GLASBENI BAROK STRAN 2 DELOVNI LISTA Uvod Tema letošnjega kviza Glasbene mladine Slovenije je GLASBENI BAROK. V treh šolskih urah boste poslušali dela ustvarjalcev te dobe in ob tem spoznali različne glasbene oblike in instrumentalne zasedbe, značilne za to dobo. V vseh treh urah boste poleg delovnih listov uporabljali tudi tematsko številko revije GM Glasbeni barok. 1. Kaj pomeni beseda barok ? OBKROŽI PRAVILEN ODGOVOR! a) Stilno obdobje, v katerem sta čustveno izražanje in miselnost enakovredno zastopana. b) Obdobje v zgodovini umetnostnega izražanja, ki časovno sovpada s 17. stol. in velikim delom 18. stol. c) Stilno obdobje zahodne glasbene kulture, ki zajema čas 15. stol. in ima začetke v Italiji. 2. V času baroka je glasba doživela velik razvoj. V glasbeni zgodovini ga delimo na tri manjša časovna obdobja: zgodnji, visoki ali srednji in pozni barok. Vsakemu obdobju PRIPIŠI ČASOVNO OMEJITEV IN NAJVAŽNEJŠE SKLADATELJE: a) zgodnji barok:............................... b) visoki ali srednji barok: c) pozni barok: (Pomagaj si z revijo GM, str. 3-7!) 3. posnetek A9 Poslušamo motet ,,0 quam pulchra est amica mia", ki ga je napisal skladatelj Izak Poš. V tem motetu se izmenjujeta dve kompozicijski tehniki: homofona in imitacijska. OB POSLUŠANJU UGOTOVI, koliko glasov nastopa v zboru in 0BKR02I PRAVILEN ODGOVOR: a) dva, b) trije, c) štirje. 3.a V slovarčku revije GM PREBERI podatke o skladatelju Izaku Pošu in NAPIŠI NASLOV ZBIRKE (tretje po vrsti), iz katere je motet,ki smo ga poslušali 4. posnetek A2 Poslušamo še en zgodnjebaročni motet. Napisan je za tenor in bas s spremljavo continua, ki je na posnetku žal klavir. Na strani 5 v reviji GM PREBERI, kaj je basso continuo (generalni bas) in kako so ga zapisovali, ter NAPIŠI INSTRUMENTE, ki so ga navadno izvajali: — en basovski instrument:............................. — en akordni instrument: ............................ V glasbenem slovarčku revije GM PREBERI podatke o skladatelju Ivanu Lukačiču, ki je avtor moteta, katerega smo poslušali! posnetek A5 Poslušamo skladbo angleškega skladatelja Johna Dowlanda za instrument, ki je bil pribljubljeno glasbilo domačega muziciranja. Virtuozi tega instrumenta so bili doma predvsem v Angliji. NAPIŠI, za kateri instrument gre! (Odgovor boš našel v reviji G M, str. 10).............................................. 5.a Na straneh 19 in 20 v revijj GM preberi poglavje o instrumentalni praksi v baroku! PRIPIŠI IMENA INSTRUMENTOV, ki ob spodaj naštetih manjkajo, a so nastopali v baročni glasbi! Violina, viola, violončelo, blokflavta, oboa, fagot, trobenta, rog, lutnja, instrumenti s tipkami: orgle, klavičembalo, klavikord, ' 6. Na strani 20 v reviji GM POIŠČI in NAPIŠI ODGOVORE na našteta vprašanja: a) Kateri orkester je osnovni baročni orkester? .. • b) Koliko glasbenikov je sestavljalo ta orkester? .,. c) Katera glasbila so dodajali godalnemu orkestru za slovesne priložnosti?...................................... d) Kdaj so uporabljali več trobil in pihal? ............... 7. posnetek C1 Poslušamo dva odlomka iz znane suite Georga Friedricha Haendla „Glasba na vodi". Suita je namenjena orkestru z dvema oboama, godali, fagotom in continuom, z dodanima rogovoma. NAPIŠI, za katera dva stavka gre! (Pomagaj si z notnim primerom!) ................................................. 8. Vsako baročno instrumentalno skupino je načeloma podpiral generalni bas (basso continuo). Izvajali so ga z enim akordnim instrumentom in z enim ali Več nizkimi godali (violončelo, viola da gamba, violone)-Kje so uporabljali za generalni bas čembalo in kje orgle? POVEZI PRAVILNE ODGOVORE! ' čembalo v cerkvi orgle v gledališču, v javnem in zasebnem muziciranju ///irirrrti GLASBENI BAROK STRAN 3 Fotografiral LADO JAKŠA GLASBENI BAROK STRAN 4 DELOVNI LIST B Uvod Ob poslušanju posnetkov se bomo ustavili pri GLAS BENIH OBLIKAH, ki so jih uporabljali v baročni dobi. 1. posnetek A 6 Baročna sonata se je razvila iz poznorenesančnih instrumentalnih skladb, ki so jih skladatelji po vzorih vokalnih kompozicij pisali za izvajanje na instrumentih (canzona da sonar). Poslušajmo primer take enostavčne sonate! V partituri ima 10 glasov, ki so zasedeni s trobili, godali in continuom. NAPISI SKLADATELJA te Sonate a 10 in NJEGOVO NARODNOST! (Pomagaj si z revijo GM,str. 13) 2. Na strani 13 v reviji GM POIŠČI IM NAPISI ODGOVORE na naslednja vprašanja: a) kateri dve obliki sonate sta se razvili v baroku? b) kaj je trio sonata? c) kdo so najvidnejši avtorji solo-sonat? 3. Baročna suita je večstavčna skladba, v kateri si slede stavki plesne narave. Na strani 13 v reviji GM PREBERI, katere stavke vsebuje baročna suita in NAPISI njihova imena: 3.aposnetek B 3 , Slovenski skladatelj Janez Krstnik Dolar je avtor suite Baletti, iz katere smo poslušali 3 odlomke. Iz notnega primera UGOTOVI, za katere stavke gre! Med naštetimi stavki PODČRTAJ imena stavkov, ki si jih slišal, in jim PRIPISI ustrezne taktovske načine: preludij .................................................. allemanda .. . ............................................ kuranta ................................................... sarabanda ................................................. gigue ..................................................... 4. posnetek B 5 Suite francoskega skladatelja Francoisa Couperina so nove po obliki in vsebini. Poslušajmo dva stavka iz njegove Suite št. 24 v A duru z naslovom Stari> gospodje in Mladi gospodje! V slovarju revije GM’ PREBERI, v čem je značilnost oziroma novost njihovih suit! V čem se kaže ,,programska" narava poslušanih stavkov? PODČRTAJ ustrezne izraze! Prvi stavek: žalosten, slovesen, počasen Drugi stavek: vesel, lahkoten, živahen 5. Utemeljitelj glasbene oblike concerto grosso je Arcangelo Corel!i. PREBERI na strani 15 v reviji GM, kakšna je bila ta oblika, in NAPISI, iz česa izvira celotno muzikalno dogajanje concerta grossa! 6. posnetek C 2 Poslušaj odlomek iz Haendlovega Concerta grossa v A duru in OBKROŽI IZVAJALCE CONCERTINA: a) violina b) flavta c) orgle d) čembalo e) violončelo 7. posnetek E 2 Tudi solistični koncert je italijanskega izvora. 2e okrog leta 1700 se uveljavi tristavčni (hitro-počasi-hitro). Baročni solistični koncert je razvil do viška Benečan Antonio Vivaldi. Iz njegovih koncertov Letni časi poslušamo odlomek iz prvega koncerta. ODGOVORI na vprašanji: a) Kateri instrument in skupina instrumentov ga izvaja? b) V kakšnih tonovskih načinih nastopa uvodna tema? (Pomagaj si z not. primerom) 8. OBKROŽI pravilna odgovora: Preludij je: a) uvod k operi b) uvodna točka h kakšni drugi skladbi, največkrat fugi c) sklepna glasba Fuga je: a) posnemanje (imitacija) melodije (teme) enega glasu v drugem glasu b) večglasna skladba, v kateri glasovi dosledno posnemajo (imitirajo) melodijo prvega glasu c) kontrapunktična oblika, sloni na imitaciji in razvijanju teme po določenih pravilih (Pomagaj si z revijo GM, str. 18) 9. posnetek A 10 Poslušamo arijo, ki je edini ohranjeni odlomek sicer izgubljene opere. Njen skladatelj je eden najpomembnejših skladateljev zgodnjega baroka. Rodil se je v Cremoni, njegova prva dela so moteti in madrigali. Njegova prva opera je Orfej. Ta skladatelj je dal prvim suhoparnim operam več zagona. NAPISI: a) ime skladatelja . .................................... b) naslov opere ........... ... ...................... c) naslov arije ......................................... (Pomagaj si z revijo GM, str. 20/21) ' ■ . ♦ 10. posnetek B 6 Poslušaš arijo iz zvrsti opere, ki do danes ni izgubila neposrednosti in svežine. To zvrst odlikujejo živahna odrska dogajanja, ansambelski prizori, dueti, terceti. Ta operna zvrst je kazala pot operi Mozartovega časa. NAPISI: a) za katero operno zvrst gre?........................... b) kdo je avtor arije, ki jo poslušaš? ........... (Pomagaj si z revijo GM, str. 17) GLASBENI BAROK STRAN 5 GLASBENI BAROK STRAN 6 DELOVNI LIST C Uvod Naše skupno seznanjanje z barokom bomo danes zaključili z najvažnejšimi USTVARJALCI tega obdobja in njihovimi DELI. 1. posnetek A 7 Eden najpomembnejših skladateljev zgodnjega baroka je bil Claudio Monteverdi. Pisal je madrigale, cerkveno glasbo, s posebno zavzetostjo pa se je loteval oper. Poslušajmo enega najbolj dramatičnih odlomkov iz njegove opere Orfej, v katerem skladatelj polno razvije tip zanesenega recitativnega sloga in ga obogati s psihološkimi potezami junakov, a) PODČRTAJ glasove, ki nastopajo solistično: a) sopran b) tenor c) alt d) bas b) NAPIŠI oba izvajalca odlomka, ki je napisan v reviji G M na str. 4! 2. posnetek B 4 Jean Baptiste Lully je bil najslavnejši francoski skladatelj 17. stoletja. Veliko je prispeval predvsem h glasbi za balet, k utemeljitvi uverture in recitativnega stila v operi, ki izhaja iz zakonitosti francoskega jezika. Naslov ciklične skladbe, katere odlomek bomo poslušali, je „Kraljevi glasbeniki". NAPISI, kako se imenuje ta glasbena oblika poznega baroka! (Pomagaj si z revijo GM, str. 19) 3. posnetek B 3 Skladatelj naslednjega odlomka se je rodil v Kamniku. Pisal je vokalno-instrumentalno glasbo za cerkvene potrebe, pa tudi čisto instrumentalno glasbo. Njegove skladbe so izvajali po vsej Avstriji, na Češkem in čelov Nemčiji. NAPISI: a) Za katerega skladatelja gre? ...................... b) Kateri stavek iz njegovega baletnega cikla poslušamo? (Pomagaj si z revijo GM, str. 22 in notnim primerom) 4. posnetek C 1 * Georg Friedrich Haendel je poleg Johanna Sebastiana Bacha najpomembnejši baročni skladatelj in eden redkih skladateljev, ki po smrti niso prišli v pozabo. Poslušaj odlomek iz njegove znamenite Glasbe na vodi in NAPIŠI, za katero glasbeno obliko gre! (Pomagaj si z notnim primerom) 5. posnetek C 4 V Hamburgu je bil Haendel violinist, čembalist in kapelnik opernega gledališča. Tu je ustvaril štiri nemške opere. Tudi v Angliji je kasneje uveljavil oblike opere serie, ustvaril je več kot 30 oper. POSLUŠAJ odlomek iz njegove danes najbolj znane opere in NAPIŠI: a) Za kakšen odlomek gre? ....................... b) Iz katere opere je ta odlomek? .................. (Pomagaj si z revijo GM, str. 25) \ 6. Glasbena oblika oratorij se je pojavila že na začetku baroka. Pri tej kompozicijski zvrsti ne gre za en sam, enoten pojav. Na strani 16 v reviji GM PREBERI o nastanku oratorija in NAPIŠI katera dva skladatelja sta dosegla višek ustvarjanja na tem področju! ...... 7. posnetek F 3 Naslednji odlomek je iz Pasijona po Janezu, J. S. Bacha. NAPIŠI, kako imenujemo tak način petja! ..................... 8. posnetek F 3 Tudi naslednji odlomek—arija — je iz Bachovega Pasijona po Janezu. OBKROŽI izvajalce tega odlomka! ■ a) alt solo b) sopran solo c) viola da gamba solo d) continuo e) orgle 9. posnetek F 2 Baročna kantata se je razvila iz italijanske zgodnje-baročne vokalne glasbe za solistične pevce in generalni bas. Tudi tu sta se pojavila arija in recitativ. POSLUŠAJ odlomek iz Bachove Kantate št. 11 in NAPIŠI INSTRUMENTE, ki poleg godal uvajajo in spremljajo zbor! 10. Katera dva skladatelja sta se rodila leta 1685? ZAPISI njuni imeni in rojstni mesti! GLASBENI BAROK STRAN 7 GLASBENI BAROK STRAN 8 NOTNI PRIMERI Posnetek A 10 La scia - te mi mo ri re, la scia te mi mo-ri-re Posnetek B 2 i When I am laid. am laid bas • Allemanda Posnetek B 3 Sarabanda Gigue Uvertura: uvod Hitri del Posnetek C1 Arija Bouree a) tema ripiena Posnetek D 3 b) tema concertina ©: Posnetek D 3 Posnetek D 3 Fuga ©SSPPP Posnetek D 5 Posnetek E 2 Posnetek F 3 f »=~fW ' V f Ani -fflf ^ i* * alt - ' H. ** ’ Menuet 08 lit voli - bracht Ea ist voli - bricht A 1