8TEMA MESECA 12GOSPODARSTVO 6VELIKI INTERVJU DOMŽALE, NAJBOLJ ZDRAVA HELIOS V JAPONSKIH TONI DRAGAR, ŽUPAN OBČINA, AMPAK … ROKAH OBČINE DOMŽALE gl asilo občine do m žale 23. december 2016 | letnik lvi | številka 12 | izdaja kult urni dom franca bernika dom žale | cena 1,09 eur www.kd-domzale.si/glasilo-slamnik.html Foto: Iztok Dimc Čarobni decembrski utrip Zakorakali smo v najbolj praznični mesec v letu, čas, ko naše mesto osvetlijo lučke, obiščejo trije dobri možje in se nasploh vanj naseli tisto pravo, čarobno vzdušje. T udi ob letošnjem koncu leta se bo v naše mesto naseli­lo pestro dogajanje, ki bo preplavilo vse, od središča mesta do Športnega parka in širše po krajevnih skupnostih po vsej ob­čini. Če smo december začeli s priži­gom lučk na naši čudoviti novoletni jelki Mari, pa se je že naslednji dan dogajanje preselilo v Športni park Domžale. Na odprtju drsališča, ki je bil le eden izmed mnogih dogod­kov, ki se bodo zvrstili v zimski se­zoni na domžalski ledeni ploskvi, se je videlo, da je drsanje priljubljen šport v naši, že tako športni občini. To se je nadaljevalo tudi vse ostale dni, še posebej pa je zaživelo sre­di decembra, ko se je na drsališču odvijala Zimska pravljica, dogodek AKTUALNO Tita Destovnik, Gostilna dela Sredi novembra je v Domžalah odprla vrata Gostilna dela, restavracija, ki je obenem tudi učna delavnica, v kate­ri gostinskih spretnosti učijo mlade iz ranljivih skupin. O njihovem delu smo se pogovarjali s Tito Destovnik, vodjo programa in direktorico invalid­skega podjetja Centerkontura, ki nas nagovarja, da bi skupaj ustvarili bolj­šo družbo. Domžalčanom sporoča, da brez podpore lokalnega okolja ne morejo delati, in da smo ljudje tisti, ki dejansko imamo moč, da vplivamo na to, v kakšni državi bomo živeli. › 16 ob animaciji za najmlajše in pra­znični glasbi za vse generacije. Da bo pestro tudi, ko se izteče čarobni december, pričajo napovedani do­godki: že januarja na drsališču pri­pravljajo razstavo del domžalskih otrok in osnovnošolcev, sledila bo pravljična predstava na drsalkah, ob koncu meseca pa se obeta še prijeten večer v stilu 80. let, seveda na drsal­kah. Saj veste, drsate lahko prav vse dni, tudi na dogodkih, brezplačno. Vedno znova ugotavljamo, da smo res športno mesto, spomladi, poleti, jeseni, pa tudi pozimi. Kot smo omenili, nas ob koncu leta obiščejo tudi trije dobri možje. Tradicionalna predstava ob obisku sv. Miklavža je že za nami, čakamo pa še na prihod Božička in dedka Mraza, ŠPORT Jernej Pavlič, Domžale Tigers Klub, ki so ga poimenovali Domžale Tigers, danes šteje že 140 članov, ki s treningi v različnih starostnih sku­pinah spoznavajo ameriški nogomet. Pogovarjali smo se s predsednikom kluba Jernejem Pavličem, 28-letnim podjetnikom iz Doba pri Domžalah, ki zdaj živi v Kaliforniji, in je ta zanimi­vi šport pripeljal v Domžale. Izvedeli smo marsikaj zanimivega, predvsem, da je ameriški nogomet veliko več kot samo zaletavanje igralcev na zelenici, in da je to šport z največ pravili na svetu. › 30 ki nas bosta obiskala v Češminovem parku. Seveda pa nismo pozabili niti na zabavo za vse generacije. Obeta se nam kar nekaj pestrih glasbenih večerov, ki jih bomo zaključili z ve­likim silvestrovanjem pod šotorom na tržnem prostoru v centru Domžal. Najprej seveda najmlajši, ki bodo za­plesali in odštevali že ob 12. uri, zve­čer pa tudi vsi ostali, ki se bodo pre­pustili glasbenim zvokom Okroglih muzikantov. Ja, december v našem mestu je ča­roben, mi pa si predvsem želimo, da bi bilo čarobno tudi leto, ki je pred nami. Zato vam v uredništvu Sla­mnika želimo, da v novo leto zakora­kate pogumno, s čim manj skrbmi in obremenitvami ter predvsem s polno mero zavedanja, da vsak dan lah- OKOLJE Komunalna podjetja opozarjajo Slovenska komunalna podjetja so konec novembra v središčih svojih mest in krajev prikazala, koliko em­balaže proizvede vsak izmed nas na letni ravni. Cilj prikaza je prebivalce opozoriti na problematiko odpadne embalaže, jih spodbuditi k zmanj­ševanju količin in k odgovornejši, trajnostno naravnani potrošnji. Od­padna embalaža je resen problem da­našnje družbe. Komunalna podjetja opozarjajo, da vsako leto vsak izmed nas proizvede več kot 157 kg odpadne embalaže. › 40 ko prinese nove priložnosti. Želimo vam, da bodo to priložnosti za boljši jutri, da boste lahko skoznje poiskali in našli osebno srečo ter uživali sle­herni trenutek. Naj letošnji čarobni december pričara nasmeh na vaše obraze skozi vse leto 2017. Srečno! › 2 UGODNA CENA! TV - INTERNET TV ali INTERNET od 15 EUR/mesec - brezžično do objekta. NOVO: Signal sedaj tudi s KRŽIŠČA-Krvavca in LIMBARSKE GORE. - Najbolj gledani kabelski programi s slovenskimi podnapisi, tudi HD! - Internetni signal je dostopen tudi z drugih oddajnikov. - Telefonija in TV ogled za nazaj ob doplačilu. - Nudimo vam kvaliteten servis TV in ostale A/V tehnike www.zvezdatv.si 040 997 007 www.gorosan.com 10 let! aktualno Čarobni december Na prvi decembrski dan smo s prižigom prazničnih luči v centru Domžal slavnostno začeli Čarobni december. T očno ob 17. uri je župan Ob­čine Domžale Toni Dragar v družbi Mare Vilar prižgal luč­ke na novoletni jelki Mara, ki je zasijala sredi Domžal. Dogajanje se je pozneje preselilo na prireditveno ploščad ob tržnem prostoru, kjer so občinstvo zabavali ansambel Vihar­nik in Mara z Ljudskimi pevkami. Naša jelka Mara je visoka petnajst metrov, okrašena s sedem tisoč led žarnicami, izjemno unikatna, saj je popolnoma ‚eko‘ – uporabljamo eko led žarnice in nobena jelka ni padla za naš okras. Mara in Ljudske pevke so ji napisale tudi pesem: Novo leto nam se bliža, božična smreka že stoji, se slovesno luč prižiga, v srcu radost nam budi. Srečno, zdravo in uspešno, naj vam novo leto bo, in prijatelji bodimo, vsi, ki dobro mislimo. Voščilo naše je iskreno, v tem božičnem lepem čas, naj nebo natrosi srečo, ljubezen, mir med vse ljudi. Je naše mesto okrašeno, za božič, novoletni čas. So srca naša zveseljena, ker Bog se je rodil za nas. Pestro zimsko dogajanje na domžalskem drsališču Na odprtju v petek, 2. decembra 2016, sta direktor Zavoda za šport in rekrea­cijo Domžale Uroš Križanič in župan Občine Domžale Toni Dragar ‚predala‘ drsališče v uporabo vsem obiskoval­cem. V spremljevalnem programu so se predstavili plesalci na drsalkah oziro­ma drsalci, obiskovalci pa so si privo­ščili tudi brezplačne palačinke in čaj. Drsališče Domžale že nekaj let vsa­ko zimo sprejme veliko število ljubi­teljev športa na drsalkah, v letošnjem letu pa bodo na Zavodu za šport intim programom in drsalne urice tudi rekreacijo naredili še korak naprej. Še tematsko obarvali. vedno je vsak dan na voljo brezplačna V decembru načrtujejo tudi predsta­rekreacija od 15. do 19. ure (vikendi od vitev curlinga, športa na drsalkah, 17. 10. do 19. ure), poleg tega pa bodo od-decembra pa je bila na sporedu Zimska prli nekaj večernih terminov z boga-pravljica. Obisk Miklavža v Športni dvorani Domžale Na Miklavžev predvečer je v Športni dvorani Domžale vse pridne dom­žalske otroke obiskal prvi izmed treh dobrih mož sveti Miklavž. Tudi letos je dvorana pokala po šivih, saj so bili po zapisih Miklavža domžalski otroci vse leto zelo pridni. Gledališko igro na temo Miklavža je tudi letos pripravilo Kulturno dru­štvo Miran Jarc Škocjan, po predstavi pa je sledil prihod prvega dobrega moža s spremstvom. Za organizacijo in izvedbo leto­šnjega domžalskega miklavževanja so tudi tokrat poskrbeli: Miklavž s svojim spremstvom (KD Miran Jarc Škocjan), Občina Domžale, Župnijska Karitas Domžale, KS Slavka Šlandra, KS Ven­clja Perka in KS Simona Jenka. Najbolj pestro dogajanje v Čarobnem decembru je še pred nami Čakata nas še obisk Božička in dedka Mraz, ki prideta s sprevodom v Češmi­nov park. Za uverturo v pestro decembrsko do­gajanje pod šotorom na tržnem prosto­ru so že poskrbeli Mambo Kingsi. Pred nami pa so še pestri večeri s Hitovim odrom (Big Foot Mama, predskupina Imset), Božično Petkovo pumpo (25. de­cember 2016) in Veseljakov oder (28., 29. in 30. december 2016). Z nami bodo Big Foot Mama, Imset, Seven Days in May,Joker out, Tanja Žagar, DJ Boštjan, sku­pina Nebo, Avantura, Gadi, ansambel Poljanšek, Erazem, Svetlin in še in še. Čarobni december bomo zaključili zadnji dan v letu, ko bodo najprej ob 12. uri odštevali otroci s Plesno šolo Miki in nato še ob polnoči malce starejši občani odplesali v novo leto z ansamblom Okrogli muzikantje. Prisrčno vabljeni pod prireditveni šotor na tržnem prostoru! U rad župana Foto: Vido Repanšek ROK ZA ODDAJO Naslednja številka Slamnika izide v petek, 27. januarja 2017. Rok za oddajo prispevkov je v četr­tek, 12. januarja 2017. Pri vsakem prispevku mora biti ja­sno razvidno, kdo je avtor prispev­ka, podpis fotografa in komentar k fotografiji. Prispevke lahko v času uradnih ur oddate v Kulturnem domu Franca Bernika Domžale, zunaj uradnih ur v nabiralniku na stavbi ali na naš e-naslov. V skladu z Odlokom o javnem gla­silu Občine Domžale Slamnik ne­naročeni prispevki ne bodo hono­rirani, končno odločitev o objavi prispevkov in njihovi dolžini pa sprejema uredništvo. Za vsa vpraša­nja smo vam na voljo na e-naslovu: urednistvo.slamnik@gmail.com Z urednico Špelo Trškan se lahko osebno pogovorite v sredo, , 11. ja­nuarja 2017, med 16. in 17. uro v pro­storih Kulturnega doma Franca Ber­nika Domžale, Ljubljanska cesta 61, Domžale. Prosimo, da svoj prihod obvezno predhodno najavite do 10. januarja 2017 do 12. ure Tini Kušar na telefonsko številko 01 722 50 50. SLAMNIK, GLASILO OBČINE DOMŽALE, ISSN 2536-4030, IZHAJA V NAKLADI 13 500 IZVODOV IN GA PREJEMAJO VSA GOSPODINJSTVA BREZPLAČNO. Ustanoviteljica glasila je občina Domžale. Izdajatelj: Kulturni dom Franca Bernika Domžale, zanj direktorica Cveta Zalokar / Odgovorna urednica: Špela Trškan / E-naslov: urednistvo.sla­mnik@gmail.com / Trženje oglasnega prostora: Nataša Gliha, 041 654 695, carniola1@siol.net./ Oblikovna zasnova: Mojca Bizjak, Klemen Gabrijelčič / Prelom in priprava za tisk: Zavod Zank / Jezikovni pregled: Primož Hieng / Tajnica: Tina Kušar, tel.: (01) 722 50 50, faks.: (01) 722 50 55, slamnik@kd-domzale.si, Ljubljanska cesta 61, Domža­le / Uradne ure: od ponedeljka do petka od 10. do 12. ure, ob sredah tudi od 15. do 17. ure / Tisk: Delo d.d., Dunajska 5, 1509 Ljubljana/ Uredništvo si pridržuje pravico do krajšanja prispevkov. aktualno Prvi dobri mož že razveselil vse pridne otroke Dobrodošel, Miklavž! Če bomo tudi v prihodnje imeli v naši občini toliko pridnih otrok, kot jih je letos obiskalo Miklavža v hali Komunal­nega centra Domžale, bo treba halo raz­širiti, ali se odločiti za še večji prostor.Kulturno društvo Miran Jarc Škocjan jeob pomoči Občine Domžale, Župnijske Karitas in vseh treh domžalskih krajev­nih skupnosti tudi tokrat za otroke pri­pravilo pravi spektakel, lahko zapišemo tudi muzikal, ki ni navdušil le pridnih najmlajših, temveč je Miklavžev prihod in njegovo obdarovanje očaralo tudi starše in druge spremljevalce, ki so se odločili, da najmlajše pospremijo k pr­vemu od decembrskih dobrih mož. Za začetek so številni obiskovalci prisluhnili kratkemu prizorčku in po­govoru otrok, vse skupaj pa se je za­ čelo s tradicionalno slovensko glas­bo. V prepirčku otrok, o tem, ali Mi­klavž je ali ga ni, ta vprašanja so po­gosta zlasti med malce večjimi otro­ki, smo izvedeli, da je Miklavž povsod tam, kjer so dobrota, prijateljstvo in ljubezen. Kjer pa so sebičnost in trdo­ OBMOČNO ZDRUŽENJE VETERANOV VOJNE ZA SLOVENIJO DOMŽALE vabi na SLAVNOSTNI DVIG SLOVENSKE ZASTAVE ob pomniku braniteljev slovenske samostojnosti, ki bo v ponedeljek, 26. 12. 2016, ob 18.30 v Slamnikarskem parku ob stavbi Občine Domžale Slavnostni govornik bo predsednik pokrajinskega združenja veteranov vojne za Slovenijo Janez Gregorič. Za kulturni program bo poskrbela Godba Domžale. Občina D omžale, U rad župana ZDRUŽENJE BORCEV ZA VREDNOTE NOB DOMŽALE vabita vse občane Domžal in Kamnika na SPOMINSKO SLOVESNOST ob 72. obletnici tragedije aktivistov OF v Rudniku, ki bo ki bo v soboto, 7. januarja 2017, ob 10. uri pri spomeniku padlim v Rudniku pri Radomljah Slavnostni govornik bo župan občine Domžale Toni Dragar. Kulturni program Vabljeni in dobrodošli! 4 | slamnik štev i lk a 1 2 |dece m be r 2016 |l e t n ik lv i iz urada župana Nove investicije v čarobnem Dogaja se, dogajalo se bo Spomnim se, kako sem se še pred ne­kaj leti soočal z očitki, da se v našem mest u nič kaj dosti ne dogaja. Če pa se je že kaj odpiralo, ig ralo ali demon­striralo, pa nikoli nismo zadovoljili vseh okusov. Vedno je nekaj manjkalo, se ni odvijalo prepogosto, ali pa smo na del javnosti preprosto pozabili. Še danes, ko je za nami velika bera dogodkov, ot voritev, slovesnosti in praz novanj, tak šnih in drugačnih, lah­ko ujamem komentar, da so Dom žale predvsem mirno mesto, kjer ljudje hodijo spat vsak dan ob ist i uri. Da temu ni tako, vam lahko ra zkrije moj občinski koledar, k i vsebuje številne dogodke tega leta. Od obletnic, kulturnih, športnih in drugih društev, sprejemov zaslužnih občank in občanov, sestankovanj z mojo listo, ostalimi svetniškimi skupinami, ob­činsko upravo in direktorji korporacij, podjetij in zavodov do občinskih praznovanj, družabnih dogodkov, kot so Kuhna na plac, Dobrodošli v Dom žalah, pustovanje, dobrodelni ga­silski koncert, dobrodelna nogometna tekma, Slamnikarski sejem, Maraton Franja, obisk gasilskega tabora in tabornikov v Stavči vasi it n. V leto­šnjem let u smo napisali tri pomembne zgodbe. Pr va taka se je odvijala na Količevem, kjer smo slavnostno odprli Javni zavod za zaščito in reševanje Dom žale, druga pomembna se je nadgradila na Centralni čistilni napravi Dom žale - Kamnik in zadnja, tretja se je položila pred OŠ I han, kjer smo s polaganjem temeljnega kamna obljubili, da bo septembra prihodnje leto že za z vonil pr vi šolski z vonec v povečani podružnični šoli. In ko smo takole že globoko zakorakali v december, ki vedno mine najhitreje, nas v resnici mnogo do­godkov za najširšo množico še čaka. Otroci bodo pr išli na vrsto še trikrat v enem tednu. Nestrpno jih pričak ujejo še trije dobri možje, Bož iček danes z večer v Češminovem parku, prav tam teden pozneje dedek Mraz, jaz pa bom z njimi zapel Silvestrski poljub točno opoldne na zadnji dan v let u. Za mlade po let ih in mlade po srcih je na voljo še današnji večer. Včeraj so nas s pr vim koncertom v velikem priredit venem šotoru og revali Mambo Kingsi, danes bodo na bobnih, z električno kitaro in z nanimi refreni navduševali Big Foot Mama, Imset in ostale predskupine. Kdor pozna Bož ično petkovo pumpo, v nedeljo na bož ični dan zagotovo ne bo manjkal. Po obelež it vi dneva samostojnosti in koncert u Godbe Dom žale v Športni dvorani ter novoletnem koncert u sim­fonikov nas čakajo še trije Veselja­kovi večer i, kjer bomo na svoj račun prišli vsi ljubitelji narodno-zabavne glasbe. V podobnih rit mih pa bomo vsi sk upaj na tržnem prostoru v ob­jemu svojih najdra ž jih dočakali leto 2017, k i nam že vztrajno pošilja vabila in opomnike za prihajajoče dogodke, obletnice in praznovanja. Z novim letom se zgodba ne za­ključi, ampak se nadaljuje. Skoraj ni priložnost i za oddih in pobeg. Veliko novega nas čaka in veliko lepih zgodb bo še napisanih. Rad bi, da ste t udi vi, drage občanke in drag i občani, del katere od njih. Da se prepr ičate, da nam v Dom žalah ni nikoli dolgčas in da v Dom žalah vsak dan znova mislimo na vas. In predvsem, da se dogaja, kar je bila še pred let i želja marsikaterega občana. Samo pridite med nas, mi vas bomo zelo veseli. Če se ne srečamo na katerem od decem­brskih koncertov, naj vam zaželim zdravo in zadovoljno leto 2017. In kar je najva ž neje, srečno naj bo! Toni Dragar, župan Sprejem plesalk in plesalcev Plesne šole Miki za izjemne dosežke Župan Toni Dragar ter direktor Zavoda za šport in rekreacijo Domžale Uroš Križanič sta 14. decembra 2016 v sejni sobi naše občine sprejela plesalke in plesalce iz Plesne šole Miki, ki nas kar naprej navdušujejo z vrhunskimi rezultati s svetovnih in evropskih prvenstev. Župan je po ogledu vseh zmagoval­nih in visoko uvrščenih plesnih po­snetkih s prvenstev čestital mladim plesalkam in plesalcem, jih spodbu­dil za nadaljnje uspehe in jim pri­znal, da so najboljši na tem področju v naši občini. Za konec jim je razložil, na kako pomembnih sedežih v sejni sobi sedijo ter jim ob novem letu vo­ščil letošnjo edino in najlepšo željo: »Srečno naj bo!« Plesna šola Miki ima v svojih vrstah same odlične plesalke in plesalce. je izbrane nagovoril direktor Zavoda za šport in rekreacijo Domžale. In kdo so zaslužni za to, da sta jih sprejela župan in direktor ZŠRD? Maša Skočaj in Žiga Farkaš, držav­na in svetovna prvaka v street showu med mladinskimi pari, Sardinija WTF (Where They From), mladin­ska street show formacija, drugo leto zapored svetovni podprvaki v street showu, Sardinija Tudi direktor ZŠRD Uroš Križanič je v slogu trenerja in učitelja hkra­ti pohvalil izjemne dosežke na mi­nulih prvenstvih. »Polagam vam na dušo, da boste le s tako sproščenostjo in srčnostjo do plesa lahko osvajali še naprej take zavidljive rezultate. Že­lim vam, da samo uživate zraven in pri tem ne mislite na nič drugega kot na to, da ste si izbrali šport, pri katerem ste s srcem in v katerem noro uživate,« Bring On The Men, članska jazz mala skupina, svetovne prvakinje, Wetzlar Klara Senica, jazz solo članica, 2. mesto med študentkami, koreografi­nja: Maja Sonc Lana Smolnikar, modern solo, čla­nica, 3. mesto, koreografija: Jan Rav­nik Urad županaFoto : Vido Repanšek decembru Gradimo in urejamo Gradnja pešpoti ob Rači Gradnja pešpoti ob Rači V preteklosti smo dolgo časa obnavlja­li in urejali tako imenovano ‚zeleno os‘ naše regije – pešpot ob Kamniški Bistrici. Danes lahko vidimo, da je ure­jena po skoraj vsej dolžini naše občine in da jo je v večini treba zgolj še redno vzdrževati in nadgraditi. Prav zato smo se lotili tudi urejanja drugih pešpoti ob naših potokih. Podjetje Elicom, d. o. o., tako v teh zimskih dneh gradi pešpot ob Rači od Litijske ceste do Virske ceste. Celotna dolžina novozgrajene pešpoti je približno 700 metrov, v širino pa meri 2,5 metra. Prav tako pri Litijski cesti iz­delujemo podhod in osvetljen prehod za pešce. Projekt je vreden 47.970 evrov in bo okvirno končan do konca tega meseca. Letos smo prejeli naziv najbolj zdrave občine v Sloveniji in želimo, da bi ta naziv pridobili tudi v prihodnjih letih. Zato prisrčno vabimo vse naše občane in občanke, da se redno rekre­irajo in uživajo na lepo urejenih zelenih površinah. Urejanje poslovilnih objektov na Homcu Zaradi dotrajanosti in funkcionalne zastarelosti bomo prenovili vse dele poslovilnih objektov na Homcu, da se prepreči propadanje in se podalj­ša uporabnost ter hkrati posodobi objekt. Izvajalec del je Ural, d. o. o., iz Kamnika, ki je že končal z rušitvenimi deli na objektu. V teku je priprava na izvedbo novega zunanjega tlaka, po­teka pa tudi že obnova dveh od treh objektov. En objekt oziroma vežica ostaja v funkciji, dokler ne bosta osta­la objekta obnovljena, nakar bomo izvedli tudi obnovo le-tega, zato da bo mrliška vežica ves čas v funkciji kljub gradbenim delom. Uredili bomo gretje, preuredili razsvetljavo in za­menjali stavbno pohištvo. Bistvenih posegov v fasado ne predvidevamo, saj gre zgolj za obnovo. V naslednjem letu sledi še zamenjava strešne kriti­ne na nadstrešnici z ureditvami vseh kleparskih zaključkov. Urejanje pokopališča Radomlje Dela širitve pokopališča Radomlje bo izvajal na javnem naročilu izbrani iz­vajalec Gorenjska gradbena družba, d. d., iz Kranja. Med drugim se bo izva­jala tudi gradnja nove dostopne ceste do obstoječih objektov, saj se obsto­ječa cesta zaradi širitve pokopališča proti vzhodu ukinja. Poleg prostora za žarne in klasične pokope se bo v sklopu širitve pokopališča predvidel tudi prostor za raztros. Načrtovana je tudi dodatna zasaditev dreves in okra­snega grmičevja ter prenova obstoje­čih tlakovanih površin. Dela se bodo začela izvajati še v decembru 2016 in predvidoma zaključila v marcu 2017. U rad župana iz urada župana Občinski svet sprejel proračuna za leti 2017 in 2018 V četrtek, 15. decembra 2016, je od 16. ure dalje v sejni dvorani Občine Domžale potekala 17. seja Občinskega sveta Občine Domžale, ki jo je vodil mag. Lovro Lončar. Po ugotovljeni navzočnosti so člani Občinskega sveta sprejeli zapisnik 16. seje z dne 20. oktobra 2016 ter nasle­dnji dnevni red: 1. Volitve in imenovanja 2. Obravnava in sprejem Odloka o proračunu Občine Domžale za leto 2017 ter obravnava in sprejem Od­loka o proračunu Občine Domžale za leto 2018 – druga obravnava 3. Obravnava in sprejem Odloka o do-ločitvi imena ulice v naselju Dom­žale in preimenovanju dela ulice v naselju Dob – skrajšani postopek 4. Obravnava in sprejem Odloka o razglasitvi kulturnih spomenikov lokalnega pomena na delih naselij Gorjuša, Goričica pri Ihanu, Brdo, Laze pri Domžalah, Dobovlje, Za­boršt in Podrečje – druga obravnava 5. Obravnava in sprejem Odloka o spremembah in dopolnitvah Od­loka o organizaciji in delovnem področju občinske uprave Občine Domžale – druga obravnava 6. Obravnava in sprejem Programa dela Občinskega sveta Občine Domžale za prvo polletje 2017 7. Vprašanja, pobude in predlogi 1. Volitve in imenovanja • Občinski svet je sprejel Sklep o po­trditvi mandata nadomestni članici Občinskega sveta Občine Domžale. Občinski svet je potrdil Sabino Pirš za preostanek mandatne dobe. • Občinski svet je sprejel Sklep o ime­novanju novega člana Nadzornega odbora Občine Domžale. Občinski svet je imenoval Tadejo Savnik. • Občinski svet je sprejel Sklep o ime­novanju novega člana Odbora za prostor. Občinski svet je imenoval Sabino Pirš. • Občinski svet je sprejel Sklep o ime­novanju novega predstavnika Obči­ne Domžale v Svet Zdravstvenega doma Domžale. Občinski svet je imenoval Roka Bratovža. • Občinski svet je sprejel Sklep o imenovanju novega predstavnika Občine Domžale v Svet osnovne šole Domžale. Občinski svet je za novega predstavnika v Svet šoleOŠ Domžale imenoval Primoža Škofica. 2. Obravnava in sprejem Odloka o proračunu Občine Domžale za leto 2017 in obravnava in sprejem Odlo­ka o proračunu Občine Domžale za leto 2018 – druga obravnava Občinski svet Občine Domžale je spre­jel sklepa o sprejemu Odloka o prora­čunu Občine Domžale za leto 2017 in 2018 v drugi obravnavi. 3. Obravnava in sprejem Odloka o določitvi imena ulice v naselju Domžale in preimenovanju dela ulice v naselju Dob – skrajšani po­stopek Občinski svet Občine Domžale je spre­jel Odlok o določitvi imena ulice v na­selju Domžale in preimenovanju dela ulice v naselju Dob. Prvi podjetniški zajtrk Območna obrtno-podjetniška zbornica Domžale in Slovenska gospodarska zveza iz Celovca, ki je vodilna na področju pospeševanja skupnega alpsko-jadranskega prostora, sta 15. decembra organizirali prvi podjetniški zajtrk. Predsednik SGZ Benjamin Wakounig, podpredsednik SGZ Felix Wieser in dr. Maria Škof so iz prve roke predstavili poslovanje v Avstriji, slovenskem po­slovnem klubu in skupnih načrtovanih projektih. Na dogodku je bil med OOZ Domžale in SGZ iz Celovca podpisan tudi sporazum o medsebojnem sode­lovanju. Zbrane na zajtrku je nagovoril župan Občine Domžale Toni Dragar, dogodek pa je povezovala sekretarka OOZ Domžale Karolina Vrtačnik. U rad župan a Foto : U rad župan a Državni svet na obisku v Domžalah V torek, 29. novembra, se je na obisku v naši občini mudila delegacija Državnega sveta. Predsednika Državnega sveta Mitjo Bervarja, državnega svetnika Mir­ka Kozelja in svetovalca za odnose z javnostmi Roberta Celestino sta najprej sprejela župan Toni Dragar in podžupanja mag. Renata Kosec ter jim predstavila aktualne teme dogajanja v občini, nove pridobitve in opozorila na nekatere teme, kjer se soočata s težavami pri realizaciji projektov. Po delovnem pogovoru so si pod vodstvom direktorja CZR Andreja Jarca in poveljnika Gasilske zveze Domžale Matjaža Merkužiča ogledali nedavno odprt Javni zavod Center za zaščito in reševanje Dom­žale. Sledil je ogled prenovljeneŠportne dvorane Domžale, kjer so z zanimanjem pokukali v lepo opre­mljene prostore, kjer potekajo evro­ligaške tekme z domačim klubom Helios Suns. Sledil je še obisk Sla­mnikarskega muzeja, kjer so si sku­paj ogledali razstavo Naše tovarne, naš ponos – industrijska dediščina karsko dediščino Domžal. Po delov-spregovorili o aktualnih temah in o Gorenjske, ki je skupen projekt sed-nem kosilu so delegacijo Državnega nedavnem vetu na izvajanje zakona mih gorenjskih muzejev. Kustos Ro-sveta, v katero spada tudi župan o izvrševanju proračuna. man Kos jih je popeljal po muzeju in Toni Dragar, gostili na Radiu Sora, U rad župana jim predstavil 300 let staro slamni-kjer so v oddaji Iz drugega doma Foto: Vido Repanšek 4. Obravnava in sprejem Odloka o razglasitvi kulturnih spomenikov lokalnega pomena na delih naselij Gorjuša, Goričica pri Ihanu, Brdo, Laze pri Domžalah, Dobovlje, Za­boršt in Podrečje – druga obravnava Občinski svet Občine Domžale je spre­jel Odlok o razglasitvi kulturnih spo­menikov lokalnega pomena na delih naselij Gorjuša, Goričica pri Ihanu, Brdo, Laze pri Domžalah, Dobovlje, Zaboršt in Podrečje. 5. Obravnava in sprejem Odloka o spremembah in dopolnitvah Od­loka o organizaciji in delovnem področju občinske uprave Občine Domžale – druga obravnava Občinski svet Občine Domžale je sprejel Odlok o spremembah in do­polnitvah Odloka o organizaciji in delovnem področju občinske uprave Občine Domžale. Občinski svet Občine Domžale je spre­jel Sklep o registriranju Občine Domža­le za opravljanje dodatnih dejavnosti: – G 47.190 Druga trgovina na drobno v nespecializiranih prodajalnah, – G 47.789 Druga trgovina na drobno v drugih specializiranih prodajalnah, – J 58.110 Izdajanje knjig, – N 82.300 Organiziranje razstav, sej­mov, srečanj, – R 93.299 Druge nerazvrščene dejav­ nosti za prosti čas. – 6. Obravnava in sprejem Progra­ma dela Občinskega sveta Občine Domžale za prvo polletje 2017 Občinski svet Občine Domžale je spre­jel Program dela Občinskega sveta Občine Domžale za prvo polletje 2017. 7. Vprašanja, pobude in predlogi Vprašanja, pobude in predloge so po­dali: Robert Pečnik (SMC), Uroš Bre­znik (SD), mag. Primož Škofic (SMC), Maks Karba (LTD), Janez Avsec (LTD), mag. Tomaž Deželak (SDS), Peregrin Stegnar (NSi) in Marija Doroteja Gr­mek (SDS). Vse pobude, predloge in vprašanja lahko najdete na občinski spletni stra­ni www.domzale.si pod rubriko Ob­činski svet, svetniška vprašanja. Prav tako je na občinski spletni strani obja­vljeno celotno gradivo seje Občinske­ga sveta Občine Domžale. Urad župana Foto : Vido Repanšek veliki intervju IDEJ ZA PRIHODNJI DVE LETI JE ZA PRIBLIŽNO TRI PRORAČUNE TONI DRAGAR, ŽUPAN OBČINE DOMŽALE Druge občine nam zavidajo uspehe. Smo razvojno usmerjena, zdrava, športna, prijazna občina. Mateja Kegel Kozlevčar Foto: Iztok Dimc N e le, da smo Domžale po­vezana skupnost, pomem­ben je prav vsak del naše občine, smo Radomljani, Virjani, Dobljani, Ihanci, 'Depovci'. Kamor pridemo, nas vidijo kot eno najnaprednejših občin, pravi župan Toni Dragar. Res smo. »Ne strinjajo se z vsemi uspehi v športu, ker ne moreš biti državni prvak v košarki, imeti dva prvoligaša v nogometu, pol biatlonske reprezentance.« A Domža­le to imajo. Kot so nekoč navijali naši Ravbarji: Domžale so zakon, pravi župan, ki s ponosno gleda tudi v leto 2017, ki je pred nami. Tokrat sva se sprehodila čez konkretne projekte, od klasičnih infrastrukturnih uredi­tev do pokritega bazena in številnih projektov, ki nas čakajo. Katerih aktivnosti iztekajočega leta se najraje spominjate, če začneva z infrastrukturo? Leto 2016 je bilo sredi mandata in po­skušali smo maksimalno izkoristiti ta čas brez posebnih pritiskov in že­lja, političnih idej, da smo lahko na­redili, kar je bilo predvideno. Zaklju­čili smo kar nekaj zgodb: nadgradnja Centralne čistilne naprave, ki je sku­pni projekt šestih občin, vreden 18 milijonov evrov. Podobno je z inve­sticijo v vodooskrbo, skupnem pro­jektu s Trzinom in z Mengšem. Veliko smo investirali v zamenjavo vodovo­dnih cevi in kanalizacijskega omrež­ja, za kar gredo sredstva iz t. i. omre­žnine. Vse to so občani lahko opazili po razkopanih ulicah. Med investici­je spada tudi širitev pokopališč in mr­liških vežic, zanemarili pa nismo niti investicij v družbeno infrastrukturo. Po vsej občini smo izvajali tudi proti­poplavne ukrepe na porečju Kamni­ške Bistrice, in lahko rečem, da smo ob zadnjem večjem deževju, ko so marsikatere reke in pritoki poplavlja­li, v Domžalah ugotovili, da smo na pravi poti, zato nadaljujemo skladno s sloganom: Bodimo pripravljeni in ne poplavljeni. Verjetno so vsi opazi­li tudi prenovo ceste Dragomelj - Ka­mnik, letos je prišlo do večje realiza­cije na območju Podgorice, tako da je danes državna cesta preplastena sko­raj do Kamnika. Imamo idejo pove­zati tudi našo rekreacijsko os ob Ka­mniški Bistrici s sosednjimi občina­mi, med drugim tudi povezava z Mo­ravčami, kasneje Mengšem. Nadalju­jemo tudi s tovrstnim projektom pro­ti Ljubljani, kjer pa bo nekaj več težav, a nekaj je bilo že narejenega. Investicije, ki ste jih v letu 2016 začeli, so tudi na področju zagotavljanja prostora v šolah.Katere so? Letos smo začeli z gradnjo prizid­ka pri podružnični osnovni šoli Ihan. Gre za prizidek, ki bo v matični OŠ Domžale sprostil prostor za približno 270 učencev. To je pomembno, saj se zgodba iz predšolske vzgoje, ko smo v tem in prejšnjem mandatu naredi­li približno 40 novih oddelkov v vrt­cih, prenaša v osnovnošolsko vzgojo, saj otroci odraščajo. Pripravljamo tudi vse potrebno za prizidek OŠ Preser­je pri Radomljah, ki septembra 2018 ne bo imela več dovolj prostora. Ugo­tavljamo tudi, da se naš vzhodni del Bližnji mi ves čas govorijo, naj naredim nekaj zase. Za zdaj delam zase to, da imam zadovoljstvo, da grem lahko v Domžalah kamorkoli, česar nekateri župani v Sloveniji ne morejo, saj imajo odprtih preveč konfliktov. (Krtina z zaselki) izredno hitro širi in dejansko nimajo niti enega prosto­ra, njihovo gasilsko društvo pa je ute­snjeno v prostorih, kamor ne gre niti avto. Odločili smo se za gradnjo doma krajanov na Studencu, kjer bodo ime­la prostor tako društva, krajevna sku­pnost kot tudi PGD. Omenil bi še pre­novo fasade na naši najlepši hiši, Kul­turnem domu Franca Bernika. Sicer ne morem soditi, kaj se je dogajalo v preteklosti, fasada je bila ne dolgo na­zaj obnovljena, a kljub temu v zelo slabem stanju. Letos smo obnovili kompletno fasado z električno in dru­go instalacijo, ki je bila potrebna. Aktivni pa so tudi občinski zavodi … Imamo štiri zavode, skozi katere skr­bimo, da damo Domžalčanom ne­kaj več: KD Franca Bernika s priredi­tvami v profesionalni strukturi, kjer niso le kulturne prireditve, ampak za­jema tudi galerijo, Menačenkovo do­mačijo in Slamnikarski muzej. Maksi­malno se trudimo s Centrom za mla­de, kamor poskušamo privabiti mla­de, tudi s pomočjo mladinskega sve­ta, študentov in komisije za mlade, ki jo vodi podžupanja. Pripravlja se stra­tegija za mlade, ki naj bi bila v letu 2017 sprejeta tudi na občinskem sve­tu. Tretji zavod, ki zelo dobro deluje in ima izjemno veliko število prireditev in akcij, je Zavod za šport in rekreaci­jo Domžale, ki bo z novimi ljudmi še naprej skrbel za organizacijo projek­tov in zagotavljanje površin za rekre­acijo, da bomo v Domžalah dejansko izvajali tisto, kar si želimo in še naprej ostajali zdravi. Četrti zavod je Center za zaščito in reševanje, pri katerem je prekvalifikacija iz CPV v CZR traja­la skoraj eno leto in zahtevala veliko naporov, sestankov, tudi denarja. Ob tem pa smo PGD obljubili, da za njih ne bo drugače, morda še bolje, ostaja­jo vsa izobraževanja, nabava opreme, sodelovanje s profesionalci. V Domžalah imamo iz leta v leto več prireditev, nekatere so postale že prav tradicionalne. Kako so sprejete med občani? Naše tradicionalne prireditve so pu­stovanje, domača predstava na Stu­dencu, godba, prireditve v Češmino­vem parku, dogajanje na tržnem pro­storu, kjer se je predstavilo že skoraj 40 slovenskih občin. Uspešen pa je tudi projekt Kuhna na plac, kjer je od več tisoč mnenj, le redkokatero nega­tivno, pa še to v smeri, da je preveliko ljudi na premajhnem prostoru. Am­pak, saj to je namen, da se družimo, pridemo, poskusimo. Tam ponujamo znanje in hrano, kvaliteto okoliških gostincev. Pohvaliti moramo KD Mlin Radomlje, ki je združilo moči z dru­gimi društvi in izvedlo dva muzikala, razprodane dvorane, kar pomeni, da si ljudje želijo tovrstnih prireditev. Ste čez polovico mandata, kako ste zadovoljni z dosedanjo realizacijo? Vedno se najde kaj, česar nismo pred­videli v programih. Imeli smo kar ne­kaj izzivov, ki pa niso odvisni zgolj od nas. Včasih rečem, da imamo težave v izvedbi zaradi treh razlogov: drža­va, lastnina, denar. Že kar nekaj let se trudimo urediti prehod pri železniški progi pri SPB, to je po eni strani tako malo, tudi kot pravijo neodvisni stro­kovnjaki, ne stane veliko, ampak ne gre. To je ena od težav, za katero išče­mo rešitve skupaj z SPB. Prav pri tem delamo tudi projekte za energetsko sa­nacijo, prišli smo do točke, ko sodelu­jemo tudi s prebivalci, stolpčni odbo­ri in imam res veliko upanje, da bomo od tega nekaj tudi naredili. V neposre­dni bližini SPB je tudi lastnik maka­damskega parkirišča ter solastnik plo­ščadi in trgovine okoli naše športne dvorane, kjer so dogovori okoli lastni­štva zelo naporni, enako pa velja tudi za parkirišče pri kulturnem domu, kjer je lastnik ena od Metalk. Počasi naj bi se rešilo tudi določanje etažne lastni­ne Ten-Tena, kjer so se našli investitor­ji in ljudje, ki bi radi iz objekta nekaj naredili. Upamo, da se bo kaj spreme­nilo, a tukaj žal ni nič odvisno od ob­čine. Želimo si vzpostaviti tudi dobre pogoje za ranljive skupine, da dejan­sko postanemo mesto, prijazno mla­dim, invalidom, starejšim, torej vsem tistim, ki so šibkejši v svojih odzivih, svojem življenju. Počasi gradimo klan­čine, dvigala, razne dostope za starej­še, mamice z vozički. V letu 2016 nam je veliko tega že uspelo. Ves čas se trudimo vzpostaviti izhod z avtoceste pri Študi. Še kar nekaj projektov je, kjer, vsakič znova, naletimo na zanimive ovire. Tudi naši občani niso vedno pripravljeni pro­dati zemlje, ko je to potrebno. Zadnji primer je bilo 19 cm zemlje po dolžini, kjer smo bili v nacionalnem časopi­su, ker bomo 'vse naredili narobe'. V resnici pa samo želimo postaviti od­bojno ograjo, da bodo kamioni lahko vozili smeti, ne da bi zapeljali s ceste in povzročili nesrečo. Želimo si, da bi tam pešci lahko hodili po notranji strani, izven cestišča. Marsikaj se ne da, mi pa se vseeno trudimo in ne obupavamo, puška je še vedno v rokah in ne v koruzi, in upam, da bo tudi v prihodnje tako, tako pri upravi kot pri svetnikih in svetnicah. Da se premika na bolje čutijo tudi občani. V anketi izrazili, da so tretji najbolj zadovoljni v Sloveniji, med občani posameznih občin, kajne? Vse te pohvale so zanimive, jih pa lo­čujem v dve skupini: prva je, ko z de­lovanjem občinske uprave, zavodov, služb pridemo do strokovne nagrade, kar je pohvalno. Še bolj pa so mi všeč nagrade, ki jih izglasujejo občani. Da smo med 212 občinami tretja v državi, v kateri občani najrajši živijo, ob tem, da vemo, da sta prvi dve ob morju, pomeni, da ljudje skoraj najrajši živi­jo tukaj. Prav tako smo po indeksu ra­zvojne ogroženosti, kjer sprašujejo tudi občane, druga razvojno najmanj ogrožena občina v Sloveniji, prva pa je Trzin, za katero se pogosto z župa­nom pošalim, da je to naša krajev­na skupnost. Razlog, da smo 'šele' na drugem mestu je, da imamo zelo slab en kazalnik – to je število prebivalcev glede na število zaposlenih v svoji ob­čini. Več kot 10.000 naših občanov se vozi na delo v sosednje občine – Lju­bljano, Kamnik,Trzin, Dol, Mengeš. Se pa tudi to izboljšuje, veliko podje­tij je začelo dobro delati, imamo obr­tnike, Helios, Lek, Količevo Karton, tudi Tosama se je lepo pobrala. Vse to so paradni konji, ki so uspešni in v katerih so ljudje zadovoljni. Smo mlada, športna občina, z nadpovprečno izobraženimi občani, glede na slovenske razmere nad­povprečno vlagamo v socialo, šport, prav tako pa so naši prebivalci zase povedali, da so zdravi. Smo najbolj zdrava občina v Sloveniji, kar 72 od­stotkov vprašanih se je opredelilo, da so popolnoma zdravi, da skrbijo zase z rekreacijo in ustreznim načinom življenja. Poleg tega se je še več kot 20 odstotkov vprašanih izreklo, da so občasno malo manj zdravi. Skupaj to­rej 90 odstotkov ljudi meni, da živijo v zdravi občini in so tudi sami zdravi. Ste župan z bogatimi izkušnjami v vodenju bogate občine. Pogostopa ljudje očitajo, da je razvoj Domžal prepočasen, da bi bil lahko intenzivnejši. Bi ga res lahko pospešili? Razvoj ni gradnja cest, asfalt, am­pak znanje, delovna mesta, zadovolj­ni ljudje. Tudi naši kraji izven centra ne potrebujejo le cest, te že imajo, po­trebujejo delovna mesta, možnost iz­obraževanja, komunikacijo, sodob­ne trende. Če smo kje zaostajali, je to zato, ker ni bilo možno iti naprej, ni bilo denarja ali pa nismo znali. Ne glede na vse pa je naša občina po in­deksu razvojne ogroženosti takoj za Trzinom najmanj ogrožena v Sloveniji. Stremimo k temu, da se ne zapiramo za 'občinske meje', smo majhno me­sto s 35.000 prebivalci in moramo biti odprti do razvoja. Res pa je, da mar­sikaj ni javnosti znano. V Domžalah imamo recimo izjemne strokovnjake, ki delajo ameriške lokomotive, proda­jajo motorje Indijcem, a se ne izposta­vljajo, saj je njihova miselnost naredi­ti dober posel in dati družbi nekaj več. Strinjam se, da bi bilo lahko mar­sikaj bolje, ves čas poslušam tudi, da proračun ni razvojno naravnan, da je potraten, a ko pogledaš, kaj vse je naša zakonska obvezna narediti, potem nam za razvoj ostane relativno malo. Tudi mi, ki smo bogati, tega iz­raza se sicer izogibamo, saj to pomeni, da na večini razpisov izpademo, po­trebujemo šolo za otroke, enako kot nekje drugje. Razlika pa je, da naša poka po šivih, kje drugje pa je napol polna. Dejstvo je, da pri sofinancira­nju še nismo dobili deleža, večjega od DDV, razen pri res velikih projektih, kar pomeni, da smo dali državi nazaj tisto, kar nam je dala. Domžale so drugo ime za dobrodelnost; gasilci, humanitarne organizacije, športniki. Od kodtako veliko srce in predvsem posluh za šibkejše? Če malce špekuliramo, bi rekli, da je to zato, ker imamo relativno malo šib­kejših, imamo jih radi, so naši in jim lahko pomagamo. Pri humanitarnih zadevah je vedno zraven tudi občina, nekatere celo organiziramo. Naša le t n i k lv i | dece m be r 2016 | štev ilk a 1 2 slamnik | 7 veliki intervju občina je izjema, ki organizira huma­nitarni koncert za družine socialno ogroženih gasilcev. Imeli smo izje­mno uspešen humanitarni koncert za skupno šolo z Ljubljano, na katerem pa so sodelovale samo Domžale. Naša humanitarna društva zelo lepo delu­jejo, sodelujejo pa tudi pri projektu donirana hrana, kjer tudi občina pomaga, kolikor lahko. To je namreč projekt, ki bi moral zaživeti po vsej Sloveniji, saj je teh viškov hrane v trgovskih centrih na tone. Potem je tukaj naša šola s prilagojenim progra­mom OŠ Roje, ki ji zdaj že kar rečejo, da je to moja šola in jim želimo nuditi čim več. Seveda bi najrajši videl, da tega ne bi bilo treba početi, a žal ne­kateri živijo v težki situaciji in prav je, da tisti, ki lahko, tudi pomagamo. Še ena nag rada nam manjka – za turizem. Pred letom dni sva se pogovarjala, kam bi vi, kot župan, odpeljali turiste v našem mestu. Kako daleč so danes postopki za samostojno turistično službo v Domžalah? Gremo naprej. Najprej smo spremenili odlok o občinski upravi, skupaj s komi­sijo za turizem in službo, ki je bila usta­novljena na decembrski seji, bomo po­skušali narediti plan, kaj v Domžalah lahko na področju turizma ponudimo. Absolutno se moramo povezati z Lju­bljano in Kamnikom in ostalimi manj­šimi občinami, naš namen pa ni, da bi vozili avtobuse turistov po Sloveniji, ampak, da pripeljemo turiste v Domža­le. V proračunih za leti 2017 in 2018 je tudi predlog za odprtje prostorov Turi­stično informacijskega centra, ki bo po­časi dobil zaposlene, ki so danes še del občinske uprave in štabnih zaposlitev župana. Letos decembra ta skupina že prevzema določen del prireditev, bo pa najtežja naloga dobiti pravega človeka, ki bo vse to vodil, saj to ni služba, am­pak način življenja. Govorilo se je o odkupu Kina Domžale, kako je s tem? Že nekaj časa smo imeli idejo vrniti kino v Domžale in dolgo smo se z la­stnikom Koloseja pogovarjali o odku­pu ali najemu stare dvorane v SPB, a nismo prišli skupaj. Tam je bilo ogro­mno hipotek in dolžniških idej, zato ga nismo mogli kupiti. Zato smo s po­močjo državnih sredstev kupili kom­pletno opremo za predvajanje naj­novejših filmov v KD Franca Bernika, kjer je kino lepo zaživel. Lepo je zaži­vel tudi kino na prostem v Češmino­vem parku, ljudje so ga vzeli za svoje­ga, naš ključni pogoj kot investitorja pa je, da je brezplačen. Kar pa se tiče odkupa obstoječe kinodvorane, je bila pred nedavnim razpisana licitacija, zbiranje ponudb, občinski svet je odobril sredstva za nakup, seveda z omejitvijo do 300.000 evrov. A na koncu se je izka­zalo, da se prostor sploh ne prodaja, saj je bila dražba preklicana. Seveda še nismo čisto obupali, saj te dvorane praktično nihče ne more uporabljati, ker nima lastnih parkirišč, so samo javna, torej naša, nihče ne more sto­piti iz preddverja, ne da bi stopil na občinski pločnik ali na prostor, ki je v solastništvu vseh 720 subjektov SPB. Naša ideja je še vedno, da bi nekoč vzpostavili kino, kot je bil včasih. Kar nekaj vroče krvi je bilo v zadnjih tednih na račun zmanjševanja proračunskih sredstev krajevnim skupnostim. Kaj se je v resnici dogajalo? Odkar so to samostojne pravne enote, poskušamo izobraziti vse predsednike svetov KS, da so odgovorni za njiho­vo poslovanje, da je odgovornost ob­čine subsidiarna in da, ko preveč za­pravijo in zmanjka, so za to odgovorni sami. Poskušamo jim dopovedati, da dvojno financiranje klubov in društev za isti namen ni možno, je celo prepo­vedano z evropsko direktivo in pred­stavlja izven sistemsko financiranje in sum koruptivnega dejanja, saj ljudje v svetih KS predlagajo določena sred­stva za svoja društva. Če kdo ne verja­me, lahko pride k meni pogledat, saj sem našim službam naročil, da vse to preverijo. Seveda ni pri vseh enako, imamo različne verzije. Torej, s pred­sedniki KS smo se veliko pogovarja­li o njihovih izvirnih pristojnostih, od­loku KS, statutu občine. Bomo videli, ali se bo kaj spremenilo. Ko smo dela­li rebalans, v katerem je bilo predvide­no zmanjšanje sredstev za KS, je bila na sestankih z vodji svetniških sku-pin ideja, da zmanjšamo sofinancira­nje v letu 2016 za 50 odstotkov. Meni se je to zdelo absolutno preveč, saj bi potem že lahko govorili o oblikah če­trtnih skupnostih, kot jih imajo v Lju­bljani in ne pravnih osebah, kot jih imamo mi, zato smo se dogovorili, da zmanjšamo dotacijo za 10 odstotkov. Ta amandma je občinski svet izglaso­val soglasno, med nami pa so bili tudi nekateri predsedniki KS. Res pa smo potem ocenili, da je za nekatere KS velika razlika, ali dobijo 100 evrov več ali manj, saj imajo vse enake fiksne stroške, domžalske tudi z zaposleni­mi, zato smo ocenili, da jim vrnemo znesek, in jim s službami, s katerimi sodelujemo, pomagamo delovati po pravilih. Zato je v predlogu za leti 2017 in 2018 prvotna številka, z upanjem, da bodo razumeli, da nosijo odgovor­nost in da ne smeš financirati nekoga, ki mu to financiranje ne pripada. Kaj pa pogled v leto 2017, kaj nas čaka? Kateri bodo ključni izzivi? Pred nami je zanimivo leto, zadnje v tem mandatu, ko se bo dalo narediti ti­sto, kar je načrtovano. Že od avgusta le­tos delamo projekte za leti 2017 in 2018, pripravljeni so NRP, ki smo jih usklaje­vali z nosilci posameznih področij, od Prodnika na področju komunale, do šol, vrtcev, zdravstvenega doma, CSD in Doma upokojencev na družbenih de­javnostih. Tudi uporabnike smo vpra­šali, kakšne želje in ideje imajo. No, teh je za približno tri proračune, tako da smo uskladili tisto, kar je nujno po­trebno in bomo v letu 2017 tudi naredi­ li. Omenil bom le največje: veliko de­narja bo šlo v prenovo komunalne in­frastrukture, izgradnja POŠ Ihan, kjer bodo tudi knjižna izposojevalnica, ku­hinja in telovadnica, nekaj sredstev bo šlo v nadgradnjo OŠ Preserje, zaklju­čiti moramo dom krajanov na Studen­cu. Potrebna bo prenova telovadnice na OŠ Dob, veselimo pa se tudi odpr­tja telovadnice pri Srednji šoli Domža­le. Da bodo bralci razumeli, ko govo­rim o manjših investicijah, so to tiste do 200.000 evrov. Tudi te manjše stvari se bodo poznale v naših krajih, od pre­mostitvenih objektov, pločnikov, cest, do novitet na rekreacijski osi. Inten­zivno razmišljamo o kolesarskem po­ligonu ob rekreacijski osi na Viru, pri­pravljamo ograjeno sprehajališče za kužke, kjer se bodo lahko prosto giba­ li. To ni novost, a želimo, da je doseglji­vo tudi našim občanom. Moram pa po­hvaliti sprehajalce psov, da so se na­vadili pospravljati za svojimi ljubljenč­ki, prav tako so lepo privezani in je pri­tožb vse manj. V letu 2017 pa vas čaka tudi sprejem Občinskega prostorskega načrta … Trenutno je v fazi usklajevanja pri so­glasodajalcih, na občinski svet ga bomo prenesli predvidoma spomladi. Prinaša kar nekaj velikih tem, širitve, dozidave in prenove v naših industrij­skih kompleksih, saj imajo idejo za ši­ritev tako v Leku, Količevo Kartonu kot Heliosu. Imamo tudi interese drugih investitorjev za izgradnjo novih con blizu avtoceste. Ključna naloga je, da zagotavljamo standard, kot ga imamo v Domžalah. V načrtu je tudi širitev Nujne medicinske pomoči (urgenca), veliko ambicij je na področju gasilstva, kjer nam je gasilska zveza že dala pri­oritetno listo, kaj je treba urediti. Ena­ko velja za CZR, kjer smo še vedno so­lastniki prostorov s Heliosom, potreb­na so nova gasilska vozila … Sredstev pa ni vse več, ampak v resnici manj, kajne? Ko govorimo o financiranju lokalnih skupnosti s strani države, v zakonu piše, da je glavarina 650 evrov na pre­bivalca. V Letu 2016 je bila 522 evrov, v letu 2017 bo 530 evrov. To pomeni 120 evrov manj na osebo, in ker je nas 35.000, govorimo o štirih milijonih, s katerimi bi se dalo marsikaj narediti. Z Zakonom o uravnoteženju javnih fi­nanc so zelo prikrajšali občine, hkrati pa smo dobili številne nove zakone in z njimi vse več novih obveznosti. Mi smo občina, ki se sama financira, je pa ministrici ušel podatek, da več kot polovica občin tega ne zmore Treba bi se bilo zamisliti in narediti kaj v sme­ri združevanja. V letu 2017 so pred­videne državne volitve, pričakujemo lahko povečano prijaznost kandida­tov, a to smo že vajeni in bomo šli še naprej svojo pot. Mi vidimo, kam gre­mo in upamo, da vidijo tudi občani. Pot smo si jasno zastavili tudi s spre­jetjem proračunov za leti 2017 in 2018, verjetno bo še kakšen rebalans, a vse­eno je to bistvo. Bomo pa morali v letu 2017 popraviti tudi strategijo ob­čine do leta 2025, saj je več ali manj izvedena. Treba jo je prilagoditi, nare­diti strategijo do leta 2030, se reorga­nizirati in peljati izvedbo naprej. Kaj pa prenova domžalskega bazena? Obstoječi bazen je potraten, nima urejenih instalacij. Nimamo še idejne rešitve, a zagotovo govorimo o novi strojnici, novem bazenu, saj je obsto­ječi dotrajan. Potrebna bo nova opre­ma, od toboganov, igral, pa do nove­ga bazena, ki bi ga v bližnji prihodno­sti lahko tudi pokrili. Želimo si, da bi bil na voljo 12 mesecev, osem mese­cev pokrit, štiri mesece odkrit, podo­ben primer pa smo že srečali v Rado­vljici. Prav ta faza pokritost da ali ne, pomeni relativno majhen strošek, a ključno je nadaljnje vzdrževanje, kjer se bo moral maksimalno potruditi Za­vod za šport in rekreacijo Domžale. Treba bo tržiti, pripeljati šole iz dru­gih krajev, rekreativce in imeti kopa­lišče ves čas odprto ter ga tudi tržno oddajati nekaterim klubom in dru­štvom za priprave. Upam, da nam bo to uspelo. Ljudje vedno radi vemo, da je naš župan tudi človek, pokukamo v njegovo zasebnost. Kakšni so torej vaši osebni izzivi v letu 2017? V letu 2017 bi bil najbolj vesel, če bi izpolnil katero od obljub, ki sem jih zadal sam sebi, pa pustimo večne te­žave s hujšanjem, rekreacijo, delom v občinski stavbi, kjer sem prisoten med prvimi, nato odidem v Ljubljano, na teren, vrnem pa se, ko je v vratar­nici že druga izmena. Bližnji mi ves čas govorijo, naj naredim nekaj zase. Za zdaj delam zase to, da imam za­dovoljstvo, da grem lahko v Domža­lah kamorkoli, česar nekateri župa­ni v Sloveniji ne morejo, saj imajo od­prtih preveč konfliktov, ne znajo iti med ljudi. Tudi meni ni vedno eno­stavno, saj me vsakokrat, ko kam pri­dem, nekdo želi nekaj vprašati. Kot sem že večkrat rekel, ko bom imel čas, bom napisal knjigo, katere naslov bo: »Ali lahko nekaj vprašam?« To je sta­vek, ki sem ga v zadnjih 14 letih slišal neštetokrat. Malo si že delam belež­ke, bo pa kaj tudi prirejeno, saj vse ni za v javnost. Pa moji izzivi? Rad bi ostal tak, kot sem. Rad bi, da v Domžalah še naprej delamo tako, kot delamo, da izvede­mo tisto, za kar so nam ljudje zaupa­ li. Moji osebni izzivi pa so povezani z najbližjimi, zdaj sem 'star fotr', druži­na je tista, ki jo imam najrajši. Seveda pa želim v službi delati tisto, za kar sem bil izbran in pa seveda uživati ži­vljenje, ki ga ne vidijo čisto vsi. Go­vorim o raznih dopustih, daleč stran, prijateljevanje z mojim društvom FV85 (fantovski večer 85), kar pome­ni, da smo skupaj že dolgih 31 let. Se­veda pa si želim, da bi, tako z druži­no kot v službi in s prijatelji, uspeli v letu 2017 izpeljati tisto, kar smo si za­dali in predvsem, da bi bili vsaj tako zdravi, kot smo zdaj, pa bodimo naj­bolj zdrava občina. Le še na lotu mo­ramo zadeti.. 27 PET 18.50 28 SOB 19.50 8 | slamnik štev i lk a 1 2 | dece m be r 2016 | l e t n ik lv i DOMŽALE GLEDE NA POVPREČJE NAJBOLJ ZDRAVA OBČINA, AMPAK … Po nacionalni raziskavi, ki jo je pripravil Nacionalni inštitut za javno zdravje, so Domžale najbolj zdrava občina. Preverili smo, če je zdravje naših občanov res tako dobro. opozarjajo, da podatki na ravni občin Mateja Kegel Kozlevčar niso javno objavljeni, pridobili so jih Foto: Freepik.com in Tomasz Kobosz v sodelovanju s policijo, se bodo pa le-ti spreminjali na letni ravni. Zajeti podatki sicer veljajo za obdobje od 2012 do 2014. Priznati pa moramo, da so Domžale prometno obremenjeno mesto, kar je eden izmed razlogov L za večji delež tudi tovrstnega tvega­okalne skupnosti imajo ključ­ nja. Vsekakor je to področje, kjer bo no vlogo pri omogočanju in potrebno še veliko preventivnih ak­spodbujanju zdravega ži­ cij, ne le zaradi izboljšanja kazalni­vljenjskega sloga in telesne ka, ampak tudi splošnega zavedanja. dejavnosti za krepitev zdravja z Prometne nesreče so sicer le eden od ustreznim načrtovanjem in izgra­ šestih dejavnikov tveganja za zdrav­dnjo infrastrukture, od igralnih je, med katere vključujejo še telesni površin, parkov, kolesarskih in peš­ fitnes otrok, kjer smo v povprečju gle­poti do telovadnih in vadbenih ter de na celotno Slovenijo, prekomerno športnih prostorov. Na preventivno prehranjenost otrok, kjer so naši ka­zdravje lahko konkretno vplivamo zalniki nižji od povprečja za dobra tudi s financiranjem programov za 2,6 odstotka, redni in občasni kadilci spodbujanje zdravega načina ži­ (povprečje), alkoholizem (nižje od vljenja, vključno s programi telesne povprečja) in poškodbe v transpor­dejavnosti za krepitev zdravja. Vse tnih nezgodah, kjer smo rahlo nad to je zapisano že v Nacionalnem pro­ povprečje (0,1 %). gramu o prehrani in telesni dejav­nosti za zdravje, prav tako pa so to Zakaj tako malo pomoči na domu? izsledki, ki jim je sledila raziskava o zdravju prebivalstva na nivoju Slo- Drugi slabši kazalnik, koriščenje venije, statističnih regij, upravnih pomoči na domu, pa se lahko skriva enot in občin. tudi v razlogu, da imamo v Domža-Dejstvo je, da Slovenijo sestavlja lah tako Dom upokojencev kot tudi 212 zelo raznolikih občin, zdravje v Medgeneracijski center, a za kon­občini pa predstavlja nov vir infor­ kretne podatke na tem področju bi macij o ključnih kazalnikih zdravja bila potrebna konkretnejša razi­pri nas, kot pravijo na Nacionalnem skava. V Domžalah je sicer organi­inštitutu za javno zdravje (NIJZ), kjer zirana, izvajana in s strani občine so pripravili raziskavo. Na NIJZ smo se namreč za le en del raziskave, ki so življenjem zmanjšuje stres in obole-Nismo povsod najboljši, dva sofinancirana pomoč na domu. Na pogovarjali s tremi strokovnjakinjami, jo do zdaj opravili dvakrat, leta 2007 vanja, bi lahko povzeli. kazalnika sta precej slabša od NIJZ pravijo, da za delež pomoči na ki so sodelovale pri pripravi raziskave, in leta 2014. »Samoocena zdravja je V raziskavi je bila večina kazal-povprečja domu nobena občina ne dosega za­z namestnico direktorja NIJZ Ado Ho-uveljavljena mera splošnega zdra-nikov grajena na administrativnih V Domžalah v negativnem smislu stavljenih ciljev v strategiji. »Nobe­čevar Grom ter Tatjano Kofol Bric in vstvenega stanja prebivalstva, ki do-virih, kjer je bila zajeta celotna popu-izstopamo v dveh kazalnikih: po na slovenska občina še ni blizu cilja Sonjo Tomšič, ki sta prav tako sodelo-bro odseva in napoveduje zmanjšano lacija. »Samoocena zdravja, kajenje številu prometnih nezgod z alkoho-v strategiji, tako da je na tem podro­vali v ožji skupini. zmožnost, funkcionalno sposobnost, in alkoholiziranost pa so bili kazalniki, liziranimi povzročitelji in po številu čju še veliko prostora za izboljšave,« obolevnost in umrljivost prebivalstva. ki smo jih dobili na podlagi raziska-tistih, ki koristijo pomoč na domu. pravi Ada Hočevar Grom. »Pri mar- Zaradi razvitosti dobri Zajema fizične in duševne kompo-ve. Konkretno je moral biti vzorec za Vožnja pod vplivom alkohola kot sikaterem kazalniku, tudi pri tem, zdravstveni rezultati nente zdravja, pa tudi splošno zado-Domžale precej velik v smislu, da lahko eden pomembnejših vzrokov za gre za neko dejstvo, številko, ki pa jo Domžale so se skozi to raziskavo izka-voljstvo z življenjem,« pravijo na NIJZ. zaupamo sklepanju iz vzorca za celo-prometne nesreče je velik javnoz-je treba lokalno podrobneje pogle­zale za najbolj zdravo slovensko ob-Da so naši občani zadovoljni z življe-tno populacijo. Šlo je za nacionalno dravstveni problem. Slovenija si je v dati, predvsem kako lahko deležniki čino, ali pa najmanj bolno slovensko njem v mestu, se je izkazalo v drugih raziskavo, ki je bila izvedena na na-okviru Nacionalnega programa var-vplivajo nanjo. Lahko je razlog za občino, če situacijo obrnemo. Najbolj raziskavah, te pa so pokazale tudi, da šem inštitutu in je evropsko primerljiva, nosti cestnega prometa zastavila cilj manjši delež vključenosti tudi višja odmeven je bil rezultat samoocene, smo v samem vrhu po razvitosti ob-vzorčenje pa narejeno s strani Statistič-zmanjšati število prometnih nesreč cena, ali pa je delež ljudi, ki potre­to je tisti del, kjer so se Domžalčani čin v Sloveniji, zato so tudi rezultati nega urada Republike Slovenije,« pravi in število udeležencev v prometu ob bujejo pomoč na domu že oskrbljen z in Domžalčanke izrekli za zdrave. Gre posledično zelo dobri. Zadovoljstvo z Sonja Tomšič. prisotnosti alkohola. V raziskavi sicer domovi in jih ni veliko doma.« So dnevi in trenutki polni sreče in miline, ko v radosti oči zapremo in si tiho zaželimo, da ne mine. Vesele božične in novoletne praznike! svetniška skupina LTD lista za vse generacije le t n i k lv i | dece m be r 2016 | štev ilk a 1 2 slamnik | 9 Domžalčani v samem vrhu po kvaliteti pitne vode Preverili smo tudi, kako je s preven­tivo. V tem segmentu so bili zajeti trije kazalniki: odzivnost v programu Svit, presejanost v programu Zora in mikrobiološka kakovost pitne vode. To, da imamo Domžalčani nadpov­prečen dostop do kvalitetne pitne vode, vemo, ne nazadnje je za nami konkretne investicija na tem podro­čju. Še več, slovensko povprečje po kakovosti je 87 %, v naši občini pa kar 99 %. Boljši smo tudi na področju odzivnosti v programu Svit in sicer za dobre 4 % glede na Slovenijo, mal­ce slabša pa je naša preventiva, ko se obrnemo na program Zora, a tudi to je znotraj slovenskega povprečja. K preventivi na drugačen način se bomo še vrnili, še prej pa poglejmo, kako svoje zdravje ocenjujemo Dom­žalčani in Domžalčanke. V Domžalah je bilo slišati tudi očitke, da je razlog, da smo 'tako zdravi' tudi to, ker naši občani odha­jajo po zdravniško pomoč v bližnjo Ljubljano. Če razlog za to res tiči v tem, smo preverili na NIJZ, a nas je odgovor presenetil. »Kar se tiče vpli­va zdravstvenega sistema na profile zdravja v občini, nismo gledali. Nismo preverjali, koliko je obiskov zdravni­kov, specialistov. Teh podatkov ne­posredno nismo pridobili, pač pa le podatke iz baz, kjer so te informacije posredne. Menimo, da je obiskovanje zdravnika bolj posledica slabšega zdravstvenega stanja in to ne vpli­va na to, kako človek ohranja svoje zdravje,« pravi Ada Hočevar Grom. Domžale kot lokacijo, ki je blizu glav­nega mesta, kjer bi to lahko obveljala kot prednost, pa povezujejo s tem, da se v naše mesto priseljujejo bolj izo­braženi prebivalci, ki imajo v bližini možnost dobre službe in boljšega zaslužka, dodajajo na NIJZ. Na dobre rezultate pa ni vplivala niti struktura starosti prebivalstva. Kot vemo, je v Domžalah veliko mladih. »Vse števil­ke smo starostno standardizirali, kar pomeni, da so občine primerljive med seboj, ne glede na to, ali ima katera več starejšega prebivalstva ali ne,« dodaja Tatjano Kofol Bric. V 47 občinah občani menijo, da so bolj zdravi od Domžalčanov Delež prebivalcev občine, ki svoje zdravje ocenjuje kot dobro, je višje od povprečja slovenskih občin, nižja je bolniška odsotnost (Domžale 12,3, Slovenija 13,7). Prav tako je nižja sto­pnja bolnišničnih obravnav zaradi srčne kapi v starosti od 35 do 74 let (Domžale 1,6, Slovenija 1,9). Omeni­ti velja še stopnjo umrljivosti zaradi samomora, ki je v Domžalah 18 na 100.000 prebivalcev, medtem ko je slovensko povprečje 22. Vrnimo se na samooceno zdravja. Domžalčani so se v 71,2 % izrekli, da so popolnoma zdravi. A nismo čisto na vrhu samoocene, saj so se za bolj zdrav v višjem odstotku izrekli občani v kar 47 občinah. V nekaterih je več kot 80 % prebivalstva iz različnih sta­tističnih regij podalo samooceno, da so popolnoma zdravi. Imamo sedeči življenjski slog, kaj pa zdaj? Tako odrasli kot tudi otroci in mla­dostniki so zaradi premajhne telesne dejavnosti oziroma vse bolj sedečega življenjskega sloga izpostavljeni šte­vilnim dejavnikom tveganja za pojav različnih bolezni. Priporočena dnev­na telesna dejavnost za odrasle in sta­rejše je vsaj 30 minut dnevno, medtem ko otrokom in mladostnikom priporo­čamo vsaj 60 minut telesne dejavnosti dnevno, pravijo na NIJZ. Svoj pogled na to, kako zdravi so Domžalčani glede na samooceno, je podal tudi direktor Zavoda za šport in rekreacijo Domžale Uroš Križanič, saj so občani v samooceno zajeli tudi možnost rekreacije in skrb zase. »To je dobra informacija, predvsem zaradi tega, da se vsi subjekti s pravo mero poguma začnemo pogovarjati, ana­lizirati in načrtovati. Zdrav človek je zadovoljen človek, torej zdrav človek ne predstavlja samo kazalcev izmer­jene telesne temperature ali delovanje notranjih organov, to je osnova, pome­ni pa veliko več. Rekel bi, da je zdrav človek zadovoljen, miren, odgovoren, notranje motiviran in se odloča za vedenja, ki so povezovalna. Sama re­kreacija pa je lahko tudi del tega, da se razvijamo v zdravega človeka, ne smemo pa pozabiti, da je ob pretira­vanju lahko tudi obratno,« pravi Uroš Križanič, direktor Zavoda za šport in rekreacijo, kjer so v zadnjem letu naredili kar nekaj projektov z željo spodbuditi vse občane k rekreaciji. Vsak je zdrav toliko, kolikor vloži lastnega truda Tudi sicer dodaja, da potekajo pogo­vori v smeri, kako bi lahko vključili vse, ki si želijo sodelovati in imajo zdravo vizijo, saj je trenutna vsebina preveč razdrobljena. Križanič pravi, da s tem sicer ni nič narobe, a da smo skupaj lahko močnejši. O zdravju pa meni, da je vsak zdrav toliko, kolikor je v to vložil svojega truda, nekaj pa seveda pomaga genetski material, ki smo ga dobili in smo lahko zanj hva­ležni ne glede na to, ali je 'bolj pri­meren' ali 'manj primeren'. »Mogoče smo lahko hvaležnejši takrat, ko se moramo malo bolj potruditi za svoje zdravje, počutje, vedenje, ker potem čutimo, da smo mi 'lastniki našega zdravja' in nam je to v še večje veselje. Moram pa povedati, da slogan – ob­čina zadovoljnih ljudi – pripomore k skupni zavesti, da bomo storili nekaj, da bomo zadovoljni ljudje.« Sicer pa Uroš Križanič dodaja, da nikoli ne bomo mogli dobiti odlične in 'edino prave' ocene stanja. »V tej analizi so upoštevali kazalce, ki so verjetno za našo občino izjemno ugodni, kot so ekonomski status in število obolenj, nihče pa ne vpraša, kako težko je ti­stim, ki preživljajo različne bolezni (zdravstvene, duševne …), in ali njim takšna informacija kaj pomaga. Po mojem mnenju ne veliko ali celo obra­tno. Je pa, ponovno poudarjam, to odlično za začetek razmišljanja o tem, da se bomo vse organizacije sodelo­valno in celostno zavzele za razvoj in nadaljevanje oblikovanja zdravega Domžalčana.« Kaj pa skrb za duševno zdravje? »Fizično telo vidimo, verjetno imamo zato težave, saj je duševnost in naš ču­stveni svet neotipljiv in kot tak neviden. Vendar se ga vsi zavedamo in vemo, kako pomembno je ravno ravnovesje telesa, čustev in razuma. Zanimivo je, kako zlahka govorimo o zdravi pre­hrani, gibanju in oblikovanju telesa, učenju čustvovanja pa se dostikrat izo­gnemo, in ne vemo prav dobro, kako se tega lotiti. To je vseživljenjski proces in nujen, da se lahko v odnosih znajdemo. Telo pa je pri vsem tem naš kompas, ki nam vedno pove, kaj se nam čustveno dogaja,« pravi terapevtka zakonske in družinske terapije Lidija Bašič Jančar. Kako pomembno je tudi naše duševno zdravje, da nismo v stiski, pod stresom zaradi čustvovanja, je skozi svoje delo pogosto zaznala, saj se tovrstne stiske hitro preselijo tudi v fizične bolečine. »Če nas stiska v grlu, to za nekoga pomeni, da ga je strah. Pomembno je kroženje čutenj, to pomeni, da se vsa­kega čustva v polnosti zavemo: če smo jezni, se ne moremo delati, da smo veseli, ali če nas je strah, je škodljivo takrat strah prezreti, ker bo le-ta pre­šel v nezdravo jezo in nasilje. Če temu ni tako, skačemo iz enega neizživetega čustva v drugega in na ta način ener­gija tega čustva zastaja v telesu. Temu posledično enostavno lahko režemo psihosomatika. Čustvom ne moremo ubežati, slej ko prej udarijo ven, če hočemo ali nočemo. Zavedajmo se, da nikakor ne moremo umreti zaradi jeze, žalosti, strahu, le boj proti tem čustvom nas lahko uniči. Torej ključ do učinko­vitega upravljanja s čustvi je sinergija in usklajenost telesa, čustev in duha,« dodaja strokovnjakinja, ki pravi, da bi bila potrebna obsežnejša raziskava na nacionalni ravni, če bi želeli kon­kretno oceno duševnega zdravja tudi v Domžalah. V Domžalah potrebujemo celostne preventivne programe Spodbuja pa tudi k temu, da bi v Dom­žalah vzpostavili celostne preventivne programe za ozaveščanje družin in strokovnih delavcev, pa tudi kurativ­ne programe za pomoč družinam ter otrokom in mladostnikom v stiski. »Skupaj z občino Domžale, natančneje s podžupanjo, poskušamo oblikovati sistem večjega povezovanja med insti­tucijami in ustanovami, ki so ključne za delo z družino ter otroki in mladostniki. Na ta način bomo lahko delali dobro, učinkovito in kvalitetno za naše upo­rabnike in ranljive skupine ter prepre­čevali nasilje, ki pa je danes kar visoko. V ta namen smo v decembru organizi­rali večji posvet in odziv nanj kaže, da tako čutimo vsi vključeni, saj se je od­zvalo kar 35 strokovnih delavcev, ki se na kakršen koli način ukvarjajo z otro­ki, mladimi in družinami in ki zastopa­jo ključne organizacije na domžalskem območju,« dodaja Lidija Bašič Jančar. Izgorelost, depresije, napadi panike, alergije … Sicer pa po ocenah strokovnjakov po­moč na področju psihičnega zdravja prej poiščejo bolj ozaveščeni občani, žal pa je še vedno veliko takih, ki za svoje duševno zdravje poskrbijo šele, ko pride do težav. Ko govorimo o te­žavah, so na prvem mestu izgorelost, depresije, panični napadi, stalno in pogosto obolevanje, alergije, pogosti glavoboli. »Ko se začne spreminjati način mišljenja in delovanja človeka, se pogosto spremenijo vsa področja njegovega življenja, posledica pa je seveda zdravje, ki zajema čustvovanje na polno, pristne odnose, zdrav um in čilo telo. Tukaj pa seveda ni prostora za obrambne mehanizme in razne ma­ske.« Priznajmo, lepo je slišati, da je naša občina najboljša v marsičem, tudi v zdravju, a to zagotovo ni razlog, da bi zdaj 'ovrgli vse, kar smo dosegli', in zaspali na lovorikah. Na to opozar­jajo tudi strokovnjaki. »Naš namen ni, da bi rangirali občine in iskali najbolj, najmanj zdravo, ampak smo želeli prikazati nabor kazalnikov za vsako slovensko občino, da bi dobili vpogled v zdravje prebivalcev. Pri manjših obči­nah se kazalniki lahko spreminjajo iz leta v leto in je tudi stanje drugačno. Je pa zelo povezano s socialno-ekonom­skim statusom. Želimo si, da se lokalno odločevalci začnejo zavedati pomena zdravja, da je tudi njihova odgovor­nost, da obravnavajo problematiko preprečevanja bolezni in krepitev ži­vljenjskega sloga z različnimi preven­tivnimi programi,« pravijo na NIJZ. Ob tem dodajajo, da se sicer že veliko do­gaja, obstajajo nacionalne strategije, ki so osnova za različne ukrepe, ki jih veliko občin tudi že izvaja. »Tako kot naredi vaša občina marsikaj za zdrav­je občanov, pa nekatere naredijo nekaj manj. So pa tudi zdrave občine lahko še boljše,« poudarja Ada Hočevar Grom. Če je občina dobra na nivoju Slovenije, je čas, da se zgleduje po drugih, razvi­tejših državah. »Lahko bi naredili pri­merjavo z veliko boljšimi Skandinavci, kjer hitro vidimo, da nas čaka še veliko dela. Konkreten primer je prometna varnost, kjer še dolgo ne bomo dosegali standardov. Motivacija za izboljšave se vedno lahko najde izven Slovenije, če je v našem okolju ni.« . novice Zadnji Lumarjev gorniški večer v letu 2016 z gostom Jurijem Diacijem Prav na Miklavžev dan je bil zaklju-razvojno dinamiko gozdov in režimi vil je meje med visokogorskim in ‚na­čen ciklus gorniških večerov, ki jih je naravnih motenj. Je tudi član zdru-vadnim‘ gozdom in opozoril, da nad tudi letos vodil Borut Peršolja, in so ženja ProSilva Europe in član uprave 1000 m postanejo razmere zahtevnejše pomenili prijetno popestritev vsem, Pahernikove ustanove ter avtor ali za preživetje gozda, kjer več možnosti ki imajo gore, pa ne le gore, temveč soavtor več kot 280 znanstvenih, stro-prinaša medsebojno sodelovanje kot naravo, radi in se enkrat mesečno po-kovnih in poljudnih del, med drugim tekmovanje. Sprehodil se je skozi zgo­dajo v Knjižnico Domžale na prijeten univerzitetnega učbenika Gojenje goz-dovino gozda – od zadnje ledene dobe pogovor. Zadnji gost je bil Jurij Diaci, dov: pragozdovi, sestoji, zvrsti, načr-in opozoril na velike spremembe, ki se rojen leta 1963 v Celju, živi v Ljublja-tovanje, izbrana poglavja ter mentor kažejo skozi tisočletja, na počasno rast ni, diplomiral 1989 in magistriral 1992 skoraj 120 diplomskih, magistrskih in in trdoživost dreves, pa tudi na dejstvo, iz gozdarstva na Biotehniški fakulteti doktorskih del. da se površina gozdov zelo zmanjšuje. Univerze v Ljubljani, doktorsko delo Kot navadno je Borut Peršolja šte-Zanimiv podatek je bil, da najstarejša je le tri leta pozneje opravil v Švici na vilnim poslušalcem na kratko predsta-drevesa najdemo prav v visokogorju, znameniti ETH. Je predstojnik Kate-vil gosta, ta pa je svojo predstavitev za-katerega gozd nas, med drugim, varuje dre za gojenje gozdov na Biotehniški čel z besedami, da zelo spoštuje pla-pred erozijo in naravnimi ujmami. Po­fakulteti Univerze v Ljubljani ter se nince, ima med njimi veliko prijateljev sebno skrbno sta razčlenila prepleta­ukvarja z ekologijo gozda, gojenjem in se je tudi iz ljubezni do planin odlo-nje funkcij gozda: socialne, ekološke, gozdov, pragozdovi, gorskim gozdom, čil za tovrstno strokovno pot. Predsta-proizvodne in tudi duhovne. Skrbijo ju spremembe okolja: podnebja, višje temperature, invazivni organizmi, po­gostejše in močnejše ujme, številne bo­lezni pa tudi, da včasih preveč zaupa­mo v naravno obnovo. Z gozdom je tre­ba trajnostno gospodariti. Konec pogovora je bil kot nalašč za prihajajoči novoletni čas: sogovorni­ka sta namreč izpostavila vsestransko povezanost človeka z gozdom, z dre­vesi, ki so prispevala, da se je življenje na kopnem uveljavilo. Gozd je treba spoštovani, ga imeti rad, ob tem pa ga čim večkrat obiskati in se v njem pri­merno obnašati. Zato ob njunem voščilu in povabi­lu Boruta Peršolje na Lumarjeve gor­niške večere v letu 2017 samo še pova­bilo: Pojdite čim večkrat v gozd. Vera Vojska Foto: Miro P ivar Domžalčani si želijo občinski informativni center Zaključki posveta nevladnih organi­ či optimalni razvoj njegovih predno­zacij, ki ga je spomladi v Domžalah sti. Nevladni sektor na lokalni ravni, organiziralo Stičišče NVO osrednje v občinah, mora postati enakovreden Slovenije, so bili precej podobni dru­ partner pri razvoju lokalne skupno­gim posvetom v drugih večjih občinah sti, skupaj z javnim in gospodarskim v regiji. Slabo povezovanje in nezado­ sektorjem. S temi cilji izvaja aktivno­stno sodelovanja med organizacijami sti tudi v občini Domžale. je bilo izpostavljeno kot velika ovira V novembru je stičišče organizira­za večjo vlogo nevladnega sektorja v lo srečanje ožje skupine NVO, ki so na lokalni skupnosti. spomladanskem posvetu izrazili pri-Namen posveta je bil ugotoviti po­ pravljenost sodelovanja v aktivnostih trebe občanov in nevladnih organiza-za izboljšanje povezovanja in informi­cij, predvsem take, ki bi jih lahko ‚po-ranja NVO v občini Domžale. Skupina krile‘ oziroma zadovoljevale nevladne organizacije, predvsem društva. Ven­dar pa pogovor ni mogel mimo proble­ma, da se NVO med seboj ne poznajo, ne komunicirajo, ne vedo, kakšne pro­grame izvajajo in ne sodelujejo. Zave­dajo pa se, da bi z ustreznimi informa­cijami lahko vzpostavili sodelovanje predvsem pri izvajanju svojih progra­mov in ne nazadnje zagotovili boljši obisk na lokalnih dogodkih. Zanimi­vo, da je tudi občina v razvojnem na­črtu izpostavila povezovanje in infor­miranje ter zapisala, da »s povezova­njem in boljšim informiranjem posta­ne občina še bolj zadovoljnih ljudi«. V občini Domžale je 343 nevladnih organizacij (od tega 307 društev, 35 za­vodov in ena ustanova), kar je največ na občino v osrednjeslovenski regi­ji, če izvzamemo MO Ljubljana, ven­dar pa najmanj na prebivalca – v ob­čini Domžale je manj kot 10 NVO na 1000 prebivalcev, v MOL pa jih je kar 18. Občina nameni nevladnim orga­nizacijam nekaj manj kot 6 odstokov proračuna. Nevladni sektor je v regiji po šte­vilu organizacij dobro zastopan, ven­dar razdrobljen in premalo vključen v zagotavljanje javnih storitev, po števi­lu delovnih mest skromen delodajalec in premalo upoštevan v procesih od­ločanja v lokalnih skupnostih. Zato si regijsko Stičišče NVO, ki je podprto s strani Evropskega socialnega skla­da in državnega proračuna, prizade­va nevladni sektor okrepiti in dose­je podala pobude za konkretne ukrepe: • posodobitev občinske spletne strani, • umestitev v koledar dogodkov na spletni strani Občine Domžale tudi dogodke nevladnih organizacij, • določitev prostorov za brezplač­no oglaševanje dogodkov, ki jih organizirajo NVO • sklic sestanka s predstavniki Obči­ne Domžale, predstavniki NVO ter Stičiščem NVO osrednje Slovenije Društva občutijo pomanjkanje in­formiranosti o njihovih aktivnostih in programih. Organizacije, ki so same zelo aktivne in imajo svoj spletni por­tal ter uporabljajo socialna omrežja, so v prednosti. Društva, katerih člani so zrelejša generacija, pa iz tega nači­na obveščanja izpadejo. Zato so ude­leženci sestanka predlagali, da bi ob­čina določila obvestilna mesta, kjer bi lahko lokalne organizacije obveščale o svojih dogodkih. Prostori za oglaše­vanje (oglasne table ali panoji) mora­jo biti na frekvenčnih točkah, da infor­macije dosežejo uporabnike. Nadaljnji koraki bodo usmerjeni v sestavo partnerstva društev, podje­tij in javnega sektorja za vzpostavitev občinskega informativnega centra. Stičišče NVO osrednje Slovenije, ki ko­ordinira aktivnost poziva vse zaintere­sirane, da se vključijo. Za več informa­cij pokličite na telefon 059 927 619 ali pišete na info@consulta.si. Stičišče NVO osrednje Slovenije 37 novih operativnih gasilk in gasilcev Gasilske zveze Domžale V minulem mesecu je na Gasilski zvezi Domžale potekal nadaljevalni tečaj za gasilca. Tečaj je obiskovalo 37 članov, ki ga je tudi uspešno zaključilo. Izo­braževali smo se na področju gasilske taktike, prve pomoči, gradbeništva, ni gasilskega doma Žeje-Sv. Trojica, kjer nam je poveljnik gasilske zve­ze Domžale Matjaž Merkužić skupaj s podpoveljnikom Brankom Sojer­jem podelil diplome in čine. Poleg te­čajnikov so bili na slovesnosti priso­ reševanja in drugih vsebin. Ob sobotah smo se urili praktično z usposobljenimi inštruktorji. Tečajniki smo imeli pisni izpit in reševalno vajo, ki smo jo izvedli v soboto, 26. novembra 2016, v Trzinu. Na ta način smo se pokazali kot pravi gasilci, pripravljeni na intervencije. Devetega decembra 2016 smo pri­pravili zaključno slovesnost v dvora­tni tudi predavatelji in inštruktorji. Tako je Gasilska zveza Domžale do­bila nove operativne gasilce, ki bodo svoje znanje uporabljali na novih in­tervencijah in nekateri nadgrajevali svoje znanje na usposabljanjih za ra­zne specialnosti.  Ajl a Ičanović Foto : Miha U lčar Podarjamo upanje »Pravijo, da upanje v srcu izvabi nasmeh na obraz, in da je krepost, ki nam vliva pogum za prihodnost in nam daje moč za sedanjost,« pravi Elizabeta Tome, predsednica Krajevnega odbora Rde­čega križa Dob. Ob tem poudarja, da so vse odbornice v letu 2016, enako kot prejšnja leta, delale in delovale z veliko mero upanja in zaupanja. Njihova vnema in zavedanje poma­gati, predvsem pa prostovoljno delo, se niso ustavili niti zastali. S pomočjo šte­vilnih članov Rdečega križa v KS Dob in finančni podpori KS Dob so program v celoti uresničile. Ob tej priložnosti se iskreno zahvaljujejo Osnovni šoli Dob, ki jim prijazno odstopi prostore za vsa­koletno prireditev ob dnevu žena, otro­ci in učiteljice pa pripravijo tudi prisr­čen program. Za pomoč, na katero lah­ko vedno računajo, se zahvaljujejo tudi območni organizaciji Rdečega križa Domžale in Gasilskemu društva Dob, ki ŠTUDIJSKO-RAZISKOVALNI CENTER ZA DRUŽINO, ENOTA DOMŽALE organizira ŠOLO ZA DRUŽINO v prostorih Centra za socialno delo Domžale, Masljeva ulica 3 (nova lokacija!), Domžale, z začetkom v januarju in zaključkom v novembru, 2017, od 17.00 do 18.30. Na začetku vsakega srečanja je kratko uvodno predavanje, nato sledi izkustveni del, ki je namenjen pogovoru. Udeleženci dobijo smernice, da lažje razumejo sebe, svoje otroke in mladostnike ter ob delu na sebi dobijo konkretne odgovore na vsakdanje dileme, strahove, stiske in spomine, ki se prebujajo ob otrocih: kaj pomeni biti starš, sem dober starš, kako vzpostaviti stik s seboj in otrokom, postavljanje meja, kako se odzvati na dileme, ki jih prinese otroški razvoj, kaj prinese rojstvo otroka partnerskemu odnosu, kako partnerski konflikt vpliva na otroka in kako se uspešno soočiti s konfliktom …) Srečanja so odprtega tipa, zaželjena je predhodna prijava: 041 922­ 130. Udeležba je brezplačna. Varstvo otrok v času šole za družino je zagotovljeno, obvezna je le predhodna prijava. Izvajalke: Lidija Bašič Jančar, vodja enote; Nina Koštomaj in Nataša Demšar Pečak, vse zakonske in družinske terapevtke. Vsebinski in časovni okvir: • Pomen varne navezanosti na v partnerskem odnosu otrokov razvoj – 25. 1. 2017 – 31. 5. 2017 • Razvoj možganov pri otroku in • Fantke in punčke vzgajamo mladostniku – 22. 2. 2017 drugače. Moški in ženske imamo • Najpogostejše skrbi mladostnika različne potrebe in želje in pomen odraslih na poti mlado-– 27. 9. 2017 stnika v odraslost – 29. 3. 2017 • Dom, družina in pripadanje – • Pomen regulacije čustev in stre- mladostnik v primežu med dru­sa pri otroku ter kroženje čutenj žino in družbo – 25. 10. 2017 v odraslosti – 19. 4. 2017 • Nasilje, travme in zlorabe – vpliv • Vpliv partnerskega odnosa na na doživljanje in razvoj otroka in otrokov razvoj: bližina in intima mladostnika – 29. 11. 2017 je RK odstopilo pisarno v starem gasil­skem domu. Uspeli so, tako kot vsa leta do zdaj, pripraviti izlet za starejše krajane, nu­diti pomoč v hrani, obleki, šolskih po­trebščinah, pomagati ob stiskah dru­žin in posameznikov, ko so pomoč po­trebovali. Tudi dobski Rdeči križ se je veselil 150-letnice slovenske humanitarne or­ganizacije in jubileja območne organi­zacije RK Domžale. Za uspešno delo je odbor prejel zahvalno listino RK Slove­nije. Še posebej so bila dekleta pono­sna, da je zahvalno listino prejela dol­goletna članica in dolga leta ena izmed glavnih pobudnic pri pridobivanju no­vih članov v odboru in širjenju zaveda­nja humanitarnosti med mladimi Agi­ca Križnar. Še enkrat ji iskreno čestitajo. Ob novem letu vsem želijo zdravja, vere v dobro in neizmerno mero upanja! Vera Vojska slamnik@kd-domzale.si Rotary club Domžale in Miklavž med otroki iz družin, ki izvajajo rejniško dejavnost Sedemdesetletnica Leka Lek, prvo in najstarejše sodobno far­macevtsko podjetje v Sloveniji, je bilo ustanovljeno 31. oktobra 1946, ko se je tedanji Zvezni državni zavod za medicinsko proizvodnjo Ljubljana preimenoval v Lek – tovarna zdravil v Ljubljani. Njegova prva naloga je bila obogatitev izbora izdelkov in po­večanje količine v Sloveniji izdelanih zdravil, ki so bila ključnega pomena po koncu druge svetovne vojne. V nadaljnjih sedmih desetletjih se je zvrstilo veliko prelomnih do­godkov, ki so oblikovali današnjo po­dobo Leka. Ključni vzvodi, ki so naj­pomembneje in korenito vplivali na Lekov razvoj skozi desetletja, so bili: vzpostavitev lastnega razvoja in pro­izvodnje, sodelovanje s tujimi farma­cevtskimi podjetji (Merck & Co, Ba­pa omogoča karierno napredovanje v mednarodnem okolju. V pobudi Dru­žini prijazno podjetje Lek sodeluje od samega začetka projekta. Je eno prvih podjetij v Sloveniji, ki je prejel polni certifikat, ki ga že deseto leto zapored podeljuje nevladna organizacija Ekvi­lib Inštitut. Januarja letos je bil v Biofarma­cevtiki Mengeš odprt laboratorij za razvoj končnih biofarmacevtskih iz­delkov, kontrolo kakovosti in teh­nični razvoj, julija pa prvi objekt za proizvodnjo učinkovin za inovativna zdravila v Sloveniji. Lek je od svojega nastanka za­vezan trajnostnemu delovanju. Po vključitvi v Novartis je družba še okrepila svoje družbeno-odgovorno ravnanje na štirih ključnih temeljih: V ponedeljek, 5. decembra 2016, ob 17. uri je v Kulturnem domu Franca Ber­nika v Domžalah potekala Miklavževa obdaritev otrok iz družin, ki izvajajo rejniško dejavnost. Po prisrčnem pozdravu predsedni­ka Rotary cluba Domžale Bogdana Zu­pana so otroci iz Lukovice, Moravč, Domžal in Mengša s prijetnim vzne­mirjanjem čakali in klicali prvega od decembrskih dobrotnikov, sv. Miklav­ža. Njegovi angelčki so poskrbeli za prelepo baletno predstavo baletke in baletnika, skupaj z raperjem Zlatkom so zapeli, in končno jim ga je s pomo­čjo otrok uspelo priklicati. Miklavž jim je prinesel bonbone in darila, ki jih je OBMOČNO ZDRUŽENJE RDEČEGA KRIŽA DOMŽALE vabi na KRVODAJALSKO AKCIJO v četrtek, 12. januarja 2017 in v petek, 13. januarja 2017 med 7. in 13. uro v Domžalskem domu Hvala, ker darujete kri in rešu­jete življenja! Pred mrazom in hladnimi dnevi nas obvarujejo toplina doma in ogreval­ni elementi. Med grelnimi telesi se v naših domovih še vedno najdejo kla­sične peči na trda goriva, ki nas ogre­vajo in nudijo domačnost, toplino in cenovno zelo ugodno ogrevanje. Mar­sikje, sploh v teh prazničnih decembr­skih dni, občani kurijo kmečke peči, kamine, ostale peči z odprtimi kurišči kot tudi zaprte štedilnike, ki nas greje­jo ter nudijo prijetnost in domačnost. Pri kurjenju trdih goriv nastajajo naj­različnejši negativni dejavniki, dim v prostoru, slab zrak, kar vidimo in tudi vonjamo. Najslabši pa je nevidni sovražnik, skriti ubijalec, ogljikov monoksid CO, ki nastaja zaradi nepo­polnega gorenja in pomanjkanje kisi­ka v prostoru, ker prostore zapiramo, da nam toplota ne uide iz prostora. Ogljikov monoksid je v zadnjih časih bil usoden že za marsikatero življenje. Prisotnost CO ne moremo zaznavati, ker je brez vonja, okusa in barve, spo­driva pa nam najbolj potreben vir ži­vljenja in to je kisik, ki ga je v zraku 20 odstotkov. K sreči obstajajo naprave, ki zaznavajo prisotnost ogljikovega monoksida v prostoru in nas opozar­jajo na nevarnost. Kaj storiti, ko naprava zazna priso­tnost ogljikovega monoksida in spro­ži alarmiranje? Nemudoma zapusti­te ta prostor, odprite vsa okna in vrata skrbno izbral posebej zanje. Otroke je povabil, da se nanj spomnijo sko­zi leto, s tem ko naredijo kakšno do­bro delo, pomagajo prijatelju ali pri­jateljici, pomagajo doma in se pridno učijo. Da so iskreni, prijazni in v srcu nosijo dobroto. Obdarjenih je bilo 117 otrok iz družin, ki izvajajo rejniško de­javnost. V Centru za socialno delo Domžale se ob tej priložnosti iskreno zahvalju­jemo Rotary clubu Domžale za prelep večer, ki so ga pripravili našim otro­kom, še posebej Miklavževi pomočni­ci Tanji Zajc Zupan in voditeljici Ani Zupan. Mar ta Tomec Razstava jaslic v Grobljah Kulturno društvo Groblje pri­pravlja 7. razstavo slovenskih jaslic. Odprtje razstave bo v ponedeljek, 26. decembra 2016, ob 15. uri v Kulturnem domu Groblje. V sklopu kul­turnega programa bo razsta­vo blagoslovil škof msgr. dr. Franc Šuštar. Razstava bo odprta še od 27. decembra 2016 do 6. janu­arja 2017 od 9. do 12. ure in od 15. do 18. ure. Lepo vabljeni! Toplina doma je tudi varen dom ter omogočite čim večji dotok svežega zraka v prostor in ga dobro prezračite. V prostor vstopite šele, ko bo naprava nehala opozarjati na prisotnost CO. Pri­poročljiva in zdrava sta sprehod in gi­banje na svežem zraku. S svežim zra­kom v prostoru boste pospešili čistejše izgorevanje in tudi okolico boste manj onesnaževali z dimom iz dimnikov. Ku­rite suho kurivo, drva, sekance, pelete in premog, saj sveža in mokra kuriva uparevajo in iz vlage nastajajo nevar­ni stranski plini, katerih posledica je nepopolno izgorevanje. Kurilno napra­vo naj pregleduje strokovna oseba, po­skrbite pa tudi, da bo dimnikar opravil svoje delo in vam prinesel srečo. Na slovenskih tleh je bilo že mnogo smrtnih žrtev zaradi ogljikovega mo­noksida, zato je tudi vlada RS predpi­sala in sprejela pravilnik o uporabi in vgradnji kurilnih naprav in ga uzako­nila. Objavljeno v Uradnem listu in s 1.januarjem 2017 bo obvezna uporaba detektorjev ogljikovega monoksida v novogradnjah in rekonstrukcijah. www.uradni-list .si/1/content?id= 115 261#!/P r avilnik-o -zahtev ah-za­vgradnjo-kurilnih-naprav Napravo lahko kupite na sedežu Centra za zaščito in reševanje Dom­žale: CZR Domžale, Količevo 2 a, 1230 Domžale, T: 01 729 22 28, E: info@czr­domzale.si Marjan U rbas tujih trgih prek razvejane prodajno­-tržne mreže Sandoza oziroma No­vartisa. Letno na trg iz Slovenije po­šljejo v povprečju 700 najrazličnejših oblik novih izdelkov. Lek je do zdaj po svetu pridobil že več kot 1000 pa­tentnih pravic. Vojmir Urlep, predsednik uprave Leka in Novartisa v Sloveniji, je de­cembra letos za svoje uspešno dol­goletno sodelovanje s Fakulteto za farmacijo Univerze v Ljubljani.prejel plaketo Pro universitate labacensi. Nagrada je dokaz Lekovega tesnega sodelovanja z Univerzo in doprino­sa družbe k povečevanju ugleda obeh partnerjev v mednarodnem prostoru. Sodelovanje z akademsko sfero je v Leku in Novartisu pripomoglo k mar­sikateremu razvojnemu uspehu. yer AG), usmerjenost na tuje trge, kultura, inovativnost, usmerjenost v razvoj in proizvodnjo inovativnih in prebojnih izdelkov ter učinkovin, ne­prestane naložbe, zavezanost kako­vosti, strokovnost Lekovih zaposle­nih in pred 20 leti vstop v globalno farmacevtsko družbo Novartis. Da­nes je Novartis ena največjih farma­cevtskih družb in zaposluje več kot 118.000 ljudi po vsem svetu. Novar­tisova zdravila so na voljo v več kot 180 državah sveta. Poslanstvo, ki mu sledi tudi Lek, je odkrivati nove poti za izboljšanje in podaljševanje ži­vljenja ljudi. Več kot 90 odstotkov izdelkov, proizvedenih v Sloveniji, prodajo na Družba Lek d. d. je med najpo­membnejšimi gospodarskimi subjekti v državi in je imel ob koncu leta 2015 3350 zaposlenih v Ljubljani, Mengšu, Lendavi in na Prevaljah, s prevladu­jočim deležem visoko izobraženih ka­drov. Lek je v zadnjih štirih letih zapo­slil 1100 novih sodelavcev, leta 2013 je bil prepoznan kot najuglednejši delo­dajalec, letos pa že štirinajstič nagra­jen s priznanjem TOP 10 Izobraževal­ni management in je tudi prejemnik polnega certifikata Družini prijazno podjetje, kar dokazuje Lekovo zaveza­nost k ustvarjanju delovnega okolja, ki je prijazno zaposlenim in njihovim družinam. Primarno zaposluje ljudi iz lokalnega okolja, svojim sodelavcem pri odgovornosti do bolnikov (do­segel je tretje mesto na lestvici do­stopnosti zdravil), zaposlenih, oko­lja (Novartis v Sloveniji je v varova­nje okolja vložil 3,2 milijona evrov ter izboljšal energetsko učinkovitost in učinkovitost rabe voda) in družbe (podpira različne organizacije in dru­štva, sodeluje z lokalnimi skupnost­mi v okoljih, v katerih je prisotna s svojimi enotami ter je skrbnik zgodo­vinskega izročila farmacije in medici­ne v Sloveniji). Poleg tega Novartis in Lek zdra­vstvenim delavcem ne namenjata do­nacij, objave o sodelovanju z zdra­vstvenimi delavci sta objavila javno, kar bosta počela tudi v prihodnje. gospodarstvo PO SLABIH TREH LETIH AVSTRIJCI PRODALI DOMŽALSKI HELIOS Čeprav naslov napoveduje odtujitev, pa lahko ob japonskem prevzemu domžalskega premaznega velikana – družbe Helios, ki je bila zadnja tri leta v rokah avstrijskega RIH, pričakujemo prej obratno. sti in razvoju tudi po strokovni plati. ALESCO, so: znanost, rast in zane- Mateja Kegel Kozlevčar Kot pravi, so tega v japonskem lastni-sljivost. Te vrednote so gonilo njiho­ku tudi dobili. vega poslovanja na globalnem trgu, pri čemer so močno prisotni v Aziji, In kakšna je bila cena? vključno z Indijo, Afriko in Bližnjim V prvi vrsti višja kot pred tremi leti, ko vzhodom. S prevzemom Skupine He­smo 'Slovenci prodajali Helios Avstrij-lios bo podjetje Kansai Paint obenem cem'. A podatki so bili takrat malce povečalo prisotnost v Evropi, vključ­drugačni. Vrednost kupnine za celotno no z Rusijo in drugimi državami SND O beta se utrditev in okre- Skupino Helios je tokrat znašala 572 mi-ter utrdilo svoj položaj kot vrhunsko pitev položaja Heliosa na lijonov evrov, dejanska vrednost je 340 premazniško podjetje v Evropi. področju premazništva v milijonov evrov, 230 milijonov znaša Prevzem Skupine Helios ni njiho-Evropi, vse to pa prinaša dolg Heliosa. Kupnina, ki jo je za Helios va prva tovrstna aktivnost. Že prete­tudi nove priložnosti za domžalsko odštel RIH, je bila 145 milijonov evrov, kle širitve in prevzemi so jim poma­gospodarstvo. Da bo temu tako, so razlika pa izhaja tudi iz tega, da Japon-gali pri krepitvi vloge med vodilnimi potrdili tako v vodstvu Heliosa, o ci v svoje roke ne dobivajo le domžalske proizvajalci barv in premazov na sve­tem pa je spregovoril tudi domžalski družbe, ampak tudi avstrijski delež, ki tu. Kansai je prevzel številna podjetja, župan, ki se z novim lastnikom sicer se je medtem pridružil domžalskemu predvsem v Aziji in Afriki, a vedno še ni srečal, a na občino so že prejeli premaznemu podjetju. Se je pa v za-so ohranili večino lokalnih znamk, pobudo za iskanje prostora, kamor dnjem obdobju povečal tudi EBITDA zgradili nove odnose in se aktivno se bo lahko širilo podjetje. Že v letu Skupine Helios za kar 100 odstotkov in vključevali v lokalne skupnosti. 2017 se obetajo tudi nova delovna sicer na 44 milijonov evrov. mesta. Helios, kot ga je spoznal nov Zaposleni tokrat brez lastnik Na Dunaju se je 6. decembra zgodi­ lo sklepno dejanje, Ring International vznemirjenja Helios ima danes podjetja in proi-Holding, Franklin Templeton in GSO, Omenili smo, da naj bi Kansai Paint zvodne kapacitete v 18 državah po lastniki Skupine Helios, so spregovo­ poskrbel, da v Skupini Helios ne bo vsem svetu in je krovno podjetje za rili 'isti jezik' s podjetjem Kansai Pa­ prihajalo do odpuščanj, še več, že v številne priznane znamke. Za vedno int Co., enim izmed desetih največjih prihodnjem letu bodo na novo zapo-nove produkte skrbi oddelek za raz­proizvajalcev premazov na svetu. Na slovali, obetajo vsaj 30 novih delovnih iskave in razvoj, v katerem je zapo­ta dan je bila podpisana pogodba, s mest. Z razvojem in širitvijo evropske-slenih kar 200 raziskovalcev, ki de­čimer se je začel prenos 100-odsto­ ga centra v Domžalah pa lahko pri-lujejo v enem najbolje opremljenih tnega deleža premazniške Skupine čakujemo še nadaljnji razvoj tudi na laboratorijev. Vsi proizvodi in rešitve Helios na japonskega lastnika. Prenos področju kadrov. Predvidevamo, da se v Heliosu razvijajo s ciljem, da bi bo predvidoma zaključen v treh mese­ domačih in tujih. Čeprav se je o priho-zmanjšali porabo virov in negativne cih, saj ga morajo pred tem odobriti du Japoncev v Domžale šušljalo že ne-učinke na okolje, kot nam je pred ča­še organi za varstvo konkurence. Kot kaj časa, to namreč ni bil prvi tovrstni som v intervjuju za Slamnik zaupal sporočajo iz Heliosa, pa podpisana obisk, pa tokrat med zaposlenimi ni tudi Hubert Culik. »V zadnjem obdo­pogodba predstavlja mejnik za na­ čutiti negativnega vznemirjenja. Sredi bju je Helios razvil številne nove proi­daljnji razvoj domžalske družbe, saj novembra je bila namreč podpisana zvode, ki so bili predstavljeni na trgu. z novim lastnikom postaja evropsko tudi nova kolektivna pogodba, ki po-Ti vključujejo nov enoslojni premazni središče Kansai Paint, ob čemer pa leg obljub novega lastnika zagotovo sistem, nove proizvode in rešitve v se­obljubljajo, da se bodo imena, ključ­ prinaša mirnejši vstop v predpraznič-gmentu avtoreparatur Helios Refini­ne blagovne znamke in celo vodstvo no vzdušje. sh, nove epoksi premaze za betonske Heliosa, ohranili. »Z nakupom Skupi­ talne površine in izboljšane lake za ne Helios namerava podjetje Kansai Kaj vemo o novem lastniku parket. V Heliosu smo ponosni, da na Paint povečati svojo prisotnost po vsej Heliosa? področju cestnih premazov zavzema-Evropi in utrditi položaj kot vrhunsko O podjetju Kansai Paint vemo tisto, kar mo enega izmed vodilnih položajev v premazniško podjetje, tudi z blagovni­ so nam povedali. Da danes na Japon-Evropi, smo med največjimi proizva­mi znamkami Skupine Helios. Biti pod skem predstavlja največjega in najna-jalci premazov za elektro pločevino, okriljem strateškega lastnika Kansai prednejšega proizvajalca dekorativnih, eden najpomembnejših evropskih Paint, predstavlja za Helios številne avtomobilskih, industrijskih, zaščitnih proizvajalcev premazov za železni­nove priložnosti,« so ob tem sporočili in ladijskih premazov ter se ponaša z ško industrijo in vodilno podjetje v iz Heliosa, kjer so navedli tudi ključne dobro uveljavljenim položajem kot eno segmentu dekorativnih premazov cilje Kansai Paint, vezane na Helios. od desetih vodilnih proizvajalcev barv na trgu Srednje in Vzhodne Evrope. Helios Japoncem odpira vrata skladno poslovno filozofijo in odličnim mednarodno podjetje, ki je sinonim v Evropo potencialom, da postane še pomemb-za strokovnost in danes velja za spo-Skupina Helios bo pod okriljem Kan-nejše na področju premazov v Evropi. štovanega akterja v evropski industriji sai Paint postala evropsko središče za Helios želimo razviti v močan evropski premazov, je resnično veliko delo. Zato inovacije, raziskave, razvoj, proizvo-center inovacij, z najboljšim znanjem vemo, da smo pripravljeni skupaj nare­dnjo in distribucijo. Kansai bo Helio-in s strokovnimi veščinami v različnih diti še en velik korak naprej, da Helios su pomagal ustvariti močan položaj segmentih premazov,« je po podpisu popeljemo na novo raven,« dodaja Da­v globalni nabavni verigi, pravijo. pogodbe povedal prvi mož Kansai vid Kubala, medtem ko Hubert Culik, Kot smo omenili, bodo ohranili proi-Paint Hiroshi Ishino. drugi generalni direktor Skupine He­zvodne programe Skupine Helios in lios, poudarja, da je nov strateški la­uveljavljene blagovne znamke, ter jih Helios del učinkovitih in stnik močno predan raziskavam in ra­dodatno razvijali v sklopu obstoječe obsežnih raziskovalnih in zvoju ter ima za seboj bogato zgodovi­organizacijske in vodstvene strukture. razvojnih dejavnosti no inovacij v industriji premazov, kar Helios bo predstavil nove proizvode »V zadnjih nekaj letih je Skupina Heli-je tudi njegova močna točka. »Dobra na obstoječih trgih ter pridobil dostop os konsolidirala podjetja in proizvodne sinergija razvoja, tehnologije, zaposle­do velikih trgov Azije in Afrike, s či-lokacije v 18 državah po svetu in okre-nih, proizvodov in partnerjev je podje­mer, dodajajo, bodo okrepili varnost pila področje raziskav, razvoja in ino-tju omogočila, da zaseda položaj, ki ga delovnih mest v domžalski družbi. vacij. To je privedlo do številnih novih ima danes na globalnem trgu. Helios Prav tako bodo Heliosovi zaposleni proizvodov. Naše blagovne znamke in bo postal del teh učinkovitih in obse­dobili možnost vključitve v močne proizvodi so bili prenovljeni, nadgra-žnih raziskovalnih in razvojnih dejav­centre znanja podjetja Kansai, kjer jeni ter predstavljeni novim trgom in nosti, namenjenih novim tehnologijam bodo lahko razvijali svoja znanja in kupcem,« je o minulem poslovanju in proizvodom, ki so prilagojeni potre­veščine na področju novih tehnologij. povedal eden od dveh poslovodečih bam trga. Kansai Paint ima namreč na svetu. V vsaki državi Skupina Kan-Poleg tega je Helios tudi certificiran »Za Kansai Paint predstavlja Helios s članov uprave David Kubala. Ob tem tudi številne raziskovalne institucije sai Paint deluje skozi predstavniško partner mednarodne avtomobilske skoraj 400 milijoni evrov prometa ste-pa je dodal, da je Helios finančno sta-in raziskovalni center,« pravi Hubert podjetje oziroma v tesnem sodelova-industrije in eden od najpomembnej­ber na zelo pomembnem evropskem bilno in zdravo podjetje, ki se osredo-Culik, sicer eden najizkušenejših lju-nju z drugimi podjetji Skupine. ših dobaviteljev smol v Evropi.« trgu. Podjetje Kansai je že imelo močno toča na najzahtevnejše trge, in da so di na področju premazništva v Evropi. V 93 podružnicah in 29 povezanih Ne glede na to, kdo je lastnik He­prisotnost v Aziji, Afriki in na Bližnjem v zadnjem obdobju uspeli stabilizirati Na nedavni novinarski konferenci je družbah podjetje Kansai zaposluje liosa, dokler bo družba predstavljala vzhodu, v Evropi pa zelo omejeno, tako prodajo kljub izzivom, med katerimi zaupal tudi, da so se o odkupu Sku-skoraj 12.500 oseb ter ustvarja 2,632 kvalitetna in trajnostno usmerjena de­da je bil namen nakupa Skupine Helios je eden največji ruski trg. »V tako krat-pine Helios pogovarjali s številnimi milijard evrov prihodkov od prodaje. lovna mesta za naše občane, smo lah­razviti in razširiti posel premazništva kem času nič od tega ne bi bilo mogoče interesenti, med katerimi so bili tudi Tri najpomembnejše vrednote, ki se ko ponosni na vse uspehe in rast ter na tem kontinentu. Zadovoljni smo, brez sodelovanja vseh izjemnih ljudi, ki banke, investicijski skladi, a iskali so pri podjetju Kansai odražajo tudi pri razvoj produktov, ki nastajajo v naši da smo našli podjetje, kot je Helios, s jih imamo v Heliosu. Ustvariti sodobno partnerja, ki bo lahko pomagal pri ra-glavni blagovni znamki in logotipu neposredni bližini. . Novoletno druženje Medobčinskega društva Sožitje Desetega decembra 2016 je Medobčinsko društvo Sožitje za pomoč osebam z motnjami v duševnem razvoju občin Domžale, Komenda, Lukovica, Mengeš, Moravče in Trzin obiskal dedek Mraz. Pridne roke so pripravile vsa darila in poskrbele, da je bilo vse, tako kot mora biti. medobčinsko društvo sožitje Zbrali smo se v Kulturnem domu v Ra­domljah, kjer je predsednica dr. Tatjana Novak pred polno dvorano pozdravilažupana Občine Kamnik Marjana Šarca, župana Občine Komenda Stanislava Poglajna in podžupana Občine Mengeš, našega dolgoletnega prijatelja, Boga Ropotarja. Zahvalila se jim je za ude­ležbo, podporo in dobro sodelovanje zdruštvom. Županu Občine Kamnik in podžupanu Občine Mengeš je predala pisno zahvalo za dolgoletno sodelo­vanje, pomoč in podporo društvu pri uresničevanju začrtanega programa, ki je namenjen dvigu kakovosti življenja ter ohranjanju psihofizičnega zdravja otrok, mladostnikov in odraslih z mo­tnjami v duševnem razvoju ter njihovih gim, ki pomagajo in skrbijo, da ljudje z motnjami v duševnem razvoju lahko razvijajo svoje sposobnosti. Posebno zahvalo je prejel tudi dedek Mraz, saj je z nami že 50 let, toliko, kolikor je staro društvo. Prav tako sta zahvali prejeli še dve članici, med njimi Tanja Lukman, ki kot oseba z motnjo v duševnem razvoju suvereno sodeluje v upravnem odboru društva in je za obiskovalce slavnostne akademije ob 50-letnici društva izdela­la 700 glinenih rožic, in Joži Podkraj­šek, ki prav tako že več desetletij deluje v organih društva in ji nikoli ni pretež­ko kaj postoriti. Ker je društvo po član­stvu veliko, saj šteje 460 članov, je delo vseskozi pestro in raznoliko. Poudarila je, da verjame, da bo društvo, ki je le­tošnje leto slavilo 50 let delovanja, ob družin. Županu Občine Kamnik se je za­hvalila tudi za košarico dobrot, ki smo jih prejeli v imenu Občine Kamnik. Zelo smo bili veseli dobrodelne do­nacije s strani Petrola – poslovodij in najemnikov bencinskih servisov v Dom­žalah, Kamniku in okolici, katere pobu­dnik je bil Nenad Pevulja. Poleg Pevulje so se pobudi odzvali še Anja Mandelj, Simon Čebul, Miha Slapnik, Dean Mal­koč in Gašper Golob. Društvu so donira­li 1.600 evrov, ki bodo namenjeni vseži­vljenjskemu usposabljanju in izobraže­vanju oseb z motnjami v duševnem ra­zvoju v obliki vikend seminarja z name­nom socializacije, skrbi za samega sebe in krepitvi samostojnosti. Predsednica se je zahvalila tudi vsem, ki sodelujejo pri uresničevanju in doseganju ciljev društva, tako star­šem, rejnikom, prostovoljcem in dru­tako močni podpori vseh članov uspe­šno delovalo še najmanj toliko let. V nadaljevanju smo si z zanimanjem ogledali poučno gledališko igro Nine Mav Hrovat z naslovom O kralju, ki ni maral brati. Izvedla jo je mladinska sku­pina igralcev Kulturnega društva Mlin iz Radomelj. Po končani igrici smo sku­paj z igralci poklicali dedka Mraza, ki nas je razveselil z darili. V preddver­ju pa smo se posladkali s sladkimi do­brotami, ki so jih pripravile naše člani­ce. Prav tako smo navdušeno prisluhni­li zvokom harmonike, saj je meh razte­goval član in oče Viktor Ves. Z veseljem smo zapeli in zaplesali ter si vzeli čas za pogovarjanje in medsebojno druženje. Ob zaključku smo si zaželeli tudi mno­go zdravja in sreče v novem letu ter si voščili prijetne prihajajoče praznike. Metka Mestek in dr. Tatjana Novak Naj bo vsak dan dober dan Krajevna organizacija Društva izgnancev Domžale je bila v letu 2016 še posebej aktivna. ko izgnancev domžale Minilo kar 25 let, od kar je bilo ustanovljeno slo­vensko društvo žrtev druge svetovne vojne. V nekdanji domžalski občini smo z delom začeli še kakšno leto prej in ga uspešno nadaljujemo tudi v letu 2017. Ob tem bi vas radi s strani Društva izgnancev Slovenije 1941–1945 obve­stili, da je bilo prav društvo tisto, ki je s svojimi aktivnostmi poskrbelo, da so bile uresničene vsaj nekatere pravice in nadomestila izgnancem, prisilnim delavcem in drugim žrtvam druge sve­tovne vojne. Ker nas nekateri še vedno sprašujete, kako bo s poravnavo gmo­tne škode, vas obveščamo, da je vod­stvo društva že pripravilo osnutek Za­kona o povrnitvi gmotne škode, pred katerim pa je še dolga pot, saj ga je treba vložiti v obravnavo in sprejem Državne­mu zboru RS. Pred kratkim se je vodstvo o delu društva, posebej pa še o omenje­nem delovnem gradivu zakona pogo­varjalo s predsednikom slovenske vla­de dr. Mirom Cerarjem, v decembru pa je bil na sedež društva povabljen dr. Mi­lan Brglez, predsednik Državnega zbo­ra RS. Društvo ga je seznanilo z gradivi, zbranimi v zvezi s povračilom gmotne škode, in z argumenti za izterjavo ome­njene škode od Nemčije. V januarju 2017 bomo dežurni vsak ponedeljek med 9. in 10. uro v prostorih domžalskih KS. Želimo si, da bi tudi v letu 2017 uspe­šno sodelovali, zato naj bo prav vsak vaš dan – dober dan, še posebej pa vam želimo prijetne praznike in veliko, veli­ko zdravja. Hkrati se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste nam v letošnjem letu kar­koli pomagali, še posebej Občini Dom­žale in županu Toniju Dragarju. Vsem bralcem Slamnika, ki prebira­jo tudi naše sestavke, pa srečno! Vera Vojska Državno prvenstvo v bocci Zmagala ekipa Društva paraplegikov ljubljanske pokrajine društvo paraplegikov ljub­ljanske pokrajine Med invalidi sta šport in rekreacija zelo popularna, zato društva pripravljajo različna tekmova­nja, ki so priložnost za športne dosežke in druženje. Po tekmovanjih je zelo zna­no Društvo paraplegikov ljubljanske pokrajine, ki ob prazniku Občine Dom­žale že vrsto let pripravlja tradicionalno balinanje vseh slovenskih paraplegikov in tetraplegikov za Pokal Občine Dom­žale. Veliko športa in rekreacije najde­mo tudi v drugih društvih, tudi v Med­asistentom, so bili najboljši tekmovalciCirius Kamnik: prva Nika Škof, drugi Zi­kret Hirkić, tretja Ana Mandelj. V kategoriji BC4 je zmagal Matjaž Bartol (Društvo Panta Rei), pred Jako­bom Škanteljem (Društvo paraplegi­kov Ljubljana) in Nikom Čižekom (Dru­štvo Panta Rei). V novi kategoriji BC5 je zlata medalja pripadla Sanelu Rebronju (Zveza Sonček), srebro Ezani Zulič (Ciri­us Kamnik), bron pa Ani Kopač (Zveza Sonček). Armin Čatič (Cirius Kamnik) je osvojil zlato medaljo ter postal državni občinskem društvu invalidov Domžale, ki za svoje člane organizira redno rekre­acijo in dosega lepe športne uspehe. Sredi novembra se je zaključila sed­ma sezona boccie, balinanja za osebe z invalidnostjo. Na državnem tekmova­nju v telovadnici Cirius v Kamniku so se pomerili na dveh ligaških tekmovanjih za posameznike in enem za ekipe. Med klasificiranimi tekmovalci je bilv kategoriji BC1 prvi Boris Šmigoc (Zve­za Sonček), v kategoriji BC2 je zlato me­daljo odnesla Natalie Finkšt (Obalno društvo za cerebralno paralizo), srebro Boran Poredoš (Pomursko društvo za cerebralno paralizo), bron pa Fabio Riz­zi (Obalno društvo za cerebralno parali­zo). V kategoriji BC3, kjer igralci igrajo z rampo oziroma prilagojenim žlebom in prvak med neklasificiranimi tekmoval­ ci. Druga je bila Lena Vraničar (Društvo Panta Rei), tretji pa Peter Hvastija (Ciri­us Kamnik). Med ekipami je zmagalo Društvo pa­raplegikov ljubljanske pokrajine v se­stavi: Jakob Škantelj, Boris Šmigoc, Sil­vo Mehle, Adam Dmitrovič. Druga je bila ekipa Cirius 2: Indira Radič, Eza­na Zulič, Ajša Perme in Žan Čop, tretja pa ekipa Panta Rei 1 Matjaž Bartol, Na­taša Bartol, Tim Vodnik in Lena Vrani­čar. Čestitamo! V imenu tekmovalcev in organiza­torjev se Maja Bobnar, vodja tekmova­nja, zahvaljuje vsem navijačem, ki so športno spodbujali svoje prijatelje, in vabi: »Vidimo se spet naslednje leto!« Vera Vojska Taborniški začetek decembra Domžalski taborniki (Rod Skalnih taborov) so letos organizirali že 19. vseslovensko taborniško orientacijsko tekmovanje ZNOT. taborniki Kaj pravzaprav kratica ZNOT pomeni? To je okrajšava za zim­sko nočno orientacijsko tekmovanje, na katerega vsako leto povabimo taborni­ke, ki si želijo zabave in novih dogodi­vščin. Ker radi razkažemo našo prelepo okolico, ZNOT vedno poteka na okoli­ških osnovnih šolah, blizu gozda. Dozdaj je potekalo že na OŠ Trzin, OŠ Ihan,OŠ v Mengšu, OŠ Domžale ... Lahko se pohvalimo z veliko priljubljenostjo tek­movanja, saj smo letos v gozdove posla­li kar 105 ekip. Ekipe po 4 ali 5 članov tekmujejo v štirih kategorijah, glede na spol, starost in barvo rutic članov. Sode­lujejo lahko vsi z zeleno-rumeno rutico (GG – od 11 do 14 let), modro-rumeno (PP – od 14 do 21 let), oranžno-rumeno in vijolično rutico (21 let +). Pridruži se nam tudi kakšen netaborniški orienta­cijski navdušenec. Tekmovanje je letos potekalo v noči s 3. na 4. december v okolici Domžal. Ob pol štirih popoldan so se zbrale vse eki­pe in že ob prijavah vohale prijetne vo­njave testenin z mesno omako (‚maka­ronflajš‘) iz kuhinje, ki so se že kuhali, da se bodo tekmovalci po naporni pro­gi okrepčali. Sledila sta zbor in sestanek vodij ekip, kjer so razložili kar nekaj no­vosti letošnjega ZNOT. Ta čas smo kon­trolorji že nestrpno, v treh slojih oblačil, z zadostno količino toplega čaja in obi-lo dobre volje pričakovali prve ekipe, da pridejo na kontrolne točke. Hladna noč ni ustavilo tekmovalcev, ko so se pote­pali po domžalskih gozdovih. Na kontrolnih točkah se udeleženci preizkusijo v različnih nalogah z upo­rabo taborniških znanj, spretnosti, moči in pameti. Poskusili so najti pot iz labirinta, narisati povečano skico te­rena, hoditi po vrvi, opraviti zabaven IQ test, preiti minsko polje … Po rav­no prav zahtevni progi, da ne obupaš, a ti še vedno predstavlja izziv, smo tek­movalcem postregli z zasluženim to­plim čajem in gurmanskimi testenina­mi. Pozitivno izmučeni so se nato tek­movalci predali sladkim sanjam, orga­nizatorji pa so pridno seštevali točke in prirejali rezultate. V jutro smo se po mnenju nekate­rih zbudili čisto prezgodaj, vendar so nas pred vrati čakali sveže ocvrti tro­janski krofi. Sledila je podelitev na­grad za najboljše in odhod proti domu. Tako nam je uspelo izpeljati še eno fan­tastično orientacijsko tekmovanje. Po­hvaliti in zahvaliti se želimo vsakemu, letos malo na novo izoblikovanemu, ožjemu timu ZNOT, osnovni šoli, na kateri smo tekmovanje lahko izpeljali, kuharjem, kontrolorjem in vsem tek­movalcem, ki so se odločili, da prvi vi­kend najbolj prazničnega meseca pre­živijo v naši družbi. Seveda bi se radi zahvalili tudi vsem donatorjem, ki so nam pomagali, da smo zmagovalcem podarili zanimive in pestre nagrade. Mi smo uživali in že komaj čakamo na­slednji, jubilejni 20. ZNOT! Alja Tekavc U. Foto: Blaž Verbič društva center za zaščito in reševanje Poročilo za november 2016 Kdor je v soboto, 4. novembra, zve­čer pogledal na portal Uprave RS za zaščito in reševanje, se je prav goto­vo vsaj malo nasmehnil. Med aktualnimi intervencijami na območju Domžal je pisalo Reše­vanje muce Dine. Zapis je bil sicer kmalu umaknjen, zgodbo pa je po­zneje povzel Domžalec.si. Zgodba je le na videz smešna. Zakaj pa ne bi pomagali zaplezani mački? Navse­zadnje je naše poslanstvo reševati ljudi, premoženje in živali. Od 1. novembra do 8. decembra je Center za zaščito in reševanje Domžale poleg pomoči muci Dini na Rodici posredoval še v 29 dogodkih. Kot običajno je bilo največji in­tervencij – kar tretjino zaradi pro­metnih nesreč. V dveh primerih na avtocesti, sicer pa na lokalnih in regionalnih cestah. Bilo je nekaj po­škodovanih oseb, odpeljanih v UKC, mrtvih pa na srečo v tem obdobju ni bilo. Druge intervencije so bile teh­nične – po dvakrat odpiranje vrat, zapiranje ventilov, črpanje vode,zabojniki v reki. Štirikrat so nas za pomoč pri prenosu obolele osebe zaprosili reševalci NMP ZD Domža­le. Poleg muce Dine smo z drevesa reševali še enega mačka na Homcu. Dokaj nenavaden pa je bil sum pogi­nulih rib v Kamniški Bistrici pri Po­drečju. Ribe niso poginile, nekdo je le v reko odvrgel že očiščene postrvi. Kot opozorilo je nujno treba iz­postaviti tragično smrt zaradi za­strupitve z ogljikovim monoksidom v Stobu pri Domžalah. Poskrbite za nujne preventivne ukrepe pri kurje­nju v zaprtih prostorih: pregled in vzdrževanje dimnikov in zračnikov, ustrezno prezračevanje, nikakor pa v zaprtih prostorih ne uporabljaje motorjev z notranjim izgorevanjem. In nenazadnje, v prostor namestite senzor ogljikovega monoksida – pa ne le zato, ker bo od 1. januarja 2017 naprej obvezen. Iz oktobra, meseca požarne var­nosti, se je zamaknilo sodelovanje na dveh večjih gasilskih vajah. Prva je bila v Leku, našem pogodbenem partnerju, v sodelovanju z njihovim prostovoljnim industrijskim gasil­skim društvom. Druga pa v sode­lovanju z Gasilsko zvezo Lukovica v poslovnem in logističnem centru Hofer. Obiskalo nas je tudi nekaj skupin iz okoliških vrtcev in šol. Precej pozornosti je deležen naš razpis za nove poklicne gasilce ozi­roma kandidate. Prijavni rok je med­tem že potekel, do konca meseca pa bo opravljen končni izbor. Izbrani kandidat oziroma kandidata bosta z začetkom januarja že napotena v Gasilsko šolo na Igu. društva Ihanske telovadke Naj bo veter, dež ali mraz, to ihan­skih telovadk ne moti. Vsak dan se zberejo v športnem parku in telovadijo pol ure. To pomeni, da veliko naredijo za svoje zdravje. Is­krene čestitke za vztrajnost! policijsko veteransko združenje sever Proslava ob dnevu Združenja Sever V začetku decembra je bila v Kr­škem velika proslava ob 25. oble­tnici Policijsko veteranskega zdru­ženja Sever. Zbranim veteranom, povabljenim gostom in drugim udeležencem iz vse Slovenije so se ob zvokih policijskega orkestra pridružili številni praporščaki poli­cijskih organizacij. Po predvajani himni sta nas nagovorila predsednik PVD Sever dr. Tomo Čas in župan Občine Kr­ško mag. Miran Stanko. Osrednja govornica je bila ministrica za no­tranje zadeve mag. Vesna Gyorkos Žnidar. Med bogatim kulturnim progra­mom so zaslužnim podelili poseb­ne plakete in znake Sever. Za aktiv­no in prizadevno 25-letno delo je posebno plaketo prejel predsednik PDV Sever Ljubljana Emerik Pe­terka iz Moravč. Zlati znak Sever je za dolgoletno prizadevno delo in prispevek k izrednim uspehom delovanja združenja prejel predse­dnik odbora Domžale Maksimiljan Karba s Podrečja. Obema iskreno čestitamo!  Tone Habjanič zveza društev vojnih invalidov dom žale Prvo mesto v pikadu Zveza društev vojnih invalidov Slo­venije je v sodelovanju z društvom vojnih invalidov Zasavje v veliki dvorani AMD v Trbovljah pred kratkim pripravila prvenstvo ZD­VIS v pikadu. Med sto tekmovalci je bila tudi ekipa Društva vojnih invalidov Domžale v sestavi: Jože Brodar (predsednik društva), Janez Cerar, Bojan Burnik in Frenk Uršič. Tekmovalci iz Domžal so bili zelo dobri, najbolj pa Bojan Bur­nik, ki je z natančnimi meti na pr­venstvu osvojil prvo mesto in zlato medaljo. Tekmovalnemu delu je sledilo prijetno druženje, v katerem je bilo veliko časa tudi za pogovor, kako sodelovati v tekmovanjih tudi v prihodnje. Društvo vojnih invaldiov Dom­žale načrtuje bogat program tudi za leto 2017, v katerem želi vsem svojim članom in bralcem Slamni­ka veliko sreče in zdravja.  Jože Novak Zabavna košarka z igralci Helios Suns Nepozabna štiriurna košarkarska izkušnja otrok iz družin z rejniško dejavnostjo in socialno šibkih družin. Uspešen začetek sulčarske sezone na Kamniški Bistrici Ribolov na ‚kralja voda‘ je odprt, radi rečemo ribiči. Govorimo namreč o sulcu (lat. Hucho Hucho), ki zelo rad prebiva tudi v občini Domžale. Gre za največjo salmonidno vrsto ribe, ki je za nas še posebej spoštljiva. Namreč, že več kot 100 let naseljuje vode smaragdne V nedeljo, 11. decembra 2016, ob 12. uri so v Športni dvorani Domžale dr­žavni prvaki Helios Suns poskrbeli za nepozabno štiriurno košarkarsko izkušnjo otrokom iz družin z rejniško dejavnostjo in otrokom iz socialno šibkih družin. Z njimi so bili mladi prostovoljci iz Dneva odprtih src, ki so skrbeli za organizacijo in pazili na drobne pozornosti do otrok. Otroci so uživali v učenju košarkarskih vragolij, igranju košarke in plesu z navijačica­mi Ladies Dance Team. Skupaj so na zabaven in zdrav način dobili vpogled v lepe strani košarke in marsikateri tudi navdušenje za udejstvovanje v košarkarski igri. (FD) Domžale, o katerem sledi nekaj besed. FD Domžale je bilo ustanovljeno na občnem zboru 17. septembra 1949 v takratnem Domu kulture v Domžalah, kot 19. podružnica Filatelistične zveze Slovenije (FZS). Prva leta je bil pred­sednik društva Slavko Bizjak, nato pa Franc Janežič, eden od soustano­viteljev društva, strasten zbiratelj ter prizadeven član in pobudnik društve­nih aktivnosti. Znan je tudi kot prvi domžalski filatelist, saj je z zbiranjem znamk začel že leta 1924 in bil že pred vojno član Filatelističnega društva Ljubljana. Po dostopnih podatkih iz filateli­stičnega glasila Nova filatelija je bilo marca 1951 v društvo včlanjenih naj­več, kar 69 članov, od tega 18 mladin­cev. Zadnji podatek, objavljen v za­dnjem letniku glasila, je iz leta 1979 in navaja 44 članov (od tega 10 mla­dincev). Iz zapisnikov z občnih zborov društva, ki so ohranjeni od leta 1979 do 1985 (manjka leto 1983), je razvi­dno, da se število članov ni bistveno spreminjalo, največ jih je evidentira­nih leta 1983 in sicer 46 (od tega 13 mladincev). Člani društva so imeli tedenska srečanja (običajno v nedeljo dopol­dan), najprej v takratni Osnovni šoli Domžale (zdajšnji Domžalski dom), krajši čas v domu Avtomoto društva Domžale, pozneje v prostorih Ribiške družine Domžale, nato pa v prosto­rih krajevne skupnosti Venclja Perka Domžale. Na srečanjih so poleg pre­gledovanja in menjavanja raznovr­stnega gradiva občasno organizirali filatelistična predavanja, pa tudi tom-bole, na katerih so bile glavni dobi­tek znamke. Poročilo v sedmi števil­ki Nove filatelije omenja prvo razstavo članov društva leta 1953, ki pravi: »Fi­latelistično društvo v Domžalah je pri­redilo v dneh občinskega festivala (od 4. do 21. junija) propagandno filateli­stično razstavo. Razstavljen je bil del raziskovalnega gradiva o Lovrencu Ko­širju, poštni žigi kamniškega okraja v Organizatorji so poskrbeli tudi za hrano in pijačo, ob koncu pa so vsi prejeli polne darilne vrečke. V Centru za socialno delo Domža­le se v imenu vseh otrok zahvaljuje­ mo igralcem Helios Suns, Ladies Dan­ce Team in organizatorki Nini Zajc ter prostovoljcem iz Dneva odprtih src, ki so srčno in odgovorno prispevali k iz­vedbi tega športno-zabavnega dogod­ka ter omogočili otrokom in mladim lepe izkušnje za življenje. Prav tako hvala donatorjema LPP in Frizerskemu salonu Mark Oblak, ki sta s svojimi prispevki pomagala pri izvedbi dobrodelnega projekta. Marta Tomec, univ. dipl. soc. del. času nemške okupacije, znamke FLRJ, znamke VUJNA-STT, Švica Pro Juven­tute, filatelistična literatura in nekate­re FDC. Prostor je bil skopo odmerjen. Društvo je pokazalo, da se zaveda po­mena filatelije, in upajmo, da se bo fi­latelistično udejstvovanje v Domžalah poživilo.« Žal do konca 70. let ni zasledi­ti pomembnejših dogodkov iz življe­nja društva. Po pripovedovanju dol­goletnega člana in blagajnika društva Ludvika Kovača so v tem obdobju si­cer potekala dokaj redna srečanja čla­nov, večjih aktivnosti pa ni bilo. V letu 1979 je društvo začelo s filatelistični­mi krožki na dveh domžalskih osnov­nih šolah. Občasnih predavanj o fi­lateliji in numizmatiki se je udeleže­valo okrog 40 učencev. Leta 1980 je društvo podalo pobudo za prazno­vanje ob 100-letnici pošte v Domža­lah in ob tej priložnosti zbralo ter pri­spevalo gradivo o poštnem poslova­nju na Domžalskem, člani društva pa so sodelovali tudi pri postavitvi celo­tne, zelo bogate razstave, ki je obse­gala več manjših tematskih segmen­tov. Razstavo si je v preddverju dvora­ne Komunalnega centra v Domžalah od 18. do 22. novembra 1980 ogleda­lo več kot tisoč obiskovalcev, od tega veliko mladih. Že v začetku tega leta je bil v glasilu Občinski poročevalec, objavljen tudi članek o Filatelističnem društvu Domžale (avtor M. Brojan). Septembra 1983 je društvo sodelo­valo na proslavi ob 40-letnici udarne brigade Slavka Šlandra na Trojanah. Ob tej priložnosti je bil v uporabi pri­ložnostni poštni žig. V tem letu je fila­telistični krožek zaživel tudi na OŠ Ra­domlje. V letu 1984 je društvo podalo pobudo za praznovanje 125-letnice po­šte v Mengšu in tako so ob koncu leta člani društva sodelovali na proslavi in pripravili razstavo o kroniki mengeške pošte. Leta 1985 se je društvo pri oce­njevanju aktivnosti, ki ga izvaja FZS, uvrstilo na 10. mesto. Konec tega leta Kamniške Bistrice. ribiška družina bistrica dom­žale Ribiška družina Bistrica Domžale je več desetletij varovala ribolov te zelo cenjene domorodne ribje vrste črno­morskega povodja. Posebno varstvo mu namenja tudi Uredba o ribjih vrstah, ki so predmet ribolova v celinskih vodah, kjer za ribolovne ribe, kamor spada tudi sulec, določa, da je za njih treba iz­vajati ribiško upravljanje v smislu traj­nostne rabe rib in v skladu z Zakonom o sladkovodnem ribištvu. Pravilnik v naši ribiški družini določa, da lahko v ribolovni sezoni, ki traja od 1. oktobra do 14. februarja, ribič upleni samo ene­ga merskega sulca (nad 90 cm), odvzeti pa so lahko samo štirje merski primerki v sezoni. Ribolovni revir, ki ga poseljuje sulec v Bistriškem ribiškem okolišu, je samo v Kamniški Bistrici, od sotočja z Račo do izliva v Savo. V tem revirju je med letom vijačenje z blestivko ali žlico prepovedano, v sulčarski sezoni pa je dovoljeno muharjenje s potezanko do 5 cm ali vijačenje z umetnimi vabami dolžine nad 10 centimetrov. Ribolov je dovoljen samo s spremstvom člana RD ali ribiškega čuvaja, nakup dovolilnice pa omogočen preko spletnega ponu­dnika ribolovnih dovolilnic na portalu www.ribiskekarte.si ali pri tajniku RD. Naša člana Urban Žurbi in David Primožič sta že takoj na začetku sezo­ne dokazala, da imamo v Kamniški Bi­strici res lepe primerke teh avtohtonih vrst rib. Urban je 9. oktobra 2016 ujel tega ‚podmerskega‘ sulca, ki je meril 82 centimetrov. Zagotovo bo do izteka sezone februarja 2017 presenetil še s kakšnim večjim ujetim ‚kraljem voda‘. Dr. Tomaž Lavrič Foto: David Primožič Društvo zbirateljev Domžale – predstavitev in kratek pregled delovanja nekdanjega Filatelističnega društva Domžale Društvo zbirateljev Domžale je bilo ustanovljeno konec leta 2012 kot naslednik nekdanjega Filatelističnega društva so pripravili najverjetneje zadnjo dru­žinsko (društveno) tombolo. Društvo je prenehalo z aktivnim delovanjem leta 1989, po smrti dolgo­letnega člana in akterja društva Fran­ca Janežiča. Nekaj nekdanjih članov je kljub temu še vedno vztrajalo na ne­formalnih, občasnih srečanjih, ki jih je vodil prizadevni Ludvik Kovač, ki je po več kot desetih letih prenehanja delovanja prvotnega društva sprožil pobudo o ustanovitvi novega društva. Društvo zbirateljev Domžale da­nes združuje ne samo filateliste, tem­ več vse, ki se ukvarjajo s kakršnim­koli zbiranjem. Predvsem so zastopa­na področja numizmatike, kartografi­je (razglednice), fotografije, militari­je, antikvarnih knjig ipd. V društvo je včlanjenih 16 članov, predseduje mu Janez Škofic. Najstarejša in tudi dol­goletna člana prvega filatelističnega društva sta Leon Štiftar, rojen 1929, in Ludvik Kovač, rojen 1930. Oba se z zbi­ranjem znamk ukvarjata že več kot 75 let, skupaj torej 150 let. In prav zaradi tega sta na nedavnem rednem zboru članov Filatelistične zveze Slovenije, ki je bil 18. junija 2016 v Ljubljani, pre­jela Priznanje Lovrenca Koširja za ži­vljenjsko delo – Za dolgoletno aktivno delovanje v društvu in njegovih aktiv­nostih ter propagiranju zbiranja in za­nimanja za znamke in filatelijo. Kot vedno, je tudi danes najve­čja težava za zbiranje navdušiti mlaj­še generacije, ki jim na žalost, največ­krat edini konjiček predstavlja zbira­nje minut oziroma časa, porabljenega pred telefonom ali računalnikom. Mo­goče bi bilo dobro, da bi v šolah spet uvedli krožke, ki bi že otroke spodbu­jali k tovrstnim aktivnostim, katerih glavni namen je poleg sprostitve ter spodbujanja občutka zadovoljstva in veselja, predvsem izobraževanje, uče­nje in spoznavanje. Zato vabim vse, ki vas ali pa vas mogoče bi zanimalo kakršnokoli zbi­rateljstvo, da se nam pridružite na sre­čanjih, ki potekajo vsako sredo ob 19. uri (v zimskem času ob 18. uri) v pro­storih KS Venclja Perka v Domžalah. Borut Jenko le t n i k lv i | dece m be r 2016 | štev ilk a 1 2 slamnik | 15 društva Leto 2016, leto jubilantov v Šoli zdravja na Viru V prestopnem letu 2016 imamo na Viru kar sedem jubilantov od februarja naprej: Gabi, Tone, Mojca, Božena, Fani in Miro so praznovali 70 let, Rafko pa 80 let. Toliko Da ne bi pozabili poslanstva in sporočila NOB Združenje borcev za vrednote NOB občine Domžale se je odločilo, da bo jeseni pripravljalo tradicionalni pohod ob obeležjih narodnoosvobodilne borbe. zb za vrednote nob občine vljena pa je bila Radomeljska četa, ki domžale Lanska pot je vodila po ju-ima v Kriškarjevih smrekcah skromno govzhodnem delu občine, letos so se obeležje. Udeleženci pohoda so sprego­podali na sever. Petintrideset poho-vorili o drznih podvigih ene prvih parti­dnikov se je zbralo v soboto zjutraj, 3. zanskih enot v Sloveniji in opisali nje­decembra. Zbrali so se pri spomeniku no pot, ki se je tragično končala okto­borbe in dela, posvečenem 922 padlim bra 1941 na Golčaju nad Blagovico. Ori­borcem in žrtvam fašističnega nasilja sali so tudi okoliščine, ki so privedle do v nekdanji veliki občini Domžale. Na samoorganiziranja pokončnih Sloven­poti spominov NOB občine Domžale so cev: že v začetku maja so Nemci aretira­obiskali še 14 spomenikov in obeležij, li napredne, svobodomiselne in za nji­nekaterih pa so se spomnili tudi v pogo-hove namene moteče državljane: župa­voru in priklicu časa pred 70 in več leti. ne, duhovnike, učitelje, delavske vodi­ jubilantov med telovadci v enem letu, to ni kar tako. Sedemdeset let je preteklo od tedaj, ko so prijokali na svet. Če pogledamo na­prej, je 70 let dolga doba, če pa pogle­damo za nazaj, je doba, kot bi mignil. Pa vendar se v 70 letih dogodi marsi­kaj. To ve vsak izmed jubilantov zase najbolje. Veliko dobrega, prav tako slabega, se zgodi, pa vendar čas vse zabriše, zlasti slabo, ostanejo samo še spomini, največkrat samo lepi. Mi vsi skupaj telovadimo in kot ena družina smo. Marsikaj si zaupa­mo, se pošalimo, včasih se drug z dru­gim ne strinjamo, probleme rešujemo, si svetujemo, med seboj prijazni smo, se skupaj ob kavi ali na kakšen izletu družimo, rojstne dneve praznujemo in skupaj nam je lepo. Na hude in tež­ke trenutke pozabimo in se prihodno­sti veselimo. Na zdravje pazimo, saj v Šolo zdravja hodimo. Božena je naša glavna voditeljica telovadbe. Njena volja je železna. Ve­dno je dobre volje, kar je zelo nalezlji­vo. Fani je njena desna roka, ureja ad­ministrativne zadeve in nas obvešča o vsem aktualnem. Rafko vodi nas, ko je dopustov čas. Čeprav jih ima 80, je kot mladenič in prekaša vse. Ostali pa te­lovadimo, kakor nas vodijo. Tako iz­gleda naš vsakdan, pa naj si bo deže­ven, snežen ali s soncem obsijan. Na Viru ob Kamniški Bistrici se vsak dan, razen ob nedeljah in praznikih, razgibavamo in ob tej priložnosti va­bimo vse, ki jim je druženje v korist in veselje, da se nam pridružijo. V vese­lje nam bo, kdor se nam bo pridružil. Leta, kot vidite, niso šteta. Naj povem, da se vsakega dne posebej veselimo. Našim jubilantom vsem skupaj in vsakemu posebej iskreno čestitamo za častitljiva leta ter jim želimo vse naj­boljše in najlepše v prihodnosti, tako z nami kot brez nas, in da bi jim zdrav­je še dolgo dobro služilo. Telovadci in telovadke Š ole zdravja Vir Mari Koderman Slavnostna akademija MD Sožitje Trideseti november 2016 je bil za Medobčinsko društvo Sožitje za pomoč osebam z motnjami v duševnem razvoju občin Domžale, Komenda, Lukovica, Mengeš, Moravče in Trzin slavnostni dan, saj smo praznovali 50-letnico delovanja društva. Na slavnostni akademiji, ki je bila v Kulturnem domu v Mengšu, smo pozdravili častne goste: predsednika Republike Slovenije Boruta Pahorja, upokojenega nadškofa Alojzija Urana, župane in podžupane občin Mengeš, Domžale, Komenda in Trzin, ravnatelji­ce OŠ Roje in Šenčur, predstavnice OŠ Domžale, predsednico Zveze Sožitje dr. Katjo Vadnal, direktorico Zveze Sožitje Matejo De Reya ter člane, podpornike in prijatelje društva. V pozdravnem nagovoru se je pred­sednica društva dr. Tatjana Novak do­taknila pomembnih mejnikov v času skupini Sončki in Face. Nastopili so šestavo, z namenom, da kroži po Sloveni­delovanja. »Potrebnih je bilo mnogo učenci OŠ Roje, ansambel Dori, plesal-ji med vsemi društvi. Tudi s to simbolno izzivov, pozitivne volje in vztrajnosti, da ke Cowboy Ritma, učiteljski pevski zborgesto predsednika Republike Slovenije lahko ponosno zremo na dosežke, ki smo OŠ Šenčur in Omar Naber. Program je je slavnostna prireditev dobila poseben jih dosegli. V tem obdobju smo se nehote povezoval humorist Boštjan Meglič - Pe-pomen, saj je spomnila, da je potreb­krepili in spreminjali tudi sami. Ponosni ška, in poskrbel za sproščeno in nekoli-no sodelovanje, da je nujno odpiranje v smo na prehojeno pot vseh, ki ste in smo ko drugačno prireditev. Ob prihodu smo svet in da smo vsi del slovenske družbe. kreirali Sožitje skozi vsa leta delovanja, udeleženci dobili unikatni umetniški iz-Ob zaključku prireditve so predse­ponosni, da smo prepoznavni del družbe delek naše članice Tanje Lukman. Izšlo dnica Medobčinskega društva Sožitje in ponosni na naše otroke, mladostnike je tudi glasilo Kapljice, posvečeno 50-le-dr. Tatjana Novak, župan občine Men-in odrasle osebe z motnjami v duševnem tnici delovanja, ki so ga pripravili novi-geš Franc Jerič ter predsednica in direk­razvoju, ki suvereno, samozavestno in narji Medobčinskega društva Sožitje. torica Zveze Sožitje zarezali v prvi ko­pokončno zrejo v prihodnost,« je povzela Predsednik Borut Pahor se je zahva-šček torte velikanke, s katero smo se v svojem govoru. Zahvalila se je vsem, lil za povabilo, pohvalil delovanje dru-sladkali v preddverju, kjer nas je čakala ki z nesebičnim udejstvovanjem in pod-štva in poudaril pomen enakopravno-pogostitev. Torto so spekli v Gostinstvu poro po najboljših močeh prispevajo k sti vseh. V imenu Slovenije je simbol-Per Mengeš, pogostitev pa pripravili Ar­uresničevanju društvenega poslanstva. no za vsa društva, ki delujejo v Zvezi So-vajevi iz Kranja. Bilo je prijetno, nepo- V kulturnem programu so sodelova-žitje, ob 25-letnici samostojne Slovenije zabno, enkratno ... li člani Medobčinskega društva Sožitje predsednici zvez dr. Katji Vadnal poda-Metka Mestek – Glasbena skupina Strune ter Plesni ril protokolarno darilo – slovensko za-Foto: S TA, Daniel Novakovič Štiriletnega trpljenja Slovencev so se spomnili tako, da so počastili žrtve s po­laganjem cvetja, s pesmijo in z besedo, ki je obudila zgodovinske dogodke. Kjer je nekoč stala meščanska šola oziroma nižja gimnazija, so počastili 13 učen­cev, ki so padli za svobodo, in osem de­lavcev domžalskega Heliosa. Vekoslav Bombač je na Viru ustvaril prepričljiv spomenik žrtvam s Količevega, Vira, Podrečja in iz Doba. Francu Bukovcu -Ježovniku, organizatorju stavke in naro­dnemu heroju, so ob papirnici na Koli­čevem postavili doprsni kip, 34 papirni­čarjev, ki so padli za svobodo, pa so že leta 1945 počastili s spomenikom. Ome­nili so tudi tri delavce koliškega Helio­sa, ki so jim spominsko obeležje v tovar­ni postavili pred 60 leti. Skromna plošča označuje v Radom­ljah kraj, kjer so okupatorjevi streli 28. julija 1941 med poskusom bega ubili ak­tivista Slavka Pavlija. Padel je kot prva žrtev vstaje in ustanovitve Radomeljske čete. Obudili so spomin še na druge bor­ce, internirance, aktiviste in podporni­ke narodnoosvobodilnega boja na več obeležjih v Radomljah: na opekarni, na grobišču borcev NOV, na spominski plošči padlim gasilcem in na spomeni­ku žrtvam borbe in revolucije pred kul­turnim domom, arhitekta Eda Mihevca. Obelisk na desnem bregu Kamniške Bistrice označuje začetek vstaje, ki jo je sprožil sestanek Vojno-revolucionarne­ga komiteja za kamniško okrožje 25. ju­nija 1941 v Volčjem Potoku, ki ga je vo­dil Tomo Brejc - Pavle. Že dva dni po­zneje so se začele oborožene akcije, di­verzije in sabotaže. Nemška uprava je v Berlin poročala, da pri tem ne gre za ko­munistično dejavnost, ampak za spon­tani vseljudski odpor in upor. Ustano­telje, obrtnike, zavedne fabrikante, ti­skarje v Misijonski tiskarni v Grobljah in druge. Nato so se napotili v Jarše, kjer so se dlje časa zadržali pri spomeniku, v katerega je Drago Tršar vešče vklesal motive iz NOV. Spomenik, posvečen 83 žrtvam, je eden redkih z obvestilnimi tablami, ki orišejo spomenik in njego­vo vlogo, delovanje Osvobodilne fronte v Jaršah, na Rodici in v tovarni Indupla­ti, ter zlovešče obvestilo oziroma ‚Be­kanntmachung‘ o streljanje petih talcev avgusta 1941 pri železniški postaji Jarše. Na poti do Rodice so se ustavili pri Giovanellijevi hiši in med vojno požga­ni osnovni šoli. Pri hiši, kjer je želel ge­stapo z Bleda maja 1942 zajeti aktivista Jožeta Skoka, so spoznali tudi način de­lovanja gestapa – tajne državne poli­cije, katere vodja Heinrich Himmler je leta 1943 obiskal Domžale. Jože Skok, ki so ga želeli aretirati, je gestapovce v hiši odrinil in zbežal, a ga je na pragu pred očmi družine prerešetal mitraljez, ki so ga imeli postavljenega na drugi strani ceste. Čeprav sta na pomoč prišla dva zdravnika, prvi na željo domačih, dru­gi na zahtevo gestapa, da bi iz preživele­ga Skoka morebiti izsilili informacije, je Jože pred prihodom rešilca umrl. V ne­posredni bližini je tudi plošča Antonu Mavsarju - Tomu, terencu, ki ga je pre­stregla patrulja. Tomova smrt okupator­jem ni bila dovolj, njegovo mater so iz­selili, brata pa poslali v Dachau. Pohod so s harmoniko in tovariškim srečanjem po štirih urah zaključili v Domžalah. Prihodnje leto bodo obiskali naslednji niz obeležij, dogovarjajo pa se tudi, da bi z novimi markacijami in žigi obnovili Pot spominov in tovarištva ter jo uredili dostopno kolesarjem. Besedilo in foto: Igor Lipovšek aktualno ŽELIMO SI, DA BI SKUPAJUSTVARILI BOLJŠO DRUŽBO strežbe, ki sta mentorja, gostinca, a sem včasih malo presenečena, da je imata vedno na voljo tudi strokovno lahko komunikacija med ljudmi tudi Okolje je zelo prijetno, domače, podporo, in kadar prepoznata, da po-takšna, zdi se, da si ljudje vzamejo toplo in tudi tu se skriva zgodba o trebujeta pomoč, vključimo v proces več časa drug za drugega, opažam, trajnostnem razvoju. tudi psihologinjo, delovno terapevtko da med kosilom niso toliko na tele-Da, to je pa eno super sodelovanje ali defektologinjo, odvisno od potreb. fonih. Presenečena sem tudi, koliko s Fundacijo Vincenca Drakslerja iz Mladim nudimo strokovno pomoč pri se dogaja na lokalni ravni. To mi je Kranja, kjer pomagajo odvisnikom in prilagojenem vključevanju v šolsko membe potrebnih vsaj šest mesecev noro. Res ne vem, ali se v Ljubljani njihovim svojcem, tako da jih zapo­prakso. dela v naših programih. Idealna pa bi zaradi njene velikosti vse izgubi, ali slujejo v različne programe in uspo­ bila celoletna vključenost. Včasih pa pa smo drugačni. Ko smo odprli, je sabljajo za delo. Pri njih smo naročili Kakšen je običajen odziv mladih, ki ti mladi kar sami pri sebi v nekem tre-naslednji dan prišel poštar in nam stole in mize oziroma vse, kar je iz pridejo k vam na obvezno šolsko nutku naredijo spremembo. Zavedati sam od sebe rekel, naj mu damo lesa. Gre za krožno gospodarstvo, prakso? se moramo, da je to čas odraščanja, kakšne reklamne letake, da jih bo ponovno uporabo starega pohištva. Večinoma jim je odveč, čuti se njihov zato včasih ne poznamo razloga, ki raznosil naokrog. Zares lepa, iskrena Ljudje so k njim prinesli stare stole odpor, ki pa je v resnici največkrat je privedel do pozitivne spremembe, gesta podpore. Se že prav veselim, in mize, oni pa so jih prebarvali. strah pred neznanim. Morda imajo verjetno gre za kombinacijo vsega. kaj vse bomo lahko naredili skupaj s Spodnji deli miz so stari, zgornji novi. za seboj že slabe izkušnje s kakšnimi tem okoljem. Pomembno se mi zdi, da je vse, kar delodajalci, velik problem je tudi V Ljubljani imate Gostilno dela že Lokacija je fantastična, imamo že delamo v duhu tega, da nekomu po­nizka samopodoba. Naše delo je zelo od aprila 2011, kaj vas je pripeljalo kar nekaj stalnih gostov, ki smo jim magamo, v tem primeru tako okolju individualno usmerjeno. Dolžina v Dom žale? res všeč, ki prihajajo sem na jutranjo kot ranljivim skupinam. obvezne šolske prakse je sicer zelo Sama sem že nekaj časa iskala v kavico ali sestanke, ampak imamo Namenoma imamo tudi odprto različna, povprečno traja tri mesece, Ljubljani boljšo lokacijo, a sem ves kljub temu še veliko dela, da nas kuhinjo, da se vidi delo kuharja, in a ugotavljamo, da je za želene spre-čas razmišljala tudi o tem, da bi bilo bodo res vsi spoznali. Želim si, da nas da se omogoča komunikacija med TITA DESTOVNIK, GOSTILNA DELA Sredi novembra je na Ljubljanski 64 nasproti Občine Domžale odprla vrata Gostilna dela. Špela TrškanFoto: Špela Trškan R estavracija je obenem tudi učna delavnica, v kateri gostinskih spretnosti učijo mlade iz ranljivih skupin. O njihovem delu in namenu smo se pogovarjali s Tito Destovnik, vodjo programa in direktorico invalidske­ga podjetja Centerkontura. Namen Gostilne dela je ponudititežko zaposljivim mladim boljšopopotnico za življenje. Na kakšen način? V naše programe vključujemo mla­de brez dokončane izobrazbe, s tem smo tudi začeli. Tega programa tre­nutno ne izvajamo, ker ni razpisanih subvencij. Potem vključujemo mla­de s posebnimi potrebami, ki pride­jo k nam v okviru redne šolske prakse ter mlade invalide do 30. leta, ki so vključeni znotraj storitve zaposlitve­ne rehabilitacije. Pomembno je, da za omenjene ranljive skupine ustvarjamo spod­budno delovno okolje, da se pri nas počutijo varne, ker le v varnem okolju lahko pride do pozitivne spremembe. Naš cilj je, da pride do spremembe v njihovem odnosu do dela, do samega sebe. Pomagamo jim ustvariti pozitiv­no samopodobo. Učimo jih dnevnega reda; od tega, da morajo vsak dan hoditi v službo, da je treba sodelovati, da se šefu, ko ti daje zadolžitve, ne odgovarja nazaj na neprimeren način in podobno. Eni to prej sprejmejo, drugi pozneje, nekateri nikoli. Zato delamo predvsem s temi ranljivimi Rada bi sporočila, da dobro iti še kam drugam. Potreba po skupinami, za katere vemo, da bodo usposabljanju mladih je velika, a smo brez podpore lokalnega zaradi svojih posebnosti imeli težave z idejo kar odlašali in odlašali. Letos na trgu dela. To zazna sicer že šola, okolja ne moremo delati, spomladi smo dobili povabilo Tatjane zato jih napoti k nam. Mi jim nudimo in Joca Pečečnika, da pripravljajo in da smo ljudje tisti, ki dodatno podporo in vztrajamo z nji-prostor za nov gostinski obrat, da bi mi. Seveda je pomembno, da se nau-dejansko imamo moč, da želeli imeti podobno gostilnico, kot jo čijo dela, ampak še bolj je pomembno, vplivamo na to, v kakšni imamo v Ljubljani. Kar hitro smo se da prek dela spoznajo sami sebe, da odločili in zmenili. Spoznali smo, da državi bomo živeli. Ali bo jih spoznamo mi, da se spoznamo z je to priložnost, ki smo jo iskali, prilo­njihovim specifičnim obnašanjem in naša družba vključujoča žnost, da prenesemo to dobro prakso vedenjem, da prepoznamo potencial-tudi izven Ljubljane, ki je že tako in ali izključujoča za tiste, ne težave, ki jih bodo imeli pri delu tako zasičena. in jih poskušamo malce zmanjšati ter ki se ne znajdejo sami. jih soočiti z njimi. Gostilno dela v Domžalah ste Želimo si, da bi skupaj odprli sredi novembra. Kako so vas Ali poleg gostinskega osebja z njimi ustvarili boljšo družbo. sprejeli Domžalčani? delajo tudi strokovni delavci? Kot Ljubljančanka lahko rečem, da Z njimi delajo vodja kuhinje in vodja so nas ljudje zelo lepo sprejeli, da obiskovalci in zaposlenimi. Tako se vzpostavi spoštljivejši odnos med ljudmi. Seveda nismo pozabili niti na najmlajše goste, njim je namenjen otroški kotiček. Kakšen je koncept kulinaričneponudbe? Od samega začetka imamo tudi ko­sila za nemesojedce, v duhu vsi dru­gačni, vsi enakopravni. Ponosni smo, da lahko pri nas tudi vegetarijanci zelo dobro jedo, kar izkazuje dejstvo, da tudi ljudje, ki jedo meso, radi na­ročijo vegetarijanski obrok. Trudimo se, da obroki vsebujejo dovolj sveže zelenjave in ne uporabljamo ojače­valcev okusa. V prihodnosti bomo imeli v ponudbi še razvoz hrane do podjetij, a žal tega še ne izvajamo, ker želimo na to delovno mesto voz­nika zaposliti invalida in še razisku­jemo možnosti. Ste v Sloveniji edino tovrstno podjetje? Ste idejo prinesli k nam po vzoru dobrih praks iz tujine? Res je, v tujini, Evropi, je kar veliko takšnih manjših lokalčkov ali barov, gostiln in mi nismo odkrili nič nove­ga, ampak v Sloveniji smo zaenkrat še edini. Ideja sama še ni dovolj za uspeh, pomembno je, kako to izpe­lješ v praksi. poznajo tudi zaradi gostoljubnosti, prijaznosti, dobre hrane in pa seveda po tem, kar delamo. Boste v svoje programe vključevali predvsem mlade iz tega okolja? Da, takšen je naš namen in tako se pogovarjamo tudi z institucijami, ki so odgovorne za ta del Slovenije. Če se kdo izmed bralcev vidi v naši zgodbi, si želim, da nas kontaktira in da skupaj vidimo, kaj lahko na­redimo. Razmišljamo tudi, kako bi se lah­ko še bolj povezali z lokalno skupno­stjo, na primer z osnovno šolo, kjer imajo gospodinjstvo, in tisti, ki se odločajo za poklic kuharja ali nata­karja, bi lahko prišli za en dan k nam pogledat, kako se dela, tako si želimo sodelovati. Idej je zares veliko, a ne moremo uresničiti vseh hkrati. Radi bi, da okolje ve, da smo zelo odprti za različne predloge, tudi za ponudnike lokalne hrane, ki smo jo pripravljeni odkupiti. Kaj naredite z ostanki hrane? V Ljubljani podarimo hrano, ki nam ostane Slovenski filantropiji, včasih smo jo podarili brezdomcem. Tukaj se nam zaenkrat še ni zgodilo, da bi hrana ostala, ko bo, bomo morali raz­iskati možnosti. Bi za konec še kaj povedali bralcem Slamnika? Rada bi poudarila, da brez pomoči ljudi ne moremo izvajati tega progra­ma, ker za izvajanje tega programa nismo nič plačani od države, vse je tržno. Lokalna skupnost nas lahko podpira tako, da pridejo sem na kosi­lo, na kavico, da pri nas organizirajo večere za zaključene družbe, kosila, rojstnodnevne zabave, pogostitve. Ampak zaenkrat je to možno samo tukaj, v naših prostorih. Razen cate­ringa, ki ga tudi izvajamo. Rada bi sporočila, da brez podpore lokalnega okolja ne moremo delati, in da smo ljudje tisti, ki dejansko imamo moč, da vplivamo na to, v kakšni državi bomo živeli. Ali bo naša družba vključujoča ali izključujoča za tiste, ki se ne znajdejo sami. Želimo si, da bi skupaj ustvarili boljšo družbo. . le t n i k lv i | dece m be r 2016 | štev ilk a 1 2 slamnik | 17 iz naših vrtcev in šol Tradicionalni slovenski zajtrk Kot vsako leto smo tudi letos na naši šoli obeležili Zelo uspešen medgeneracijski projekt Simbioza 2016 – Vse življenje se učimo vrtec urša 5. novoletni bazar vrtca Urša Sklad Vrtca Urša je v sodelovanju s starši organiziral že 5. novoletni ba­zar, ki je potekal v soboto, 3. decem­bra 2016, od 10. do 12. ure v enoti Če­šmin. Izdelki, ki so na bazarju ostali, so razstavljeni po enotah, tako da lahko tudi tisti, ki se bazarja niste udeležili, s prostovoljnimi prispevki donirate v sklad, zbran znesek pa bomo prišteli k že zbranemu. Kot vsako leto so z otroki izdelke pripravili starši, prispevali pa so jih tudi vsi zaposleni v vrtcu Urša. Vsa­ka skupina je imela svojo označeno mizo ali pa sta se združili po dve skupini. Na njih so starši prodajali najrazličnejše izdelke. Ponujali so kreativne izdelke, rabljene knjige, igrače, domače marmelade, med, pecivo, domači čaj in še veliko dru­gih domačih dobrot. Na bazarju smo tudi letos gostili glasbeno sku­pino TheEccentrics, ki nam je sku­paj z drugim dogajanjem pričarala pravo čarobno vzdušje. Bazar je odlično uspel, zato se UO Sklada vrtca Urša iskreno za­hvaljuje vsem staršem, njihovim otrokom, glasbeni skupini TheE­ccentrics, zaposlenim vrtca Urša, gasilcem PGD Dob in Delavski hra­nilnici Domžale. V novem letu, ki prihaja, vam želimo zdravja, sreče in obilo drob­nih pozornosti, ki nam polepšajo vsakodnevno življenje! Predstavnica zaposlenih v Skladu vrtca Urša, Teja Krečan tradicionalni slovenski zajtrk. oš roje Vedno smo pred izzivom, ka­kšne posebne dejavnosti pripraviti, ko pa učenci že prek šolskega leta spozna­vajo pomen zdrave prehrane in zdrave­ga načina življenja. Obiskujejo kmetije, sadovnjake in tudi čebelarje. Prek leta veliko delajo na šolskem vrtu in v sa­dovnjaku. Na naši šoli se namreč zelo trudimo za celostno učenje in pred­vsem za učenje za življenje. Smo tudi zdrava šola, eko šola in kulturna šola. Ker tradicionalni slovenski zajtrk iz­postavlja in nagovarja k uživanju lo­kalno pridelane hrane, smo naš kratek li za življenje. Ob njih smo se učili so­cialnih veščin, krepili prijateljstva. Učili smo se kreganja in pobotanja, brez po­srednikov (mediatorjev) … in še bi lah­ko naštevala. Tako smo prikazali igro tr­den most. Učenci so uživali in marsiko­mu smo dali idejo za preživljanje pro­stega časa doma in med odmori v šoli. Vsi (ali vsaj velika večina) imamo radi glasbo in ples. Pri nas učenci sploh radi sodelujejo v vsem, kar diši po glas­bi in plesu. Glasba nas umiri, dvigne razpoloženje, nam da pozitivno ener­gijo. Ples pa nas sprosti in nas zbliža program delno posvetili pomenu doma ali lokalno pridelani hrani. Da je uvože­na hrana videti sveža in vabljiva, mora vsebovati nekaj, da jo takšno ohrani. In tisto zagotovo ni dobro in zdravo za nas. Doma pridelana hrana ne potrebuje ti­stega nekaj, predvsem pa je zrela, ko jepobrana z njiv in dreves. Žal je doma­ča hrana za nas še vedno cenovno tež­ko dostopna in je učencem ne moremo ponuditi tolikokrat, kot bi želeli. A smo kljub temu letos za zajtrk mleko, maslo, med in jabolka dobili od lokalnih pride­lovalcev, s posredovanjem zadruge Jari­na. Mleko in maslo sta imela drugačen okus, kot so ga učenci vajeni, a sta šla za med. Del programa je bil posvečen otro­škim igram. Ne tistim modernim pred računalniki, ampak tistim, ki smo se jih kot otroci igrali nekoč, ne tako dav­no nazaj. Takšnim igram, ki so sponta­no spodbujale različne gibalne vzorce, različne koordinacije in spretnosti, s ka­terimi smo se tako mimo grede opremi­med seboj. Naš program smo zaključi­li z ljudskim plesom, ki so ga odplesali in odpeli učenci posebnega programa. Za pikico na i pa so zaigrale še flavtice. Letošnji tradicionalni zajtrk je bil na naši šoli še posebej pomemben, ne le, ker je bil jubilejni deseti, pač pa zato, ker smo pri nas na šoli na zajtrku go­stili kar dva domžalska župana. Na po­budo Unicefa ob dnevu otroka je župan Toni Dragar s seboj pripeljal še mladega župana za en dan. Jaka Saloper, učenec 9. razreda z OŠ Venclja Perka, je s svo­jim spisom prepričal župana, da mu je za ta dan odstopil županovanje. Ob tej priložnosti smo mladeniču predali naše predloge in pobude, kaj bi lahko spre­menili v domžalski občini, da bi bila za mlade še prijetnejša in perspektivnejša. Upamo, da se bo pri nas ohranila tradi­cija dobrih navad in običajev ter da jih bomo skupaj znali negovati in popelja­ti v sodobni čas. Ida Zupanc Foto: Ajda Lalić srednja šola domžale Vsesloven­ska akcija Simbioza je razvila model računalniških delavnic za starejše, kjer se le-ti učijo od mladih in v enem tednu spoznajo osnove uporabe računalni­ka. Projekt Simbioza šola želi ta model prenesti v trajnostno zgodbo s pomočjo osnovnih in srednjih šol, ki v svojem lo­kalnem okolju prevzamejo organizacijo izvedbe računalniških delavnic. Tako je, že četrto leto zapored, sto­rila tudi Srednja šola Domžale v tednu med 10. in 15. oktobrom 2016, ko je na njej potekal medgeneracijski projekt Simbioz@ giba. V popoldanskem času je 16 tečajnikov v sodelovanju z dijaki in dijakinjami preživelo prijeten raču­nalniški teden, v katerem ni manjkalo tako strokovnega sodelovanja, novih znanj pa tudi družabnih trenutkov, ki bodo vsem ostali v prijetnem spominu. Prav vsak dan je tečajnikom prinesel novo vsebino. Sprva so jih mladi spo­znavali predvsem s fizičnimi deli raču­nalnika in urejevalnikom besedila, nato so skupaj na svetovnem spletu posluša­li glasbo njihove mladosti ter iskali raz­lične kuharske recepte in zdravniške nasvete. Ogledali so si še, kako preve­riti vozne rede avtobusnih prevoznikov in Slovenskih železnic. Potem je bila na vrsti prava ‚spletna komunikacija‘. Nau­čili so se pošiljati elektronska sporočila z različno vsebino – enemu ali več pre­jemnikom hkrati in le predstavljamo si lahko, kako presenečeni so bili njihovi domači ali prijatelji, ko so dobili njiho­va prijetna sporočila. Veseli so bili vseh novih znanj, še posebej pa, ko so v Sim­biozi pridobljena znanja nadgradili in prek najbolj uporabne aplikacije soci­alnih omrežij – facebooka, poiskali pri­jatelje ali znance ter malo pokramljali. Na koncu so spoznali svet fotografije, kjer so se naučili osnov fotografiranja in prenašanja fotografij na računalnik ter jih nato prek elektronske pošte delili prijateljem ali jih objavili na facebooku. Tečajnikom je pri pridobivanju no­vih znanj pomagalo 16 dijakov prosto­voljcev ter štirje strokovno izobraženi učitelji Borut Jagarinec, Rihard Boni­fer, Gregor Cedilnik in Tadej Trinko, ki učijo v srednješolskem programu teh­nik računalništva. Za dvig koncentraci­je so bili med odmori pripravljeni sad­je, prigrizki in pijača, kar vse je prispe­valo k prijetnemu druženju. »Odziv tečajnikov in prostovoljcev je bil fenomenalen, zato vsi skupaj komaj čakajo na naslednje leto, ko bodo spet organizirali medgeneracijsko učenje,« je med drugim povedal Marjan Ravnikar, pomočnik ravnatelja Srednje šole Dom­žale, ki je na kratko predstavil dogaja­nja v Simbiozi na šoli, ki tudi sicer po­sebno skrb namenja projektom in ak­tivnostim, ki ponujajo medgeneracijsko sodelovanje, kar lepša življenja vsem, ki v tovrstnih projektih in aktivnostih sodelujejo. Zato Srednji šoli Domžale iskrene čestitke za resnično strokovno in ži­vljenjsko prijetno izpeljano Simbiozo. Vera Vojska Foto: SŠ Domžale Obisk paraolimpijcev Konec novembra so nas v vrtcu obiskali štirje športniki, ki so septembra v Riu zastopali Slovenijo na paraolimpijskih igrah. vrtec domžale, enota gaj Z otro­ki smo se cel mesec pripravljali na nji­hov obisk, saj smo jim želeli pripraviti čim lepši sprejem. Poučili smo se o te­lesni drugačnosti, invalidnosti, slepo­ti. Otroci so skozi pravljice in pogovor spoznavali telesne razlike med ljudmi, spremljali televizijske posnetke s pa­raolimpijskih tekem, zbirali fotografije in članke o naših športnikih invalidih ter pripravljali pripomočke za njihov sprejem. Pobarvali smo slovenske za­stave, ustvarili plakat s fotografijami športnikov, izdelali napise z njihovimi imeni, zanje narisali risbice in naredi­li zlate medalje. Napočil je dan, ko se prišli Veselka, Sandi, Nani in Primož. Veselka Pevec je osvojila zlato medaljo v streljanju z zračno puško, Franček Gorazd Tiršek - Nani srebrno medaljo v isti disciplini, slepi maratonec Sandi Novak si je pritekel 8. mesto in parako­lesar Primož Jeralič 10. mesto. Pričakali smo jih z glasnim navijanjem in vzkliki. Bili smo tako prepričljivi, da so nas po­vabili na naslednje paraolimpijske igre v Tokio. Otroci so jim najprej s svojimi besedami povedali pravljico o levu Ro­giju, ki je tako kot naši gostje doživel nesrečo in po njej ostal na invalidskem vozičku. Nato so jim zastavljali različna vprašanja, kot na primer, kako lahko Sandi teče, če je slep, ali katera je njiho­va najljubša žival in kje Primož kupi po­sebno kolo, itd. Najbolj pa so bili otroci navdušeni nad dvema čisto pravima medaljama – zlato in srebrno, ki sta ju s seboj prinesla Veselka in Nani. Poleg tega, da sta precej težki, ima vsaka tudi svoj zvok, če ju potreseš. Otroci so para­olimpijcem podarili risbice in štiri zlate medalje. Dve uri druženja sta minili, kot bi mignil. Naši gostje so se izkazali kot pozitivni, zabavni in veseli ljudje. Čeprav je vsak izmed njih doživel hudo nesrečo, ostal na berglah, invalidskem vozičku ali oslepel, so pozneje vsi našli zadovoljstvo in izzive v športu. Otro­kom so predali pomembno sporočilo, da nikoli ne smeš obupati, ter da se je treba za uspehe truditi in boriti. Otroci so športnike invalide doživeli kot svoje idole in še dolgo po njihovem odhodu smo se pogovarjali in razmišljali o njih. Navdušili so nas po človeški in športni plati. Obljubljamo, da bomo njihovi na­vijači tudi čez štiri leta. Tinkara Avsec, vzgojiteljica 18 | slamnik štev i lk a 1 2 | dece m be r 2016 | l e t n ik lv i iz naših vrtcev in šol oš venclja perka Noč v knjižnici V petek pred jesenskimi počitni­cami smo imeli na OŠ Venclja Per­ka druženje Noč v knjižnici. To je dogodek, ko se zberemo v šolski knjižnici, tam prespimo in obrav­navamo knjigo za Cankarjevo tek­movanje. Letos je bila to za 8. in 9. razrede knjiga Moj ata, sociali­stični kulak. Najprej smo se pogovorili o av­torju, literarnih pojmih in nato še o zgodovinski plati knjige. Po kon­čanem delu smo odšli v jedilnico na palačinke, ki so jih med našim delom spekle učiteljice. Bile so zelo okusne, zato smo jih hitro pojedli. Pozneje smo odšli v učil­nico in si ogledali še film, posnet po knjigi. Bil mi je zelo všeč, saj je bil smešen in zanimiv ter je prika­zal sporočilo knjige. Po končanem ogledu smo rešili še nekaj nalog in se pripravili za spanje. Zaigra­li smo nekaj prizorov iz knjige in se pošteno nasmejali. Zjutraj smo knjižnico še pospravili, pojedli zajtrk in odšli domov. Noč v knjižnici je bila res zabav­na in zanimiva. Mislim, da smo se na letošnje Cankarjevo tekmovanje zelo dobro pripravili. Upam, da se je naslednje leto spet udeležim.  Hana Peterca, 8. c Z rdečo barvo podprli vse, ki se borijo proti aidsu Svetovni dan boja proti aidsu, 1. december, simbolizira rdeča pen­tlja. Učenci in zaposleni Osnovne šole Venclja Perka Domžale so na ta dan solidarno z rdečo barvo pod­prli vse, ki se borijo proti aidsu. V Unicefu so opozorili, da je bil na svetovni ravni narejen velik napredek pri prizadevanjih za iz­koreninjenje aidsa, a boj še zdaleč ni končan, posebej ne za otroke in mladostnike. V Sloveniji je vse več ljudi, ki živijo z okužbo s HIV. V Unicefu opozarjajo, da če na tem področju ne bo napredka, bi ute­gnilo število novih okužb z viru­som HIV med mladostniki do leta 2030 narasti z 250.000 na skoraj 400.000 letno. Med strategijami, ki bi lahko prinesle napredek pri prepreče­vanju okužb z virusom HIV med mladostniki in pri zdravljenju okuženih, v Unicefu izpostavljajo investicije v inovacije, vključno z rešitvami iz lokalnega okolja, ve­čji poudarek na zbiranju podatkov ter izkoreninjenje spolne diskrimi­nacije in boj proti stigmatizaciji. Ukrepi za zmanjšanje ranljivosti mladostnikov morajo postati pri­oriteta, so poudarili v Unicefu in izpostavili ukrepe za zaščito pred okužbo, denarno pomoč in celovi­to spolno vzgojo mladih. Na svetovni dan boja proti aid­su so učenci in zaposleni Osnovne šole Venclja Perka Domžale z rdečo barvo solidarno podprli vse, ki se borijo proti tej bolezni.  Miha Ulčar Foto: OŠ Venclja Perka Simbioza za znanje Na OŠ Rodica je ponovno potekala Simbioza – tista Simbioza, ki združuje različne generacije in pri kateri se starejši naučijo marsikateri računalniški trik. predpraznično vzdušje. oš domžale Živahno je bilo v avli šole, kjer smo skupaj z učenci in nji­hovimi starši pripravili pravo razkošje božično-novoletnih dobrot. Zadišalo je po cimetu, klinčkih in vaniliji. Star­ši in učenci so se odzvali izredno do­bro in napekli zares veliko, 600 škatel piškotov, ki so s prijetnimi vonjavami pričarali praznično popoldne. Čas so naznanjali tudi mnogi izdelki z bo­žično-novoletnimi motivi, ki so jih učenci pripravili skupaj z učiteljicami v razredu in tudi oddelkih podaljša­nega bivanja. Veliko je bilo okraskov, voščilnic, venčkov in tudi dobitkov na srečelovu. Dobitke so prispevali mno­gi starši in naši poslovni partnerji. Z izkupičkom bazarja smo zelo za­dovoljni, saj smo primerno obogati­li šolski sklad, čemur je bil bazar na­menjen. Ni se pa dogajalo le v avli šole, temveč tudi v veliki telovadnici. Da so tudi v šoli dejavnosti, ki nas pritegne­jo tako močno, da začutimo močan utrip srca, so prikazali učenci na pri­reditvi, ki smo jo poimenovali Z roko v roki v 2017. Na OŠ Domžale potekajo številne interesne dejavnosti pod vodstvom učiteljev in zunanjih mentorjev. De­javnosti pokrivajo prav vsa področja razvoja učencev od 1. do 9. razreda (športno, likovno, glasbeno, jezikov­no, naravoslovno, humanitarno …) Učenci so na različne načine prika­zali posamezno interesno dejavnost. Dokazali so, da so interesne dejav­nosti prava priložnost, da si obogati­jo prosti čas in da je zaradi njih utrip šole prijetnejši. Hvala vsem staršem, ki so s svoji­mi izdelki v kakršnikoli obliki oboga­tili ponudbo na bazarju, hvala učen­cem za pomoč pri izvedbi bazarja in hvala vsem kolegom, ki so prijazno pomagali, da je bazar uspel. Prav tako pa zahvala vsem učencem in njihovim mentorjem interesnih dejavnosti ter ostalim učiteljem in delavcem šole, da je prireditev uspela, tako kot smo si to želeli. Mojca Kanduscher in Mateja Chvatal Vtisi z astronomskega tabora Astronomski tabor v CŠOD Medved na Medvedjem Brdu je super izkušnja za vse ljubitelje astronomije. oš venclja perka domžale inoš komenda Kljub slabemu vre­menu smo se v tem vikendu veliko naučili. S pomočjo plakatov, ki smo jih naredili, smo spoznali, kako se premikajo štirje notranji planeti. Spe­kli smo pice, na katerih smo z zele­njavo ustvarili ozvezdja, nato pa smo spoznali tudi legende o njihovem nastanku. Veliko smo izvedeli o ISS (International Space Ship). Naredili smo makete ISS iz papirja. Imeli smo nekaj zanimivih predavanj o vesolju in življenju na mednarodni vesoljski postaji. Na to temo smo imeli tudi delavnice. Zadnji dan pa smo sesta­vili in nato opravljali električne lego­-tanke preko računalnika. So majhni prototipi vesoljskih vozil. Navkljub slabemu vremenu smo si s teleskopi lahko ogledali naš prekrasni naravni satelit – luno. Preko celega tabora so se ustvari­la nova prijateljstva med OŠ Venclja Perka in OŠ Komenda. Pohvalimo pa tudi vse učitelje in zaposlene v CŠOD Medved za njihovo delo, strokovnost in prijaznost. Astronomski tabor je bil res super, in upamo, da ga bomo na­slednjih letih še ponovili. Udeleženki tabora: Neli Žajde­la, Jerca Kovačič Ivanjko oš rodica Tokratnih delavnic se je udeležilo 12 udeležencev iz Domžal in okolice. Pri učenju in usvajanju računalniškega znanja jih je vodila prostovoljka Meti Požek, pomagale pa so ji tudi devetošolke Jerca, Liza, Tara in Vita. Zaključek delavnic je prijetno popestril udeleženec g. Petar, ki je zbranim prebral svojo pesem o Dom­žalah in se s pozornostmi zahvalil za izvedbo delavnic. Zadovoljstvo udele­žencev nam daje vedeti, da so jim bili dopoldnevi, preživeti v računalniški učilnici, všeč in da so pridobili ali osvežili svoje računalniško znanje, s katerim si bodo lahko popestrili pri­hajajoče dolge zimske dni. Delavnico smo zaključili s podelitvijo priznanj udeležencem in mislijo, da se nasle­dnje leto morda spet srečamo. Maja Tartara, mentorica pro­stovoljcev na OŠ Rodica Z roko v roki v 2017 Na šoli je bilo v četrtek, 1. decembra 2016, že pravo Praznično sejmarjenje Na predvečer prvega decembra, ki je bil letos ožarjen s čarobnimi barvami zahajajočega sonca, smo na podružnični šoli Krtina priredili tradicionalni, letos že 16. Miklavžev sejem. pš krtina Tako kot se vsako leto povečuje število otrok na naši šoli, postajajo tudi naše prireditve vse večje. Miklavžev sejem ni bil nobena izjema. Množica donatorjev (Pekarna Pečjak, Zlatarna Lea, Picerija Rok in mnogi drugi) so nam pomagali pri pripravi pogostitve za obiskovalce, obogatili so naš srečelov in nam po­magali pri zbiranju raznolikega mate­riala za izdelke. Pri izdelavi izdelkov nam je vodilo, da uporabljamo čim več naravnega materiala in materia­la, ki velja za odpadni, a znajo otroci ob pomoči učiteljic iz njega narediti čudovite izdelke. Na stojnicah, ki so jih postavili prostovoljci, zbrani okoli Janeza Cerarja, je bilo tako moč videti smrečice iz parketa, čudovite blešče­če vaze iz starih steklenic, mobile iz vej in storžev ter snežake iz kuhov­nic, ki zaradi svoje ukrivljenosti ne bi nikoli prišle v kuhinje. Med izdelki, ki se redno pojavljajo na našem sej­mu in za katere zbiramo naročila in rezervacije že nekaj dni pred sejmom, so adventni venčki. Posebno mesto zavzemajo tudi piškoti izpod pridnih otroških rok. Pravo veselje je v dneh peke hoditi po šoli. Obiskovalcev pa naš sejem ne pri­vablja le z množico čudovitih izdel­kov. Vsako leto nas obišče tudi Mi­klavž s svojim spremstvom. Njegov prihod naznani vriskanje otrok, neka­teri se pred parklji zatečejo k staršem, a večina jih kmalu premaga strah. Do­bri mož jih povabi k sebi in razdeli da­rila. Prav nihče ne odide domov pra­znih rok. Izkupiček sejma je namenjen bo­gatenju šolskega sklada in organiza­ciji ter izvedbi poletnega izleta za vse učence podružnične šole. Lani smo obiskali pravljični gozd v Logarski dolini in tudi v tem šolskem letu nas čaka nič manj pravljičen cilj. Anja Kokalj ROK ZA ODDAJO Naslednja številka Slamnika izide v petek, 27. januarja 2017. Rok za oddajo prispevkov je v četrtek, 12. januarja 2017, do 12. ure. Prispevke lahko v času uradnih ur oddate v Kulturnem domu Franca Bernika Domžale, zunaj uradnih ur v nabiralniku na stavbi ali jih pošljete na naš e-naslov. Za vsa vprašanja smo vam na voljo na e-naslovu: urednistvo.slamnik@gmail.com iz naših vrtcev in šol Veselje v vrtcu Dominik Savio Komaj se je začel december, že so se otroci veselo ter polni pričakovanja zbirali ob adventnem venčku, ki nas cel mesec nekako povezuje in drži v pričakovanju. Mesec je bil namenjen praznovanju cu je v tem mesecu tudi ves čas lepo in raziskovanju, kako naši otroci pra-dišalo, pekli so se parkeljni in piškoti. znujejo doma, v svoji družini. Povabili Otroci so poprijeli za krpe in počistili smo starše, da prinašajo fotografije igralnice ter pripravili prostor za jasli­različnih dogodkov, ki prikazujejo ce in smrečico. Še dobro, da je bilo v adventni čas in priprave na praznike. našem vrtcu vse čisto in urejeno, saj Prav tako smo bili veseli vseh tistih, ki nas je že v začetku meseca obiskal so si upali stopiti v naš vrtec in z nami Sveti Miklavž. »Naše veselje ne bo se podeliti svoje talente oziroma veščine. Obiskala nas je mamica z dojenčkom in nam razložila, kako skrbi zanj, spet druga nam je predstavila instrument in nas popeljala v svet glasbe. V vrt­končalo, ne bo se končalo in se ne kon­ča!« smo skupaj s starši prepevali na predprazničnem druženju v župnijski cerkvi. Urša Lavrič Če bi bil župan Občine Domžale … Dobil sem nenavadno nalogo. V svoji domišljiji se lahko postavim v čevlje našega župana ter za en dan prevzamem njegove naloge in delo. Ko začnem z razmišljanjem, pa ugotovim, da pravzaprav ne vem, kaj je njegova naloga, kakšna pooblastila ima, kaj vse lahko naredi in podobno. oš venclja perka Brž pogledam Naslednja naloga bi bila oživiti me-v pametni Google in najdem defini-stno jedro, saj se zdaj skoraj ne ve, kje cijo, ki je približno taka: »Župan je točno naj bi center bil. Parkirišče sredi neposredno izvoljen lokalni funkcio-Domžal, zraven avtobusne postaje, bi nar, ki predstavlja in zastopa občino, bilo primernejše za park, razširitev tr­hkrati pa je odgovoren za delovanje žnice in podobno. občinskega sveta in izvrševanje odlo-Soseska SPB je po mojem mnenju čitev, ki jih le ta sprejme. Župan pa je potrebna temeljite prenove. Poslovni predvsem tudi prijatelj vseh občanov prostori so zapuščeni, okolje je temač­ter hkrati tudi zastopnik njihovih inte-no in nič kaj vabljivo. Ker tam stanu- Zdrav ekodan na Osnovni šoli Domžale Na dan slovenske hrane in tradicionalnega slovenskega zajtrka, v petek, 18. novembra 2016, je na OŠ Domžale in PŠ Ihan potekal zdrav ekodan. Ta dan dejavnosti je osrednji dogodek dveh krovnih projektov naše šole, zdrave šole in ekošole. Letos je bil poudarek na zdravi in lokalno pridelani hrani, pomenu gibanja in pozitivnih medsebojnih odnosih. U čenci so letošnji ekodan začeli zjutraj s tradicio­nalnim slovenskim zaj­trkom, ki je sestavljen iz domačega kruha, masla, medu, mleka in ekološko pridelanega jabolka. Vsi prehrambni proizvodi so pridelani v lokalni okolici, kar daje temu projektu poseben pomen, saj osnovnošolce na­uči, kako pomemben obrok je zajtrk, poudari pomen lokalne prehrane in tako poskrbi še za boljšo samooskrbo. Sledil je ogled akrobatskega na­stopa bivšega učenca naše šole Jana Simona, ki je imel v otroštvu hude te­žave z astmo. Potem ko se je odločil za zdravo športno življenje, je bolezen iz­zvenela. Nastopil je na bradlji in drogu ter nas navdušil s svojimi akrobacija­mi. Jan Simon je letos javnosti poznan tudi zaradi nastopa v oddaji Slovenija ima talent, saj je nastopil kot član dvo­jice Bar Dragons, ki se je predstavila z akrobacijami. V telovadnici je predsta­vil street workout. Seveda so bili vsi učenci navdušeni, nekateri tako zelo, da so stali v dolgi vrsti za avtogram. Razredna stopnja Z učenci 1. razreda smo se ta dan ve­liko pogovarjali o zdravi hrani. Otroci so povedali, da vedno zajtrkujejo. Ugo­tavljali so, kaj je dobro jesti za naše zdravje in zakaj je bil današnji zajtrk prav tak. Prav dobro že tudi vedo, da je za zdravje pomembno tudi gibanje in z velikim navdušenjem so spremljali podvige telovadca Jana Simona. Tudi o čebelah otroci že marsikaj vedo, a so jim fantje iz čebelarskega krožka kljub temu povedali marsikaj novega o teh pridnih žuželkah, nato pa so si ogleda­li še film o kranjski sivki. Za zaključek so v zvezke narisali čebelnjak. Z drugošolci smo poudarili pomen rednega, uravnoteženega in zdravega prehranjevanja, ki se zagotovo začne z zajtrkom. Privoščili so si tradicionalni slovenski zajtrk. Po zajtrku so se pogo­vorili o pomembnosti hrane, pridelane ali predelane v domačem okolju. Ugo­tovili so, da je med pogosta sestavina zajtrka. O njem in o čebelah so učenci vedeli že marsikaj. Še več so izvedeli ob ogledu čebelarske razstave in v pogo­voru z mladimi čebelarji. Ogledali so si tudi film o naši čebeli – kranjski sivki. Z zajtrkom so učenci dobili veliko ener­gije, zato so se lotili dela. Izdelali so model piramide, na katerem so prika­zali, da sta poleg pravilne prehrane za zdravje in dobro počutje potrebna tudi redno gibanje in spanje. Med delom so večkrat izvedli 'minuto za zdravje' ter zaplesali in zapeli ob pesmici Čebe­lice. Naravoslovni dan so zaključili s kvizom, kjer so s pravilnimi odgovori dokazali, da za zdravje dobro skrbijo. rast rastlin do prvih dveh pravih (ne­kličnih) listov. Mikrozelenjava je zelo primerna za setev v jesenskem in zim­skem času, saj nam v tem letnem času, ko ostale zelenjave na vrtu ni, da svež okus, ter različne vitamine in minerale. Predmetna stopnja Šestošolci smo v nadaljevanju dneva na v praksi spoznavali, kako velik po- Tako kot ostali razredi so tudi učenci tretjih razredov začeli dan s tradicio­nalnim zajtrkom. Ker jih je zanimalo, zakaj je med vključen med tradicional­ne jedi, so si ogledali kratek filmček o kranjski sivki in ugotovili, da imamo Slovenci dolgo zgodovino čebelarstva. Naučili so se čebeljega plesa in v veliki telovadnici zadrževali sapo ob nastopu bivšega učenca naše šole Jana Simona. Dež jih ni ustavil, zato so vzeli svoje de­žnike in pelerine ter se odpravili protiViru, kjer jim je Mitja Tancik iz Športne­ga društva Energija predstavil Dirt jum­ping (DJ) – skakanje čez ovire, narejene iz zemlje, ki so praviloma oblikovane tako, da je kolesar čim več časa v zraku. Na žalost otroci zaradi slabega vremena sami niso uspeli preizkusiti steze, so pa bili nad videnim navdušeni. Zaželeli so si športni dan, namenjen le kolesarstvu. Četrtošolci so dan zaključili v matičnih učilnicah, kjer so izdelovali plakate na temo Vse o meni – človeško telo, gibanje, prehrana. Petošolci so v okviru zdravega eko­dne sejali mikrozelenjavo. Imeli so 11 različnih vrst semen zelenjave (brokoli, sončnice, gorčica, pšenica ...). Seme­na so posejali v lončke in v prihodnjih dneh bodo opazovali kalitev semen ter men ima gibanje za ohranjanje zdravja. Razdelili smo se v skupine. Fantje iz 6. razreda smo imeli v veliki telovadnici trening ameriškega nogometa pod vod­stvom članov športnega društva Tigers. Pokazali so nam, kako se na njihovih treningih ogrevajo. Po dolgem ogreva­nju smo se naučili loviti in metati žogo, nato pa so nam predstavili pravila pri ameriškem nogometu. Razdelili smo se v šest skupin in začeli z igro. Dekleta smo plesala z učiteljico plesne šole Bolero. V šolski avli smo se najprej ogrele, potem pa smo zače­le učiti koreografije in spoznale veliko novih plesnih korakov.  Katarina P ruša Mat voz in Matic Rožič, 6. a Sedmošolci smo bili aktivni na de­lavnicah na temo Biti ali ne biti v sku­pini, in se učili, kako se vključiti v sku­pino. Delavnice so bile zanimive, saj smo se naučili, kdaj se je pametno prila­gajati skupini in kdaj se umakniti (v pri­meru, da družba počne stvari, ki jih ti ne želiš, se je pametno umakniti). Ogle­dali smo si film Pobalinka. Mislim, da smo se veliko naučili in da bomo mor­da prav zaradi teh delavnic kdaj ravnali drugače – bolje kot bi sicer. Ajda Vodnjov, 7. a resov in vrednot. Predstavlja svojo ob­čino v javnosti ter hkrati tudi v celotni Sloveniji.« Ni kaj, kar pomembna reč. In ker za en dan lahko postanem župan, bi si takoj dovolil uvesti nekaj sprememb v naših Domžalah. Te bi bile pika na i, saj so se v Domžalah v zadnjih le­tih uresničili pomembni projekti, ki vplivajo na naš boljši in kvalitetnejši vsakdanjik. Ker obožujem nogomet, bi bila moja prva naloga ta, da bi v Domžalah uredili nogometno igrišče z umetno travo, ki bi bilo vedno odpr­to za vse občane in bi se mi otroci tam lahko igrali in se družili. je kar veliko ljudi, bi jo bilo potrebno osvežiti, povrniti nekdanji vrvež, po­nuditi zanimive vsebine in jo narediti privlačno. Kot so mi pripovedovali, je bil v včasih v SPB kino, ki je v Dom­žale privabljal veliko število ljudi in v Domžalah je bilo tedaj tudi ob večerih bolj živahno. Tudi park zraven mojega novega delovnega mesta, bi bilo treba osvežiti. Treba bi bilo postaviti še ka­kšno klop in park ustrezno osvetliti. Preden zaključim svoje delo, bi ustanovil otroški občinski svet, ki bi se sestajal enkrat mesečno. Tam bi dal besedo mladim iz naše občine in jih pozval, naj predstavijo svoje pro­bleme, pripombe, razmišljanja in reši­tve. Le tako bi najbolje dobili vpogled v razmišljanja mladih, v njihove želje, probleme, potrebe, ki jih prepozna­vamo mladi in se nam zdijo iz našega vidika vredni razmisleka. S tem bi se tudi mladi aktivno vključevali v življe­nje v naši občini in hkrati ustvarjali okolje, v katerem bi si vsi želeli živeti. No, za en dan bi bilo verjetno kar preveč, zato upam, da bi bil lahko žu­pan vsaj kakšen teden. Jure S alopek, učenec 9. c , O Š Venclja P erka »Novo leto zamenja staro, zdravja pa ne moremo zamenjati, kajti samo enega imamo. Poskrbimo zanj skupaj tudi v letu, ki prihaja.« Martina Ajd Bežan, mag. farm., Lekarna Domžale Dežurni lekarni od 1. 1. 2016 do 31. 12. 2016: Lekarna Kamnik ned in prazniki: 9.00 - 12.00 Lekarna Domžale sob, ned in prazniki 17.00 - 20.00 Obiščite nas tudi na www.mestnelekarne.si Koledar kulturnih prireditev v Dogaja se ... občini Domžale/ januar ca Sambol / brezplačno / obvezne prijave na info@bomo sprejemali od 16. januarja do 16. februarja Center za mlade Domžale Center za mlade Domžaleumrl eden od levov in še svoj srečni talisman je iz­ czm­domzale.si ali 040 255 568.14.30 | USTVARJALNE DELAVNICE 18.00 | VEČER DRUŽABNE IGRE DIXITMestni kino Domžalegubil, zato se odpravi na potovanje po Italiji.2017. Pravila natečaja in razpisane nagrade si lahko 10.00 | ERNEST IN CELESTINA +  Glej opis pod 4. januar.Druženje ob družabni igri Dixit / brezplačno / odogledate na spletni strani www.kd­domzale.si, kjer 18.00 | USTVARJALNE DELAVNICE  DELAVNICA 15. do 30. leta.Blunout klubje dostopna prijavnica. Pokrovitelj natečaja: Art Od 13. do 30. leta / prijave na info@czm­domzale. 16.00 | UČNE URICE KEMIJEBOBRI NA POTEPU, za družine 20.00 | TULIO FURLANIČ si ali 040 255 568. Ljubljana. Glej opis pod 4. januar.Družinski animirani fi lm / glasovi: Andrej Murenc, Mestni kino DomžaleKoncert / izvrsten vokalist, tolkalist in še vedno Saša Mihelčič, Primož Pirnat / 79' / sinhronizira­ 16.45 | UČNE URICE KEMIJE 18.00 | DALEČ NA SEVEReden najboljših bobnarjev v Sloveniji. COBISS – VIRTUALNA KNJIŽNICA SLOVENIJE 5.januar četrtekno, 5+ / kljub različnosti smo vseeno lahko prijate­Animirana pustolovščina / 81' / podnapisi, 8+ / vBrezplačno izobraževanje za otroke in mlade v Knji­ Glej opis pod 4. januar. lji / brezplačne vstopnice. mladi Saši tli avanturistični ogenj njenega dedka.žnici Domžale (kako iskati gradivo, servis Moja knji­ KD Franca Bernika 18.00 | USTVARJALNE DELAVNICE Odpravi se na sever, daleč stran od načrtovane pri­17.30 | TRGOVSKI POTNIK28. januar sobota žnica, Cobiss, mCobiss) vsako sredo med 12. in 14. 9.30 in 11.00 | NEBOJŠA POP TASIĆ: KAJ PA ČE ... Glej opis pod 4. januar.hodnosti / vrsta nagrad na fi lmskih festivalih. uro. Prijave na 01 724 12 04 (Janez Dolinšek in Lidija Abonma OTROŠKIGlej opis pod 19. januar. Galerija Domžale  Glej opis pod 3. januar.20.00 | THE BEATLES: OSEM DNI NA TEDENSmerkolj Turšič). Knjižnica Domžale20.00 | LOVING10.00 | ZVOK V SLIKI Glasbeni dokumentarec / igrajo: člani skupine The 19.00 | BORIS CAVAZZAGlej opis pod 13. januar. BOBRI NA POTEPU, za družinePREDSTAVITEV APLIKACIJ Knjižnica DomžaleBeatles / 137' / najbolj nora leta legendarne britan­ Literarna kavarna / gost: Boris Cavazza / pogovorGlej opis pod 27. januar.V Knjižnici Domžale vam lahko pokažemo delova­ 9.30 | KAKO IZBRATI PRAVO VADBO ZASEske skupine, ko so s svojimi koncerti sredi 60. let vodi Mirjam Slanovec / org.: Mirjam Slanovec,nje aplikacij mCobiss, DomLib, Biblos ipd. Prijave Predavanje / predava Irena Skuk, strokovnjakinjaprejšnjega stoletja obnoreli ves svet. 23. januar ponedeljekBodifi t / org.: Bodifi t, Knjižnica Domžale. Knjižnica Domžale.Mestni kino Domžalein rezervacije terminov na vojka.susnik@dom.sik.siCenter za mlade Domžale10.00 | POŠAST MOLIali petra.strajnar@dom.sik.si. KD Franca BernikaGlej opis pod 8. januar. Mestni kino Domžale 18. januar sreda18.00 | KORAK ZA KORAKOM DO DOBRE  20.00 | DANIEL GLATTAUER: ČUDEŽNA RAČUNALNIŠKI TEČAJ ZA ZAČETNIKE 18.00 | DOTIK VODE FOTKE TERAPIJA Menačenkova domačijaKnjižnica Domžale za svoje člane organizira brez­ Romantična komedija / 80' / Samir, upravitelj žer­Center za mlade Domžale Glej opis pod 9. januar. Abonma gledališki RDEČI in IZVEN15.00 | NARAVNO – NASE IN VASEplačni računalniški tečaj (osnovna uporaba raču­ java v štiridesetih letih, se do ušes zaljubi v plaval­14.30 | USTVARJALNE DELAVNICE no učiteljico Agathe. Vpiše se na tečaj plavanja, aGlej opis pod 9. januar.Izdelava izdelkov za nego obraza iz sestavin, kinalnika in interneta). Tečaj traja en mesec in poteka Glej opis pod 4. januar.Mestni kino Domžale resnica hitro priplava na dan.18.00 | THE BEATLES: OSEM DNI NA TEDENjih uporabljamo pri naravni kozmetiki in v kuli­dvakrat tedensko (ob sredah in petkih) od 10. do 12. Blunout klubnariki / vodi Katarina Kališnik / 4 ure / kotizaci­ 16.00 | UČNE URICE KEMIJEGlej opis pod 17. januar.ure. Število mest je omejeno. Obvezne prijave na 01 20.15 | DEŽELA LA LA20.00 | STAND UP S KOMIKI CEH ZA SMEHGlej opis pod 4. januar.ja: 25 € / število udeležencev omejeno / obvezne 724 12 04 ali helena.prelc@dom.sik.si. Romantična glasbena drama / 126' / Ryan Gosling inStand up večer / slovenski stand up mački in ze­20.30 | RDEČA ŽELVAprijave do 23. januarja na info@kd­domzale.si ali Emma Stone kot nadebudna igralka in jazzovski glas­lenci vas bodo poskusili nasmejati do solz.16.45 | UČNE URICE KEMIJE Glej opis pod 18. januar. 01 722 50 50. benik v romantičnem muzikalu iščeta svoje sanje. Glej opis pod 4. januar. Mestni kino Domžale 12.januar četrtek18.00 | USTVARJALNE DELAVNICE 24. januar torek Info 17.30 | DEŽELA LA LA 6.januar petek Glej opis pod 4. januar. Glej opis pod 5. januar.Center za mlade Domžale Alternativa – zdravje Radomlje (Škrjančevo 1c) Knjižnica Domžale Ljubljanska cesta 58, Domžale, Blunout klub17.00 | PREDSTAVITVENA GLASBENA URICA18.00 | PARLEZ-VOUS FRANCAIS?  9.30 | IGRALNE URICE20.00 | HOME / IFFR LIVE 20.00 | FUNKTASY BANDGlasbena urica za dojenčke in malčke (od 0 do 5.Pogovorne urice v francoščini / do 30. leta / brezplač­T 01 722 66 00, info@czm­domzale.si, Glej opis pod 3. januar.Drama / režija: Fien Troch / 103' / boj med dvemawww.czm­domzale.si Koncert / funk, rock, soul, r'n'b.leta) z aktivnim sodelovanjem staršev / po metodino / prijave na info@czm­domzale.si ali 040 255 568. generacijama in tanka črta med zaupanjem, prija­ Musikgarten / vodi dr. Veronika Šarec / prijave naMestni kino Domžaleteljstvom in prevaro. Galerija Domžale Mestni kino Domžaleinfo@glasbeni­svet.si / brezplačno.Slamnikarski muzej10.00 | OKUS ŽIVLJENJAMestni trg 1, Domžale (trgovski kompleks Vele) 18.00 | SREČANJA POD SLAMNIKI: LUDVIK  21.00 | POTNIKIAbonma fi lmski DOPOLDANSKIOdprta v času razstav: od torka do petka od 10.00Glej opis pod 1. januar. Knjižnica DomžaleKOVAČdo 12.00 in od 17.00 do 19.00, ob sobotah od 10.00 Drama / 113' / japonska oda drobnim življenjskim29. januar nedelja 17.00–18.00 | BRAINOBRAINPogovor o 'starih' Domžalah, kot se jih spominjado 12.00; ob praznikih, nedeljah in ponedeljkih za­ radostim v odnosu med vodjem tradicionalne sla­ upokojeni domžalski grafi k in zbiratelj / vodi Cve­ Delavnica in spoznavnica / od 4. do 14. leta / ani­prto. Za skupine (več kot 10 oseb) po dogovoru tudi7.januar sobotaščičarne in starko, ki v sebi nosi skrivnost / vrstaMestni kino Domžale matorka: Tanja Benček / vstop prost / org.: Braino­ta Zalokar / vstop prost.izven časa odprtosti. Vstop prost, dodatna ponudba nagrad na fi lmskih festivalih.10.00 | BALERINA IN VIKTOR KD Franca Bernikabrain Domžale, Knjižnica Domžale.Glej opis pod 7. januar.plačljiva.Mestni kino Domžale 10.00 | MELITA OSOJNIK: SONCE GRE NA POTEPAlterantiva – zdravje Radomlje (Škrjančevo 1c) Galerija Domžale18.00 | RDEČA ŽELVAKnjižnica Domžale Sobotna otroška matineja in IZVEN16.00, 17.00 in 18.00 | MALA GLASBENA KD Franca Bernika 19.00 | VOJKO ALEKSIČ: SONCE V SENCIAnimirani fi lm / 80' / alegorija o večnem kroženjuCesta talcev 4, Domžale Glasbeno­lutkovna predstava / Glasbeno gledali­ŠOLA IN GLASBENI MALČKI17.00 in 19.30 | TOMAŽ HABE – OB  Odprtje razstave / pogovor z avtorjem vodi Jurijživljenja, človekovi povezanosti z naravo ter glo­T01 724 12 04 ali 01 722 50 80, šče Melite Osojnik / 35 ' / 3+ / sonce se odloči, da neGlasbene urice / od 5. do 6. leta ob 16.00 / od 1. doJUBILEJU Smole / vstop prost.bokih vezeh družine in ljubezni / vrsta nagrad nainfo@dom.sik.si, www.knjiznica­domzale.si bo zašlo, ampak bo šlo raje opazovat, kaj se dogaja3,5. leta ob 17.00 / 4­letniki ob 18.00 / začetek spo­Ob 17.00 za IZVEN, ob 19.30 za vabljene fi lmskih festivalih. po svetu / 4,5 oz. 4 €.mladanskega semestra / po metodi Musikgarten /Koncert ob 70­letnici skladatelja, glasbenega pe­Kulturni dom Franca Bernika Domžale, Knjižnica Domžaleprijave na info@glasbeni­svet.si.dagoga, violinista in dirigenta / brezplačne vsto­Ljubljanska 61, Domžale Knjižnica Domžale 19.00 | TAJSKAT 01 722 50 50, info@kd­domzale.si, Mestni kino Domžalepnice. Potopisno predavanje / popotnik: Franci Horvat /19.00 | STARŠI OTROK IN MLADOSTNIKOV www.kd­domzale.si 16.00 | BALERINA IN VIKTORMestni kino Domžale vstop prost / org.: Franci Horvat, Knjižnica Domžale.V ŠPORTU Anim. druž. pusto. / 89' / sinhronizirano, 6+ / zgodba18.00 | MATURAMenačenkova domačijaPredstavitev knjige Šport po meri otrok in mlado­30. januar ponedeljek o majhni balerini, ki s trdnim zaupanjem vase in pod­Glej opis pod 16. januar. Cankarjeva ulica 9, Domžale KD Franca Bernikastnikov / predstavlja Branko Škof, Fakulteta za šport poro prijatelja Viktorja uresniči svoje največje sanje. Odprta v času razstav: od torka do petka od 10.00 do 20.00 | DANIEL GLATTAUER: ČUDEŽNA / vstop prost / org.: Branko Škof, Knjižnica Domžale.Mestni kino Domžale  Knjižnica Domžale12.00 in od 17.00 do 19.00, ob sobotah od 10.00 do 18.00 | DEŽELA LA LATERAPIJA10.00 | POJDI Z MANO + POGOVOR 19.00 | FRANC JOŽEF12.00; ob praznikih, nedeljah in ponedeljkih zaprto. Glej opis pod 5. januar.Abonma gledališki ZELENI in IZVENMestni kino DomžaleBOBRI NA POTEPU, za šole Predstavitev monografi je / vodi Taja Gubenšek /Za skupine (več kot 10 oseb) po dogovoru tudi izven Glej opis pod 9. januar. 20.00 | MOJ NAROBE SVET + POGOVORMladinski fi lm / režija: Igor Šterk / scenarij: Dušan gostje: dr. Peter Vodopivec, dr. Miha Peinfalk inčasa odprtosti. Vstop v domačijo in na razstavo prost, 20.30 | KITAJSKI ZIDGlasbeni dok. fi lm / scenarij in režija: Petra Seli­Čater / igrajo: Ivan Vastl, Mak Tepšić, Ronja Matije­ urednik Gregor Antoličič / vstop prost / org.: Tajadodatna ponudba plačljiva. Domiš. akcijska pusto. / igrata Matt Damon, Wil­škar / 74' / dokumentarec nas skozi priredbe zna­vec Jerman / 83' / 9+ / kaj se zgodi, ko odpove teh­13. januar petek Gubenšek, Knjižnica Domžale. lem Dafoe / 104' / dih jemajoči fantazijski spektakelnih slovenskih in svetovnih glasbenikov popelje vSlamnikarski muzej Domžale nologija / pogovor z ustvarjalci fi lma / brezplačne o skrivnosti, ki prežema gradnjo Kitajskega zidu. svet vsestranskega umetnika Franeta MilčinskegaKajuhova 5, Domžale Knjižnica DomžaleMestni kino Domžalevstopnice. ­ Ježka / po projekciji sledi pogovor s Petro Seliškar. (domuje v Godbenem domu Domžale) 17.00 | Z IGRO V GLASBENI SVET20.30 | TRGOVSKI POTNIK Odprt: od torka do petka od 10.00 do 12.00 in od Glasbena urica / vodi dr. Veronika Šarec / od 0 doGlej opis pod 19. januar. 8.januar nedelja31. januar torek 17.00 do 19.00, ob sobotah od 10.00 do 12.00; ob 5 let v spremstvu odrasle osebe / obvezna prijava 19. januar četrtek nedeljah in ponedeljkih zaprto. Za skupine (več Kulturni dom na Močilniku, Dob na oddelku za otroke in mladino / org.: dr. Veronika25. januar sredaKnjižnica Domžalekot 10 oseb) po dogovoru tudi izven časa odprtosti. 16.00 | HIŠICA SREDI GOZDA Šarec, Knjižnica Domžale.Knjižnica Domžale9.30 | IGRALNE URICEVstopnina. Muzejska trgovina. Dodatna ponudba Za ABONMA in IZVEN 10.00 | PREHRANA IN STARANJEGlej opis pod 3. januar.plačljiva. Prijetno in zabavno bo postaviti hišico sredi goz­Menačenkova domačija  Mestni kino Domžale da in spoznati, kaj pomeni prijateljstvo / gostuje18.00 | LOVINGPredavanje / predava dr. Karl Salobir, dr. vet. med.10.00 | EP O MARTÍNU FIERRUGalerijski atelje/ sofi nancira Občina Domžale / vstop prost / org.:KD Franca Bernika Domžale  Gledališče Toneta Čufarja Jesenice / informacije inBOBRI NA POTEPU, za šole Romantična zgodovinska drama / 123' / oda paru, kiUlica Matije Tomca 6, Domžale rezervacije na 041 420 610.Društvo Šola zdravja, Knjižnica Domžale.Galerijska učna ura s Katarino Rus Krušelj / 60'10.00 | JURI MURI V AFRIKI PLEŠE je postavil nov mejnik boja za državljanske pravice BOBRI NA POTEPU, za šole / 7+ / ogled razstave kiparja Franca Ahčina in v ZDA / nagrada za vzhajajočo zvezdo (Ruth Negga)18.00 | CENTER ZA SOCIALNO DELO KOT Plesno glasbena predstava po zgodbi Toneta Mestni kino Domžaleustvarjanje na temo epa o gavču Martínu Fierru / 16.00 | POŠAST MOLIna festivalu v Palm Springsu.DEMENCI PRIJAZNA SLUŽBAbrezplačne vstopnice.Pavčka / Plesni teater Ljubljana v sodelovanjuKoledar dogodkov Alzheimer caff e / pogovori o demenci / gostja:Zbira in ureja: Manca Kraševec z LGL / 45' / zgodba o Juriju Muriju, ki se noče Animirani fi lm / 70' / sinhronizirano, 4+ / občutkiBlunout klubmag. Anja Osojnik, direktorica Centra za socialnoFotografije: promocijsko gradivo umivati, zato se odpravi v Afriko / brezplačne ob novem družinskem članu iz perspektive majh­Center za mlade Domžale  20.00 | POLTRONA EXSPRESSdelo Domžale / vodi Cveta Zalokar / vstop prost /Koledar kulturnih prireditev izhaja v glasilu vstopnice. nega otroka / nagrada za najboljši animirani fi lm14.30 | USTVARJALNE DELAVNICE  Koncert / moderen progresiven blues­rock / domi­org.: Cveta Zalokar, Dom upokojencev Domžale,Slamnik. Urednica ne odgovarja za spremembe na Šanghajskem fi lmskem festivalu.Glej opis pod 4. januar. selni kitarski elementi in medsebojno podajanjeKnjižnica Domžale.programov. Za točnost informacije odgovarja pri­ Mestni kino Domžale solističnih vložkov.javitelj dogodka. Uredništvo si pridržuje pravico 18.00 | KITAJSKI ZID16.00 | UČNE URICE KEMIJE 18.00 | GOSPODARICA ORLOV Center za mlade Domžaledo krajšanja prispelih informacij. Informacije o Glej opis pod 7. januar.Glej opis pod 4. januar.Glej opis pod 27. januar. Mestni kino Domžale18.00 | TAKO JAZ VIDIM SVETdogodkih v februarju pošljite v pisni obliki do 20.00 | DOTIK VODE20.30 | KITAJSKI ZIDOdprtje likovne razstave / razstavljajo učenci OŠ16.45 | UČNE URICE KEMIJE 20.00 | TRGOVSKI POTNIK18. januarja  na  elektronski naslov:Glej opis pod 5. januar. Glej opis pod 7. januar. Roje pod mentorstvom Mete Marolt in Mete Košir. Glej opis pod 4. januar. Glej opis pod 19. januar. koledar@kd­domzale.si. le t n i k lv i | dece m be r 2016 | štev ilk a 1 2 slamnik | 23 kultura izbr@no v knjižnici domžale Izbral in uredil: Janez Dolinšek knjige za odrasle Amitav Ghosh Obrisi senc Študentska založba, 2012 V Obrisih senc iz leta 1988 nam pisatelj Amitav Ghosh, doktor socialne antropologije, riše dve vzporedni zgodbi (bratranca in ba­bice), ki se napajata iz spoštovanja družine, etnoloških, kulturnih in zgodovinskih vidikov malega človeka, bogastva narave. Različne karakterje in običaje opisuje z živahno natanč­nostjo, kritično občuljivostjo za zgodovinska dejstva, nostalgijo za starimi časi. V opisih navad članov obeh družin, popotnikov, beguncev in migrantov začutimo razlike med vzhodom in zahodom (Indijo in Anglijo) ter pisateljevo človeško globino in na drugi predanost znanosti. To je knjiga o večnih človekovih vprašanjih, vrednotah in idealih, ki so nam položeni že v zibelko, ne glede na to, od kod prihajamo. Yuval Noah Harari Homo Deus Harvill Secker, 2016 Homo Deus se bere kot nadaljeva­nje Hararijeve uspešnice Sapiens, v kateri je skozi zgodovinsko an­tropološko branje razvoja člove­ške vrste pokazal, da navkljub vsej enkratnosti nismo nič več kot rezultat evolucijskega naključja. Tokrat se podaja na spolzko polje špekulacij o prihodnosti, ki jo bo zaznamoval tehnološki razvoj, tervera v moč in po­men podatkov, ki jo imenuje dataizem. Negotovost in preveliko zanašanje na algoritme nas utegne pripeljati do točke, ko bo naša osebna avtonomija le še bled spo­min. Stranpoti rabe informacijske tehnologije zagotovo predstavljajo resno grožnjo človeštvu, vendar se zdi da Harari podcenjuje stare dobre jezdece apokalipse (kuga, lakota, vojna in smrt), kar je še posebej za zgo­dovinarja nekoliko nenavadno. A Hararijeva distopična vizija prihodnosti je dobro argumentirano, berljivo in za zgodovinarja presenetljivo multidisciplinarno zasta­vljeno delo. Silvia Dirnberger-Puchner Ali postajamo naši starši? Firis Imperl, 2016 Večina ljudi z nesrečnim otroštvom se zaplete v past, da v odrasli dobi odgovornost za neuspeh, razočaranja ali težave v odnosih pripisuje hudim doživetjem v otro­štvu. Če bi odraščali v drugačnih okoliščinah, ne bi imeli vseh teh negativnih izkušenj, in bi v odraslo dobo stopili s pozitivnimi izkušnjami. To v določeni meri drži. Vendar pa žal preteklih doživetij ne moremo spremeniti. Izjemno pomembno je, da ne krivimo preteklosti ali staršev za današnje probleme, saj se s tem ne bo ničesar rešilo. Če bomo krivdo za svoje težave še naprej valili na starše, se bomo s tem oropali možnosti, da svoje življenje usmerimo v pozitivno smer in rešimo težave. To je izjemna knjiga o samorefleksiji. Spominjanje in spoznanje sta lahko neprijetni in boleči. Potrebujemo pogum, moč, voljo in potrpežljivost. Tudi za branje te knjige. Jan van Mersbergen Zadnji pobeg Cankarjeva založba, 2016 življenju. Za seboj pusti razočarana starša in mlajšega brata, ki pozneje pade v vojni za domovino. »Če pred vsem pobegneš, si zmeraj svoboden,« je načelo, po ka­terem je živel Ivan, dokler ni spoznal svojega sina in s tem odkril pravo, predano in brezpogojno ljubezen, za­radi katere je vredno nekje ostati. Tankočutna pripoved o odnosu med očetom in sinom, družinskih, prijatelj­skih odnosih, o osebni svobodi in resnicah starševske ljubezni. knjige za otroke in mladino Nataša Konc Lorenzutti Avtobus ob treh Miš, 2016 Najstnik Tine je doma s podeželja, blizu Gorice, in prepričan je, da mu manjka primerne družbe. Ko pride na obisk mamičina prijateljica, spozna njenega sina Uroša iz Lju­bljane. Spoprijateljita se in skupaj preživita del poletja na podeželju pri Tinetovi družini. Skupaj paseta koze in osle, posvojita mladega mucka, taborita, veslata po Soči, obiščeta kaverno, se pogovar­jata o puncah … V njuno najstniško brezskrbnost pa za­reže bolezen Tinetovega očeta in Uroš mu zaupa, da je on izgubil očeta zaradi zahrbtne bolezni. Pogreša ga in težko sprejema maminega novega partnerja, s katerim se mama namerava celo poročiti. Kako se bo razpletlo vse skupaj? Milko Matičetov in Anja Štefan, ilu­stracije: Zvonko Čoh Zverinice, pozdravljene! Mladinska knjiga, 2016 Znani etnolog dr. Milko Matičetov je svoje življenje posvetil zbira­nju in raziskovanju slovenskega ljudskega izročila. Posebej veliko pravljic je zbral pri pravljičarkah in pravljičarjih v odmaknjeni Reziji. Že leta 1973 je izšla knjiga pravljic Zverinice iz Rezije. Anja Štefan, znana pravljičarka, pisateljica in pesnica, je iz te obsežne zbirke izbrala sedem najlepših: Skakelj pevec in citiravec pri rusicah, O rusici, ki je pregnala grdinico iz lisičje hišice, O muci, ki je imela vzeti peska, Zajec dela za lisico, Kako so volku pristrigli brke, O prašičku, ki ni hotel sam domov ter Bogata in uboga mišica. Imenitne zgodbe iz bogate rezijanske dediščine odlično dopolnju­jejo humorne ilustracije Zvonka Čoha. Andrea Schomburg Prijatelj, kot si ti Učil a, 2016 Veveriček se pripravlja na prihaja­jočo zimo. Teka po gozdu in nabira oreščke. Kar naenkrat prileti ptič. Da bi se malo okrepčal po dolgem letu, mu veveriček prijazno ponudi želod. Čeprav ptiček ne je oreščkov, ga vseeno poskusi. Nato ga veveriček povabi na skupno plezanje. Ali ptice znajo plezati? Znajo pa leteti in lepo peti. Ker veveriček ne poje, melodijo samo malo mrmra. Čeprav sta ptič in veveriček zelo različna, postaneta dobra prijatelja. Ob tej topli pravljici se lahko starši z otrokom pogovarjajo o prijateljstvu, o drugačnosti ... medioteka DVD Mali kaos (A Little Chaos) Blitz, 2015 Jan van Mersbergen (1971) velja za najboljšega predstavnika mlajše generacije nizozemskih pisateljev. Za roman zadnji pobeg je prejel nagrado za najboljši nizozemski roman leta 2014. Zgodba romana je postavljena v Amsterdam in njen glavni junak je de­setletni deček Deedee, ki odrašča sam z mamo. Nekega dne se odloči, da bo poiskal svojega očeta Ivana, ki za dečka sploh ne ve, da obstaja. Ivan živi vagabun­dsko življenje umetnika, ki se preživlja s čarovniškimi točkami po raznih klubih. Ko ga deček pokliče, sprva misli, da gre za neslano šalo. Skozi pripoved spoznamo življenjsko pot Ivana, ki se v Amsterdam preseli iz ene izmed držav nekdanje Jugoslavije v želji po boljšem V filmu Mali kaos gre za ljubko romantično zgodbo o nastajanju veličastnih versajskih vrtov. Kate Winslet igra vdovo Sabine de Bar­ra, ki se za preživetje kot krajinska arhitektka (vrtnar­ka) s trebuhom za kruhom poda na sam francoski dvor in kljub mnogim preprekam (spletkam) v vsem uspe. Režiser Alan Rickman tokrat igra razvpitega Sončnega kralja Ludvika XIV. in se ne meni preveč za nekatere zgodovinske detajle. Gre za Rickmanovo drugo reži­sersko delo, žal pa je letos v starosti 69 let preminil. Spominjali se ga bomo po njegovi izraziti pojavi in nepozabnem glasu, kot odličnega odrskega (London, Brodway) in filmskega umetnika (Razsodnost in rahlo­čutnost, Harry Potter, Pravzaprav ljubezen …) kultura Noč razgrinja krila Letni koncert Moškega pevskega zbora Radomlje moški pevski zbor radomlje Ko brez Nocoj pa, oh, nocoj ni šlo, med­ti fantje zapišejo, da so pripravili kon-tem ko so pevci Prešernovo Strunam cert z naslovom Noč razgrinja krila, namenili veselemu dnevu kulture, ka­v katerem bodo pesmi, katerih vezni teremu v čast je Miha Kavčič ob spre­člen je ljubezen – nežno, globoko, mljavi kitarista Roka Kralja povedal mehko, strastno, neugnano, močno, dve iz Sonetnega venca. K medgene­nostalgično, nespametno, prevze-racijski izmenjavi kulturnih dobrin so majoče, tudi pogubno, a vendar ne-v prvem delu prispevali učenci Osnov­skončno in večno čustvo, ki se kaže v ne šole Preserje pri Radomljah z igra­najrazličnejših podobah, potem greš njem na Orffove instrumente ter pri­na koncert v pričakovanju pevskega kupni labodki – plesalki show dance Carte blanche z dunajskim violinistom Rainerjem Honeckom in drugimi Dunajčani … Tretji koncert 19. sezone koncertnega, modrega abonmaja KDFB odru KDFB v komaj prvih dvajsetih minutah njihovega edinega skupne­ga igranja. Odtlej je bilo vse v zname­nju izključno omenjenih treh pleme­nitih godal in še bolj odličnih godal­cev. Z vmesnim odmorom smo jih po­tem poslušali še vseh 60 minut; naj­prej v Regerjevi, torej nemški roman­tični glasbi. Reger je prav v orgelski in komorni glasbi dosegel svoj vrhunec. Njegov štiristavčni Trio pa je samo en dokaz za vse to. 'Naši' Dunajčani so mu bili vsi trije po vrsti spet več kot kos. Njihovo intenzivno in niansira­no muziciranje sta spet samo dve, zdaj pri tem delu opazni (novi) odli­ki. Vrhunec tega večera in Tria same­ga pa je bil naslednji Mozart, tj. ob­sežen (čez 40 minut trajajoči) Diverti­mento. V tem delu je bila zagotovo že prisotna subjektivnost romantikov, kar pomeni v skladateljevem razvoju zelo hiter prehod od uvodnega klasi­cizma pa vse do (zgodnje) romantike. Prav v tem Triu smo lahko zaslišali prve udarce Sturm und Drang. V vseh šestih kontrastnih Mozartovih stav­kih so se vsi trije spet enkrat odzva­li slogovno povsem drugače; in to je visoka, da ne zapišem, najvišja (mo­žna) glasbena umetnost. Kaj bi dal še za nekaj minut igranja našega Bekav­ca s tem odličnim dunajskim godal­nim triom, četudi zaključni bis z glas­bo J. Françaixa tudi ni bil od muh. Tale decembrski prednovoletni koncert z dunajskimi filharmoniki je zatorej minil povsem resno, kulturno in čisto nič v slogu prihajajočih dni. Naslednjič spet v Domžalah oziroma v KDFB pa šele v sredini februarja 2017. Dr. Franc Križnar kdfb Četudi smo slovitega dunajske­ga gosta, violinista Reinerja Honecka, resda slišali v prejšnji sezoni in tudi že letos na solističnem recitalu s klavir­jem, je bilo njegovo tokratno ponovno gostovanje v KDFB (15. decembra 2016) povsem nekaj drugega. Ne le da je s seboj pripeljal kompleten godalni trio, v katerem sta igrala še violist Herbert kavcem smo slišali Mozartov Kvartet št. 1 v B-duru, osrednji del pa je prav gotovo odigral godalni trio sam: Go­dalni trio, op. 77 b Maxa Regerja in obsežen (prek 40 minut) Mozartov Divertimento v Es-duru, za ednini do­datek pa še Sekvenco Francoza Jeana Françaixa. Seveda je bila vse tole bolj ali ne parada dunajske, nemške in večera, ki te bo grel v decembru vse do težko pričakovanih novoletnih praznikov. In je bilo res tako. Poslušalci in po­slušalke, ki smo na veseli dan kulture povsem napolnili dvorano Kulturnega doma Radomlje, smo prisluhnili pe­smim, v katerih je bila ljubezen v vseh oblikah in receptih: od simpatije in nerodne zaljubljenosti, do fantovske, dekliške, zakonske, domovinske, pre­povedane in platonske … S pevci Mo­škega pevskega zbora Radomlje, ki pojejo že od leta 1970, zadnja leta pa jih vodi Primož Leskovec, smo začutiti in tudi izmenjali nekaj neskončne po­zitivne energije, ki jo je prineslo njiho­vo petje – čeprav so nas z zadnjo pe­smijo vsaj malo postavili na realna tla. Je že tako! Začetek je bil slovesen in tradicio­nalen, saj smo tudi tokrat ob simpa­tičnem voditelju, Igorju Lipovšku, ki je za vsako zapeto pesem našel ravno pravšnje besede, prisluhnili nagovoru in voščilu predsednika sveta KS Rado­mlje Metoda Marčuna, ki je ob pohva­li pevcev vsem skupaj zaželel, da lju­bezen iz njihovih pesmi ogreje srca, v letu 2017 pa prinese mir, spokoj, srečo in zdravje. In potem smo poslušali od tiste znane Kaj bi te vprašal, do Ljubici pod oknom, pa Kettejevo Na trgu, tudi jazz baleta, v drugem delu pa telovad­ki s krogoma ter diabolo – spretnostna točka. Učence sta za nastop pripravi­li Karmen Logar in Olga Šraj Kristan. Še prej smo prisluhnili drugi tretji­ni koncerta Moškega pevskega zbora Radomlje, v kateri smo slišali pesmi: Noč razgrnila krila, Ta drumca je zvo­mlena, Je pa dečva zatoživa me, Pi­semce, Barčica in Ljubavne pesmi iz Rezije. Zadnji del koncerta je bil name­njen Avsenikovim in Slakovim: Na mostu, Z mano se ozri, V dolini tihi in Kadar srečam te. In ko smo že zaplo­skali in hoteli oditi, so nas s pesmijo Čez Šuštarski most zadržala dekleta iz skupne Kamelije, ki jih prav tako vodi Primož Leskovec, in voščilo za srečno 2017 predsednika zbora Franca Velep­ca, ki mu leto 2016 ostaja še v posebej lepem spominu, saj je v njem za dol­goletno požrtvovalno delo prejel ob­činsko priznanje. Koncerta, ki so ga polepšali tudi solisti v posameznih pesmih, je bilo sicer konec, ne pa prijetnega druže­nja, v katerem je bilo – verjeli ali ne, tudi govora o ljubezni, o ubranem pe­tju, predvsem pa o pričakovanju na­slednjega koncerta. Vera Vojska Foto: Marjan Križnar Kefer in violončelist Sebastian Bru (vsi trije seveda Dunajčani, alias Dunajski filharmoniki), je bilo še naslednje pre­senečenje ponovno gostovanje v uvo­dnem instrumentalnem kvartetu naše­ga klarinetista Mateja Bekavca; sicer umetniškega vodje omenjenega dom­žalskega glasbenega cikla. Izjemno plemenit ton, pravo komornoglasbeno radost so omenjeni izvajalci dosegli z izvrstnimi inštrumenti, zlitimi med starimi (Stradivarijeva violina in Gua­dagninijeva viola) pa še z violončelom in klarinetom. Torej z omenjenim neformalnim glasbenim triom in klarinetistom Be­francoske avtorske glasbe absolutne zvrsti. Njena parada v najbolj pleme­nitem pomenu besede se je začela in skoraj končala z Mozartom. Naš Be­kavac je bil več kot enakovreden član zdaj že (dunajskega) kvarteta, ki je odprl tale večer. Mozartova muzika: pretehtana iz galantnega in čustve­nega sloga do dinamičnega izraza in dramatične glasbe. V vseh treh stav­kih je bilo zaznati izjemne slogov­ne poudarke, da ne zapišem, da smo prav s temi izvajalci in v tem delu sli­šali najmanjše glasbeno umetniške,tehnične in muzikalne perfekcije. Že tale (uvodni) Mozart je več kot stal na Primož Hieng: Soline – med nebesi in zemljo drugič Menačenkova domačija v decembru menačenkova domačija Mena­čenkova domačija je bila 7. decembra 2016 v znamenju morja in sonca, saj nas je Kulturni dom Franca Bernika povabil na slovesno odprtje razstave znanega ustvarjalca Primoža Hienga, publicista, urednika, ljubitelja kul­turne in zgodovinske ter etnografske dediščine, fotografa, ki je doslej pra­vo naravno znamenitost Sečoveljske soline iz zraka fotografiral že drugič. Z razstavo fotografij te neprecenljive naravne dediščine, ki jo je naslovil Soline – med nebesi in zemljo drugič, je v prostore Menačenkove domačije prinesel koščke sonca in morja, obi- lo veselja in glasbenih zvokov pa so k prijetnemu kulturnemu večeru do­dali njegovi prijatelji, člani ansambla Kontrabant. Napišimo še, da je to že njegova 67. samostojna razstava, sku­pinskih pa se je nabralo blizu 350. »Skoraj nepredstavljivo se zdi, da ima Slovenija kljub svoji majhno­sti tako raznolika naravna gospodar­stva,« je ob odprtju razstave svoj na­govor začela kustosinja Katarina Rus Krišelj in obiskovalce na kratko po­peljala skozi zgodovino fotografije do najnovejšega obdobja, v katerem ima Primož Hieng, ki je zbral pogum in poslikal naš dragoceni naravni za­klad, zelo vidno mesto. Sečoveljske soline kot naravna dediščina ostaja­jo na fotografijah – skupaj z motivi poselitve, živalstva in rastlinstva, ki bodo še poznim rodovom sporočale o tem našem naravnem bogastvu. Prvič jih je avtor fotografiral 2005 in izdal tudi monografijo, pozneje pa iz zraka pofotografiral tudi Kamnik, Domža­le, Lukovico, Ljubljano in druga me­sta ter se po desetih letih na morje vr­nil pogledat z neba, kako poteka ob­nova znamenitega naravnega obmo­čja. Kustosinja je ob razstavi opozori­la: »V Hiengovih fotografijah solin iz zraka se pravzaprav skrivajo tri funk­cije dokumentarna, ki je pomembna za krepitev zavesti o ohranjanju slo­venske kulturne krajine. Imajo tudi umetniško, tisto ustvarjalno plat z is­kanjem ekstremnih pogledov na na­ravo iz ptičje perspektive, z abstrahi­ranim razčlenjevanjem krajinske po­dobe, z iskanjem idealnih kompozicij zemeljskih linij, različnih barv voda itd. In navsezadnje ima funkcijo neo­prejemljivega v fotografiji, torej večni spomin na svojstven čas in prostor, ki izginja iz našega pogleda, a ne spo­mina. Vsaj ne po zaslugi ustvarjalca Primoža Hienga ter z njegovim po­membnim prispevkom k ohranitvi neprecenljivih dokumentov naravne kulturne dediščine za vse naslednje rodove Slovencev.« Prisluhnili smo tudi avtorju raz­stave, ki je izrazil posebno veselje za­radi začetka urejanja solin, kar bo preprečilo kvarjenje pokrajine, zara­di obnove solinarskih hiš in domov. V povezavi z Menačenkovo domači­jo pa je izrazil navdušenje nad vsem, kar se na področju kulture dogaja v domžalski občini, posebej je pohvalil odkup domačije, kar omogoča ohra­njanje dediščine in ureditev sodob­nega razstavnega prostora – tudi za ustvarjalnost kiparja Ahčina. Zahva­lil se je vsem, ki so sodelovali pri pri­pravi razstave, njemu pa se je za­hvalila direktorica Kulturnega doma Franca Bernika Domžale Cveta Za­lokar – tako za razstavo kot za spre­mljanje domžalskega kulturnega do­gajanja v medijih ter njegovo delo pri Slamniku. Vsem obiskovalcem je za­želela, da jim ob pogledu na razsta­vljene fotografije – na sonce in morje postane toplo pri srcu ter jim polepša decembrske praznične dni. Vera Vojska Foto: Miha Ulčar kultura Naše tovarne, naš ponos: Toko Domžale Razstava Naše tovarne, naš ponos: industrijska dediščina Gorenjske je tretja razstava v nizu skupnih razstav muzejev Gorenjske, ki se jim je pridružil Slamnikarski muzej Domžale. srečanja pod slamniki Razstava žale ne spada v okvir Gorenjske, neka­ varn v Evropi, z odlično kakovostjo, šte­sledi razvoju industrije od prvih obra-terim pa se je zdel neprimeren tudi na­ vilnimi nagradami (na 14 razstavah so tov z nekaj zaposlenimi do velikih indu-slov razstave, ker tovarne žalostno pro­ prejeli kar 11 zlatih košut) in uspešnim strijskih gigantov, ki so dajali delo več padajo, ki pa predstavlja podjetja, ki so razvojem. Opozoril je na pomembnost tisočim ter so bili pomembni v vseslo-bila, vsako v svojem času, v vseh po­ informiranja o novih trendih in mate­venskem in širšem evropskem merilu. gledih pomembna za okolje, za zapo­ rialih, tehničnih rešitvah in možnostih Ob zatonu industrijske dobe s časovnim slene, življenje ljudi okoli njih, dožive­ vpogleda v delo drugih na sejmih ter te­odmikom vedno bolj prepoznavamo la vrhunce razvoja in bila tedanji po­ sno povezanost oblikovalcev in tehnič­izjemen pomen vrhuncev razvoja indu-nos. Preden sta sogovornici dali pou­ nega osebja, pa tudi: »Kot vihrav mlade­strije za tedanji čas. Ob tem vsak muzej darek Toku, sta se sprehodili po najpo­ nič lahko imaš ideje, želje, vendar, če ne predstavlja industrijsko dediščino dveh membnejših industrijah, 12 jih je bilo, veš, kje je konkurenca, je težko.« Sledila je informacija o začetkih pro­na gospodarsko, družbeno in socialno V nadaljevanju prijetnega večera je tovarn, najpomembnejših in vplivnih in njihovem razvoju oziroma zatonu. pada nekdanjega velikana Toko v letu življenje širše okolice. Slamnikarski Katarina Rus Krušelj, ki v okviru Kul­ 1992, stečaj in konec. V mozaik informa­muzej se je odločil za Univerzale Dom-turnega doma Franca Bernika Domža­ cij tega večera so svoje zgodbe prispe­žale, zgodovina podjetja je bila predsta-le kot kustosinja skrbi za muzejsko de­ vali še: France Zupanc, tehnični vodja, vljena ob odprtju razstave 14. decembra javnost, predstavila začetke industria­ z nekaterimi številkami o rasti proizvo­2016. Tokrat pa smo prisluhnili zani-lizacije na Domžalskem, katere temelj dnje in izvoza, kvalitete izdelkov ter po­mivemu pogovoru o usnjarski tradiciji je bila slamnikarska tradicija, njen ra­ sodabljanja proizvodnje, pa tudi zelo nekdanje uspešne tovarne Toko. zvoj, posebej pa v začetku 20. stole­ širokem programu damske torbice, po- V začetku dobro obiskanega Sreča-tja izpostavila kemično, tekstilno in slišali pa smo tudi veliko besed o stro-delovanja, prijateljskega in spoštljive-tovalni artikli, športni rokavice, šolski nja pod slamniki je kustosinja Katarina usnjarsko dejavnost, ter v tem okviru kovnem izobraževanju usnjarjev. ga odnosa med Okršlarjem in Rozma-program … Janez Volf je na kratko ori-Rus Krušelj v pogovoru z mag. Moniko Univerzale in Toko, največjo tovarno Primož Rozman, oče Stane je bil dol-nom, ki sta izredno veliko prispevala k sal svojo 45-letno delovno pot v tovarni, Rogelj iz Gorenjskega muzeja Kranj po-usnjarske stroke v nekdanji skupni dr-goletni direktor Toko od leta 1948, je razvoju Toka, rad se je spomnil tudi so-svoje izkušnje iz 10-letnega dela ter dela drobneje predstavila skupen projekt žavi in med največjimi v Evropi. menil, da je oče na razvoj gledal vizio-delovanja z oblikovalcem Janezom Re-svojih najbližjih v Toku pa je ob koncu Naše tovarne, naš ponos. Projekt je bil O začetkih usnjarstva na Domžal-narsko, razmišljal o povezavi s svetom, panškom. Sam je prevzel prodajo usnje-posredovala Joži Anžin, svoj pogled pa pripravljen v tesnem, zglednem sode-skem, katerega nosilec sta bila bra-o izvozu in pridobivanju deviz za nakup ne galanterije na italijanskem in drugih so dodali še nekateri obiskovalci. lovanju vseh gorenjskih muzejev, ki so ta Vinko in Tone Okršlar je spregovo-strojev za dvig kvalitete. S Tonetom Okr-tržiščih. Obudil je spomine na prigode, Prijeten večer je prinesel veliko no-v zadnjih letih pripravili več skupnih ril Vinko Okršlar, sin Vinka, in spomnil šlarjem sta bila velika strokovnjaka, ce-tudi ponižanja in probleme ob proda-stalgije, tudi ponosa na nekoč veliko to­projektov – zanimivih tudi za širšo slo-na skromne začetke iz leta 1946, ki jih njena in spoštovana. »Dobro sta furala jah, ob sodelovanjih na številnih sejmih varno in ljubezni do nje. Vsak gost po­vensko publiko. Ob razstavi so pripra-je spremljala izrazita pridnost in vese-tovarno«, ta se je povzpela med največje doma in v tujini, kjer so dobili veliko ko-sebej je obiskovalce razveselil s svojo vili katalog in film, zagotovili sodelo-lje do usnjarstva obeh bratov. Poudaril v Evropi in bila spoštovana kot ena naj-ristnih pobud; na odličen kreatorski od-zgodbo o nekdanjem usnjarskem gigan­vanje in raziskovanje ter usklajeva-je vlogo tedanjega Zornovega podjetja, boljših tovarn s tega področja. Nanjo so delek, veliko garanje in odgovornost, tu in vsaka je prinesla nekaj novega o nje strokovnjakov s področja industrij-izrazito naklonjenosti razvoju obrti izje-bili ponosni vsi. V pogovoru je predsta-zelo pridne delavce, pridobivanje idej, zgodovini in pomenu tovarne Toko. Pre­ske dediščine – ob upoštevanju speci-mnega župana Vrečarja. Spomnil nas je vil tudi svojo povezanost s tovarno, kjer kvalitetnih materialov, vzorcev, barv … pričana sem, da se bodo uresničile želje fike posameznega območja. Našli so na veliko navdušenost očeta in strica za je bil vodja izvoza, in izpostavil dosežke Oblikovalec Janez Repanšek se je kot vseh, da se bo projekt nadaljeval in da skupno srednjo pot, kar omogoča se-izgradnjo tovarne, v kateri je bilo zapo-v tem obdobju. Toko je v letu 1952 že 40 prvi diplomant nekdanje Srednje galan-bo Slamnikarski muzej skupaj z vsemi, litev razstave in prikaz raznolikosti in-slenih med 60 in 80 ljudi. Ta je delala odstotkov izdelkov izvažal. Vesel je, ker terijske usnjarske šole Domžale, za ka-ki o Toku še veliko vedo, v bližnji priho­dustrijske dediščine konec 19. in v 20. tudi med vojno. Zaradi nacionalizacije se zgodovina ne pozablja. tero je dala pobudo prav tovarna Toko, dnosti naš nekdanji ponos predstavil stoletju. Prisluhnili smo tudi ‚odme-po vojni je njegov oče Vinko znova za-Zgodba povezanosti Toka in Marina leta 1964 kot mlad oblikovalec zapo-na posebni razstavi. vu‘ domžalskih obiskovalcev razsta-čel z obrtno dejavnostjo, saj mu ‚žilica Košute se je začela 8. septembra 1969 slil v Toku. Poudaril je, da je bila to zla-Vera Vojska ve, ki so sicer menili, da občina Dom-ni dala miru‘ stric je bil uspešen v Toko, in trajala sedem let. Spominja se so-ta doba ene največjih galanterijskih to-Foto: Miro P ivar Pesmi brez meja Jesenski koncert ŽPZ Stane Habe DU Domžale žpz stane habe du domžale Leta bežijo, ne bo jih več nazaj. Lahko pa jih obogatimo s svojimi bližnjimi inpesmimi, je jesenski koncert Ženske­ga pevskega zbora Stane Habe Dru­štva upokojencev Domžale konec novembra v avli Osnovne šole Dom­žale napovedala voditeljica Draga Jeretina Anžin, in nas povabila, da pozitivno energijo, ki so jo pevke z zborovodkinjo Mariko Haler razda­jale z žarečih obrazov, sprejmemo in se veselimo čudovitega pevskega večera. In smo jo sprejeli, navduše­no ploskali pevkam in njihovim go­stom, saj je bil to res lep večer, v ka­terem so se ljudske pesmi različnih narodov, največ je bilo seveda slo­venskih, prepletale s pesmimi brez meja; večer, v katerem so se ubrani glasovi različnih generacij, ki vsi po vrsti radi prepevajo, prepevajo iz Četrtek, 29. decembera 2016, Kulturni dom Vir pri Domžalah ob 20.00 Tin Vodopivec in Boris Kobal: STARO ZA NOVO Prodaja vstopnic: 051 774 993 in vstopnice.kdvir@gmail.com Prevzem vstopnic: eno uro pred predstavo Cena vstopnice: 12 evrov v:MUZEJU Ja nu a r ‘17 M E N A . E NK O V A D O M A . I J A Mira Jarc Izbranka likovnega nate.aja Razstava, 10. - 31. januar 2017 | Vstop prost. Sobota, 28. januar 2017, ob 15. uri Delavnica: Naravna kozmetika Naravno - vase in nase Vodi: Katarina Kališnik 4 ure / kotizacija: 25 eur / št. udeležencev omejeno / obvezne prijave sprejemamo do 23. januarja na e-naslov info@ kd-domzale.si ali 01-722 50 50 (KDFBD) SLAMNIKARSKI MUZEJ Sreda, 18. januar 2017, ob 18. uri | Vstop prost. Ludvik Kova. Pogovor z upokojenim grafikom, ki je eden najboljših poznavalcev domžalske preteklosti, bo vodila Cveta Zalokar. Menačenkova doMačija Cankarjeva ulica 9, 1230 Domž ale, menacenk@ kd-domz ale.si | Odpr t a v .asu ra zstav od tor. do pet. od 10.00 do 12.00 in od 17.00 do 19.00, ob sob. od 10.00 do 12.00; ob praznikih, ned. in pon. zapr to. SlaMnikarSki Muzej doMžale Kajuhova 5, 123 0 Domž ale (domuje v Godbenem domu Domžale), slamnikarski.muzej@kd-domzale.si | Odpr t od tor. w w w.kd-domzale.si do pet. od 10.00 do 12.00 in od 17.00 do 19.00, ob sob. od 10.00 do 12.00; T: 01/ 722 50 50 ob praznikih, ned. in pon. zapr to. srca; prepletli med seboj; in večer, v katerem smo uživali – od začetka do zadnjega dodatka – pesmi Prav lepa je domžalska fara … Jesenski tradicionalni koncert, kipevke ŽPZ Stane Habe DU Domža­le počasi, a zanesljivo pelje k nove­mu jubileju, so pevke začele z naro­dno v priredbi Matije Tomca Oglar, nadaljevale s prvo predstavitvijo pe­smi Mavrica, avtorja Tomaža Habe­ta, nato pa posebej za ljubiteljico pe­tja in zborovodkinjo Maro Vilar po 13 letih ponovno zapele koroško ljud­sko Ana sama reč me griva. In če zna­na kulturnica javno pove, da je bila pesem prelepo zapeta, iz duše, po­tem je to res. Prvi del nastopa so pev­ke zaključile še z eno koroško ljud­sko Oj, ta mlinar. Grajski oktet, ume­tniški vodja je Peter Pirnat, je zadnjaleta stalni gost koncertov ŽPZ Stane Habe. Tudi tokrat so navdušili z obe­ma nastopoma. Za odlično zapete pe­smi Zelena dežela, Moja, Lion Sleeps Tonight, Dobro jutro, Tugo, Oprosti in Ruža crvena so prejeli glasen aplavz polne avle, hkrati pa dokazali, da pe­sem res nima meja, posebej če jo po­ješ s srcem. Tudi Otroški zbor Glas­bene šole Domžale in Mengeš rad za­poje na jesenskih koncertih gostite­ljic. Pod vodstvom mentoric Andre­je Polanec, ki je tokrat dirigirala zbo­ru, ter Jožice Gabrijel Vidic in ob kla­virski spremljavi Ane Klopčič, so za­peli: Ko se smeješ , Slovensko dekle (ob spremljavi violinistke Polone Ra­kar) in Zemlja pleše. Otroška igrivost in ubrani glasovi so, kot vedno, po­pestrili pevski večer. Potem ko so de­kleta zapela še štiri pesmi nekdanjih skupnih narodov: Bolen mi leži, Kad ja podoh (solistka Jasmina Ilić), Eto plitem ter Fala, in dokazale, da priza­devne vaje in ljubezen do pesmi ro­dijo kvaliteto, smo lahko uživali ob slovenskih ljudskih v izvedbi Moške pevske skupine Janez Cerar in Pevske skupine Šole zdravja, obe vodi Mari­ka Haler, in z njimi tudi zapeli. Snoč­kaj sem eno pošto dobil, Tam dol na ravnem polju, Dekle je po vodo šla in Oj, lepo je res na deželi, so pe­smi, ki jih zna vsak ljubitelj sloven­ske pesmi, zato ni bilo treba reči dva­krat, da so obiskovalci pritegnili pev­cem, ki se jim je ob koncu pridružili tudi Grajski oktet. Kot jagoda na tor­ti je skupaj izzvenela pesem Pod to goro zeleno, v imenu vseh navduše­nih obiskovalcev pa je pevce pozdra­vil dr. Franc Habe in se jim zahvalil za res prijeten pevski večer ter jim zaže­lel, da se drugo leto spet vidimo. In se, kot je napovedala pevo­vodkinja Marika Haler, spet sreča­mo na koncertu, ki bo namenjen pe­smim njihovega prijatelja in glasbe­nega ustvarjalca Tomaža Habeta. Se že veselimo! Vera Vojska Foto : Miro P ivar kultura Recenzija filma: Toni Erdmann Začetni tečaj šivanja slamnikov drugič V čem je genialnost nemškega film­skega fenomena Toni Erdmann, do zdaj manj znane režiserke Maren Ade, ki je v zadnjem letu pobral vrsto na­grad na tistih bolj renomiranih sve­tovnih filmskih festivalih, poleg tega pa na dnevni ravni prejema številne pohvale tako gledalcev kot tudi kri­tikov? Seveda pa je tudi kandidat za tujejezičnega oskarja. Poglejmo nekaj argumentov. Na začetku se je treba nekoliko obre­gniti že ob njegovo minutažo, ki ima prizvok filmskega maratona, saj gre za 'nadpovprečno' dolgih 162 minut, ki jih lahko vzdržijo in uravičijo le zares kakovostni filmski izdelki. Sploh če gre za komedijo oziroma komično dramo. Skozi prizmo gledalca pa ne samo, da se film ne vleče niti za trenutek, pač pa se na koncu upravičeno lahko vpraša­mo, kam so tako hitro pobegnile skoraj tri ure našega dragocenega časa? Tudi sama zgodba stavi na silno preprost – za nekatere celo klišejski – zaplet: v ospredju je odnos med očetom, učite­ljem glasbe, in njegovo hčerjo, povzpe­tnico in karieristko. Zaradi vrhunske igralske predstave obeh glavnih prota­gonistov (Petra Simonischeka in San­dre Hüller), smo praktično od samega žini filma. Zanjo je režiserka celo izjavi­la, da je film – ko ga je sama v montaži nekoliko skrajšala –, po tem postopku deloval še daljši, zato je vse odvzeto hitro tudi vrnila. In res se zdi Toni Erd­mann kot neka nedotakljiva celota, ki je popolna takšna, kakršna je. Univer­zalna zgodba situacije v primarni dru­žini seveda že sama po sebi nagovarja slehernika. Vendar, če je potem še v sami izvedbi narejena s takšno režijsko alkimijo in tolikšno nedvoumno skrb­nostjo v odnosu do filmskih značajev (predvsem omenjenih glavnih dveh) in njihovih medsebojnih odnosov, potem lahko sklenemo, da je enostavno moj­strska. Režiserkino očitno rafinirano poznavanje psiholoških pasti nikoli lahkega družinskega življenja – pred­vsem odnosa oče - hči – je prispevalo k temu, da rekordno dolg film niti za trenutek ni razvlečen ali celo patetičen, kot bi se to mimogrede lahko primeri­lo kakšnemu manj veščemu – ali pač ambicioznejšemu – režiserju, ki bi si drznil ugrizniti v omenjeno tematiko. Lahkotno, komično, nevsiljivo, dra­matično, tragično, bizarno, popolnoma nepredvidljivo, predvsem pa skrajno nepretenciozno, so vse pridevniki, s katerimi bi lahko opisali ta na videz V Slamnikarskem muzeju, ki ga vodi Kulturni dom Franca Bernika Domžale, nadaljujemo s strokovnimi tečaji šivanja slamnikov. Projekt revitalizacije nekdaj po-z zanosom predaja svoje znanje na Kos, muzejska demonstratorka Mil­membne domače obrti smo začeli mlajše šivilje. ka Breznik jih je naučila osnov ple­pred dobrim letom, ko smo organizi-Zaradi izjemnega zanimanja smo tenja kit iz slame in Danilo Vrhovnik rali prvi tečaj, ki ga je uspešno opra-jeseni začeli z novim kratkim teča-jim je predstavil tehnično delovanje šivalnih strojev. Preostali (večinski) del tečaja je vodila mentorica Joži Košak: od predpriprave kit iz slame za šivanje do specifične tehnologije šivanja in finalizacije slamnikov. Na zaključku tečaja so udeleženke po­nosno pokazale svoje prve slamnike, ki so jih zašile s pomočjo mentorice, za svoje potrpežljivo delo pa so prije­le priznanja. Če analiziramo dosedanji dopri­nos izobraževalnega projekta, je vse­kakor pozitivno število novih šivilj slamnikov – kar 15 jih je –, ki so preje­le osnovno znanje šivanja slamnikov. V prihodnje bi bilo smotrno to znanje redno nadgrajevati, omogočiti prostor ter strokovno in materialno podporo. Pri tem se srečujemo s težavami, kot je pomanjkljiva zaloga slamnatih kit, ki so na evropskem trgu precej dra­ge in težko dobavljive. Tudi tehnično vzdrževanje posebnih šivalnih stro­jev za šivanje slamnikov je otežkoče­no zaradi specifičnega znanja in do­ vilo enajst udeleženk. Na njihovo jem šivanja slamnikov za začetnike.bave primernih strojnih delov. Uspo­pobudo smo izvedli še nadaljevalni Število mest je bilo omejeno, zato sobiti bi morali stiskalnico za obliko­tečaj, ko so pod mentorstvom Joži smo sprejeli le štiri tečajnice. Na sre-vanje slamnikov in demonstratorja, Košak pridobljeno znanje nadgra-čo je izvedbo tudi tega tečaja finanč-ki bo znal rokovati s strojem. Naši na­dile z novimi tehnikami šivanja in no podprla Občina Domžale, tako da črti so velikopotezni, a izvedljivi, želi­novimi modeli slamnikov. Gospa smo jim lahko omogočili brezplačno mo pa si, da bi posameznice (in posa-Joži je bila šivilja slamnikov v nek-udeležbo. mezniki) naš projekt sprejeli tudi kot danji tovarni Univerzale Domžale in Tečaj je potekal v dveh delih. Prvi poslovno priložnost za nadaljevanje z muzejem sodeluje že od samega je bil namenjen spoznavanju slamni-tradicije slamnikarske obrti. začetka. Čeprav je vodenje takšnega karske dediščine: po muzeju jih je Katarina Rus Krušelj unikatnega tečaja precej naporno, popeljal strokovni sodelavec Roman Foto: Mateja Kozina Potovanja in potovalna sredstva skozi čas Pregledna razstava 2016 kd foto kino, video klub ma­lujočih na tokratni letni razstavi, od Absec, Milan Jazbec in Erna Kraše­vric Sredi novembra je Kulturno dru-katerih mnogi prihajajo iz mlade ge-vec Ravnik. Na tretje mesto se je uvr­štvo foto kino in video klub Mavrica v neracije. Mlajše generacije se z dolo-stila fotografija Petra Rojca, na dru-Kulturnem domu Radomlje pripravilo čeno zadržanostjo podajajo v nezna-go Matevža Cerarja, zmagovito foto­prijeten fotografsko-filmski večer, ni svet novega dne, ki ga z radovedno-grafijo pa je posnela Klavdija Štajdo­katerega jedro je bilo odprtje letne stjo znajo skozi kamniti obok sedanjo-har. V kategoriji Potovalna sredstva pregledne klubske razstave fotografij sti. Vedoželjnost in iskanje novih po-skozi čas so diplome prejeli Albin­z naslovom Potovanja in potovalna gledov vodi fotografske ustvarjalce ca Kosmač, Erna Kraševec Ravnik in sredstva skozi čas. preko z rujem obarvane širine kraških Uroš Resnik. Tretja nagrada je pripa- Ob tem so organizatorji pripravi-kamnišč naprej prek zasanjane meh-dla Lili Jazbec, druga Janezu Kosma­li projekcijo digitalnih fotografij, lju-kobe toskanskih gričev do vsakodnev-ču, najboljšo fotografijo v tej katego­bitelji fotografije pa smo lahko zaplo-ne živahnosti italijanskih mest ali pa riji pa je posnel Matevž Cerar. V kate­skali najboljšim fotografom v posame­zni kategoriji. Na svoj račun so prišli tudi ljubitelji filma, saj so si ob koncu prijetnega večera lahko ogledali film Potovanje k prijateljem v Ennigerloh ter občudovali dediščino Južne Ameri­ke – posebej Machu Picchu in njegov zgodovinski pomen. Kot je poudaril voditelj Igor Lipov­šek, leto 2016 ostaja v zgodovini Ma­vrice zapisano z zlatimi črkami – tudi zato, ker je bil del njene filmske dedi­ščine uvrščen v slovenski filmski ar­hiv in tako postal pomemben del naše dediščine. Med gosti sta bila posebej pozdravljena Lojz Tršan in Janez Me­glič, sodelujoča v omenjenem projek­tu, ter Matej Primožič, tajnik JS za kul­turne dejavnosti, OI Domžale. Selektor dr. Lado Kutnar, EFIAP F1 FZS, je med drugim o pregledni razstavi napisal: »Tokratna razstava FKVK Mavrica predstavlja fotografsko ustvarjanje članov društva v treh raz­ličnih vsebinskih sklopih. Nosilni temi mimo umirjeno barvitih severnih ob-goriji Prosto so diplome prejel: Mate­prikazujeta potovanja v dveh dimen-zorij vse do bučnih eksotičnih tržnic ja Absec, Matevž Cerar in Tinkara Ko­zijah, v sedanjost in v preteklost. Po-daljnega vzhoda. Ocenjevalec posebej leša. Na tretje mesto se je uvrstila fo­tovanja v dimenzije sedanjega časa in poudarja sproščenost, širino in krea-tografija Lili Jazbec, na drugo Blaža potovalna sredstva v preteklih časih, tivnost fotografskega beleženja v temi Peterke, avtor najboljše fotografije pa predstavljena v prvih dveh temah te prosto.« je bil Peter Rojc. razstave, v sebi nosijo močno simbo-Obiskovalci so se lahko sami pre-Z razstavo Mavrica zaokroža leto liko društva. V prvi temi zaslutimo vso pričali, koliko idej se skriva v raz-2016 in s smelimi načrti stopa v leto živahnost društva, ki se napaja z mla-ličnih generacijah FKVK Mavrica in 2017, v katerem nas bo znova presene­do energijo v iskanju sveže, še nepo-kako ustvarjalni so njihovi člani in čala s svojo odlično fotografsko, film­znane motivike daleč izven meja do-članice. Poseben čestitke zaslužijo sko in video produkcijo.mače vasi. Prav odraz trenutnega utri-nagrajenci, in sicer: V kategoriji Po- Vera Vojskapa društva je tudi veliko število sode-tovanja so diplome prejeli: Mateja  Foto: Igor Lipovšek začetka posrkani v skrajno nepredvi­dljiv, grenko-sladki čustveni tobogan, ki ne pojenja niti za trenutek. Gre za sijajno odmerjeno mešanico nevsiljive ganljivosti in pikrega humorja, odmer­jeno izvabljajoč nekontrolirane izbruhe smeha, ki jih sam nisem doživel že kar nekaj časa. Poleg tega preseneča tudi dejstvo, da je tako, navkljub sami dol- Uspešna Binca Lomšek Fotografija Mladi in Francesco Bince Lomšek uvrščena med najboljše fotografije 38. regijskega srečanja fotografskih skupin in posameznikov Gorenjske 2016. enostaven, a v resnici silno zahteven in pretanjen filmski izdelek, kar vse pomeni, da omenjene odlike zmorejo le največji režijski mojstri. Maren Ade je zato ime, ki si ga velja zapomniti tudi v prihodnje. Film si lahko ogledate tudi v Me­stnem Kinu Domžale.  Žiga Čamernik V galeriji Bala v Kranju je bilo 25. no­vembra 2016 odprtje razstave 38. re­gijskega srečanja fotografskih skupin in posameznikov Gorenjske 2016 na temo urbana fotografija in na prosto temo. Organizatorja sta JSKD Območna izpostava Kranj in koordinacija za Go­renjsko ter Fotografsko društvo Janez Puhar Kranj. Na izbor je prispelo 487 del 65 avtorjev, izmed katerih je stro­kovna žirija izbrala 43 fotografij, ki so razstavljene v galeriji. Najboljšim fo­tografom sta bili dve podeljeni pohva­li, tri listine JSKD in tri medalje FDJP. Binca Lomšek iz Likovnega društva Mengeš, v katerem šele dve leti delu­je tudi fotografska sekcija, se je uvr­stila v ozek krog najboljših fotografij s svojo fotografijo Mladi in Francesco. Njena uvrstitev v izbor med samimi iz­kušenimi, dolgoletnimi in znanimi fo­tografi nakazuje, da ima pred seboj še veliko izzivov in možnosti za razvoj v tej veji umetnosti. Razstava bo v galeriji Bala, Cankar­jeva 10 v Kranju na ogled do 4.janu­arja 2017. Jakobina Š. Foto: Likovno društvo Mengeš kultura Pogled 2016 Kot smo že večkrat pisali, Center za mlade Domžale že vrsto let uspešno razvija fotografsko dejavnost, tako po množičnosti kot kvaliteti, ki je še kako zanimiva za mlade ustvarjalce. center za mlade domžale Tako Prijetno prireditev ob odprtju raz­je konec novembra v Kulturnem domu stave najboljših fotografij, ki je sicer Franca Bernika v Domžalah potekala v prostorih Centra za mlade Domžale slovesna podelitev priznanj vsem, ka-in si jo lahko ogledate do srede janu­terih fotografije so bile še posebej opa-arja 2017, je vodil Luka Vasle. Pohvalil žene v vseslovenskem mladinskem je prav vse sodelujoče – mlade v raz­fotografskem natečaju, enem večjih ličnih obdobjih, organizatorji pa so se za mlade v Sloveniji. Center za mlade za pomoč zahvalili sponzorjem prak- Domžale ga je letos, že četrtič po vrsti, organiziral in izvedel v sodelovanju s Foto, kino in video klubom Mavrica Radomlje, katerega predsednik Janez Kosmač se je slovesnosti tudi udeležil, na njej pa je bila tudi direktorica CMD Tinkara Koleša. Kot so povedale števke sodelujo­čih, v mladinskem natečaju Pogled 2016 iz leta v leto sodeluje več foto­grafov, saj je letos na štiri teme, in si­cer Jaz žaba, Utrip mesta in Prosto (barvna in črno-bela fotografija) svo­je izdelke poslalo 194 ustvarjalcev, ki so prispevali 1843 fotografij, kar je od žirije v sestavi Andreja Peklaj, MF FZS, Meta Hrovat, diplomirana sli­karka in študentka magistrskega štu­dija na ALU, in Andraž Gregorič, di­plomiran inženir fotografije, zahte­valo veliko ustvarjalnega dela – iz­brati v množici kvalitetnih fotogra­fij najboljše. Med poslanimi je bilo tudi nekaj več kot deset odstotkov ustvarjalcev z našega območja, naj­več iz KD Mavrica in Centra za mla­de Domžale. tičnih daril, ki so jih poleg pisnih pri­znanj prejeli nagrajenci, še posebej pa se je Center za mlade Domžale zahva­lil za podporo Občini Domžale, Zavo­du RS za zaposlovanje, Uradu za delo Domžale, Uradu RS za mladino ter MOVIT – Zavodu za razvoj mobilnosti mladih. Na prireditvi so si obiskovalci lahko ogledali projekcijo vseh prispe­lih del, največ pozornosti so bile seve­da deležne najboljše fotografije. Zadnji del prijetnega fotografske­ga večera je potekal v prostorih Centra za mlade Domžale, kjer so razstavili 72 najboljših fotografij, pripravili pa tudi prijetno srečanje. Poglejmo, kdo so bili najboljši: Jaz, žaba • do 15 let – prvo mesto Matej Kom­para, drugo. Lana Podlipnik Giaco­melli: tretje Mihajla Vukadinovič; diplome: Luka Banfi Veselko: AnjaVršič in Gal Žvab; • od 16 do 29 let – zmagovalka Pia Sta­rič: druga Anja Jelen, Karin Rošker – tretja, diplome so prejeli: MatevžCerar, Rok Deželak in Ivana Žigon; • nad 30 let – Andreja Ravnak je po­slala najboljšo fotografijo, druga Mateja Absec, tretja Mojca Cvirn; diplome: Miran Krapež, Vlasta Go­rup in Janez Vrzel. Utrip mesta • do 15 let – prvi Luka Banfi Veselko, druga Ema Lamovšek, tretja Tina Jaklič, diplome: Lana Podlipnik, Anamari Hribar in Matej Kompara; • od 16 do 29 let – zmagovalec Nik Erik Neubauer, drugi Jan Horvat, tretja Kristina Valenti; diplome: Anja Jelen, Karin Rošker in Anja Guid; • nad 30 let – najboljšo fotografijo je oddal Jani Novak, druga Danica Novak, tretja Mojca Cvirn; diplo­me: Janez Vrzel, Rok Godec in De­jan Kokol. Prosta barvna • oo 15 let – zmagovalka Ema Lamov­šek: drugo mesto Rene Kračun, tretja Urška Mori; diplome: Gal Žvab Rina Medjić in Jan Skočaj; • od 16 do 29 let – prvi Nik Bertoncelj, druga Karin Rošker, Tisa Praprotnik tretja; diplome: Špela Metličar, Neža Pratneke in Neža Skuk; • nad 30 let – prva Danica Novak, drugi Igor Debevc, tretja Barbara Gamberger, diplome: Miran Krapež, Gaber Košir in Zdenka Šfiligoj. Prosta črno-bela • do 15 let – prvo mesto Urška Mori, druga Nives Cilenšek, tretja Sara Mi­trović; diplome: Luka Banfi Veselko, Nadja Gorišek in Aljaž Starič; • od 16 do 29 let – zmagala je Špela Metličar, pred Karin Rošker in Jonom Horvatom; diplome: Nik Erik Neuba­uer, Anja Jelen in Hana Jerak; • nad 30 let – prvo mesto Miran Kra­pež, drugo Sabina Kos, tretje Rok Godec; diplome: Janez Kukec Mezek. Mojca Cvirn in Klemen Brumec. Čestitke nagrajencem, pa tudi us­tvarjalcem, ki s svojimi fotografijami dokazujejo, kako koristno preži­vljati prosti čas, uživati in se vese­liti uspehov. Čestitke tudi Centru za mlade Domžale za izvrstno opravlje­no delo. Vera Vojska Foto : Miro P ivar Spomini Vere Terstenjak Redko se zgodi, da obiskovalci zapolnijo galerijsko razstavišče do zadnjega kotička. Na odprtju razstave domžalske akademske slikarke Vere Terstenjak, ki je bilo 24. novembra 2016, se je zgodilo prav to. pot. Resnične portrete sorodnikov, serija slik z naslovom Spomini vse­ galerija domžale Njena zadnja prijateljev in znancev z vsemi oseb­binsko sega v preteklost, ko je še kot nimi karakteristikami, psihološkimi deklica živela na Prevojah. Njena stanji in razpoloženji, je umestila v naslednja življenjska postaja so bile krajino, v metafizični prostor nara-Domžale in še pozneje New York v ve. Imaginarne pokrajine z značilni-ZDA. Verini spomini na čas otroštva, mi meglicami se v slikarkini govorici ko je v stari hiši poslušala babičino pojavljalo že od začetkov. Z njimi na­igranje na klavir, se z družino ob daljuje tudi v zadnji seriji, v njihovo nedeljah sprehajala do gradu Brdo, središče pa je umestila lastne spo­raziskovala drevesa v brdskem dre­ mine, jim pridala osebe, dogodke, voredu itd., so posebni, čudoviti, so kraje in predmete. Na prvi pogled so gradniki njene osebnosti, tudi sli­ motivi iz vsakdanjega življenja, a v karske. njih razodeva širšo povezanost z ve-Vera je izredno čutna slikarka, ki soljem in večnostjo. ljubi duševni svet in s svojimi slikar- Spomini. Vsi jih imamo, vesele, skimi motivi posega v kozmične da­ žalostne, srečne, boleče, iskrive … ljave. Predvsem je pozitivna oseba, Spomini so čudežni, so kot niti, iz ki nam z odprtimi razmišljanji o sebi katerih je stkano življenje in starejši in okolju posreduje sporočila o rav­ ko so, globlje se vtisnejo v naš spo­novesju, dobrobiti in miru v življe­ min. Žal prevečkrat v naglici vsakda­nju kot prispevek k boljšemu jutri. na pozabimo nanje in nekatere izgu-Takšno sem jo uspela spoznati v na­ bimo. Na srečo jih je slikarki Veri ne­jinem kratkem ‚sobivanju‘, v Dom­ kaj od njih uspelo ohraniti na slikar­žalah, kjer živi zadnja desetletja. Že skih platnih za vedno. pred nekaj leti je v razstavišču Me­načenkove domačije predstavila sli­ke, ki so začrtale nadaljnjo slikarsko Katarina Rus Krušelj Fotografska razstava Blaža Zupančiča Za dobro fotografijo ni dovolj le fotoaparat, saj je fotografiranje proces, ki sproža mnoge poglede fotografa na svoj čas in prostor. galerija domžale Fotografu Bla­žu Zupančiču ne pomeni le sredstvo za ustvarjanje, temveč tudi medij, ki ga je treba tehnično raziskovati in nadgrajevati. Njegovo fotografsko razstavo si lahko ogledate v Galeriji Domžale do 29. decembra. Blaž Zupančič se s fotografijo uk­varja že več kot 35 let. Od leta 1988 deluje kot samostojni fotograf na vseh področjih kreativne fotografi­je. Razstavljene fotografije v Galeri­ji Domžale nosijo skupen naslov Ek­spozicija, izhajajo pa iz različnih se­rij, za katere je značilen podaljšan čas osvetlitve. Običajno se meri v nile Rothkove abstraktne slike, ki si jih je ogledal na razstavi v Münchnu v Nemčiji, je opravil unikatno ume­tniško delo: predstavitev slovenske pokrajine iz vlaka na še ne viden na­čin, ko je kupe vlaka postal neka­kšna premikajoča se kamera obscu­ra. V objektiv mu je uspelo ujeti ne­navadne podobe gibanja z izrazitim likovnim učinkom prelivanja barv. Tudi fotografije industrijske krajine so produkt tehničnega eksperimen­tiranja – združitev diapozitiva in črno belega negativa, ki je podobam zarisal nove efekte z močnimi barv­nimi kontrasti. stotinkah sekunde, tokrat pa so na­menoma daljši od sekunde do dve. Odličen primer so fotografije aktov, na katerih se ženski model počasi vrti, svetloba zariše obrise gibanja in luč poudari silhueto telesa. S serijo Mimobežnost se je foto­grafiranja lotil na poseben način. Čeprav avtor pravi, da so ga navdih- Vsekakor fotograf Blaž Zupančič k fotografiji pristopa na premišljen način brez hipnih stanj ali razpolo­ženj. Usmerjen je k procesu nastaja­nja fotografije, njenemu tehnološke­mu povpraševanju in iskanju popol­ne likovne podobe, kolikor mu jo fo­tografija dopušča.  Katarina Rus Krušelj TONE L APA JNE IN ZBIRK A VUGRINEC LJUBLJANA, 14. januar 2017 G alerija na potepu bo v novem letu Avtor je s svojskim likovnim jezikom mo.no spet najprej odpotovala v bližnjo zaznamoval slovensko likovno umetnost prestolnico, ki gosti dve odli.ni druge polovice 20. stoletja. razstavi. V Narodni galeriji je na ogled Dobimo se v soboto, 14. januarja ob 10. Kolekcija Vugrinec, ki je impresivna zbir-uri pred Narodno galerijo. .e kdo potre­ka umetnin hrvaške moderne, njen lastnik buje prevoz, lahko kontak tira tajništvo kul­pa je znani hrvaški nogometaš. Odli.na turnega doma Franca Bernika Domžale (01 priložnost spoznati nam bližnjo umetnost 722 50 50). naših sosedov. V Galeriji Jakopi. pa si bomo Vstopnini: 4,00 evre v Narodni galeriji in ogledali retrospektivno razstavo kipov in 3,00 evre v Galeriji Jakopi.. slik z naslovom: Tone Lapajne: Spomin Po obeh razstavah bo vodil strokovni sode­zemlje, ki predstavlja vrhunce Lapajneto­lavec Galerije Domžale mag. Jurij Smole. vega opusa v razli.nih likovnih zvrsteh in je umetnikova prva velika pregledna razstava. Prijazno vabljeni! Informacije: www.kd-domzale.si / tel.: 01/722 50 50 politične stranke metod marčun / lista za domžale Gradimo za otroke, gradimo za prihodnost! V teh dneh bo leto sklenjeno in ob takih pri­ložnostih se vedno ozremo nazaj, si skušamo obuditi in priklicati potek dogodkov ter doži­vetij v minulem letu. Skušamo se spomniti, kaj se je zgodilo januarja, februarja, kakšen je bil dopust, kaj vse prijetnega se nam je zgodi­lo, kaj smo naredili in tudi, kaj bi bilo najbolje pozabiti. Leto 2016 je prineslo zares obilico do­godkov – tako dobrih kot tistih, ki se jih neradi spomnimo. Pogrešamo pa večje projekte, ki so sicer ostali zapisani v Občinski razvojni strategiji in torej čakajo na svoj trenutek. Tako je tudi z našimi načrti in željami. Nekatere nam uspe uresničiti, včasih se nam kaj tudi ‚ponesreči‘, kakšno stvar pa odložimo za prihodnost ali pa nanjo kar pozabimo. Dobro se zavedamo, kako pomembno je ohranjanje in negovanje zelenih površin. Tudi naše delovno in bivanjsko okolje želimo ohra­niti ‚čisto‘, z manj nesnage ter zastrupljenih in napetih odnosov. Zato pa moramo biti pred­vsem prijaznejši do okolja, bolj potrpežljivi in pa spoštljivi. Zagotovo se nam bosta trud in vlo­žek v vse našteto povrnila. Kaj pa resnično potrebujemo v naši skupno­sti – tako ožji kot širši, kaj si želimo, katere so naše prioritete …? Problem današnjega človeka Lista za Domžale vam želi v božičnem času veliko tihe sreče, v novem letu 2017 pa veliko prijetnih trenutkov, uresničenih želja in hotenj, največ pa zdravja in osebnega zadovoljstva. vidimo v tem, da ga obkroža vse preveč infor­macij – že prav zasičen je z njimi, tako da jih je zelo težko kritično presoditi. Veliko je dogod­kov in dogajanj, vsega imamo torej v obilju, prav zaradi tega pa morda ne znamo več uživati v drobnih stvareh. In, če se malce ozremo vase: kaj nam pomeni sreča, če slednje ne moremo deliti? Kaj nam pomeni uspeh, če ga ne moremo prenesti na druge? Ob prihajajočih praznikih, ko se leto prelo­mi v novega in se dnevna svetloba podaljšuje, pustimo za trenutek delovne, poslovne in go­spodarske zadeve. Zdaj prihaja čas, da si naz­dravimo in se s ponosom ozremo na iztekajoče se leto ter se z optimizmom in novim zagonom zazremo v leto pred nami. nsi / roman lenassi Domžale potrebujejo tudi razvojne projekte Ker je naša svetnica Andreja Šuštar zaradi služ­benih obveznosti odstopila, sem kot naslednji na listi NSi postal član Občinskega sveta Ob­čine Domžale za preostanek mandatne dobe. To je že moj četrti mandat. Ker sem tudi član Odbora za finance in premoženje, sem lahko kar dobro spremljal dosedanje delovanje Ob­činskega sveta, predvsem proračune in zaključ­ne račune. V naši občini v zadnjih dveh letih s sprejetima proračunoma sicer zagotavljamo normalno delovanje občine in javnih zavodov, obnovimo nekaj cest, zamenjamo nekaj vodo­vodnih cevi in zgradimo nekaj kanalizacije, po­večamo kak vrtec ali šolo. Pogrešam pa kakšen smelejši razvojni projekt. Novo garažno hišo, ki zdaj sameva, njeno vzdrževanje pa občino sta­ne 60.000 evrov letno, težko vidim kot uspeh. Prav tako center Domžal ostaja še naprej brez duše, neurejeno je parkirišče pred Tušem, stara Metalka pa zapuščena kazi Domžale ... Po mo­jem mnenju premalo sledimo Strategiji Občine Domžale, ki je bila leta 2012 soglasno sprejeta in predstavlja razvojni program občine. Kot krščanski demokrat se v svojem politič­nem delovanju zavzemam za vrednote, kot so poštenost, pravičnost, spoštovanje drugega, ne glede na njegovo prepričanje in sodelovanje z vsemi dobro mislečimi. O tem govori tudi reso- Ob bližajočih praznikih vam v imenu Občinskega odbora NSi želim blagoslovljene božične praznike in vse dobro v prihajajočem letu. V upanju na boljše čase ponosno praznujmo dan samostojnosti in enotnosti! lucija Gradimo normalno Slovenijo, ki je bila sprejeta na 10. kongresu NSi v Brežicah. Kon­gresna izjava izpostavlja tri prednostna podro­čja našega prihodnjega delovanja. To so pra­vična domovina, močno gospodarstvo in varno življenjsko okolje. Pri svojem delu v občinskem svetu se bom, tudi v skladu s to resolucijo, zavzemal za in­terese Domžalčanov in poskušal prispevati krazvoju občine. Želim si, da bi bilo življenje v naši občini prijetno, zdravo, športno in bolj op­timistično. sd / marjan ravnikar, podpredsednik Preventiva in prometna varnost – most Repovž Letošnje poletje je bila zaradi obnove vozišča prek mostu Repovž popolna zapora ceste med 27. junijem in 15. avgustom. Most prek Kamniške Bistrice, ki je bil zgrajen 22. novembra 1974, se jo do letošnjega leta prenovil že pred 13 leti, na­tančneje v juliju in avgustu 2003. Takrat so bili obnovljeni in urejeni pločniki, mostna ograja in razsvetljava objekta. Vsi si želimo, da bo 'vstop' v našo občino z avtoceste lepo urejen in nam v velik ponos, predvsem pa varen.Žal temu ni tako, saj, če pogledamo levi breg od avtoceste proti mostu Repovž, je prvi del urejen s pločnikom za pešce in kolesarje, ko prečkamo most pa vidimo, da na drugi strani enostavno ni pločnika in smo udeleženci v cestnem prometu (pešci in kolesarji) prisiljeni hoditi ali se pelja­ti ob robu cestišča, ki je med drugim tudi zelo prometno, in ogrožamo lastno varnost. Ali pa smo prisiljeni kršiti cestno prometne predpise, ki natančno govorijo o varnosti udeležencev v cestnem prometu (kolesarjev in peščev). V tem primeru smo prisiljeni prehoditi cestišče, ki, mi­mogrede, tudi ni označeno s prehodom za pešce, da bi varno prehodili cestišče. Glede na dvakra­tno sanacijo mostu in novo gradnjo bencinskega servisa sem bil prepričan, da bo investicija vklju­čevala tudi izgradnjo pločnika in kolesarske poti ob levi strani. Predvsem moramo imeti v mislih, da so lahko udeleženci v prometu nepredvidlji­vi in si prometne predpise razlagajo po svoje – Da ne bom predolg (imam samo 2.000 znakov), vam občankam in občanom želim ene vesele praznike in vse dobro v prihajajočem letu. razmerah bo nadaljnji razvoj občine po priorite­tah tega memoranduma mogoče dosegati, vendar z velikim odrekanjem in javno-finančno disciplino. Osredotočiti se bo treba na spodbujanje in oži­vljanje gospodarstva …«. OK, ampak kriza je baje mimo. In kdo se tukaj čemu odreka, če bomo v letu 2017 porabili 32 milijonov evrov. A se bomo odrekli garažni hiši. To je tista hiša z najdraž­jo plezalno steno v Evropi (strošek približno 750.000 evrov), v katero avtomobili ne najdejo vhoda. A bomo poiskali gradbeno in uporabno dovoljenje za stavbo, v kateri domuje Zavod za šport (strošek približno 350.000 evrov). Morda pa bomo poiskali vse tiste zakopane stotine tisoče evrov v Hali Komunalnega centra, Češminovem parku (kje je že drsališče), preplačanih cestah, slabo načrtovanih sanacijah … Ne, odrekli se bomo denarju za naše novorojence. Občina vam za vsakega novorojenca prispeva koledar. Tako kot gasilci ali dimnikarji za novo leto. Na ta ko­ledar mamice lahko označijo datum rojstva, tako da ga ne pozabijo do drugega leta. Dobro, da ne dobijo še bilobila. Pa da se vrnem na znanstveno fantastiko oživljanja gospodarstva. V memoran­dumu je tudi zapisano, da si bo občina priza­devala v prihodnjih letih v okviru proračunskih zmožnosti vzpostaviti stimulativno okolje za ra­zvoj obrti in podjetništva. Sliši se dobro. Če pa pogledate proračun, ni niti enega konkretnega ukrepa, s katerim bi to uveljavili. V proračunu je namenjen le drobiž za obrtno zbornico, in to je to. Zakaj občina npr. ne zniža komunalnega pri­spevka za nove obrtnike, jih konkretno stimulira … Zakaj? Zato, ker ji ni treba. Zato, ker ta prora­čun kupuje tistih približno 4000 volilnih glasov za naslednji mandat. Za ostalo jih pa čist 'mal' briga. predvsem prometne znake, ki obveščajo o varni hoji. Poleg tega ne zmorejo oceniti hitrosti in oddaljenosti bližajočega vozila. Zato moramo za njihovo varnost skrbeti predvsem drugi udele­ženci v cestnem prometu. Na problem varnosti, ob levi strani cestišča preko mostu Repovž, smo odgovorne na občini opozorili tudi na krajevni skupnosti Slavko Šlander. Upam in želim, da se bo v naslednjem koledarskem letu izgradnja pločnika in kolesarske poti uresničila. Vsem občankam in občanom želimo vesel božič in srečno v letu 2017. nsi / ljudmila novak, predsednica in poslanka Slovenijo moramo pripraviti na izzive prihodnosti December je čas praznikov, pričakovanja luči in tudi čas, ko lahko naredimo črto pod letom, ki se izteka. Leto 2016 je zaradi gospodarske rasti, ki so jo ustvarila predvsem izvozno naravnana slo­venska podjetja, ponudilo nekaj več optimizma in razlogov za veselje kot prejšnja, ko smo bili v vrtincu gospodarske krize. Prav tako se je le­tos občutno zmanjšala brezposelnost, kar lahko samo pozdravimo. Žal pa ne moremo biti veseli ob dejstvu, da vse te spremembe na bolje niso plod dobrega dela trenutne vlade in sprejetih ukrepov za ra­zvoj gospodarstva. Čeprav je Miro Cerar ob pre­vzemu odgovornosti za vodenje države obljubljal reforme in v ospredje postavljal etiko delovanja, ni do zdaj uresničil nič od tega. Namesto pripra­ve in uvedbe reform se je prvo polovico svojega mandata ukvarjal predvsem z (dokaj ponesreče­nim) kadrovanjem. A pravi problemi ležijo v previsokih davkih, ki jih plačujejo slovenski delavci in delodajalci, v pokojninskem sistemu, ki bo vedno težje za­gotavljal dostojne pokojnine in nedotakljivem sodstvu, kjer ljudje in podjetja več let čakajo na pravico. Če se primerjamo z drugimi srednjee­vropskim državami, je jasno, da takšno stanje ni normalno. Če želimo takšno stanje presekati, potrebujemo ljudi, ki bodo znali prepoznati bi­stvene težave in bodo imeli toliko volje in pogu­ma, da bodo modernizacijo tudi izpeljali. Tudi slovensko zdravstvo, ki je v zadnjih me­secih razburilo ljudi z novimi aferami, še vedno Ob koncu leta in prihajajočih praznikih vam želim predvsem obilo notranjega miru, ponosa ob zavedanju, da kljub vsemu le imamo svojo domovino, in iskrenega veselja v krogu vaših najbližjih. čaka na reformo, ki bo skrajšala čakalne vrste, olajšala delo zdravnikov, medicinskih sester in drugega osebja v bolnišnicah ter predvsem paci­entom ponudila hitrejšo in kakovostnejšo oskr­bo. V NSi se teh pomanjkljivosti jasno zaveda­mo, zato smo sami pripravili predlog reforme, ki bi okrepil naše javno zdravstvo in prinesel tudi več preglednosti. Prav tako smo v naš predlog modernizacije slovenskega zdravstva vključili sistem dolgotrajne oskrbe oziroma oskrbe starej­ših, ki ni sistematično urejeno in bo zaradi stara­joče se družbe vedno bolj pomembno. Prav zato smo nedavno v parlamentu sklicali tudi izredno sejo, kjer smo vlado pozvali k pripravi ukrepov za težave, ki jih bo prinesla bližnja prihodnost – predvsem nižanje rodnosti in kot omenjeno vedno večji delež starejših ljudi. le t n i k lv i | dece m be r 2016 | štev ilk a 1 2 slamnik | 29 politične stranke | nadzorni odbor občine Omrežnina, prevozi, krajevne skupnosti Pregled delovanja nadzornega odbora Občine Domžale v prvi polovici mandata, torej v minulih dveh letih. N adzorni odbor (NO) občine je najvišji organ nadzora javne porabe v občini, ki ima pristojnost nadzorovanja nad razpolaganjem in gospodarjenjem s premoženjem občine, nadzoruje namenskost in smotrnost porabe proračunskih sredstev in fi­nančno poslovanje uporabnikov le-teh. Tokrat smo se lotili pregleda delovanja NO Občine Dom­žale v prvi polovici mandata, torej v minulih dveh letih. Preverili smo, kateri pregledi so zaključeni in kateri so v teku, medtem ko bo program dela za nadaljnje predloge sprejet po novem letu, ko ga bodo poslali v seznanitev tudi Občinskemu svetu Občine Domžale. Čeprav marsikdo pričakuje, da je NO tisti, ki bo posegal po ukrepih ob morebitnih nepra­vilnostih za kršitelje zakonodaje in odlokov, pa temu ni čisto tako. »NO je s svojimi pristojnostmi omejen. Pri ugotovitvah nepravilnosti poda mne­nje in priporočila za njihovo odpravo. Če gre za hujše kršitve (se pravi, da so zneski kršitve višji od 2 odstotkov iz bilance prihodkov in odhodkov proračuna) oziroma če gre za hujšo kršitev pred­pisov ali nepravilnosti pri poslovanju občine, ob­vestimo pristojno ministrstvo in računsko sodišče. Če pa ugotovimo, da je bil storjen prekršek oziro­ma kaznivo dejanje, pa lahko podamo kazensko ovadbo. Samih sankcij, s katerimi bi lahko zahte­vali odpravo kršitev, pa žal, po zdaj veljavni za­konodaji nimamo,« o pristojnih pove predsednik NO mag. Borut Kurmanšek. Seveda je ob tem na mestu tudi vprašanje, če so pri samih nadzornih pregledih nepravilnosti pogoste. »Pri vsakem nadzornem pregledu večinoma naletimo na ne­pravilnosti. Seveda pa je odvisno od vzorca, ki ga vzamemo. Lahko se zgodi, da ravno v nadzornem pregledu vzamemo vzorčne enote, kjer je poslova­nje skladno z odloki in zakonodajo. Seveda pa so ugotovljene nepravilnosti v razponu od najmanj­ših, kjer gre zgolj za površnost oziroma do takšnih, kjer so nepravilnosti očitne in so v popolnem ne­skladju s predpisi,« dodaja Kurmanšek. Koga nadzoruje NO Občine Domžale? In koga vse lahko NO Občine Domžale nadzoruje? Vse, ki so porabniki proračunskih sredstev. Tukaj ne gre le za občino, ampak tudi javne zavode (Cen­ter za mlade, Prodnik, Zavod za šport in rekreacijo Domžale, Center za zaščito in reševanje, Kulturni dom Franca Bernika, vrtci, osnovne šole … ), pa vse do društev in organizacij, ki za svoje delova­nje, tudi del delovanja ali projekte, prejemajo pro­računska sredstva. Za primer vzemimo, da imate vstvenem, družbenem, komunalnem, ipd.). Poleg tega je iz pregleda proračunov vidno, da so upoštevani predlogi svetniške skupine LTD ­zagotovitev sredstev za izvedbo protipoplavnih ukrepov, nadaljnje gradnje otroških in športnih igrišč (kolesarski poligon, ipd.), gradnjo krož­išč v občini, ureditev področja mladih, skrb za osebe z motnjami v duševnem razvoju, gradnje krajevnih oziroma gasilskih domov ter delova­nje celotnega sistema zaščite-reševanja v občini Domžale. Verjetno bo na seji tekla razprava tudi o tem, da sta proračuna pripravljena premalo ambicio­zno, da nista razvojna, ipd. S tem se ne strinjam, saj uradni podatki po indeksih razvojne ogro­ženosti kažejo, da smo druga najmanj razvojno ogrožena občina v Sloveniji. Poleg tega smo se med 212 občinami uvrstili na tretje mesto glede na to, kako ljudje radi živijo v Domžalah. Sama menim, da se razvoj ne kaže le v infrastrukturi, gradnjah temveč predvsem v programih, vsebi­nah, ki jih nudimo občanom in občankam in s katerimi zagotavljamo kvalitetno življenj vseh. Tudi v prihodnje želimo ohranjati takšno raven kakovosti ter še naprej delati za ljudi. društvo, ki ste ga s svojim programom v minulem letu prijavili na katerega od občinskih razpisov in imeli odobrena sredstva. NO lahko v svojem le­tnem programu določi vaše društvo za nadzorni pregled v tistem delu, ki je vezan na porabo prora­čunskih sredstev, tako kot je to v aktualni sestavi NO že 'doletelo' Nogometni klub Domžale in Ko­talkarski klub Pirueta. V minulih dveh letih je bilo znotraj delova­nja NO zaključenih 16 nadzornih pregledov, katerih končna poročila so tudi dosegljiva na spletni strani Občine Domžale. Med njimi lahko zasledimo naslednje preglede: poslovanje Gasil­ske zveze Domžale, poslovanje javnega zavoda Zdravstveni dom Domžale, pregled zaključnega računa proračuna Občine Domžale za leto 2014, poslovanje Krajevnih skupnosti Krtina, Preserje, Dragomelj - Pšata, Simona Jenka in Homec No­žice, pregled prenosa lastništva in pravilnost iz­vedbe postopka pri sklenitvi prodajne pogodbe za določeno nepremičnino, poslovanje Osnovne šole Dob na področju šolskih prevozov otrok za leto 2014, pregled poslovanja Nogometnega klu­ba Domžale, pregled cen komunalnih storitev za leto 2014 v JKP Prodnik, pregled razpolaganja z občinskim nepremičnim in premičnim premo­ženjem za leto 2014, pregled nad ravnanjem s stvarnim premoženjem Zavoda za šport in rekre­acijo Domžale, tekoče poslovanje Občine Dom­žale v letu 2015, pregled postopka dodelitve kon­cesije za vzdrževanje cest in dodelitev koncesije za vzdrževanje javne razsvetljave. Nekateri, ki še niso dostopni, so v sklepni fazi. Delo NO sicer poteka v treh skupinah, ki si delo med seboj razdelijo, medtem ko se predho­dna poročila in dokončna poročila sprejemajo na sejah celotnega NO. Posamezna delovna sku­pina šteje tri člane. Odzivni na pobude občanov in občank NO se redno odziva tudi na pobude občanov in občank, seveda če je to v njihovi pristojnosti. Eden takih primerov so bili šolski prevozi na Osnovni šoli Dob, za kar je bil izveden nadzorni pregled in ugotovljenih kar nekaj nepravilnosti. Nadzorni pregled je bil opravljen prav na pobudo občanov in občank oziroma staršev otrok, ki (ne) koristijo prevozov. Seveda pa vsaka situacija ni ustrezna oziroma v pristojnosti NO, zato v takih primerih zadevo odstopijo ustreznemu organu na lokalni ali pa tudi nacionalni ravni, skratka, tistemu organu, ki je za to pristojen, pa najsi gre za občino ali katerega od inšpektoratov. Dragi občani in občanke, ob zaključku leta vam svetnice in svetniki LTD želimo mirne, prijetne praznike v krogu vaših najbližjih, ter zdravo, nepozabno in nadvse zadovoljno leto 2017. Svetniška skupina LTD bo na seji predlagala dva amandmaja in sicer postavitev ograjenega pasjega parka ob rekreacijski osi ob Kamniški Bistrici ter zagotovitev sredstev za obnovo Ko­futnikove domačije, pomembne kulturne dedi­ščine. Svoje delo bomo tudi v prihodnjih letih usmerjali v projekte in programe, ki bodo zajele vse generacije občanov, še naprej bomo ohranili posluh za ljudi ter se skupaj z vami trudili za na­daljnji razvoj naše občine. Srečno! Med pregledi, ki so v minulem letu zbudili največ pozornosti, je tudi poslovanje različnih krajevnih skupnosti. A ne toliko zaradi samih pregledov, pač pa predvsem dogajanja, ki je sledilo in o čemer lahko več preberemo tudi v tokratnem intervjuju z županom. Pri NO pa smo preverili, kakšne so bile ugotovitve nad­zornih pregledov v različnih krajevnih sku­pnostih. »Pri nadzornih pregledih nad poslo­vanjem krajevnih skupnosti smo prišli do nasle­dnjih najpogostejših nepravilnosti: neizdajanje naročilnic (zakonodaja namreč nalaga uporab­nikom prevzemanje obveznosti s pisno pogod­bo), nevzpostavljene spletne strani, s katerimi se obvešča javnost o dogodkih v kraju, kar je v nasprotju s sprejetim odlokom o krajevnih sku­pnostih, predčasna in prepozna plačila ter s tem neupoštevanje 30-dnevnih plačilnih rokov, sklepanje istovrstnih pogodb z različnimi izva­jalci za ista dela, nespoštovanje načela učinko­vitosti in transparentnosti, neevidentiranje pre­jetih računov v delovodnik vhodne pošte, plače­vanje računov še pred vnosom v knjigo vhodne pošte, nesprejemanje sklepov za nameravane investicije in nespoštovanje podpisanih pogodb (plačevanje v drugačnih rokih, kot so zapisa­ni v pogodbi), zaposlovanje administrativnih delavcev za nedoločen čas, kar je v nasprotju s 14. alinejo, 54. člena ZDR-1, ki govori, da se pogodba o zaposlitvi sklepa za določen čas za voljene in imenovane funkcionarje oziroma druge delavce, ki so vezani na mandat organa ali funkcionarja v lokalnih skupnostih, politič­nih strankah, sindikatih in zbornicah, društvih in njihovih zvezah. Navedene nepravilnosti so bile najpogostejše pri pregledanih krajevnih skupnostih. Kljub navedenim nepravilnostim pa lahko rečem, da nekatere krajevne skupnosti poslujejo zgledno in verjamem, da bodo v pri­hodnje temu sledile tudi te, pri katerih so bile ugotovljene nepravilnosti, za katere verjamem, da jih bodo do naslednjih pregledov odpravili,« dodaja predsednik NO. Ugotovitev: Domžalčani plačujemo več za vodarino in omrežnino Med pregledi, ki so zbudili več pozornosti, je bil tudi pregled cen komunalnih storitev, področja, ki ga čutimo vsi občani in občanke na položnicah. »Ko smo opravili nadzor nad cenami komunalnih storitev, smo se osredotočili le na področje vodarine in omrežnine za gospodinjske priključke (fi 20 mm). Ugotovili smo, da imamo občani Domžal glede na primerljive občine (sem spadajo Celje, Koper, Tržič,Škofja Loka, Murska Sobota, Kočevje in Nova Gori­ca) vodarino višjo od povprečja za 5,74 % in omre­žnino za kar 89,34 %. Pri gospodinjstvu s povpreč­no porabo 13 kubičnih metrov na vodarini to letno pomeni za 12,47 evra višji strošek in na omrežnini 42,22 evra. Skupaj tako na leto vsako gospodinjstvo prispeva za 54,69 evra več, kot je povprečje v pri­merljivem območju. Seveda pa v to ceno niso vklju­čene odpadne vode in ravnanje z odpadki, kar na koncu ta strošek še poveča,« poudarja Kurmanšek. Preverili smo tudi, kakšne so razlike oziroma spremembe v delovanju NO v primerjavi s prej­šnjim, ker je predsednik tudi v tem mandatu isti. Predvsem nas je zanimalo, če je opravljenih več pregledov kot v minulem mandatu. »Če primer-jam delo prejšnjega z delom zdajšnjega NO, lahko rečem, da je intenziteta dela približno enaka, le da smo v prejšnjem sestavu imeli člane, ki so imeli bo­gate izkušnje z delom javne uprave in bili dobri po­znavalci le-te ter imeli bogata znanja tudi s področja revidiranja, zato so že od samega začetka opravljali zahtevnejše preglede ter s tem prišli do ugotovitev in zaključkov, ki so bile na nivoju revizorjev. Tudi za ta mandat lahko rečem, da imamo člane, ki so zelo vestni in zagnani za delo in jim je še kako mar, kako se proračunski denar porablja. S tega vidika se še toliko bolj potrudijo pri odkrivanju nepravilnosti pri nadzornih pregledih. Kot predsednik NO sem pono­sen tako na kvalitetno delo posameznih članov prej­šnjega NO, kot tudi članov zdajšnjega NO. Vsekakor pa je vsako delo vedno lahko opravljeno še veliko boljše in kvalitetnejše,« dodaja predsednik.  Mateja Kegel Kozlevčar šport AMERIŠKI NOGOMET – ŠPORT Z NAJVEČ PRAVILI JERNEJ PAVLIČ – DOMŽALE TIGERS Dobre tri leta so od tega, ko so v Domžalah ustanovili Klub ameriškega nogometa, ki je eden najhitreje rastočih športov v Evropi in tudi v Sloveniji. Miha Ulčar Foto: arhiv Jerneja Pavliča K lub, ki so ga poimenovali Domžale Tigers, danes šteje že 140 članov, ki s tre­ningi v različnih starostnih skupinah spoznavajo ta zanimivi šport, ki je dejansko šport z največ pravili na svetu. Pogovarjali smo se s predsednikom kluba Jernejem Pavli­čem, ki je v Domžale pripeljal ameri­ški nogomet. Izvedeli smo marsikaj zanimivega o tem športu, predvsem, da je veliko več kot samo zaletavanje igralcev na zelenici in da je to šport z največ pravili na svetu. Jernej Pavlič je 28-letni podjetnik, ki izhaja iz Doba pri Domžalah, sve­že preseljen pa je v Kalifornijo, kljub temu pravi, da je po srcu Dobljan. Po­klicno se ukvarja z digitalnim marke­tingom, dela za startup 4th Office. Kot smo že omenili, je predsednik kluba Domžale Tigers in predsednik Zveze za ameriški nogomet. Poleg marketin­ga in podjetništva ga veseli še ogro­mno stvari. V prostem času potuje, bere in piše. »Kadar nihče ne gleda, DJ-am«, pravi Jernej v smehu. Zagoto­vo pa je ena njegovih največjih strasti ameriški nogomet. Sedemletna kariera igranja ameriškega nogometa Z ameriškim nogometom se je Jernej srečal pred devetimi leti: »To je bilo na dnevu odprtih vrat pri ljubljanski eki­pi ameriškega nogometa. Organizirali so preizkus atletskih sposobnosti in spomnim se, da sem bil v vseh discipli­nah takrat povprečen, če ne celo pod-Ameriški nogomet – šport povprečen. Nisem bil ravno najhitrejši, z največ pravili na svetu manjkalo mi je kakšnih 20 kg mišic in In kaj je pravzaprav ameriški nogo­nisem imel pojma o pravilih. Avanturist met? Jernej pojasnjuje, da bi ga verje­v meni je takrat rekel 'pa da vidimo, če tno vsak opisal drugače, glede na po­se lahko kosam z njimi' in sledila je se-znavanje. Nepoznavalci bi dejali, da demletna kariera na poziciji lovilca, na gre za brezglavo zaletavanje, igralci bi katero sem zelo ponosen.« ga opisali kot najbolj zabaven ekipni šport, trenerji bi ga opisali kot izredno prefinjeno taktično igro, gledalci bi ga opisali kot atraktiven in eksplozivni šport z najbolj dovršenimi športniki. »Po svoje imajo vsi prav – in ta raznoli­kost dela ameriški nogomet drugačne­ga kot ostali športi. Je zmes ogromno taktičnih elementov, atletskih talentov, in kot da to ni dovolj, še vpisan v Guin­nesevo knjigo rekordov z največ pravili. Že podatek, da je v ekipi po 45 igral­cev, po svoje razlaga razsežnost igre,« pravi Jernej. Ker je to šport z največ pravili, je prav, da jih pojasnimo na čim bolj razumljiv način. Ekipa mora prinesti žogo na drugo stran igrišča. Za to pa ima omejeno število posku­sov. Če jim uspe premikati žogo na­prej, potem dobijo nove poskuse, če pa jim to ne uspe, morajo žogo predati nasprotni ekipi. Obramba pri tem se­veda poskuša igralca z žogo zaustavi­ti – ko ga podrejo na tla, se naslednja akcija izvede s pozicije, kjer je bila žoga zaustavljena. Zmaga ekipa, ki je dosegla več točk (touchdown 6 točk) = prinešena ali ujeta žoga v končni coni in prosti strel (3 točke) = brca žoge na gol namesto predaje žoge nasprotni ekipi). »Poznamo pa tudi flag football (brezkontaktna različica), kjer se igral­cu odvzame zastavico na pasu, name­sto da se ga podre na tla. Slednji je zelo primeren šport za otroke in dekleta,« še doda Jernej. Igralci ameriškega nogometa nosi­jo zaščitno opremo, ki je sestavljena iz čelade, ramenskih ščitnikov ter bla­zinic na kolenih in stegnih. Posebna pa je žoga, ki je jajčaste oblike s šivi na vrhu, kar omogoča podajalcu, da lahko vrže zelo natančno žogo. Pra­vila določajo, da lahko v vsaki akciji podajalec vrže eno žogo – s tem pa se je razvila zelo natančna oblika žoge, s katero lahko podajalci zadenejo odpr­tega lovilca tudi po več deset yardov stran v polni hitrosti. Z ustanovitvijo Domžale Tigers je ameriški nogomet zaživel tudi v Domžalah Pred dobrimi tremi leti je ameriški no­gomet zaživel tudi v Domžalah in sicer z ustanovitvijo Domžale Tigers: »Za­čelo se je kot popoldanska aktivnost z nekaj lokalnimi otroki. Septembra 2013 smo se začeli zbirati v parku in po ne­kaj tednih je bilo na treningu 25 otrok. Takrat smo trenerji rekli, da bo treba to organizirati malo bolj resno, otro­ke smo razdelili v selekcije, ustanovili društvo in klub začeli resno razvijati.« Tudi dekleta se spopadajo na zelenici Trenutno imajo v klubu 140 članov, ki trenirajo in tekmujejo v šestih moških starostnih selekcijah in eni ženski selekciji. Po besedah Jerneja ženska ekipa že dve leti trenira flag football. Dekleta pa tudi zelo hitro napredujejo: »Letos so osvojile 4. mesto v avstrijski ligi, ki velja za eno najmočnejših flag football ženskih lig v Evropi. Trenutno so edina ženska ekipa v Sloveniji, radi pa bi jo razširili tudi na mlajša dekleta.« Seveda je za trening potreben tudi prostor z dobrimi pogoji za tovrstni šport. Jernej pravi, da trenirajo v domžalskem športnem parku in ob Hiši na travniku v Dobu. V zimskem času trenirajo v šolskih telovadnicah v Ihanu, Radomljah in na Rodici. V treh letih delovanja so postali največji klub v Sloveniji Domžale Tigers so po dobrih treh le­tih delovanja postali največji klub v Sloveniji. Skupaj jih je 12, ki so včla­njeni v Zvezo za ameriški nogomet Slovenije. Jernej pojasni, da tekmo­vanja potekajo po selekcijah. Mlaj­še selekcije igrajo po mednarodnih turnirjih in v slovenskem državnem prvenstvu, ženska ekipa igra v prvi avstrijski ligi, moška članska ekipa pa bo naslednjo sezono premierno nastopila v drugi avstrijski ligi. Dom­žalski klub sodeluje tudi s klubi iz ce­lotne regije (Avstrija, Hrvaška, Italija, Srbija), in s trenerji z ZDA: »Poskuša­mo se čimbolj odpirati navzven, se po­vezovati na več nivojih, saj verjamemo, da lahko svoj glas po svetu raznosi tudi majhna ekipa iz Domžal. Pojavi­li smo se že v dveh mednarodnih pu­blikacijah, in smo ponosni, da lahko v najbolj športnem mestu v Sloveniji uspeva tudi ameriški nogomet.« Vsem navdušencem za ameriški nogomet svetuje, da se opogumijo in pridejo Jerneja povprašamo, kam se lahko obrnejo interesenti, ki bi se radi po­bližje spoznali z ameriškim nogome­tom in se morda aktivno vključili v njihov klub. Pravi, da se informacije o treningih ali tekmah lahko pridobijo na njihovi spletni strani www.tigers. si ali pa na njihovem facebook ka­nalu (facebook.com/domzaletigers). »Vsem navdušencem svetujem, da naj se samo opogumijo in pridejo. Tudi jaz sem bil na prvem treningu malo pre­strašen, potem pa me je šport in ekipa, ki me je dobro sprejela, daleč popelja­la,« nam zaupa Jernej. Omenil je tudi, da ga veseli, da lahko v najbolj športnem mestu v Slo­veniji uspeva tudi ameriški nogomet. Seveda pa pri tem ne gre brez podpore lokalne skupnosti in lokalnih organi­zacij. Sodelujejo z Občino Domžale ter Zavodom za šport in rekreacijo Dom­žale: »Poskušamo se čimbolj povezo­vati s šolami, z drugimi klubi, s trenerji in prostovoljci, ki bi radi pomagali klu­bu. Medse toplo sprejmemo vsakega novega navijača ali prostovoljca, ki bi rad postal del naše velike oranžne družine.« Ameriški nogomet želijo predstaviti čim širši množici In kakšni so načrti za prihodnost? Po besedah Jerneja je njihov cilj, da bi vsi v občini Domžale poznali pravila za ameriški nogomet: »Trenutno že vodimo dva krožka na dveh domžal­skih osnovnih šolah (Radomlje in Ro­dica), v prihodnje pa si želimo biti pri­sotni na vseh šolah. Menim, da je malo ekipnih športov, ki lahko otrokom vseh predispozicij ponudi toliko zabave in ekipnega duha in prav zato se naši člani pri nas tako dobro počutijo.« »V klubu vedno iščemo tudi doda­tno pomoč. Klub vodimo mladi entuzi­asti, vendar vabimo v svoje vrste tudi nove sodelavce. Vabljeni vsi, ki misli­te, da bi s svojim znanjem in energi­jo lahko sodelovali pri širjenju kluba ameriškega nogometa v domžalski ob­čini. Vsi, ki vas zanima več, nam lahko pišete na info@tigers.si,« še pravi Jer­nej in pošilja pozdrave iz sončne Ka­lifornije. . le t n i k lv i | dece m be r 2016 | štev ilk a 1 2 Z veliko zmago stvari postavili na svoje mesto Hvalospeve o všečni igri domžalskih nogometašev, polni teka in napadalnih ambicij, sta v decembru nepričakovano prekinila poraz proti Radomljam in remi v Krškem, a varovanci Simona Rožmana so stvari postavili nazaj z zmago na derbiju proti vodilnemu Mariboru. nk domžale Domžalčani so jesenski bodan Vuk in Marko Alvir. Vuk je v se­del prvenstva zaključili z odliko, saj števku zadetkov in podaj tudi najučin­so 10. decembra doma s 3:2 premaga­ kovitejši igralec jesenskega dela, saj je li jesenskega prvaka Maribor, ki pred osmim golom dodal še šest asistenc. tem ni izgubil vse od avgusta, celih 14 »Začeli smo pisati novo zgodbo, odigranih krogov. Ob osvojenih treh novo poglavje, v katerem smo do zdaj naredili tisto, kar smo obljubljali od sa­točkah je navijače navdušila tudi igra, mega začetka. Ko potegnemo črto in po­saj so rumeni zapravili številne lepe gledamo naše cilje, smo lahko z dose­priložnosti in bi se z nekoliko več sreče veselili bistveno prepričljivejše zmage. ženim več kot zadovoljni,« se je v inter-Slobodan Vuk je zgrešil tudi enajstme­ vjuju za klubsko spletno stran Nogo­trovko. Zmaga je pomembna tudi sa­ metnega kluba Domžale dotaknil Ro­mozavest, saj je bilo to ob treh porazih žman, ki je s predstavami svojih varo­in enem remiju prvo slavje v sezoni pro­ vancev zelo zadovoljen: »Razen nedo­ti vodilnemu dvojcu Maribor - Olimpija. pustnega spodrsljaja proti Radomljam, Na valovih zmag in številnih doseže­ ki se lahko zgodi le enkrat na sezono, nih zadetkov so Domžalčani sicer pluli smo bili na vseh preostalih tekmah vse do 30. novembra in občinskega der­ boljši nasprotnik. Dominirali smo na bija proti Radomljam, na katerem se je igrišču, kar je tudi naša želja. Včasih te zdelo, da neznank ne more biti. Dom-rezultat ne nagradi, ampak na koncu žalčani so do zdaj vsakič premagali Ra-tokrat hitro padel na realna tla,« se je po sko mesto dejal Rožman in to so njego-sezone si vedno tam, kamor spadaš.« domlje, še več, mlinarjem pred tem niso nepričakovanem porazu s pepelom po-vi varovanci še enkrat več potrdili ob Domžalčani trenutno trdno drži­dopustili niti zadetka. A sledil je šok v sul trener Rožman in opozoril, da v no-koncu prvega dela prvenstva s slad-jo tretje mesto in s tem tako želeni na­obliki neprepoznavne igre in prve zma-gometu nič ni samoumevnega. Naspro-ko zmago proti Mariboru, ki je na pr-stop v evropskih tekmovanjih v priho­ge Radomelj v sezoni z 0:2. »V vseh fa-tnikov gol je bil nato za rumene začaran venstveni lestvici nekoliko stalila pred-dnji sezoni, a iz izjav nogometašev jezah igre smo bili neprepoznavni. V tudi v 20. krogu v Krškem. Domžalčani nost pred vodilnim dvojcem Maribo-razbrati, da pogledujejo še višje. Želijo obrambi nismo dobili niti ene žoge, v na-so zapravili nekaj izjemnih priložnosti rom in Olimpijo – ta zdaj znaša sedem mešati štrene vodilnima in znova do­padu pa nismo igrali tako, kot bi morali. in bili za to skoraj kaznovani v zaključ-točk. Kar enajst točk Domžalčani bežijo kazati, da v slovenskem nogometnem Če je ta poraz posledica psihološke pri-ku tekme, ko jih je pred drugim zapore-najbližjemu zasledovalcu Gorici. Varo-prostoru ne obstajata samo Olimpija in prave, je krivda na meni in strokovnem dnim porazom rešil vratar Dejan Milić.vanci Simona Rožmana imajo s 45 za-Maribor. vodstvu. Hodimo iz tedna v teden, in če »Želimo biti atraktivni, všečni in na-detki najnevarnejši napad, v katerem z D omen Jarc je nekdo že začel preračunavati točke, je padalni,« je ob imenovanju na trener-osmimi doseženimi goli izstopata Slo-Foto: nkdomzale.si/Lado Vavpetič Prva zmaga tukaj, rešitve Košarkarji Helios Suns iz rezultatske krize še ne z okrepitvami Radomljani so le prišli do prve zmage. Poskrbeli so V Ligi prvakov so košarkarji Helios Suns konec novembra morda za največje presenečenje jesenskega dela gostovali pri ekipi ČEZ Nymburk, kjer so zabeležili visok prvenstva prve lige in se v 19. krogu veselili še posebej poraz. sladke zmage proti sosedom Domžalčanom. kk helios suns Srečanje se je kon-du domžalskega kluba, ki ni imel nobe­nk radomlje V zadnjem mesecu čalo v prid domačinov z rezultatom nega kontakta z igralci Hopsov Polze­pred zimskim premorom so nogometaši 85:55. Neuspešno je bilo še eno gosto-le. Dejstvo je, da je agent Jakoba Če-Radomelj odigrali štiri srečanja. Najprej vanje v Ligi prvakov, tokrat pri Arisu, baška pred desetimi dnevi tega sloven-so v Velenju proti tekmecu s spodnjega kjer so končali z 18 točkami razlike skega košarkarja ponujal našemu klu­dela lestvice izgubili z 0:2, potem ko so (72:54), še ena zmaga pa se jim je za bu, a se na ponudbo nihče iz KK Helios po izenačeni tekmi oba zadetka prejeli las izmuznila v domači dvorani. Sredi Domžale ni odzval agentu, še manj pa v zadnjih 20 minutah. Vratar Radomelj decembra so v Športni dvorani Dom-igralcu,« pa sporočajo iz domžalskega Aljaž Ivačič je imel sicer nekoliko več žale namreč gostovali košarkarji AS prvoligaša, kjer še dodajajo, da ekipi dela, a ‚mlinarji‘ so še enkrat več zapra- Monaco, ki so bili od Heliosa boljši z Hopsov želijo vso srečo v nadaljeva­vili vse svoje priložnosti, za kar so bili rezultatom 59:63. Uspešnejši so bili nju tekmovanja. tokrat kaznovani z novim porazom, že s domžalski košarkarji v domačem Košarkarjev Hopsov ne, je pa KK prvenstvu, kjer so premagali Hopse Helios Suns uspešno privabil v naše uspelo doseči zadetka. 13. v sezoni. Desetič na 18 tekmah jim ni iz Polzele (84:66), na gostovanju pa mesto druge košarkarje. Po tem ko so Zadnji novembrski dan je nato sle­ še Portorož, ki je klonil pri rezultatu se sporazumno razšli s Kylom Case­dil občinski obračun proti Domžalam, 52:81 v prid Heliosa. yjem, se je že pred tem ekipi najprej ki so pred tem srečanjem zabeležile tri zaporedne zmage, ob tem pa mre-Jesenski del sezone so Radomlje za­žo nasprotnika zatresle kar enajstkrat. ključile 10. decembra, ko so v 21. kro-A vsak niz se enkrat konča in to sta na gu od skupno 36 gostovale v Novi Go­svoji koži 30. novembra občutila oba rici. Prvo ime ‚mlinarjev‘ Marko Nunič tekmeca. Radomljani so proti tekmecu je imel v izdihljajih tekme na svoji de­ – ki jih je letos v prvi medsebojni tek-snici super priložnost za drugo zma­mi premagal kar z 0:5 in proti katere-go Radomljanov, a žoga je po njego­mu še niso dosegli zadetka –, prišli do vem strelu švignila mimo vratarja Gori­presenetljive zmage. Tako težko priča-čanov Grega Sorčana in na žalost tudi kovane prve v sezoni! To jim je uspe-mimo vratnice. Njegova reakcija, pa-lo v 19. krogu, kar pomeni da so mora-dec po tleh in razočaran prijem za gla­li na zmagoslavni sodniški žvižg ob za-vo, je zgovorna pričala o jezi po zapra­ključku tekme čakati kar 1710 minut. vljenih dveh točkah, ki bi Radomljane »Mislim, da smo odigrali eno najboljših najbližjemu tekmecu na prvenstveni tekem letos. Težko je, ko v celotni sezo-lestvici Aluminiju približali na znosnih ni ne dosežeš zmage, a menim, da smo sedem točk. Gostje iz Radomelj so sicer si slednjo zaslužili,« je po prvih osvo-v Novi Gorici vodili vse od 30. minute, jenih treh točkah v sezoni 2016/17 de-ko je bil v skoku po izvajanju kota naj­jal vezni igralec Radomelj Luka Cerar. višji Tin Karamatić, domači so izenačili Junak zmage je bil Marko Nunić, ki je v 80. minuti. Radomlje so tako zabele­v 54. minuti podal Filipu Jankoviču za žile šesti remi v sezoni, vknjižile pa so A tudi v slovenski košarki vsake to-pridružil Maj Kovačevič, ki ima po­vodstvo z 1:0, nato pa v 88. minuti še še eno zmago in 14 porazov. Aluminij liko odjeknejo kakšni nepotrebni ne-godbo do konca letošnjega leta, saj so sam zatresel mrežo, že petič v sezoni, beži na devet točk, Krško na 13. sporazumi. Eden izmed takih se je ga potrebovali predvsem zaradi po­za končnih 2:0. Nogometaše v prvi ligi zdaj čaka zgodil po tekmi s Hopsi iz Polzele, ko škodb treh košarkarjev: Luke Vonči- Pozitivnega trenda Radomljani ni-zimski premor vse do 25. februarja 2017, je njihov trener, najbrž pod vtisom po-ne, Urbana Gorjanca in Đorđa Lelića. so nadaljevali proti Olimpiji in so jim ko bodo Radomlje že v samem uvo-raza, ki so ga doživeli, obtožil vodstvo A to ni bila edina okrepitev, saj je po­dopustili, da so Ljubljančani prvič le-du gostile glavnega tekmeca za obsta-domžalskega prvoligaša, da so pred godbo s klubom do konca sezone pod­tos na eni tekmi dosegli štiri zadet-nek med prvoligaško druščino Alumi-srečanjem klicali njihovega najbolj-pisal tudi Marcel Jones, 203 centime­ke. Delo so jim olajšali kar sami, saj je nij. Morda bo to zadnja priložnost, da šega igralca, da podpiše za Helios in tre visoki košarkar, ki bo v Domžalah Aleksandar Zukić v 21. minuti nesreč-začnejo na glas razmišljati o boju vsaj dejanje obsodil ‚pod vsakim nivojem‘. predvidoma ostal do konca aktualne no zatresel lastno mrežo, po zaostan-za deveto mesto na prvenstveni lestvici. »Njegova izjava, za katero razumemo, sezone. ku 0:4 pa je častni zadetek v 87. minu-D omen Jarc da jo je izrekel v afektu po visokem po­ti dosegel Jankovič. Foto: nkdomzale.si/Lado Vavpetič razu, je daleč od resnice in škodi ugle-Mateja K. Kegel slamnik | 31 šport ssk sam ihan Pred zimsko sezono November je v smučarskih skokih precej miren mesec. V Tržiču je pote­kala podelitev priznanj za najboljše skakalce v pokalu Cockta za poletno sezono 2016. Eva Logar je prejela bronasto snežinko za skupno 3. mesto pri članicah, David Krapež pa je srebrno snežinko za skupno 2. mesto pri članih. Obema našima članoma iskreno čestitamo in jima voščimo uspešno zimsko sezono. David Krapež (levo) na podelitvi priznanj v Tržiču Kljub trenerskim menjavam se delo z našimi mlajšimi člani in mla­dinci ni ustavilo. David Krapež in Miha Kveder sta prevzela treniranje najmlajših skakalcev, srednja skupi­na pa se je pridružila uspešnemu tre­nerju članov Simonu Podreberšku. Otroci menjave niso občutili, treni­rajo enako zavzeto kot prej. Vzduš­je na treningih je pozitivno, saj so trenerji strokovnjaki in znajo otroke tudi odlično motivirati. Ker je zimska sezona pred vrati, treningi potekajo tako v telovadnici kot na skakalnici. Vse, ki jih smučarski skoki zani­majo, vabimo, da se nam pridružijo na treningih. Več informacij dobite na www.ssk-ihan.si/  B esedilo in foto: SSK Sam Ihan šah Zmagala Vrhnika, Bor Dob tretji V super ligi Osrednje slovenske lige je tudi tokrat zmagala Vrhnika, Bor Dob pa je ponovil lanski uspeh in osvojil tretje mesto med devetimi ekipami. Po zadnjem kolu sta bila s Komendo Popotnik izenačena po treh kriterijih, za drugo mesto Ko­mende pa je odločil pokalni kriterij, ker je v medsebojnem dvoboju, ki se je končal z 2:2, zmagala pri Komendi druga deska, pri Dobu pa šele četrta. Uspešni so bili tudi posameznik. Boštjan Jeran je na prvi deski osvo­jil srebrno, iz šestih partij je zbral tri točke in pol, Bogdan Osolin pa na drugi bronasto kolajno, z dvema točkama iz petih kol. Izvrsten je bil Boris Skok, ki je bil najboljši na četr­ti deski, iz sedmih partij je zbral kar šest točk in pol. Brat Jože je bil na tre­tji deski do zadnjega v igri za zlato, a je nespametno izgubil zadnjo partijo in pristal na četrtem mestu. Edini je odigral vseh osem partij in osvojil tri točke in pol. Igrala sta tudi Zoran Majcen, ki je iz treh partij osvojil dve točki, Viktor Hribar pa poldrugo toč­ko, kapetan je bil Edo Bohorč. Vrstni red: Vrhnika 21, Komenda Popotnik in Bor Dob s po 19, Ig 18, Klinični center 17, Višnja gora - Stična 16,5, Trzin Buscotrade 12,5, Gimnazija Kranj 11, Komenda Pogi 10. V prvi ligi je nastopalo osem ekip. Zmagalo je DU Kamnik pred drugo zasedbo Vrhnike, tretji je bil Dom-in Agencija za nepremičnine iz Trzina, druga ekipa Bor Doba je bila peta. Rahlega obliža za za­mujeno drugo mesto je bila prva ekipa Bor Doba deležna na tradi­cionalnem zaključnem turnirju v pospešenem šahu v Komendi, kjer je zmagala pred Kliničnim centrom in Gimnazijo Kranj, sodelovalo je trinajst ekip.  Jože Skok 32 | slamnik šport štev i lk a 1 2 | dece m be r 2016 | l e t n ik lv i šah Pokal Slovenskih železnic Klub borilnih veščin Domžale v letu 2016 Hrabro, pogumno in zmagovito leto Ekipno državno prvenstvo za mladince V nedeljo, 20. novembra 2016, je Težkoatletski klub V Ljubljani se je v začetku decembra končal cikel desetih turnirjev v po­spešenem šahu –Pokal Slovenskih železnic, ki ga je že desetič zapovr­stjo organiziralo Šahovsko društvo Železničar. Tekmovanje spada med najbolj množična v Sloveniji, dese­tih turnirjev se je udeležilo kar 182 ljubiteljev šaha, med njimi številni mladi. Sedem najboljših uvrstitev so šteli v končno razvrstitev, zma­gal je fide mojster Marjan Kastelic iz Novega mesta, drugi je bil Tim Janželj z Iga, tretji ruski fide mojster Piotr Timagin, četrti Rus mojster Sergey Trussevich, peti Ljubljančan Evald Ule. Timagin je bil do devete­ga turnirja še v vodstvu, Kastelic je Jure Plaskan, v sredini, je zmagal tudi na petem turnirju. bil tedaj tretji. Na zadnjem decem­brskem turnirju je sicer zmagal član Domžal Jure Plaskan, Kastelic je bil četrti, Timagin pa šele osmi, kar je tudi odločilo o skupnem zmagoval­cu. Jure je naposled zasedel deveto mesto, Jože Skok pa v skupnem se­števku 12. mesto v sicer precej moč­ni zasedbi. Virjan Boris Skok se je naposled uvrstil na 16. mesto, Janez Hribar iz Črnega grabna pa na 24. mesto. Najboljša ženska je bila Maja Vučko, najboljši do 12 let pa Jan Šu­belj iz Komende. Članica Domžal, mojstrica Pavla Košir, je bila med ženskami tretja, v skupni razvrstitvi je osvojila 48. mesto. Predsednik društva Železničar Jožef Brežan, si­cer Domžalčan, je dejal, da so tudi letošnji desetletni jubilej omogočili podporniki, med katerimi je pose­bej izpostavil Slovenske železnice, ki so dale na razpolago Stekleno dvorano na sedežu podjetja. Veseli ga, da prihaja na tekmovanje vse več mladih igralcev, ki imajo tako možnost dokazati svoje znanje ‚v praksi‘, ne zgolj doma na računal­niku, letos pa so posegli tudi po najvišjih uvrstitvah. Upravni odbor Šahovskega društva Železničar na­merava nadaljevati omenjeni cikel turnirjev tudi v prihodnjem letu.  Jože Skok nk roltek dob U19 NK Roltek Dob jesenski mladinski prvak Nogometaši mlajših selekcij, le-teh je sedem (U7, U9, U11, U13, U15, U17 in U19), so, podobno kot njihovi sta­rejši klubski kolegi, uspešno zaklju­čili jesenski del prvenstva. Kadeti in mladinci (U17 in U19) tudi v letošnji sezoni nastopajo v 2. SML - zahod. Prav slednji, ki jih vodi trener in strokovni vodja mladinske nogome­tne šole Nenad Toševski, so osvojili naslov jesenskega mladinskega prvaka brez poraza. Mladinci so na svojem 'računu' zbrali 11 zmag in le štiri remije, nasprotniki pa jih niti enkrat niso mogli spraviti na kolena. Če se še malo poigramo s statistiko, so zbrali 37 točk, zabili 32 golov, pre­jeli pa jih le 9. Na 'fair play' lestvici Dobljani za­sedajo 7. mesto. Kadeti so s prvo polovico prven­stva malce manj zadovoljni, saj so jo zaključili na sredini lestvice. 16 osvojenih točk in 'le' štiri zmage so v malce slabšo voljo spravile trener­ja kadetov Matjaža Kunstlja, ki bo zimski premor zagotovo izkoristil za izboljšanje položaja na lestvici.  Gregor Horvatič klub borilnih veščin domžale Člani in članice Kluba borilnih veščin Domžale se leta 2017, čeprav bo 13. v njihovi kratki zgodovini, prav nič ne bojijo. Pod vodstvom Marjana Bolhar- Uspešno so nastopali na tekmova­njih za evropski kickboxing pokal ter se vračali z odličnimi uvrstitvami na mednarodnih in državnih tekmova­njih ter v boks ligi. Sodelovali so na Fe­ ja, ambasadorja športa, bodo hrabro, pogumno in skoraj zagotovo tudi zma­govito stopali po vseh dneh leta 2017, saj so v preteklih letih postavili trdne temelje za razvoj tega borilnega športa v naši občini. Pa poglejmo, kaj je najbolj odmeva­lo v letu 2016: ponosni so na uspešno sodelovanje z društvi, skupne treninge, na številne predstavitve, tudi v šolah in vrtcih, dobrodelne prireditve in prije­tna srečanja, nazadnje so bili skupaj z varovanci Doma upokojencev Domžalein s Šolo zdravja. V klubu imajo vrsto državnih prva­kov, in sicer: • v boksu in kickboxu Gaja Hribar, Petra Žejavac, Jan Gajšek, Monika Brovč, Lana Kovič in Marjan Bolhar; • kickboxing šport: Jan Gajšek, Luka Mišurič, Gaja Šalamun, Matic Ules, Gaja Hribar, Luka Groboljšek, Teja Mihelčič, Hana Mihelčič, Andrej Re­pnik in Petra Žejavac; • v boksu: Tilen Javoršek, Urban Kopi­tar, Anže Merič - Krnc, Matjaž Filipa­šič, Matic Bizilj. stivalu borilnih športov v Ljubljani, na Urbanem gladiatorju v Domžalah, na prireditvi Veter v laseh, na Evropskem tednu športa, pripravili 5. klubski ta­bor, se veselili obiskov zelo zanimi­vih in znamenitih športnikov – šam­pijonov, tekmovali na državnih turnir­jih, prvenstvu, mednarodnih openih, tudi na Svetovnem kickboxing poka­lu v Nevadi v Las Vegasu in še kakšen uspeh bi se našel v uresničenem pro­gramu za leto 2016 Prav pred koncem leta so pripra­vili tekmovanje za 1. pokal Domžal v ekshibicijskem boksu za rekreativce z vso zaščitno opremo, obnovili prvo pomoč s profesionalnem reševalcem Urošem Geričem in organizirali 9. po­kal Krajevne skupnosti Dob v ekshibi­cijskem boksu. Ob vstopu v novo leto si želijo, da bi jih tudi v letu 2017 spremljali tekmoval­ni uspehi, redni treningi ter hrabri in zmagoviti tekmovalci ter tekmovalke. Vsem bralcem pa srečno in zdravo ter polno poguma in hrabrosti leto 2017. Vera Vojska atletsko društvo as domžale Vrhunsko je štiri preizkušnje na Atlet­skem pokalu Slovenije v mnogoboju 1. oktobra 2016 v Novi Gorici združi­la Ana Spahič in za zaključek sezone osvojila naslove pokalne prvakinje Slovenije za pionirke do 14 let. September je bil mesec za državna prvenstva, in sicer tri ekipna in enega posamičnega. Najštevilčnejšo udelež­bo so ASi zabeležili 24. in 25. septem­bra na ekipnem prvenstvu Slovenije za pionirje do 14 let, kjer jih je v mo­dri barvi nastopilo 12. Prvo in drugo mesto je v oviraških preizkušnjah na 200 oziroma 60 m osvojil Jaka Hace, Ana Spahič je v teku na 200 m osta­la le za najhitrejšo, drugi je bil še Žan Vrhovnik v metu vortexa. Žan in Jaka sta skupaj z Davidom Hribarjem in Markom Okornom sestavila štafeti 4 x 100 in 4 x 200 m, ki sta bili oba­krat peti, na 19. mestu je štafetni tek 4 x 100 končala postava Petra Po-grajc-Petra Brecelj-Lana Slapal-Iz­za Steiner. Ana Spahič razred zase: Le se­kunda je zmanjkala, pa bi ASovka Ana Spahič zmagala v vseh štirih di­sciplinah mnogoboja. Na 60 m je do­segla rezultat 8,23 s, vortex je poletel do 48,45 m, v daljino je kot edina sko­čila čez 5 metrov (502 cm), le na 600 m je bila za sekundo hitrejša tekmica iz Ljubljane (1:46,76 min). Z doseženi­mi 2886 točkami je za več kot 200 točk popravila svoj dosežek iz maja, odlič­no zaključila sezono, in nakazala, da nanjo še lahko računamo. Čestitke vsem ASom – veselimo se že prvih rezultatov v 2017! B ojana mladince. tak Tudi gostitelji so imeli svojo eki­po, ki je upravičila visoka pričakova­nja. Zasedli so drugo mesto in zaostali le za KDU Olimpijo. Posebej se je izka­zal komaj 16-letni Jaka Žagar s Križa. Ta podatek ni nič posebnega, saj je Domžale organiziral ekipno državno prvenstvo za Domžalski tigri na Balkan Bowlu Zadnji vikend v oktobru se je v srbskem mestu Sombor odvijal 2. Balkan Bowl, neuradno prvenstvo Balkana. kalo mednarodno tekmovanje Alpe­-Adria Masters, z več kot 50-letno tra­dicijo. Gre za tekmovanje, kjer moč preizkušajo tekmovalci, stari 35 let in več, mnogi med njimi pa nosijo že se­dem ali osem križev. Za Slovenijo sta bilo v zgodovini TAK Domžale že mno­go zelo uspešnih dvigalcev s Križa pri Komendi. Jaka Žagar je spet postavljal osebne rekorde, v potegu je zmogel 80 kg, v sunku pa kar 103 kg. Posamično je dosegel tretje mesto med vsemi tek­movalci. Pomenljivo je tudi, da je bil Jaka najmlajši tekmovalec na tekmi. Težkoatletski klub Domžale pa ne žanje uspehov le v mladinskih vrstah, prav nasprotno. V Ljubljani je pote- Jesenski del sezone 2016 obeta uspešno sezono 2017 ASi so po poletnih počitnicah spočiti nastopili na kopici mitingov in državnih prvenstev, kjer so osvajali medalje v skakalskih, metalskih in tekaških disciplinah. ameriški nogomet V treh različ­nih kategorijah (do 15 let, do 19 let tac­kle, ženska ekipa) je več kot polovica 67-članske slovenske delegacije priha­jala iz vrst domžalskih tigrov. V soboto sta bila turnirja v kategoriji do 15 let in kategoriji deklet. Fantje so osvojili 2. mesto za reprezentanco Srbije, dekleta pa so pod vodstvom Matije Klančarja, ki je prav tako trener ženske ekipe iz Domžal, osvojile 1. mesto. V nedeljo je svoj krstni reprezen­tančni nastop doživela tackle ekipa do 19 let. Pogum in borba do konca tek­nastopala tudi člana TAK Domžale, Boštjan Peterca, ki je bil s svojimi 35 leti pravi pionirček, in 67-letni Rajko Bevk, ki ima za seboj že več kot 40-le­tno kariero boja z utežmi. Oba sta se zelo dobro izkazala in v svojih katego­rijah zasedla visoka mesta. Člane TAK Domžale do konca leta čaka še nekaj tekmovanj, prvo med njimi bo močno mednarodno prvenstvo v Somborju. Valen tin Orešek gers). V soboto, 3. decembra, so v telo­vadnici OŠ Ihan svoj turnir odlično iz­peljali Tigri iz Domžal. V kategoriji do 11 let se bosta v finalu pomerili ekipi iz Ljubljane in Domžal. V kategoriji do 13 let pa bo naša ekipa po ogorčenem boju izenačenih ekip iz Kranja, Ljubljane in Domžal, igrala v tekmi za 3. mesto pro­ti Kočevje Wild Hogs. Zaključni večer s Tigersi: Leto 2016 je bilo prelomno. Odigrali smo prvo sezono ameriškega nogometa v tekmovanju 11 na 11, prvo državno pr­venstvo v mladinski selekciji do 15 let, me žal nista bila dovolj, da bi premaga­li izkušeno moštvo vrstnikov iz Srbije. Po besedah selektorja Matica Pirnata (Domžale Tigers) se za prihodnost ame­riškega nogometa v Sloveniji ni bati. Državno prvenstvo mladinskihekip: V novembru in decembru pote­ka državno prvenstvo mladinskih ekip do 11 in do 13 let. Prvenstvo je sesta­vljeno iz treh rednih turnirjev in final­nega, ki je bil 10. decembra v Ljublja­ni. V prvenstvu nastopajo ekipe iz Ko­čevja (Wild Hogs), Ljubljane (Mustan­gs), Kranja (Alp Devils) in Domžal (Ti­kjer so naši mladinci zasedli 1. mesto v državi, prvoligaško tekmovanje z našo žensko ekipo v Avstriji, kjer so dekle­ta zasedla odlično 4. mesto, pravkar pa poteka še državno prvenstvo do 11 in do 13 let. Klub je v več pogledih stopil na višjo stopničko. Obvestilo za vse starejše občane: Tudi v letošnjem letu nudimo ob novo­zapadlem snegu možnost kidanja dvo­rišča/dovozov starejšim občanom. Svo­jo prošnjo lahko posredujete na info@ tigers.si ali na telefonsko številko 041 956 027 (Matija). šport Svetovne in evropske prvakinje iz Domžal Ne dolgo nazaj so se članske plesalke jazz baleta v Slovenijo vrnile z naslovom svetovnih prvakinj v malih skupinah. Dekleta so se mesec pozneje z razširjeno ekipo podala še na dve mednarodni tekmi, in tudi tam so dokazala, da spadajo v sam svetovni in evropski plesni vrh. pk miki Najprej so konec novembra način zaključile letošnjo mednarodno starši plesalcev, ki skrbijo za vzpod­plesalke iz Plesnega kluba Miki tek-tekmovalno sezono. budo in podporo otrokom, v težkih in movale na tradicionalnem Svetov-Dobrega plesalca pa seveda ni brez dobrih trenutkih. Brez njih in trener­nem prvenstvu v show plesih v Riesi dobrega trenerja in koreografa. Za jev, plesalci ne bi bili takšni, kot so, in (Nemčija). Aktualne državne podpr-omenjene koreografije in treninge so vse to jih naredi iz treninga v trening vakinje v kategoriji show plesov so si poskrbeli Manca Čuček, Maja Sonc in še boljše. obetale še en odličen uspeh in tega s trdim delom tudi dosegle. Mladinska show formacija z naslovom Stonoga je v konkurenci 22 formacij dosegla izjemno 4. mesto. Prav tako je 4. me­sto zasedla tudi članska show forma­cija Krokarji v konkurenci 21 formacij. Članska show mala skupina Odsev se je tokrat zavihtela na 9. mesto. Na svetovnem prvenstvu so se pomerile tudi deklice v kategoriji otrok, in sicer je Ula Gerbec med 38 solistkami zase­dla 17. mesto, Kaja Mencin in Izabela Sušnik pa sta si v kategoriji otroških parov priplesali 21. mesto. Le dva tedna pozneje so se plesal­ke iz članske male skupine, aktualne svetovne prvakinje v jazz baletu, po­dale še na Evropsko tekmovanje na Poljsko v Mikolajki. Še enkrat več so dokazale, da jim letos v tej kategoriji ni para, saj so domov prinesle še na-Jan Ravnik, ki je s svojimi inovativni-Plesalcem, trenerjem in staršem slov evropskih prvakinj. S tem so v le-mi idejami in barvitimi koreografijami čestitamo in jim želimo še veliko lepih tošnji plesni sezoni dosegle vse, kar poskrbel za čudovite rezultate. Poleg plesnih trenutkov tudi v prihodnje! so lahko, in tako na najlepši možni trenerjev pa izjemno vlogo igrajo tudi Tjaša Derst venšek Leto 2016 je bilo strahovito hitro in izjemno uspešno Treningi, tekmovanja in priprave so bili za člane domžalskega ATOMa stalnica tudi v letu, ki se izteka. In bilo je vrhunsko – v letopisih ga bosta poleg ekipnih in posamičnih uspehov na turnirjih doma in v tujini krasili tudi dve odličji s svetovnega prvenstva. karate društvo atom shotokan­do domžale Prvo ime šestčlanske slo­venske izbrane vrste na 12. svetovnem S.K.I.F. prvenstvu v Jakarti konec avgu­sta je bil Sensei Lovrenc Kokalj 6.Dan Renshi. Domžalčan, na katerega mar­sikdo iz karate vrst pomisli ob omembi te borilne veščine, je v Indoneziji nasto­pil kot sodnik in tekmovalec v kategori­ji veteranov 55 do 59 let. Glavni motor domžalskega ATOMa je po 12-dnevnem potovanju, katerega pomemben del so bili seminarji, obnavljanje licenc in prilagajanje na okolje, kjer je »promet tako gost, da se ne da opisati«, najpo­membnejši pa sam turnir, v Domžale prinesel dve odličji. Prvič je ATOMovec na stopničke stopil po Katah, in sicer je bil bronast po karate predstavi, v katero so se z navijanjem vključili vsi evrop­ski navijači. Še lepša je bila podelitev po tehnični disciplini borbe Jakosoku kumite, kjer je Lovrenc Kokalj skupaj z mariborskim prijateljem Senseiem Dar­janom Roškerjem na najvišji stopnički prejel zlato medaljo. »Že prejšnje leto in predvsem v letu svetovnega prven­stva sem imel res težak program. Pono­sen sem, ker sem individualno v katah premagal - kvalifikacije praktično vse svetovne inštruktorje, ki mimogrede de­lajo odlično. Pred svetovno komisijo sem naredil mojstrski izpit za 6.Dan, naziv Renši sem dobil pa malo prej, pomeni expert.« ATOMovci uspešni kot organizatorji in tekmovalci na že 10. karate-do turnir­ju za pokal Domžal Če ste karate sladokusci, vam na vr­hunsko karate predstavo ni bilo treba iti daleč, saj so jo tudi letos v Domžale pri­peljali ATOMovci. Za uvod je poskrbel dvodnevni seminar, ki se ga je udeležilo136 karateistov iz Avstrije, Švice, Belgi­je, Romunije, Ukrajine, Konga, Madžar­ske, Italije in Slovenije. In potem je šlo 16. oktobra 2016 zares, ko se je 300 ka­rateistov petih narodnosti, ki so sestavi­ li 15 ekip, predstavilo na 10. tradicional­nem mednarodnem S.K.I.F. karate-do turnirju za pokal Domžale 2016. Ob kon­cu so pokal dvignili člani S.K.I.F. Belgi­ja, ki so bili uspešnejši od madžarskih in romunskih konkurentov, takoj za tu­jimi reprezentančnimi vrstami pa so bili na četrtem mestu že ATOMovci. Med zmagovalce se je dvakrat zapi­sala Karin Podboršek, najvišje stopnič­ke so se veselili še Naja Svetlin, Alme­din Mizič in Žan Podboršek, vsi omenje­ni so na turnirju osvojili še po eno dru­go mesto. Bronaste medalje se je na do-mačem turnirju veselila Eva Dormiš, tik pod stopničkami sta ostala Blaž Dragar in Simon Dražumerič, peti so bili Zora­na Vidič, Primož Krajšek, Karin Podbor­šek, Andrej Neškoski, šesta Eva Dormiš in Boštjan Guček, sedma Breda Hrova­tin, osma Roman Dormiš in Timotej Mr­šič. Srebrne so bile članice ekipe ATOM A v Yako-Soku Kumite ekipno, ekipa ATOM B je bila peta. Za najslajšo zma­go so poskrbeli člani ATOMa, ki so bili v Kumite ekipno boljši od ekip Belgija A in B, Italija, Madžarska in S.K.I.F. Slove­nija. Lovrenc Kokalj je pohvalil posame­znike in društvo: »Klub spet raste – rav­no 10. decembra 2016 smo spet osvojili naslov pokalnih zmagovalcev Slovenije za leto 2016. Uživam, ko gledam ter učim fante in dekleta, ki so res odlični, tako v šoli kot na treningu in na tekmovanjih. Brat in sestra Podboršek sta zdaj kot včasih Tamara in Timotej. Pobereta vse.« 1. januarja 2017 ob 12. uri – ATOM vabi v Kamniško Bistrico! Člani ATOMa bodo tradicionalno tudi novo leto 2017 začeli s prvim tre­ningom ob 12. uri v čudovitem okolju Kamniške Bistrice. Pod gore, na sveži zrak in v dobro družbo vabljeni vsi ka­rateisti, ne glede na leta in višino pasu! B ojana Vabilo na Mokini jogo Plesna šola Miki, Zg. Jarše 24 avsak torek in četrtek ob 7.30 Mednarodno certificirana uči­teljica joge Simona Vrhovec vas vabi, da se ji pridružite na jogi in tako naredite nekaj do­brega za svoje telo, se sprosti­te, umirite in začnete dan pozi­tivno. Z različnimi asanami bo­ste sprostili bolečine v mišicah, okrepili svoje zdravje in umiri­li svoj duh. Vabljeni! Modri iz Doba ob odlični formi samozavestno v novo leto 2017 Nogometaši iz Doba, ki že sedmo sezono zapored nastopajo v 2. SNL, bodo 'prezimili' tik pod vrhom prvenstvene lestvice. nk roltek dob V taboru članske A NK Roltek Dob, ki jo vodi Šentjurčan Damijan Romih, so po prvi polovi­ci letošnje sezone lahko upravičeno zadovoljni, saj bodo nogometaši iz NK Triglav Kranj pa zaostajajo le šti­ri točke. Prav z 'Orli' imajo Dobljani še 'neporavnane račune', ki jih bodo lahko poravnali v prvi tekmi spomla­danskega dela prvenstva, ki bo na Doba, ki že sedmo sezono zapored nastopajo v 2. SNL, 'prezimili' tik pod vrhom prvenstvene lestvice. Start v sezono sicer ni bil po pričakovanjih, saj se je klubu pridružilo kar sedem novih nogometašev, kar se je zago­tovo zelo poznalo, ekipa namreč še ni bila najbolje uigrana, a so to s tre­ningi na najvišji ravni kaj hitro odpra­vili in zapeljali ekipo v zmagovalne tirnice. Sedem zaporednih zmag in le en poraz je bilo dovolj za trenutno 2. mesto na lestvici, za vodilno ekipo nogometnem sporedu 11. marca pri­hodnje leto. Naše leto je bilo torej zmagovito, naj bo tudi vaše naslednje in vsa, ki si sledijo. Vsi za šampione iz Doba! Srečno v 2017! Informacije o tekmah, igralcih in ostalih dogodkih lahko spremljate tudi na klubski uradni spletni strani www.nkdob.si ter na naši facebook in twitter (@NkRoltekDob) strani. Gregor Horvatič Državno prvenstvo za otroke Kot vsako leto smo tudi letos prav vsi nestrpno pričakovali državno prvenstvo za dečke in deklice. sankukai karate klub domžale Tokrat so si gledalci tekmo ogledali v soboto, 19. novembra 2016, v ljubljan­ski dvorani Krim. Okoli 140 tekmoval­cev iz različnih regij se je pomerilo v 15 kategorijah. Veseli smo, da se lahko tudi letos pohvalimo z odličnimi re­zultati naših otrok. Izredno borbenost so pokazali tako fantje kot dekleta, saj so kar štirje po­stali državni prvaki. Z najvišjim nazi­vom se lahko pohvalijo Maksimiljan Bojko, Nina Cuderman, Jan Keržič in Anže Žalec. Tudi na drugo stopnič­ko so stopili številni domžalski kara­teisti, ki jim je le kanček športne sre­če zmanjkal do zlate medalje. Srebr­ne so se namreč veselili Nik Čelan, Aljaž Goršek, Matic Katrašnik, Juli­ja Štempelj in Matej Zorc. Z odlični­ mi borbami so si tretje mesto priborili Rok Avguštinčič, Patrick Blagus Ba­sarić, Domen Cvar, Jan Janez Grab­nar, Gregor Jankovič in Jure Prelo­všek. Iskrene čestitke prav vsem tekmo­valcem! Veseli smo, da v našem klu­bu trenira toliko odličnih športnikov, ki ne dosegajo uspehov le na tekmo­valni, temveč tudi na osebni ravni. Že-limo vam še veliko dobrih treningov in zanimivih borb, predvsem pa veli­ko uspeha na prihajajočih izpitih. Na pragu novega leta naj vam čas nakloni spoznati prave ljudi, stori­ti prave reči in ubrati prave pot. Ve­sele praznike in vse dobro v novem letu 2017 vam želijo člani Karate klu­ba Domžale. Tjaša Šinkovec STROJNI TLAKI – ESTRIHI – OMETI hitro, kvalitetno in ugodno 031 689 832 -Boštjan Srečno 2017! TLAKI KOS d.o.o., Ljubljanska 33, Kamnik šport Atleti ponosni na sezono 71 medalj na državnih prvenstvih, 12 kategoriziranih športnikov Olimpijskega komiteja Slovenije in 15 Ob zaključku leta ponovno odlični namiznoteniški rezultati Na Muti je potekal 1. TOP turnir za člane in članice v namiznem tenisu. reprezentantov. ak domžale S tradicionalnim slav­nostnim zaključkom in podelitvijo pri­znanj najboljšim atletom kluba v letu 2016 so v Atletskem klubu Domžale potegnili črto pod iztekajočo se sezono. Z zadovoljstvom se lahko ozrejo nazaj v leto, ki je bilo uspešno tako po tekmo­valni kot organizacijski plati. Člani klu­ba so organizirali pet tekmovanj, tudi dva najvišjega domačega ranga, zimsko Prvenstvo Slovenije v metih in Atletski pokal Slovenije za mlajše mladince. So­delovali so še pri izvedbi petih atletskih tekmovanj, tako da je bilo sodniško in organizacijsko leto res pestro. A pomembnejši je tekmovalni del, kjer se klub s skoraj 40-letno tradicijo lahko pohvali s 15 reprezentanti Slove­nije v prav vseh starostnih kategorijah. prvenstvu na stezi v teku na 800 metrov v gruzijskem Tbilisiju, kjer se je zavih­tela na 24. mesto. Moški del nagrajencev sta sestavlja­la Gregor Šnajder in Jakob Mali. Prvi je s strani Atletske zveze Slovenije prejel priznanje za tretjega najboljšega atle­ta Slovenije v kategoriji starejših mla­dincev, krepko je izboljšal klubska re­korda v suvanju šest oziroma 7,26 kilo­grama težke krogle v svoji starostni ka­tegoriji, dvakrat se je veselil tudi naslo­va državnega prvaka. Jakob Mali je ob izboljšavi osebnih rekordov v teku na 2000 metrov in 2000 metrov z zapreka­mi dvakrat zastopal tudi slovenske bar­ve, v Brnu in na evropskem prvenstvu v gorskih tekih, kjer je osvojil 39. me­sto. Jakob bo v letu 2017 lovil normo v Med njimi je tudi peterica najboljših, ki je letos prejela priznanja iz rok predse­dnika kluba Gregorja Golje. Maja Per je bila letos v Sloveniji razred zase v tekih na dolge proge (od 2000 metrov dalje) in v gorskih tekih, saj v svoji starostni kategoriji pionirk U16 na teh razdaljah ni zabeležila niti enega poraza. Ob bok Maji je stopila mladinka Tjaša Jankovič, ki je v metu kladiva še enkrat več serij­sko osvajala medalje na državnih pr­venstvih, Slovenijo pa zastopala na če­tveroboju mlajših mladincev v češkem Brnu. Tam je tekmovala tudi Nina Pa­vlič Hren, ki ima za seboj najuspešnej­šo sezono do zdaj. Kot mlajša mladin­ka je izboljšala tri absolutne klubske rekorde (600, 800 in 1000 metrov) ob tem pa trikrat oblekla reprezentančni dres – poleg Brna še na evropskem pr­venstvu v gorskih tekih v italijanskem Arcu, kjer je bila 31., in na evropskem teku na 2000 metrov zapreke za nastop na svetovnem prvenstvu za mlajše mla­dince v Keniji, Nina in Gregor pa normi v teku na 800 metrov oziroma suvanju krogle, ki bi ju popeljali na evropsko pr­venstvo v Italijo. S posebnim trojčkom se je izkazal tudi maratonec Martin Ocepek, ki je osvojil medalje na vseh treh največjih cestnih tekih – Malem Kraškem mara­tonu, maratonu v Radencih in Ljubljan­skem maratonu. Na prvem je v cilj pri­tekel kot tretji, na obeh največjih pa kot drugi najhitrejši Slovenec. A vsi omenjeni so bili le vrh skupi­ne atletov, ki je letos osvojila 71 medalj na Prvenstvih Slovenije in Atletskih po­kalih Slovenije. 38 jih je šlo okoli vratu tekačem, 29 metalcem, štiri pa tudi ska­kalcem. Odličen dosežek in obveza, da bo v prihodnji sezoni še bolje. D omen Jarc Štirje naslovi državnih prvakov za leto 2016 za kamniške plezalce Med najboljšimi ponovno Radomljan Luka Jerman V dvorani Zlato Polje v Kranju je od 2. do 4. decembra 2016, na prireditvi Ple­zalni dnevi Kranja potekalo zaključno tekmovanje državnega prvenstva v športnem plezanju. Izjemna sezona je mladim plezalcem Plezalnega kluba Kamnik prinesla kar štiri naslove dr­žavnih prvakov v športnem plezanju. V balvanskem plezanju so naslov dr­žavnih prvakov osvojili Luka Jerman, Dominika Kodra in Aljaž Resnik, naslov državne prvakinje v težavnostnem ple­zanju pa je osvojila Betka Debevec. Tekmovali so v dveh disciplinah, in sicer v težavnosti in v balvanskem ple­zanju. Na stopničke so stopili kar 21 krat. Posamično so osvojili sedem zla­tih, šest srebrnih in osem bronastih me­dalj. Najboljši je bil ponovno cicibanLuka Jerman, učenec OŠ Preserje pri Ra­domljah, ki je naslov državnega prvaka v balvanskem plezanju slavil že prete­klo sezono. Poleg skupne zmage v bal­vanskem plezanju je osvojil še skupno 3. mesto v težavnosti in tako domov od­nesel kar dva pokala. Aljaž Resnik (st. dečki) si je poleg naslova državnega pr­vaka v balvanih priplezal še 4. mesto v težavnosti. Prav tako pa je Betka De­bevc (ml. deklice) poleg skupne zmage v težavnosti osvojila 4. mesto v balva­nih. Dominika Kodra (ml. deklice) je le­tošnjo sezono na vseh tekmah balvan­skega plezanja stala na stopničkah, in tako zasluženo domov odnesla naslov državne prvakinje. V skupnem seštev­ku Klubskega pokala 2016 smo med 33 plezalnimi klubi v Sloveniji zasluženo osvojili 4. mesto. Stane Ž idan namizni tenis Nastopilo je 24 naj­boljših tekmovalcev in tekmovalk, razdeljenih v tri jakostne skupine. V 2. jakostni skupini je Klemen Jazbič osvojil 6. mesto, v 3. jakostni skupini je Andraž Avbelj osvojil 2. mesto. Pri dekletih sta Ana Tofant in Katarina Stražar nastopili v 1. jakostni skupini. Ana je izgubila dvoboj samo s klubsko kolegico Katarino. Katarina je izgubila z neugodnima Katrino Sterchi in Leo Paulin iz Izole. Na koncu so imele tri igralke enako število zmag, Katarina pa je osvojila 3. mesto. Organizirali smo 1. odprti turnir RS za mlajše kadete/kadetinje in člane/ članice do 21 let, tekmovanje je pote­kalo v športni dvorani v Komendi. Pri­javljenih je bilo več kot 150 tekmoval­cev in tekmovalk iz slovenskih nami­znoteniških klubov, kar je bil velik or­ganizacijski zalogaj, a smo ga odpra­vili z odliko, tako vodstvo tekmova­nja (Jože, Tone, Janez, Žiga), kot tudi naši sodniki, z odličnimi rezultati pa so nas in naše trenerje razveselili tudi naši igralci in igralke. Pri mlajših ka­detih sta se v finalu pomerila naša tek­movalca, zmagal je Aljaž Goltnik, dru­go mesto je osvojil Dejan Jokić. Imeli smo še en povsem mengeški finale – pri članicah do 21 let sta se v finalu po­merili Ana Tofant in Katarina Stražar, po napeti in razburljivi tekmi je slavi­la Katarina z rezultatom 4:3. Doseženi so bili še številni odlični rezultati na­ših tekmovalk in tekmovalcev. Nekaj ligaških in pokalnih novic. V 1. slovenski namiznoteniški ligi ekipa NTS Mengeš 1 po jesenskem delu za­seda 7. mesto, v 3. ligi pa je ekipa NTS Cornilleau Mengeš 2 trenutno vodil­na. V moškem pokalnem tekmovanju je ekipa NTS Mengeš 1 obstala v četrt­finalu, za vstop v polfinale so jih pre­magali Mariborčani s 5:3, ženska eki­pa pa je gladko, s 5:0, premagala eki­po iz Murske Sobote, in se uvrstila v fi­nale, ki bo v Puconcih. Nekaj mednarodnih dosežkov. V Varaždinu je potekalo 46. mednaro­dno kadetsko in mladinsko prvenstvo, tekmovanja se je udeležilo 17 igralcev in igralk Namiznoteniške sekcije Men­geš. Na turnirju je sicer nastopilo 430 tekmovalcev in tekmovalk iz Evrope, naši so ponovno dosegli lep medna­rodni uspeh. Tekmovanje je poteka­lo ekipno in posamezno za kategorije najmlajši kadeti/kadetinje, za mlajše kadete/kadetinje in za mladince/mla­dinke. Nekaj rezultatov - ekipno tek­movanje: mlajši kadeti - Aljaž Goltnik in Dejan Jokić 3. mesto, mlajše kadeti-nje - Gaja Kobetič s soigralko Nušo Ka­diš (NTK Fužinar) 1. mesto. Kadetinje - Tara in Vita Kobetič 2. mesto, mladin­ke - Ana Tofant in Nika Kobetič 2. me­sto. V disciplini kadetinje posamezno je Tara Kobetič osvojila 1. mesto. V Zagrebu je potekal 24. memorial­ni turnir Antuna Tove Stipančiča v na­miznem tenisu. Nastopilo je 430 tek­movalcev in tekmovalk, med njimi je bilo sedem tekmovalk in tekmoval­cev iz NTS Mengeš. Med mladinkami je Ana Tofant v pofinalu po izenačeni in napeti tekmi s Hrvatico Andreo Pa­vlovič tesno izgubila z 2:3, in na kon­cu dosegla nove stopničke z doseže­nim 3. mestom, kar je ponovno imeni­ten dosežek naše mlade igralke. Vsem bralkam in bralcem želimo vesele praznike ter srečno, zdravo in uspešno leto 2017. B esedilo in foto: Janez Stibrič Kronika leta 2016 Ko so balinarji s Količevega v letu 2014 praznovali prvih 40 let uspešnega dela, so se radi spominjali prav vseh obdobij, ki so spremljala njihovo delo. balinarski športni klub bud­ničar količevo Tako se še danes z veseljem spominjajo prireditev – sprva le budnice, pozneje pa kresovanja ob prvem maju – prazniku dela, ki so de­setletja pomenile največje druženje ob tem prazniku, saj so bili po kresovanju in ognjemetu, predvsem pa po več tisoč udeležencih znani po vsej Sloveniji. Vzporedno s prireditvami je, z ve­liko prostovoljnega dela članov dru­štva, raslo tudi pokrito balinišče, kjer so se in se še na njem odvijajo večje in manjše tekme. Mladi člani BŠK Budni­čar pa so posegali po medaljah ne le na državnih, temveč tudi evropskih in drugih prvenstvih. Ekipa pa je kar ne­kaj let uspešno igrala tudi v prvi slo­venski balinarski ligi. Skozi desetle­tja so pomagali pri ustanovitvi drugih balinarskih klubov v občini in izven nje, veliko naredili na področju inva­lidskega in veteranskega balinarskega športa ter krepili prijateljske vezi tako med balinarskimi klubi v naši državi kot tudi izven nje. Balinišče na Količevem tudi v letu 2016 ni samevalo. Poleg treningov vseh generacij balinarjev iz društva na njem znanja pridobivajo invalidi in ve­terani, najbolj obiskane pa so tekme ekipe BŠK, ki v letošnjem letu tekmuje v drugi državni ligi in je na veliko pre­senečenje vseh na prvem mestu. Zgo­dilo se je namreč, da so najboljši igral­ci BŠK Budničar zaradi boljših pogo­jev postali člani drugih balinarskih društev, za Budničarje pa letos odlič­no igra nekdanja rezervna ekipa, ki vedno da vse od sebe, drug drugega spodbujajo in so iskreni prijatelji. Leto 2016 so posebej zaznamova­ li: organizacija in izvedba državnega prvenstva članov v natančnemu zbija­nju. BŠK je gostil 16 najboljših sloven­skih balinarjev v tej disciplini. Naj­boljši je bil član Planine Matej Žvokelj. Gostitelji so poskrbeli, da so se na ce­lodnevnem državnem prvenstvu tek­movalci in vsi ostali prijetno počutili. V začetku avgusta so bili gostitelji tra­dicionalnega mednarodnega balinar­skega turnirja za Pokal Občine Dom­žale. Med borbenimi 16 ekipami iz Hr­vaške in različnih koncev Slovenije sta se v finale uvrstili ekipi iz Opatije in ekipa gostiteljev, v kateri so balina­ li: Stane Žavbi, ml., Darko Svetlin, Ro­man Borec in Cveto Lanišek. Pokal so osvojili gostje iz Opatije, gostitelji pa vrsto pohval za res odlično organizi­ran turnir. Veterani so vedno dobrodošli go­stje na balinišču na Količevem. Tudi letos je BŠK Budničar organiziral za­ključek celoletne veteranske lige, v kateri sodeluje 24 ekip iz osmih ob­čin, vse kaže pa, da bo drugo leto ekip še več. Tradicionalno so bili člani BŠK Budničar tudi v letu 2016 gostitelji tur­nirja v balinanju med gostinci. Med 14 ekipami so zmagali balinarji Bara Flo­rida iz Doba. Tekmovalno in prijateljsko so leto 2016 zaključili z delovnim druženjem članov vodstva na balinišču, ki je bilo hkrati tudi priložnost za pogovor o na­daljnjem delu. Tako so se dogovorili, da z dvema ekipama sodelujejo v zim­ski ligi: veterani v Dobu, druga ekipa pa na Duplici. Hkrati bodo v letu 2017 skušali v svoje vrste pridobiti čim več mladih, sprejet pa je tudi dogovor, da organizirajo tradicionalno kresovanje ob prvem maju. Že zdaj vas vabijo, da se jim v letu 2017, v katerem vam želi­jo veliko sreče, zdravja in veselja, pri­družite na balinišču na Količevem! Vera Vojska Foto : B ŠK Budničar Količevo objave objave | pisma bralcev SPREJEM ZAHVAL Zahvale in v spomin sprejemamo vsak delavnik med 10. in 12. uro, v sredo pa tudi med 15. in 17. uro osebno v uredništvu (Kulturni dom Franca Bernika Domžale) ali pisno v nabiralnik pri vhodu z zadnje strani oziroma po e-pošti slamnik@kd-domzale.si. ZAHVALA Ob požaru na našem domu, iskrena hvala gasilcem CRZ Domžale, PGD Jarše-Rodica, PGD Domžale-mesto in sose­dom za hitri odziv, strokovnost in nesebično pomoč.  Družina Hribar pisma bralcev Uredništvo si pridržuje pravico do objave ali neobjave, krajšanja, povzemanja ali delnega objavljanja nenaro­čenih prispevkov, v skladu s svojo uredniško politiko in prostorskimi možnostmi. Izjema so odgovori in popravki objavljenih informacij, ki bi lahko prizadeli posamezni­kovo pravico ali interes, kot to določa zakon. Prispevki za rubriko Pisma bralcev morajo biti opremljeni s polnim imenom in naslovom odgovorne fizične osebe (tudi v pri­meru institucij, organizacij, strank, društev ipd.) ter kon­takt, na katerem je mogoče preveriti avtentičnost avtorja. Invalidske nevšečnosti Pravilnik o zahtevah za neoviran dostop do objektov javnega značaja predpisuje, da je najmanj pet odstotkov od skupnega števila parkir­nih mest določeno za parkiranje vozil, v katerih se pripeljejo invalidi. Praviloma so ta širša, z rumenimi talnimi oznakami zarisana parkir­na mesta ob glavnih vhodih v stavbe, kjer so tudi invalidske klanči­ne. Domžalski zdravstveni dom, javni zavod v občinski lasti, nobene od zapisanih zahtev ne izpolnjuje. Ima samo dve parkirni mesti na­mesto petih, kar bi izhajalo glede na število obstoječih parkirišč, pa še ta so daleč stran od glavnega vhoda. Občinski uradniki, zadolženi za urejanje mestnega prometa, bi morali te nepravilnosti zaznati in invalidom prijazno parkiranje ustrezno urediti. Jože Nemec Kakci Pozdravljeni, sem redna vsakodnevna sprehajalka ob Kamniški Bistrici od Mačkovcev, ob reki Bistrici. Ker imam malega kužka, se vsakič nasmejim ob tako domiselnih tablah za pospravljanje pas­jih kupčkov: Če sem prijatelj tvoj, pospravi za menoj. V zadnjem času pa se ob reki sprehajajo konji in konjički s spremljevalci, am­pak kaj, ko za konji ostanejo celi kupi kakcev, tako da zvečer ni varno hoditi, saj mimogrede zagaziš, čez dan se pač izogneš, am­pak ni lepo videti. Želela bi, da na table dodate še sliko konja, in nekako poskušate ozavestiti sprehajalce konjev ... Pa brez zamere. Lidija Prioritete Zdi se mi, da naša občina nima jasne predstave, kaj občani rabimo in čemu bi se lahko odrekli. Tudi zato, ker v zadnjih letih nekateri dragi občinski projekti ne prinašajo želenih rezultatov, naspro­tno, finančno bremenijo občinski proračun. Namesto prazne parkirne hiše bi lahko imeli varen podhod pod železnico za pešce in kolesarje med središčem in zahodnim delom Domžal, več kolesarskih stez, ločenih od vozišč za avtomo­bilski promet, kakšen semafor ali cestno ogledalo za varno vklju­čevanje na prednostne ceste, zamenjavo azbestnih cevi javnega vodovoda in spodobno velik otroški vrtec v Dobu. Pretežno neizkoriščena nadstrešnica v Češminovem parku v glavnem sameva, branjevci in kupci na tržnici pa bi se razve- ZAHVALA ZA POMOČ PRI ISKANJU POGREŠANEGA OČETA V sredo, 7. decembra, je naš oče odšel na sprehod. Tako kot vsak dan. Z eno samo razliko – domov se ni več vrnil. Domači smo ga po ustaljenih sprehajalnih poteh začeli iskati že okoli 4. ure, a ga nismo našli. Za pomoč smo se obrnili na policiste, in ko so izvedeli, da gre za starejšega človeka s kopico bolezenskih težav, so se v trenutku od­zvali. In ne le oni. Očeta so začeli iskati gasilci, na pomoč je priskočila gorska reševalna služba, na teren so odšli tudi vodniki s psi. V grozljivo mrzli noči so z nami iskali po vseh poteh, kjer se je oče zadnja leta gibal, nato so razširili iskanje še na širšo okolico. Ob vsem trpljenju, ki smo ga prestajali, je bila zavest, koliko dobrega se skriva v ljudeh edino, kar nam je pomagalo skozi težke trenutke. Številni prostovoljci so zapustili toplo zavetje doma samo zato, ker se je nekdo znašel v nepredstavljivi stiski. V dneh, ko smo priča poročanju le o grdih stvareh, smo spoznali, da ni vse tako slabo. Dobrota obstaja, le videti, začutiti in doživeti jo je treba. To je tisto, kar vrača vero v ljudi. Naslednjega dne, po nešteto prehojenih kilometrih in potem, ko je upanje že skoraj ugasnilo, so očeta našli. Zgo­dil se je pravi praznični čudež in zanj smo hvaležni. Zato se iskreno zahvaljujemo policistom iz Policijske postaje Domžale, vsem sodelujočim gasilcem, gorski reševalni službi, vodnikom reševalnih psov za iskanje pogrešanih oseb, helikopterski enoti, prijateljem, sosedom, znancem in naključnim sprehajalcem, ki so ga iskali skupaj z nami. Hvala tudi gospe, ki je obvestila, da je očeta našla, in vsem, ki so nam v tem času nudili podporo in posredovali kakršnekoli informacije. Zahvaljujemo se tudi osebju Zdravstvenega doma Dom­žale za začetno zdravstveno oskrbo. Nekoč je znana fizičarka izjavila: »Nikoli ne bo postal svet boljši, dokler ne postanejo boljši ljudje.« To, kar se je dogajalo 7. in 8. decembra, je dokaz, da vsak od nas lahko v sebi najde tisto, kar dela človeka vrednega tega imena. Vsem skupaj še enkrat iskrena hvala! Družina Kovač le t n i k lv i | dece m be r 2016 | štev ilk a 1 2 selili pokritih in tudi delno zaprtih prodajnih površin, kjer bi bilo vse leto, tudi ob slabem vremenu, živahno nakupovanje in srečevanje. Še lani je bilo na Viru pri Tosami rodovitno polje, zdaj pa se tam bohoti trgovski center s ponudbo vsega potrebnega in nepo­trebnega. Prepričan sem, da ne bo smiselno izboljšal trgovske po­nudbe, še manj pa oplemenitil občinske blagajne. Kruh, mleko in ostale dobrine lahko kupim kjerkoli v Domžalah, več kot rabim, pa zaradi novih trgovin ne bom kupoval. Na pozidanih in asfalti­ranih površinah pa ne bosta rasli ne ajda ne pšenica. Na preteklih napakah pa se žal tudi nič ne naučimo. Jože Nemec DVO Domžale-Kamnik Žal mi je zaradi žuljev, ampak ... Ko sem v pismih bralcev prebral vaše pismo, gospa Pukl, z naslo­vom Kadar stopimo na žulj, sem bil zelo vesel. Namreč, z njim ste se v imenu Komisije za turizem odzvali na moje prejšnje pisanje, objavljeno v 10. številki časopisa Slamnik, ki je bilo objavljeno na prostoru, sicer namenjenem strankam, v tem primeru SD. Tu bi vas želel opozoriti, da nikoli do današnjega dne nisem bil njihov član, kaj šele njihov vidni predstavnik. Bil sem simpatizer, voli­vec, tudi sodeloval sem na njihovih volilnih listah, vendar kot koalicijski partner, ne pa kot član. Pač, SD je ena redkih strank, ki politiko razume kot sodelovanje v povezovanju idej in zamisli v dobrobit vseh, ne pa kot brezkompromisen boj za svoj košček pogače. Upam, da je to zadovoljujoč odgovor na vaše vprašanje o predstavniku 'moje stranke'. No, vsekakor se je pa izkazalo, da je bilo v resnici dobro, da je bil moj zapis objavljen na prostoru domžalske SD. Dokazuje ravno vaš odziv, saj sem sicer v tem is-tem časopisu že prej pisal kolumne o turizmu in možnostih ra­zvoja turizma v naši občini, pa se nanje nikoli ni odzval nihče. Torej hvala vam. Vaš odziv me je razveselil, ker ste me kot občana opozorili na dejstvo, da v Domžalah ne le ustanavljamo TIC, pač pa imamo že leto in pol komisijo za turizem! Iz zapisa, ki ste mi ga namenili, tudi razumem, da je v naši občini veliko ljudi, ki v turizmu pre­poznavamo neizkoriščeno priložnost. Meni se zdi dejstvo, da smo ljudje, ki smo pripravljeni sodelovati pri razvoju tako pomembne gospodarske panoge, kot je turizem, prej prednost kot breme. Ne­nazadnje, komisija naj bi delovala v smeri dolgoročnega razvoja turizma, obenem pa mu daje med ostalimi gospodarskimi pano­gami v občini poseben, dolgoročen pomen. Če v resnici želimo to panogo dolgoročno utemeljiti, pa moramo za takšno dolgoročnost pridobiti širši družbeni konsenz oziroma prepričati javnost v nje­govo pravilnost, saj se bo sicer z vsako novo izvoljeno občinsko garnituro zasukala v smeri trenutnega političnega interesa. Drznil sem si tudi malo bolj brkljati po zapisih sej občinskega sveta, pri čemer mi je padlo v oko vprašanje o zastavljenih ciljih Komisije za turizem (vprašanje je bilo posredovano na 14. seji občinskega sveta dne, 16. junija 2016). V odgovoru, pod katerim ste podpisani vi, je navedeno, da je prioriteta Komisije za turizem postavitev osnov za razvoj turizma kot gospodarske dejavnosti v domžalski občini, za realizacijo česar je potrebno (citiram): 1. izdelati elaborat za razvoj turizma v naši občini; 2. pripraviti vse potrebne dokumente za ustanovitev turistično in­formacijskega centra – TIC; 3. izdelati predstavitveno brošuro Na dotiku doživetij s celovitim pregledom vseh danosti, ki jih imamo v občini in širše ter jih lahko vključujemo kot pomembne dejavnike razvoja turizma. Ker ste v odgovoru tudi zapisali, da bodo v brošuri predstavlje­ne vse lokacije, različne zgodbe in druge vsebine, ki so v funk­ciji promocije občine in razvoja turizma v njej, in da je brošura v zaključni fazi, predvidevam, da je elaborat za razvoj turizma v naši občini že pripravljen. Če seveda ta elaborat ni skrivnost, vam bomo vsi, ki spremljamo trende razvoja turizma v domžalski ob­čini, zelo hvaležni, če nas nanj usmerite, saj ga sam kljub vsemu trudu nisem našel. O razvoju Komisije za turizem in pozneje, ko bo TIC ustano­vljen, ste zapisali, »da bosta delovala tako, da bomo med po­membne turistične produkte uvrstili obstoječe zanimivosti, tem pa dodali nove oblike, ki se razvijajo v svetu. Posebej pomembna obli­ka bodočnosti turizma so t. i. 'razpršeni hoteli', 'glamping turizem' in 'zeleni turizem'« (konec navedka). To je sicer vse res, pa vendar­le na ta način podano presplošno, da bi nam v resnici odgovori­lo na vprašanje, kako konkretno bo TIC deloval in po čem bomo merili njegovo uspešnost. Za zaključek pa bi rad še opozoril, da v svojem zapisu, na katere­ga ste se odzvali, nisem navedel prav ničesar, kar bi bilo v nasprotju z delovanjem Komisije za turizem, kot ste njene cilje predstavili vi sami. No, tu se mi zdi nekoliko napadalen odziv z vaše strani ne­smiseln, saj, če se vsi naprezamo za isti cilj, to ne pomeni zažiranja prostora drug drugemu, pač pa pomeni priložnost za povezavo in sodelovanje. Sam namreč živim v prepričanju, da je odprta debata in odprtost za izmenjavo idej temelj za sodelovanje, in da slednje obra­ja boljše sadove kot prepir. Tudi dobra občina je lahko utemeljena le na vključevanju in povezovanju vseh zainteresiranih občanov. Zdaj pa vam ne bom več odžiral dragocenega časa, saj se vese­lim, da bom končno, po letu in pol verjetno trdega dela, končno videl brošuro, in morda tudi elaborat, na katerem bo utemeljena, pomemben dokument, ki nam bo transparentno in jasno predsta­vil turistično usmeritev naše občinske prihodnosti. Se opravičujem za pohojene žulje, vendar so nekatere stvari pač prepomembne, da ne bi vtaknil nosu vanje, pa lep in prijazen pozdrav! Lenart Zajc Najboljši način, da shujšate,je, da manj jeste in ravno prav kupujete! Knjižne uspešnice nas učijo zdrave prehrane, sledijo jim zbirke receptov bolj ali manj znanih kuharic in kuharjev (chefov po ‚do­mače‘), na televiziji so med najbolj gledanim oddajami kuharski nasveti in kuharska tekmovanja. Le zakaj je hrana prav danes po­stala tako pomembna, saj jemo že, odkar obstajamo, in je to le ena izmed človeških potreb? Ženske so od nekdaj vedele, kako si lahko pripraviš dober obrok iz razpoložljivih sestavin, še v času, ko ni bilo supermarketov in vse marketinške srenje, ki vedno zno­va prodaja nova spoznanja o sladkorju, holesterolu in vitaminih. Se ve, znanost napreduje, a vendar najbolj v smeri nezdrave in pretirane proizvodnje hrane, zaradi česar ni nič manj lačnih ust, je le več nezdravo debelih otrok in odraslih. Hitra in enolična hrana nas bolj redi kot polni z energijo, potrebno za psihično in fizično delo. Krog je popoln: jeste, a vaš organizem živi v nepre­slamnik | 37 objave | pisma bralcev stanem pomanjkanju rudnin, vitaminov in še česa, kar s še več in več hrane ne morete nadoknaditi. Debelimo se od nezdrave, po­ceni hrane, ki jo jemo v prevelikih količinah – to najbrž vsi vemo. Ne vemo pa, koliko hrane odvrže povprečno gospodinjstvo. Po podatkih Statističnega urada je vsak prebivalec Slovenije v 2013 zavrgel povprečno 64 kg hrane, v 2015 pa 73 kg. Za nakup hrane in brezalkoholnih pijač je slovensko gospodinjstvo namenilo 14 odstotkov dohodka, kar pomeni 380 kg hrane na člana družine. V smeteh je končalo 16 odstotkov te hrane v vrednosti 163 evrov. To pomnožite s številom družinskih članov in dobili boste približno oceno svoje potratnosti. Vendar ne gre samo za nakupe, temveč tudi za pravilno shra­njevanje in porabo (pripravo) hrane – kdor s hrano gospodarno ravna, praviloma ne kuha viškov, če pa se že zgodi, se ta lahko zamrzne in porabi drugič. Slovenci si radi privoščimo tudi gostil­niško hrano, a gotovo ste opazili, da so povprečne porcije preveli­ke za normalno lačnega gosta. Gostilne kar tekmujejo z velikostjo pizz, zrezkov in podobno – morda se vam zdi, da ste za svoj denar dobili več, a gotovo je vaš želodec pojedel preveč. Zahtevajte po­lovične porcije in podučite gostince, da raje pojeste manj, a kar pojeste, naj bo dobro in sveže. S spoštljivim odnosom do hrane bodite zgled otrokom, ki svoje prehranske navade šele ustvarjajo. Ni pomembno samo kaj, tem­več tudi koliko pojeste. V novem letu si zastavite za izziv, da boste s hrano bolj gospodarno in pazljivo ravnali. Navsezadnje ne živi­mo zato, da bi jedli, temveč jemo zato, da bi živeli. Mimi Šegina P.S.: Statistični podatki so povzeti iz brošure Hrana med odpadki, Statističnega zavoda RS, 2016 Avtobusna povezava Dragomlja Dragomelj, naselje s slabih 1000 prebivalci, 10 km oddaljeno od centra Ljubljane in 3 km od Domžal, je že leta izredno slabo pove­zan z okolico z javnim potniškim prometom. Podjetje Kam-Bus ponuja ob delavnikih pogoste prevoze ob prometnih konicah, izven konic je čakalna doba tudi uro in pol ali dve uri. Ob sobotah je povezava simbolična (tri do pet prevozov v ce­lem dnevu, vse samo dopoldne), ob nedeljah je sploh ni. Zato smo prebivalci navdušeno pozdravili poskusno uvedbo podaljška proge 12 podjetja LPP iz Ljubljane: ta ima ob delavnikih čakalno dobo največ 40 minut, ob sobotah in nedeljah je poveza­va skoraj vsako uro od jutra do večera. Vendar je takoj po uvedbi proge 12D podjetje Kam-Bus vložilo pritožbo, zaradi katere se prevozi izvajajo okrnjeno. Mogoče grozi celo ukinitev proge, čeprav jo je podjetje LPP prvotno želelo po­daljšati do Domžal. Mreža prog LPP se že leta širi na obrobje Ljubljane, z malo dobre volje sosednjih občin dobrobit mestnega prometa uživajo prebivalci Grosupljega, Škofljice, Iga, Podpeči, Notranjih Goric, Brezovice, Dobrove, Polhovega Gradca, Medvod, Vodic … Prepričana sem, da bo tudi domžalska občina pokazala, da ji je mar za prebivalce Dragomlja in jim v sodelovanju z mestno občino Ljubljana končno omogočila spodobno povezavo z obema bližnjima mestoma, Domžalami in Ljubljano. Bralka Naj bo vsak dan v letu 2017 za vse naše člane in članice ter bralce in bralke Slamnika – dober dan! Krajevna organizacija Društva izgnancev Slovenije Domžale Srečno, zdravo in zadovoljno leto 2017 ter prijetne vse praznike vam želi in vas vabimo na balinišče na Količevem! Balinarski športni klub Budničar Količevo Skupaj smo uspešno prehodili leto 2016. Bodite z nami tudi v novem letu, Vse dobro v letu 2017 – tudi z našo Srečno in uspešno leto 2017 ter vesel doma pridelano zdravo hrano in vam božič in naj vam tudi naš med prinese želimo prijetne božične praznike! veliko zdravja. Naj medi! Društvo podeželskih žena Domžale Čebelarsko društvo Krtina, Dob Če ne odpremo srca, ne zagledamo ljubezni. Iskrena hvala za vsa plemenita dejanja, prostovoljno delo in pomoč v jubilejnem letu, ko smo praznovali 150-letnico Rdečega križa Slovenije in 60-letnico začetka domžalskega RK. Ostanite tudi v letu 2017, v katerem vam želimo 365 dni sreče, zdravja, osebnega zadovoljstva in prijetnih praznikov, z nami. Območno združenje Rdečega križa Domžale Naj bo leto, ki prihaja, prežeto s srečo, zdravjem in ljubeznijo. Želimo vam vesel božič in srečno 2017! Društvo narodnih noš in ohranjanja kulturne dediščine Domžale Ob prihajajočih praznikih vam vsem ljudem dobre volje, še posebej pa vsem diabetikom, želimo prijazne dni , napolnjene z močjo, da bi zmogli slediti vsak svoji zvezdi upanja! Društvo diabetikov Domžale Oj, lepo je res na deželi … Naj bo v letu 2017 lepo – vsepovsod: z dnevi, polnimi zdravja, sreče in veselja, veliko prijetnimi prazniki in našo pesmijo. Ženski pevski zbor Stane Habe, DU Domžale Letos smo praznovali 70 let našega društva, naše skupne skrbi za živali in naravo. Ostanite tudi v prihodnje z nami. V letu 2017 vam želimo veliko sreče, zdravja in sodelovanja z nami. Lovska družina Domžale V letu 2017 želimo vsem 365 dni sreče, zdravja, osebnega zadovoljstva in prijetnih praznikov. Društvo paraplegikov ljubljanske pokrajine Vsem krajanom in krajankam ter občanom in občankam želimo vesel božič, v letu 2017 pa zdravja, sreče in uspehov. Športno društvo Zlato Polje Vsem občanom in občankam želimo prijeten božič ter zdravo in uspešno Otroštvo je vodnjak, iz katerega pijemo vse življenje. Zahvaljujemo se vam za sodelovanje v letu 2016 in vas vabimo, da tudi v letu 2017 skupaj poskrbimo za lepše otroštvo vseh naših otrok. Srečno, zdravo in zadovoljno 2017 ter veliko prijetnih praznikov! Zveza prijateljev mladine Domžale Upamo, da sta vam Charleyeva tetka in obiski Poletnega gledališča Studenec v letu 2016 prinesli veliko smeha in dobre volje ter vam hkrati želimo v novem letu veliko prijetnih trenutkov z nami. Naj bo v vseh dneh leta 2017 veliko zdravja, sreče in osebnega zadovoljstva. Prijetne božične praznike! Kulturno društvo Miran Jarc Škocjan Hvala za vse čestitke in dobre želje ob našem jubileju. Vesel božič in naj bo 38 | slamnik štev i lk a 1 2 | dece m be r 2016 | l e t n ik lv i objave OBČINA DOMŽALE Odbor za občinska priznanja, proslave in prireditve v skladu z 12. členom Odloka o priznanjih Občine Domžale (Uradni vestnik Občine Domžale, št. 10/09) objavlja RAZPIS ZA POSREDOVANJE PREDLOGOV ZA PODELITEV PRIZNANJ OBČINE DOMŽALE V LETU 2017 Na podlagi citiranega odloka v Občini Domžale razpisuje­mo naslednja priznanja: NAZIV ČASTNEGA OBČANA Kriteriji za podelitev naziva častni občan so izjemni dosež­ki življenjskega dela, ki ga odlikujejo: vizionarstvo, dobro­bit, sodelovanje in skrb za blaginjo občine ali promocijo občine. PLAKETE OBČINE DOMŽALE Plakete Občine Domžale so: • zlata plaketa Občine Domžale • srebrna plaketa Občine Domžale • bronasta plaketa Občine Domžale Zlata plaketa se podeli za življenjsko delo, pomembne obletnice uspešnega dela ali za vrhunske uspehe in dosež­ke, ki so pomembni za razvoj in ugled Občine Domžale. Srebrna plaketa se podeli za vrsto odmevnih dosežkov v daljšem časovnem obdobju, pomembnih za razvoj in ugled Občine Domžale. Bronasta plaketa se podeli za odmevne uspehe v za­dnjem obdobju - kot spodbuda za nadaljnje ustvarjalno delo. V posameznem letu se lahko podelijo največ ena zlata, dve srebrni in tri bronaste plakete. NAGRADE OBČINE DOMŽALE Nagrado za uspešno delo se podeli za delovanje v daljšem časovnem obdobju na naslednjih področjih: kultura, šport in rekreacija, vzgoja in izobraževanje, raziskovanje, inova­torstvo, socialna in zaposlovalna politika, gospodarstvo, or­ganizacijsko delo v posameznem društvu, zdravstvo, civilna zaščita, varnost in promocija občine ter druge dejavnosti. V posameznem letu se lahko podeli največ pet nagrad. Predloge posredujejo politične stranke, posamezniki, pravne osebe, druge organizacije, skupnosti in društva ter drugi najpozneje do vključno 31. januarja 2017 na naslov: Občina Domžale, Občinski svet, Ljubljanska c. 69, 1230 Domžale Predlog mora vsebovati naslednje podatke: • podatke o kandidatu: ime in priimek oziroma naziv pravne osebe, rojstni datum v primeru fizične osebe, na­slov, telefon, ter v primeru pravne osebe, še kontaktno osebo, če je to mogoče, • podatke o pobudniku: ime in priimek oziroma naziv pravne osebe, naslov, telefon in v primeru, da je pobu­dnik pravna oseba, še kontaktno osebo, • vrsto priznanja in utemeljitev predloga. Ustrezne obrazce lahko dobite na spretnem naslovu www. domzale.si ali v tajništvu občinskega sveta soba št. 35/I. Odbor za občinska priznanja, proslave in prireditve predlogov, ki bodo prispeli po roku ne bo upošteval. P redsednik odbora Joško Korošec TOČEN NAZIV PREDLAGATELJA (ime in priimek oziroma naziv pravne osebe): (naslov, telefon in v primeru, da je pobudnik pravna oseba, kontaktno osebo): PODATKI O KANDIDATU ZA PREJEM PRIZNANJA Ime in priimek (oziroma naziv pravne osebe): Rojstni podatki v primeru fizične osebe: Naslov, telefon, (in v primeru pravne osebe, kontaktno ose­bo): VRSTA PRIZNANJA: Podrobna utemeljitev predloga: Datum: Podpis (žig) OBČINA DOMŽALE JAVNI RAZPIS ZA PRIJAVO SOFINANCIRANJA JAVNIH KULTURNIH PROGRAMOV IN PROJEKTOV V LETU 2017 I. Na podlagi Zakona o uresničevanju javnega interesa za kul­turo (Ur. l. RS, št. 77/07-UPB1, 56/08, 4/10, 20/11, 100/11-Odl. US: U-I-210/10-10, 111/13, 68/16), Pravilnika za vrednotenje kulturnih projektov in programov, ki se sofinancirajo iz pro­računa Občine Domžale (Uradni vestnik Občine Domžale, št. 9/13, 11/15) Občina Domžale v letu 2016 načrtuje sofinanciranje javnih kulturnih programov in projektov v občini Domžale. II. Predmet javnega razpisa: Predmet sofinanciranja so javni kulturni programi in projekti, ki se izvajajo na območju občine Domžale in pomenijo prispevek k zadovoljevanju kul­turnih potreb občanov občine Domžale. Posamični kulturni projekti, povezani z založništvom, infrastrukturo in opremo za kulturne domove, ohranjanjem kulturne dediščine ter mi­klavževanjem, božično novoletnimi prireditvami in silvestro­vanjem se ne sofinancirajo v okviru tega javnega razpisa. III. Pogoji za sofinanciranje: – prijavitelj javnega kulturnega programa je pravna oseba, ki izvaja prijavljeni javni kulturni program na območju občine Domžale, – prijavitelj kulturnega projekta je pravna ali fizična oseba, ki izvaja prijavljeni kulturni projekt na območju občine Domžale, – prijavitelj mora imeti registrirano dejavnost za izvajanje programa oziroma projekta, ki je predmet prijave, – prijavitelj ni subjekt, katerega program ali projekt je že financiran ali sofinanciran oziroma bi lahko bil financi­ran ali sofinanciran iz drugih občinskih proračunskih postavk, – prijavitelj ni neposredni ali posredni proračunski upo­rabnik. Pri postopku dodeljevanju sredstev se bodo upoštevale določ­be Zakona o integriteti in preprečevanju korupcije (Ur. l. RS, št. 69/11-UPB2) ali drugega zakona o dolžnosti izogibanja na­sprotju interesov. IV. Merila: –načrtovano število samostojnih prireditev (nastopov) ozi­roma prireditev v lastni produkciji in število prireditev v soorganizaciji na območju Občine Domžale (število prire­ditev, delež lastne produkcije in lastne organizacije), –število sodelujočih izvajalcev občanov občine Domžale po posameznih projektih oziroma programih in skupno, –pričakovano število obiskovalcev, občanov občine Dom­žale, –izvirnost, inovativnost, kakovost programov (vsebinska zaokroženost programa v smiselno celoto, aktualnost in inovativnost, reference), –doseganje izjemnih individualnih ali skupinskih rezulta­tov v preteklem koledarskem letu (priznanja in nagrade na lokalnem/državnem/mednarodnem nivoju, pohvale v lokalnih/nacionalnih medijih), – delež zagotovljenih lastnih neproračunskih sredstev (program ima stroške, namembnost in vire natančno opredeljene, delež sofinanciranja), – delež programa, realiziran s prostovoljnim delom, –že izkazana kvaliteta oziroma pomen za promocijo obči­ne Domžale (kontinuiteta delovanja, dosežki, odmevnost in prepoznavnost, gostovanja), –jasno opredeljeni cilji in nameni kulturnih programov oziroma projektov. POIŠČITE NAS TUDI NA FACEBOOKU gl asilo občine do m žale V. Višina proračunskih sredstev, ki jih bo Občina Dom­žale dodelila na podlagi tega razpisa posameznemu upra­vičencu, ne bo presegala 80 % načrtovanih stroškov, pove­zanih z izvedbo prijavljenega kulturnega programa oziroma projekta. Prijavitelj mora vlogi priložiti tudi natančen načrt stroškov po vrstah za izvajanje prijavljenega kulturnega programa ozi­roma projekta in zapisnik zadnje seje zbora članov, v kolikor je prijavitelj društvo, oziroma zapisnik zadnje seje organa upravljanja, ki ne sme biti starejši od enega leta. Občina Domžale ne bo sofinancirala stroškov reprezen­tance (pogostitev ipd.), obdaritev, stroškov izletov oziroma ekskurzij, stroškov zdravilišč, stroškov telefonije in stroškov prevozov, ki niso v neposredni povezanosti z izvajanjem kul­turnega programa oziroma projekta. Najnižji znesek sofinanciranja, ki ga mora v skladu s pogoji in merili doseči prijavljen kulturni program oziroma projekt, ki je predmet tega javnega razpisa, je 200,00 EUR VI. Sredstva bodo dodeljena za kulturne programe ozi­roma projekte v letu 2017. Dodeljena proračunska sredstva za izbrane kulturne programe oziroma projekte morajo biti po­rabljena v proračunskem letu 2017, skrajni rok za predložitev zahtevka za izplačilo je 30. 11. 2017. VII. Okvirna vrednost razpoložljivih sredstev za jav­ni razpis znaša v letu 2017: do 114.000,00 eur Občina Domžale lahko javni razpis po svoji prosti presoji brez kakršnihkoli posledic razveljavi ali razdeli le določen del razpoložljivih sredstev. Rok za oddajo vlog: 24. 1. 2017 VIII. Razpisna dokumentacija: –besedilo razpisa, – obrazec prijave. Obrazec za prijavo lahko dvignete v vložišču Občine Dom­žale ali na spletni strani: www.domzale.si, pod rubriko »Raz­pisi« in je obvezni sestavni del prijave. IX. Vloge z obrazcem, ki je obvezen del prijave, s pripi­som »za javni razpis št. 610-8/2016 – NE ODPIRAJ« lahko vlo­žite osebno v vložišče Občine Domžale, soba št. 4 ali pošljete priporočeno po pošti na naslov: Občina Domžale, Oddelek za družbene dejavnosti, Ljubljanska cesta 69, 1230 Domžale. Prijavitelj lahko vlogo dopolnjuje oziroma spreminja do preteka razpisnega roka na način, kot je opredeljen v prej­šnjem odstavku z obvezno navedbo, na katero vlogo se dopol­nitev oziroma sprememba nanaša. Odpiranje vlog bo dne 26. 1. 2017 ob 12. uri v sejni sobi v 1. nadstropju Občine Domžale, Ljubljanska cesta 69, 1230 Dom­žale. Odpiranju vlog, prispelih na ta javni razpis, sme priso­stvovati zastopnik društva ali zveze društev, ki kandidira na razpisu oziroma mora imeti oseba pisno pooblastilo za zasto­panje za ta primer. Vse dodatne informacije dobite na telefonski številki: 01 722 01 00 int. 20150 (Tjaša Zanoškar). X. Vlagatelji bodo o izidu javnega razpisa obveščeni predvi­doma v roku 60 dni po roku za oddajo vloge. Župan Toni Dragar MALI OGLASI le t n i k lv i | dece m be r 2016 | štev ilk a 1 2 slamnik | 39 nagradna križanka na gradna 12 Kulturni dom Franca Bernika, p. p. 2 križanka 1230 Domžale Nagrajuje Kulturni dom Franca Bernika Domžale Nagrade: Trikrat po dve vstopnici za ogled filma v Kulturnem domu F. Bernika za sezono 2016/2017 Pravilne odgovore nam lahko pošljete do ponedeljka, 16. 1. 2017 na naslov: Uredništvo Slamnika, Ljubljanska 61, 1230 Domžale nagradna križanka 11 Rešitev križanke je: PREDNOVOLETNI KONCERT Nagrajenci za pravilno rešiltev prejmejo po dve vstopnici za ogled filma v sezoni 2016/2017 v Kulturnem domu Franca Bernika, ki nagrade tudi podarja. Prejemejo jih: Cirila Koprivec iz DomžalMarko Kmetič iz Domžal Zora Zupan iz Domžal