Prisrčno vabljeni! Odbor Vabilo na KONCERT graških študentov ki bo v soboto 22. aprila 1972 ob 20. uri pri Miklavžu v Bil-čovsu. Prisrčno vabijeni štva v minuti poslovni dobi in je iz njegovih izvajanj bito razvidno, da je društvo v sorazmerno kratkem času izvedio obširen načrt. Tako je društvo v tem času imelo deset večjih prireditev, od katerih naštejemo ie Prešernovo prosiavo, 40-ietnico društvenega pevskega zbora, predavanje o slovenski knjigi ter sodelovanje s sosednimi društvi, zlasti na Prevaljah in Ravnah. Društvo je predvsem šlo na pot sodobnega prosvetnega dela in je kot prvo pričelo z razstavami knjig in literarnim branjem domačih avtorjev. Vendar je to le na kratko nakazano delovanje društva in njegovega odbora, ki je na desetih sejah in posvetih v zadnjem letu razpravljal o načrtih svojega dela in izvedbi posameznih prireditev. Občni zbor je potekal tudi v znamenju pomladitve društvenega odbora, predvsem predaje predsedniškega mesta v mlajše roke, kar je občni zbor storil na željo dosedanjega dolgoletnega predsednika Lovra Potočnika. Novi predsednik SPD .Edinost" v Pliberku je postal učitelj Jožko Koncilija. Razumljivo pa je, da je občni zbor dose- Iz našega kraja se oglašamo bolj redko, vendar to ne pomeni, da se v Slovenjem Plajberku nič ne zgodi. V zimskem času je pri nas vse polno smučarjev in turistov. Le v prehodni dobi se nekoliko umiri, a zdaj spet prihajajo med nas ljubitelji gorskih pokrajin, miru in svežega zraka. Sicer tudi drugače ne živimo za Luno, ampak se živo zanimamo za dogajanja v svetu; zlasti pa nas zanima, kar se dogaja v našem narodnem življenju. Hodimo na prireditve naših sosednjih društev in tudi v Celovec, kakor nas je bilo zadnjo nedeljo kar lepo število na spominski slavnosti ob 30-letnici izseljevanja koroških Slovencev. Društva pa pridejo tudi med nas. Pred nedavnim smo imeli v gosteh igralce iz Št. Janža v Rožu, ki so prišli k nam z igro .Poslednji mož". Lepo so igrali in hvaležni smo jim za kulturni užitek, ki so ga nam nudili. V Slovenjem Plajberku imamo možnost za izvedbo raznih prireditev. V gostilni Lausegger, po domače pri danjemu predsedniku izrazil zahvalo za njegovo dolgoletno nesebično delo za procvit slovenske prosvete. In to ne samo v lokalnem merilu, marveč je predsednik Slovenske prosvetne zveze Hanzej Weiss nakazal delo Lovra Potočnika tudi v osrednji kulturni organizaciji koroških Slovencev, v kateri je dalj časa bil tudi tajnik. Občni zbor je Lovra Potočnika imenoval za častnega člana in predsednika. Hkrati pa je novi predsednik Lovra Potočnika prosil, da v društvu sodeluje tudi v bodoče in mu s svojimi bogatimi izkušnjami stoji ob strani. Novi predsednik Jožko Koncilija je v svojem kratkem govoru izrazil zahvalo za zaupanje ter obljubil, da bo društvo skušalo izvesti načrt, ki si ga je oz. si ga bo zastavilo. Pri tem je posebej naglasil, da se bo društvo trudilo, da pridobi za sodelovanje mladino, da ne bo odhajata v nemške organizacije. Za zaključek je pod vodstvom Foltija Hartmana nastopil tudi društveni pevski zbor, ki je najbolj trden steber društvenega dela, saj ne mine prireditve, da ne bi sodeloval. Foltu, so uredili dvorano, v kateri so take prireditve zdaj možne in to je za nas res velika pridobitev. Zato se našemu domačemu gostilničarju zahvaljujemo, da je pri preureditvi svojega lokala mislil tudi na to. Prepričani smo, da bo vsakomur dal možnost, da v njegovih prostorih priredi kulturno ali drugo stvar. V Šmihelu imamo kar precej prireditev. V soboto zvečer je pri nas gostoval pevski zbor graških študentov. Čeprav je bil koncert na predvečer velike prireditve ob 30-letnici izseljevanja, je bil obisk kar zadovoljiv. Pod vodstvom zborovodje Schusterja je zbor najprej izvajal spored umetnih pesmi, v drugem delu koncerta pa smo slišali narodne pesmi, ki so pri občinstvu bile najbolj navdušeno sprejete. To seveda ne pomeni, da zbor umetnih pesmi ne bi bil dovolj kakovostno izvajal, pač kaže, da med našim ljudstvom najbolj vžge narodna pesem. V tem poročilu se ne želimo spuščati v podrobno opisovanje posameznih zborovskih skladb, ki jih je zbor izvajal, ampak hočemo povedati, da nas je koncert zelo navdušil in da je delo graških študentov zgovoren dokaz, da tudi študentje lahko prispevajo svoj. delež k razvoju in pospeševanju zborovske dejavnosti med koroškimi Slovenci. K temu de- lu jim iskreno čestitamo in želimo mnogo uspeha na nadaljnjih nastopih po naših krajih. Ljubiteljem slovenske umetne in narodne pesmi pa priporočamo, da obiščejo koncerte graških študentov. To bo študentom priznanje za njihovo delo, za obiskovalce pa lepo kulturno doživetje. Bilčovs Slovensko prosvetno društvo ^Bitka" v Bilčovsu obvešča svoje člane in prijatelje, da je od Slovenske prosvetne zveze dobila na razpolago potujočo knjižnico in se s tem vključilo v akcijo širjenja slovenske knjige med našim ljudstvom. Ljubitelji slovenske knjige bodo imeli zdaj priložnost, da sežejo po dobri knjigi. Potujoča knjižnica je nameščena v Hranilnici in posojilnici v Bilčovsu in je vsakomur dostopna v poslovnem času hranilnice ter ob nedeljah po obeh mašah. Ljubitelje dobrega čtiva vabimo, da se te možnosti poslužijo v čim večjem številu, kajti knjiga je najboljši prijatelj, ki človeku nudi razvedrilo, tolažbo, zlasti pa omogoča bralcu, da bogati svoje znanje. V potujoči knjižnici je zanimiv izbor iz vseh področij književnosti — leposlovne, poljudno-znanstve-ne in mladinske knjige in to tako iz slovenske kakor tudi iz svetovne književnosti. Zahva!a stovenskih organizacij Po nedetjski spominski prireditvi, s katero smo se koroški Siovenci ob 30-iefnici izseljevanja siovenskih koroških družin dostojno spomniti usodnih dni v zgodovini našega ijudstva, čutimo potrebo, da se zahvaiimo vsem, ki so kakorkoii prispevati k žeto iepemu poteku te prireditve. Zahvaia veija ziasti pevovodjem, pevkam in pevcem ter dijakinjam in dijakom za izvajanje pestrega sporeda. Prrprcf/jd/TM oJ^or Slovenji Plajberk Tone Svetina: UKANA — Tone Svetina: UKANA — Tone Svetina: UKANA — Tone Svetina: UKANA — Tone Svetina: UKANA — Tone Svetina: UKANA — Tone Svetina: UKANA — Ton* tla pokrita z igličevjem. Iz visokega gozda je steza zavila na majhno poseko, kjer je bujna trava pričala, da so svoj-čas oglarji tod kuhali oglje. Trava je blestela v rosi, nad njo se je rahlo vrtinčila meglica. Gorazdovo premišljevanje je zmotil nenavaden mir. Z vsakim korakom je bil bolj grozljiv. Ptičje petje je utihnilo in koraki tovarišev so zamrli. Pri srcu mu je postalo tesno, ozrl se je nazaj, kjer so njegovi fantje trudno stopali za njim. .Najbrž sem utrujen zavoljo neprespane noči in napora. Gnjavim se za prazen nič. Na prvem preglednem mestu bomo počivati, pa bo minilo," si je dopovedoval. Spustili so se na jaso, ki jo je zapiralo nizko vejevje smrečja. Tesnoba v njem je rastla in se prelivala v grozo. Nehote je spustil cev brzostrelke v višino prsi in prijel za petelina. Opazil je, da je rosa v travi mestoma omedena in bilke polomljene. „Tam, kjer ne pojejo ptice, so skriti ljudje ati pa koga zalezuje žival," je pomislil. Koraki so mu postali svinčeni, misli so se okorno motate, oči so preiskovale obe strani steze in vsako vejo posebej, dokler se ni med vejicami zganilo. .Morda je žival," je pomislil, ko je že hotel pritisniti na petelina. Ozrl se je — obrazi njegovih (antov so bili ravnodušni. Tedaj so pretrgali jutranji mir ratali, treski bomb in kriki. .Hande hoch!" Samogibno je pritisnil na petelina in z dolgim rafalom oškropil policiste, ki so planili izza smrečja. Fant za njim se je zgrabil za glavo in padel. Tudi nekateri drugi so padli, nekaj pa se jih je pognalo s poti v globel. Gorazd se je pognal v goščavje. Nekaj časa je tekel, potem mu je zviška planilo za vrat nekaj težkega. Začutit je ugriz, se spotaknil in telebnil na tla. Z vso močjo se je otresel policijskega psa. Preden pa se je pobrat, se je razjarjeni pes spet vrgel nanj in ga zgrabil za roko, s katero je hotel izvleči pištolo. Preden mu je to uspelo, so pritekli trije policisti. Eden mu je stopil na roko, pa ga je sunil v koleno, da se je zvrnil po tleh. Ze se je zakadit drugemu v trebuh. Ko je ta klecnil, se mu je tretji vrgel pod noge in spet je začutil na ramenih psa. Obvladali so ga šele, ko ga je eden krepko treščil s pištolo po čelu — drevje je zaplesalo okrog njega, moči so mu popustile. Ko se je zavedel, je bil zvezan. Ležal je na poti, prav tam, kjer je bil zagledal prve sumljive sledove. Ob njem je sedel z zvezanimi rokami mobiliziranec Nace, po licih pa so mu tekle solze. Nekaj metrov od njiju so ležali mrtvi vsi štirje fantje njegove patrulje. Okoli njih so se gnetli policisti in jim preobračali žepe. Drugi so se zabavati z odpiranjem nahrbtnikov, v katerih so našli kruh, suho meso in sadje. Bolela ga je glava. Dvignil je zvezane roke in s hrbtom dlani otipal nad čelom sluzasto rano. Bolečina se je spremenila v pekoč občutek krivde. Če se ne bi zamudil pri ženski, bi bili prišli kakšno uro prej in bi se Izognili temu prekletemu presenečenju. . . Odvratno mu je bilo, da so ga ujeli živega. Nikdar ni na to računa). Predenj je stopil visok feldvebel, ki je vodil policijski izvidniški vod. Zagledal se je vanj z zvedavimi očmi in vprašal, če govori nemški. Čeprav je znal, je odkimat. Poklical je tolmača. Pritekel je zajeten možakar, ki ga je Gorazd poznal. Pred leti ga je bil videl med delavci v železarni. Svojčas je bil gozdni delavec, v letih lesne krize pa se je zaposlil kot težak v njegovem obratu. Najraje bi mu pljunil v grobi obraz. O njem je bil zvedel, da že dve leti vodi Nemce po Jelovici in da mu pravijo Pesjak. Gorazd se je predrzno zazrl vanj in dejal: „Povej jim, da pripadam brigadi, ki je uro hoda od tod na položajih. Na Jelovici so tri brigade, kakšnih tri tisoč mož, pričakujemo pa še en odred." Vse je bilo moč- no pritirano. Feldvebel pa je pisal, niti z enim samim gi* bom ni pokazal, če verjame ali ne. Zadovoljen je bil, de bo sestavil poročilo brez posebnega truda, saj so običajno jetniki molčali in jih je bilo treba pretepati. Mobiliziranec Nac je vedel premalo, da bi si kaj pomagali z njim. Med zasliševanjem se je v smeri, kjer je Gorazd nazna-čil brigado, oglasilo streljanje in se je jelo prelivati proti njim. Torej ni lagat. Policisti so se vznemirili. Vodja je zet* ukazal umik. Zadovoljni so bili z uspehom. Vse štiri mrlič* so zavlekli s steze v smrečje. Obema ujetnikoma pa so na* tožili zaplenjene nahrbtnike in odvzeto orožje. Spustili so se navzdol. Skozi gozd so se pomikali previdno. Pokalo je na mnogih straneh. Gorazd se je krivit pod težkim bremenom in topa žalost ga je navdala. Nobene možnosti ni bilo za beg. Tako obtežen bi napravi! samo nekaj korakov in padel ... Zamikalo ga je, da b' skočil .. . življenje v njem pa je bilo močnejše. Boril se bo do zadnje možnosti in jih skušal prelisičiti. Pot do Beguni je dolga, če bo vzdržal mučenje, si bo morda ohrani! življenje. Celo uro so se molče spuščali proti zahodu, ne da bi jih kdo motil. Potem so srečali nemško vojaško enoto, k! je šla v bojnem razporedu v smer, kjer so tolkle brigad*-Da jih ne bi ovirati, so posedli na stezo. Le ujetnikoma s" ukazali stati. Nac je bil z močmi pri kraju. Nekaj časa j* klecal, potem pa se je zvrnil. .Dvignite ga) Naj spoštuje mimohod naše vojske!" je dejal feldvebel Pesjaku. Ta 9^ je z brcami spravil pokonci in mu jih primazal nekaj oko!] ušes. Če bi bil Gorazd imel proste roke, bi bil skočil val! in ga zadavil. Mimo njih so se pomikali vojaki. Pod jeklenimi čelo" dami so tičali sami mladi obrazi. Zvedavo so gledali CO^ razdov okrvavljeni, mračni obraz. Nac je nekaj časa s'"* Bleščeča vabi pianince 7:_ < <. . < . t . . .. . . . . ?ima se poslavlja, vigred pa odločno spreminja naravo. Visoko le-2^če doline v Karavankah so zo-Psl dostopne, samo višje ležeči OBVESTILO Slovensko prosvetno društvo .Zarja " v Železni Kapli obvešča ljubitelje odrske dejav-"ostit, da bodo v nedeljo 23. oprita ob 'A 12. uri v farni dvorani v Železni Kapli gostovati izgralci KPD .Planina" 'i Sel, ki bodo uprizorili igro .Plavž". Pridite v čim večjem številu. Odbor Siovensko prosvetno društvo .Zarja" v Žeiezni Kapii vabi na PRjREDiTEV LJUDSKIH PLESOV v nedeijo 23. aprila 1972 ob 'AlO. uri dopoldne v farni dvorani v St. Lipšu. Folklorna skupina našega društva bo izvajala slovenske narodne plese in staro domačo ohcet. K številni udeležbi vabijo ple-saiciin društveni odbor Katoliško prosvetno društvo v Šmihelu vabi na igro PLAVŽ v nedeljo 23. aprila ob IS. Ufi v farni dvorani v Šmiheiu Pri Pliberku. Gostuje: KPD .Planina* iz Sel Otroci in farna miadina v Do-br!i vasi vabijo na pravljično igro Mirka Kunčiča TRiGLAVSKA ROŽA hi bo v nedeijo 23. apriia 1972 v farni dvorani v Dobrii vasi Siovensko kulturno društvo v Celovcu vljudno vabi na igro PESEM VOLKOV Gostuje farna miadina iz Do-brle vasi. Med odmorom igrajo .Veseli študenti". Prireditev bo v petek 28. aprila 1972 ob 19.30 uri v marijani-Sču v Celovcu. grebeni, vrhovi in zatrepi se trdovratno upirajo zmagoslavnemu pohodu pomladi. Napoči) je težko pričakovani čas, ko številni planinci in ljubitelji narave oprtajo svoje nahrbtnike in se podajo v svoje ljubljene planine. Tudi Bteščeča planina, kjer stoji koča nad Arihovo pečjo, last Slovenskega planinskega društva, spreminja svoje lice. Redke snežne zaplate so le še neprijeten spomin na zadnje skisane zimske dneve. Čez mesec dni, koncem maja, pa se bo Bteščeča planina pokazala v vsej svoji .bleščeči" očarljivosti. Rumene rože pogačice, domačini jim pravijo .putrce", bodo v o-gromnem številu krasile planino in tvorile rumeno se bleščeče otoke med zelenim morjem rosne planinske trave. Ta edinstveni pojav v Karavankah si je vredno ogledati. V koči, ki stoji sredi tega planinskega raja, se izletniki lahko odpočijejo in okrepčajo. Pijačo in hrano je seveda treba prinesti s seboj, v dobro opremljeni kuhinji pa jo potem sami lahko pripravijo (kuhajo in pečejo). Vsako soboto od 16. ure pa do nedelje zvečer je koča odprta in nudi zavetje. V njej lahko prenoči do trideset ljudi. Trenutno je v pogorju Kepe odprta sama slovenska koča, od koder je možno doseči vrh Kepe (Mittags-koge) 2145 m) v treh urah, Komnico (Ferlacher Spitze 1739 m) v dveh, Gračenco (Gratschenitzen 1359 m) pa v eni uri. Slovenski planinci imajo v koči tudi knjižnico, ki vsebuje po večini slovensko planinsko literaturo, katero so jim podarili številni planinci in planinska društva iz Slovenije. Seveda bi potrebovali tudi več nemških planinskih revij oziroma knjig. Pred nedavnim se je vodstvo Slovenskega planiškega društva aboniralo na reviji obeh velikih avstrijskih planinskih društev, ki bosta vsaj nekoliko obogatili nemško planinsko literaturo v koči. Številni nemško govoreči obiskovalci koče čestokrat kritizirajo to pomanjkljivost, vendar pa se še nihče ni spomni), da bi bili slovenski planinci za vsako podarjeno knjigo ali zvezek — zelo hvaležni. Lansko leto meseca maja so funkcionarji Slovenskega planinskega društva v pogorju Kepe markirali več planinskih poti in namestili dvojezične kažipote. Od desetih je bil edini v dolini (na odcepu ceste proti Kopanju na rožanski magistrali) nameščeni kažipot odstranjen, medtem ko so v gorah ostali nedotaknjeni. Vsekakor zgovoren dokaz plemenitejše in pravičnejše miselnosti planinske publike. Člani Slovenskega planinskega društva lahko tudi med tednom, ko je koča zaprta, dobijo ključe v .Naši knjigi" v Celovcu, Gasome-tergasse 10, ali pri Jožkotu Miklavčiču v Ščedmu pri Št. Jakobu v Rožu, Jakobu Trodtu v Beljaku, Oswin-Moro-Strafje 1, in Lubotu Urbajsu, Žoprače (Selpritsch) Haydnweg 4. Kornerjeve nagrade Kornerjev sklad je sporočil, da je 72 osebam podelil pospeševalne nagrade v skupni vrednosti enega milijona šilingov. Od nagrajencev je 25 naravoslovcev, 34 znanstvenih delavcev in 13 umetnikov. Med nagrajenci je tudi šest Korošcev: Karl Demelt, profesor srednje šole v Celovcu, docent Helmut Hartl, profesor pedagoške akademije, dr. Gernot Piccottini, kustos deželnega muzeja in trije upodabljajoči umetniki — kipar Otto Eder ter slikarja in grafika Meina Schellander in Fritz Steinkellner. CELOVEC Slovensko prosvetno društvo .Bisernica" v Celovcu je minuli petek že drugič priredilo družabni večer, tokrat pri Brunnwirtu v Celovcu. Zbralo se je lepo število članov in prijateljev društva in moramo reči, da je društvo .Bisernica" našlo novo pot družabnega izživljanja med Slovenci, ki živijo v Celovcu. To smo že vedno pogrešali in zato je pobuda odbornikov .Bisernice" tembolj razveseljiva. Tako ima vsakdo možnost, da se v prijetni družabnosti sreča v domači družbi. Poleg tega pa so udeleženci bili deležni tudi lepega kulturnega užitka, saj so zvečer predvajali slovenske gramofonske plošče in videli smo, da ima slovenski narod tudi v tem oziru že bogato zakladnico slovenske glasbe. Ob koncu so se udeleženci dogovorili, da bo društvo nadaljevalo z družabnimi večeri, na katere bo svoje člane in prijatelje pravočasno vabilo. Dogovorili so se tudi o kegljaškem večeru, ki bo v sredo 26. aprila s pričetkom ob 20. uri v gostilni .Bacherlwirt" v Dvorcu ob Rjavškem jezeru. Prisrčno vabljeni! ZDRUŽEVANJE OBC!N na dvojezičnem ozemiju Južne Koroške v !uči manjšinske problematike Zelo zanimivo in dejansko vplivno je mnenje ustavne službe urada zveznega kanclerja k vprašanju ustavnosti združevanja občin. To mnenje (izvid) je bilo izdelano ob priliki izročitve memoranduma akcijskega komiteja nižjeavstrijskih županov z dne 10. septembra 1971 in dodatka odvetnika dr. Karla Leimingerja. Ustavna služba urada zveznega kanclerja pride do zaključka, da deželnemu zakonodajalcu ni zabranjeno, da dekretira neposredno z zakonom združevanje občin tudi proti njihovi volji, a) v kolikor so za to merodajni stvarni razlogi in b) v kolikor ne združi vseh občin enega političnega okraja v eno samo .pokrajinsko občino" (Gebietsgemeinde), ker je to pridržano zveznemu ustavnemu zakonodajalcu. Argumentacija tega izvida pa je samo delno prepričljiva. Da izluščimo samo nekaj argumentov: Ustavna novela 1962 ne garantira obstoja konkretne, temveč abstraktno občino, občino kot institucijo. Ustavna novela ne vsebuje določbe, da morajo biti ohranjene občine v obsegu leta 1962. Pri zelo natančni ureditvi pravnega položaja občin po noveli 1962 bi bilo presenetljivo, če ustavni zakonodajalec, ki je prisilno odpravo občin v prejšnjih deželnih občinskih zakonih seveda poznal, le-te ne bi bil izrecno prepovedal, ako bi bil to hotel. Edina omejitev deželnega zakonodajalca pri združevanju občin je po mnenju ustavne službe člen 120 zvezne ustave v besedilu novele 1962; ta člen pridržuje združitev — krajevnih občin (Ortsgemeinde) v pokrajinske občine (Gebietsgemeinde) — zvezni ustavni zakonodaji. Člen 116 zvezne ustave v besedilu 1920 obljublja ureditev tako imenovanih pokrajinskih občin, ki bi bile nad .navadnimi" občinami in urejene po načelu samouprave ter bi nadomestile politične okraje in upravno okrajna glavarstva. Vendar za to potrebni zakon doslej ni bil sklenjen. Predlog Eberharda, da bi uvedli dvofazni postopek (prva faza: dostavitev individualne odločbe o odpravi občine le-tej, ki ima zoper odločbo pravno sredstvo; druga faza: zakon o odpravi kot splošni akt nav-vzen) imenuje ustavna služba pravno-politično pomembnega, vendar ugotavlja, da za tak postopek ni nobene obveznosti. Ustavna služba je nadalje mnenja, da odprava občine ni poseg v subjektivne pravice občine, ker je to propad, uničenje subjekta samega, torej ni v primeru z drugimi posegi nekaj kvantitativno večjega, temveč nekaj kvantitativno drugega. Po tej logiki tudi argument e minori ad ma-jus v zvezi s členi 8 in 7 koroškega občinskega zakona ne velja, če je odprava občine kvalitativno nekaj drugega kot sprememba meje, saj pri tej občina ne preneha obstajati. Ta argumentacija se mi zdi nepravilna, saj bi potemtakem zakonodajalec mogel odpraviti z zakonom tudi druge ju-ristične osebe, na primer trgovske firme, in bi se le-te ne mogle braniti, ker bi po odpravi ne obstajale več. Dejansko je tu nakazani problem v tem, ali je pravni, predvsem premoženjski položaj občin in drugih jurističnih oseb resnično isti, ali ni tu morda le razlika v funkcijah občine, ki so drugačne kot funkcije drugih jurističnih oseb. Vsekakor zaključujeta obe študiji, da je prisilno združevanje občin načeloma v skladu z zvezno ustavo, da pa so postavljene meje v smislu člena 120 ustavne novele in v smislu splošnih ustavnih načel, predvsem prepovedi samovoljnosti. Po tej ustavnopravni oceni združevanja občin poglejmo na to vprašanje še iz stališča posebnim norm, katerih vsebina je zaščita koroških Slovencev kot narodnostne skupine. Tukaj naj bo uvodoma citiran prof. dr. Theodor Veiter, ki je že v zborniku .Foderative Ordnung Bundesstaat auf der Waage", Universitatsverlag Anton Pustet in Europa Verlag, 1969, v svojem prispevku „Die Verfassungswirklichkeit des schweizerischen Fo-deralismus" omenil združevanje občin na Koroškem v letu 1963 proti volji občanov in ga glede dvojezičnega ozemlja označil kot usoden poseg v družbeni sestav jezikovnih skupin — nacionalnih manjšin, medtem ko navaja, da je na Predarlskem predvideno za združevanje občin ljudsko glasovanje v prizadetih občinah, da, celo v delih občin, tako imenovanih frakcijah (v krajevnem, ne v političnem smislu). (5f TMfAJjKje) "e Svettno: UKANA — Tone Svettna: UKANA — Tone Svettna: UKANA — Tone Svettna: UKANA — Tone Svettna: UKANA — Tone Svettna: UKANA — Tone Svettna: UKANA — Tone spet padel. Pesjak "'a z brcami. in policist pa sta ga znova obdelo- Na čelu kolone, ki je prihajala za izvidnico, je stopal ^ °ior. Obstal je in si ogledal oba ujetnika. Potem je od-"M počitek in vsa njegova kolona je posedla med drevje. .Nehajta bedaka! Kar počneta, je nepotrebno!" je jOhrulil Pesjaka in policista. Obstala sta z rokami, prilep-^lirrti k bedrom. Močno oborožena vojska jima je zbudila .^ošfovanje. Major pa je poklical vodjo divizijskega voda Zahtevat podatke. Potem je ukazal ujetnikoma, naj se-O' Odpel je cigaretno dozo in jima ponudil. Vzela sta Sh . cigareto; celo prižgal jima je. Potem je razgrnil ^cialko in se zastrmel vanjo. Vodja policijskega izvidni-^9a voda mu je na karti pokazal nekaj smeri, po katerih 'ahko dosegel koto 1240 metrov. .Še dve uri hoda imate do tam." .Prekleto so prostrani ti gozdovi! In brez cest. Brez ^shj. )n vsepovsod sovražnik!" ]: ^eldvebel je pokimal. Iz daljave pa je odmevalo stre- 'he. kot bi se nad Jelovico razdivjala nevihta. Cez pol ure so ju prignali na planino, obdano z za-3"ii. V kotanji, med dimom poljskih kuhinj so vrveli '"i.ki. Gorazd h..... je doumel, Odirajo proti diviziji. da je tu poveljstvo enot, ki ko Pdpsljcd' s° ju pred kočo, iz katere je prišel podpol-Ta je malomarno sprejel poročilo in zapiske o za-]: ^"3nju. Samo nad Gorazdom, ki je nosil oznake bata-skega komisarja, se je razveselil. in poslat kurirja v eno "la bo poslastica za gestapo!" "^bližnjih koč. L Major Wolt je sedel ob ognju in nalagal suhljad na ^ lito ognjišče. Nasproti mu je sedel tolmač Pewalek in nad ognjem vojaško skodelo, kjer je vrela voda za turško kavo, s katero je major Wo!f nameraval počastiti poveljujočega. Major Wolf je s cigaro v ustih zapustil stan in se napotil h gruči, ki je ogledovala ujetnika. Umaknili so se na obe strani, da so mu napravili prostor. Gorazd ga je takoj spoznal po nenavadni drži in upanje na rešitev mu je ta hip skopnelo. Major se je ustavil pred njim, zapiči) vanj prodorne zelene oči in se zadovoljno zasmejal. Z ukrivljenimi kotični ust je pokazal, da je tudi on spoznal njega. Vzel je iz ust cigaro in vprašal z glasom, ki je spominjal na renčanje psa: .Ali me poznate?" Gorazd je odkimal, major pa se je zarežal: .Potem me boste pa še spoznali!" .Odpeljite ju! Oba mi primerno zmehčajte, preden ju bom zaslišal!" je ukazal policistom. Odvzeli so jima, kar so jima bili naprtili, in ju zaprli v živinsko stajo, pred katero se je sprehajal stražar. V poltemi smrdljivega prostora je ležalo nekaj pretepenih moških. Komaj opazno so dvigniti glave, ko je svetloba planila v temne kote. Nemočna sta se zrušila na tla in prisluhnila ječanju in vzdihom . . . 11 Bataljon je zavzel nove položaje globlje v nepreglednem gozdu, da bi zavarovat hrbet divizijskemu štabu, ki se je utaboril v gozdarskih kočah na Rovtarici. V prvem svitu so se vodi razmestili po skalnatih robeh kotlastega sveta, na gosto poraščenega s starim drevjem. Primož je razmestil strojnice na boke, strelce pa je potak-nil po luknjah, za debla dreves, s presledkom po deset metrov. Takoj so se lotili utrjevanja. Vso noč je rosilo in bili so premraženi. Zato jih je delo ogrelo. Komandir Borut je nadzoroval, kako gradijo iz kamenja gnezda za strojnice. Z njim je hodil Vojko. Pregledata sta vsak zaklon posebej, hotela sta, da bi se vzorno zakamuflirali. Mahovnate strani so bile obrnjene navzven, odlomljene veje so stale tako, kot bi rastle. Dopovedovala sta borcem, da bo izid boja odvisen od prvega dne. Nebo je bilo zagrnjeno z nizkimi oblaki, podobnimi razburkanemu vodovju. Svod se je staplja! z vrhovi smrek. V gozdu je bilo tesnobno in mračno. Ko so bili zakloni nared, so borci polegli. Počutili so se osamljene in izgubljene, z vseh strani jih je obkrožala enolična množica sivo rjavih debel, ki so se svetlikala od mokrote. Premočeni so se stiskali po luknjah, se zagrinjali s koci in šotorkami ter se ozirali med drevje. Videli so komaj sto metrov daleč. Ogrožene pa so se čutili od povsod, ker niso vedeti drugega kot to, da je na pohodu mnogo Nemcev in da so tudi oni prenočili na Jelovici. Primož si je tik za strojničnim gnezdom, kjer je ležal Slave s pomočnikom, našel luknjo za poveljniško mesto voda in jo pokril s šotorko. V njej sta se ugnezdila z Ano, ki se je vsa premražena stiskala k njemu. Pretečega motka jo je bilo strah. Segla je Primožu v lase in ga božala. Slonel je na komolcih, ji gledal v preplašene oči in se skuša) smejati, da bi jo spravil v dobro voljo. Zadnje dni je ugotavljal, da se je spremenila. Nič več ni bila tako razigrana kot včasih, postala je zamišljena, otožna, boječa. Do njega pa je bila zelo nežna in ljubeča kar ga je navdajalo z radostjo in strahom hkrati. .Skoprnela bi, če ne bi bilo tebe. Zmeraj me je takoj strah pred spopadom." Mrak in zlovešča tišina sta ji dramila občutke kot bi bita sama na pokopališču ali ponoči v cerkvi. Tudi ptice se niso oglašate. Želela si je, da bi zadrdrate strojnice. .Ne boj se spopada v gozdu!" ji je dejal Primož. MAR!JA ŠVAJNCER: Žabica Rega je imela svoje domovanje daleč v mladem gozdu. Veje dreves so se prepletale med seboj, a na majhnih jasah ANA ANDRE: Lahkomiselna pikapolonica Ko je /?//% ze/e?M /Zvgr/% posKfg z