Gorenjska ^ Banka Banka d posluhom • NIŽJE OBRESTNE MERE DALJŠA ODPLAČILNA DOBA VARNOST VARUJEMO KRANJ± ± LUCIANA j Kranjska varnostim družb* PAVAROTTHA ELEKTRONIK d.o.o. 4280 KRANJSKA GORA, SAVSKO NASEUE J J T£L/fox:064/881 '910, 881 -484 UGODNE CENE OGLAŠEVANJA NA ^VJOEOSTRANEH IN MED PROGRAMOM^ i*to L - ISSN 0352 - 6666 - št. 52 - CENA 130 SIT (10 HRK) v . ^^T^^ Krani, petek, 4. julija 1997 Pri praznikih vse po starem Kranj, petek, 4. julija 1997 Dan upora ostaja aprila S°cialdemokrati niso uspeli prestaviti dneva upora z aprila na junij. Ljubljana, 4. julija - Držav Jan« • Je zavrnil predlog da rrVih socialdemokratov, vin f7' aPr^a zaradi zgodo-veJ; 0 sumljivih dejstev ne bi am ^^^i dneva upora, smo naj bi ga 26- Junija' ko Se uprli jugoslovanski vojski. Uzakonili naj bi tudi nov praznik, 15. september, v spomin na priključitev Primorske Sloveniji, kar je zasluga NOB. Poslanci so večinsko ocenili, da je 27. april smiselno praznovati, dostojno pa je treba obeležiti tudi priključitev Primorske Sloveniji. Vlada pravi, da bi bila uvedba novega praznika predraga za državo, nekateri poslanci pa so želeli še več praznikov, saj naj bi bili prosti recimo na Slomškov ali Maistrov rojstni dan. • J.K. Medvode praznujejo Medvode, 4. julija - S s?r[jetjem grba, celostne po-a°°e in z odločitvijo, da bo občinski praznik 6. julij, rojstni dan domačina Jakoba 7JJaža iz Zavrha, v občini Medvode prvič praznujejo °°(inski praznik. Športne Prireditve so se začele že minuli vikend, kulturne pa 5**d/ tega tedna. Drevi, jutri 9 v nedeljo bo še posebno Praznično v občini. Na sliki: e*a od pridobitev v tem m<*ndatnem obdobju je tudi ^majorizirana ureditev pro-me'a skozi Medvode, pogo-pa so se začeli tudi o Na klancu. • A. Z. V Radovljici začeli graditi plinsko omrežje Radovljica, 4. julija - Župan občine Radovljica Vladimir Cerne in predsednik občinskega sveta Zvone Prezelj sta v ponedeljek s simboličnim rezanjem vrvice označila začetek del pri izgradnji plinskega omrežja v Radovljici. 110-milijonsko investicijo - gradnjo vodi Komunala Radovljica - sofinancira Občina Radovljica. Prva podfaza, v kateri bodo na plinsko omrežje že priključeni prvi porabniki v Gradnikovi in Treglavski ulici ter kotlarne na Cankarjevi, naj bi bila po načrtih zaključena že letošnjega 1. oktobra, do začetka kurilne sezone. V nadaljevanju naj bi se na sistem priključili še radovljiški vrtec, osnovna šola, zdravstveni dom, sindikalni izobraževalni center ter podjetje Tapetništvo in Almira. Izvajalec del je ljubljansko podjetje IMP Promont Montaža, nadzor pa bosta izvajali domači podjetji Alpdom in I.RA. Inženiring. • M. A., foto: Una Doki ^nister TONE ROP med tržiškimi direktorji STRAN 1 4 •w ■BMfflllll^lMMlIllMIlIMIIIIII ■IIIIImiHUMT III Rop je pripravil precej novosti "e,a knjiga pokojninske reforme je napisana, predstavili jo bodo septembra. Wir®IEHGLAS v Šmarci Dobimo se jutri, 5. Julija, med 9. in 11. uro v prostorih krajevne skupnosti v Šmarci. če boste prišli z naslovljenim Gorenjskim glasom, vas čaka nagrada. Na vprašanja bo odgovarjal tudi župan s sodelavci, predstavljena pa bo tudi krajevna skupnost z delom, načrti in tiogajanji. Waški v s,naren v Kropi krajevni Oživili bodo van?e k?vaško Prazn°-ki Čr.. kovaški šmaren, zari J*1, desetletja pove-rnigi? ž!vlJenjem in raz-kovlJčnjem ^roparskih bo ,~?V; Praznovanje se bodn el° ob 15- «»n. k« °bgoJiKnkazali kovanie' 0a « r1 Pa tudi izdelke kuhur°J-niCah- °srednji ob 17 ni Program pa bo ni, 'i.""*. ko bo glasbe-prošvf 1 ln recitalni Co ^ °b 19- uri Adam .prli razstavo 20' Uria Kržišnika, ob 'abavanPaapT b° Začela Naa na Piacu. st*vliaI: str,am Pa predle v'g"* Kropo, kot jo drUžinP ?lku Kroparske WSobdelal Študijski G«renL odoslovJe v reniskem muzeju. Poskus ponazoritve tragedije na Turski gori Reševalci na sidrišču niso naredili napake! Kranj, 4. julija - Včeraj reševalci s pomočjo poklic-popoldne so pred gasilskim nih gasilcev poskušali pona-domom v Kranju gorski zoriti dogodke z vaje GRS 10. junija na Turski gori nad Okrešljem, ki je bila usodna za reševalce dr. Janeza Ko-kalja, Mitjo Brajnika, Rada Markiča, Luka Karničarja in Borisa Mlekuža. Rekonstrukcijo nesreče je vodil gorski reševalec Zvone Ko-renčan, ki poročilu celjske UNZ o tragediji na Turski gori zameri troje: da so kriminalisti napako pripisali reševalcem na sidrišču, da so govorili o imenih (Korenčan je za reševalce uporabil številke) in da kljub opozorilom niso pojasnili nekaterih dejstev, ki očitno zanikajo krivdo reševalcev na sidrišču. • H. J., foto: G. Šinik SLOVENSKA POSTOJ Za vaše prijetne sanje VZMETNICE, ŽIMNICE LETVENE MREŽE MERINO POSTELJNINA ORTOPEDSKA LEŽIŠČA OBLAZINJENO POHIŠTVO SPALNI STUDIO Delavska 19 STRAŽIŠČE -KRANJ Tel.: 311-377 311-159 SKOFJA LOKA 1>eUlni glasbeni oačan 4.1. O 20.:DIXIELAND BAND (I. h II: PIHALNI ORKESTER ŠKOFJA LOKA informacije: TD ŠKOFJA LOKA tel.:620 268 UGODNA PRODAJA KURILNEGA OLJA ZNIŽANE CENE IN BREZPLAČEN PREVOZ NAROČILA: skladišče Medvode tel..061/611-340, 611-341 B.S. Radovljica tel.:064/715-242 ni D A T R I S ANTON D6ŽMRN DATRIS d.o.o. TRDA IN TEKOČA GORIVA Bled, Grajska cesta 11 tel.:064 361 620 tel.:064 53 429 RADIO AA ifrtnz Z Vami vsak dan ___■^^•"j" od ,05. do 09. POSLOVNI VAL in od 15. do 21. ure PO SLOVENIJI UREJA: Jože Košnjek SLOVENIJA IN SVET Obisk iz sosednje države Scalfaro v Sloveniji Predsednik italijanske republike bo obiskal tudi Brezje in Bled. Ljubljana, 4. julija - Potem, koje bil predsednik italijanske republike Luigi Scalfaro junija na srečanju predsednikov srednjeevropskih držav v Piranu, prihaja v ponedeljek, 7. julija, s hčerko ponovno na obisk v Slovenijo. Povabil ga je naš predsednik Milan Kučan. Italijanski predsednik se bo sešel tudi s predsednikom vlade dr. Janezom Drnovškom in ljubljanskim nadškofom in metropolitom dr. Francem Rodetom. Predviden je tudi obisk Brezij in Bleda. • J.K. CEFTA na Bledu Bled, 4. julija - Slovenija je letos predsedujoča v Cefti, trgovinski uniji srednjeveropskih držav. Na Bledu se je včeraj začelo zasedanje Skupnega odbora držav Cefte, ki je po konferenci predsednikov drugi najvišji organ organizacije. Skupni odbor sestavljajo ministri, odgovorni za ekonomske odnose s tujino in najodgovornejši za uresničevanje Srednjeevropskega sporazuma o prosti trgovini. Slovensko delegacijo bo vodil minister za ekonomske odnose in razvoj dr. Marjan Senjur. Konferenca se bo končala danes s sprejemom pri predsedniku vlade dr. Janezu Drnovšku. Kartica zdravstvenega zavarovanja Poskus v Krškem Ljubljana, 4. julija - Skupščina Zavoda za zdravstveno varstvo Slovenije se je odločila za poskusno uvedbo kartice zdravstvenega zavarovanja v enoti Krško, ki obsega občine Krško, Sevnica in Brežice. Leta 1999 naj bi bile kartice uvedene po vsej Sloveniji. Za izdelavo kartice naj bi izvedli mednarodni razpis. Poteza zavoda je povzročila proteste. Nekatere moti, da se je zavod odločil za kartice brez soglasja vlade in državnega zbora in bo za to potrošil velike vsote denarja. Zavod pravi, da na odločitev vlade ne more več čakati, saj še vedno uporabljamo zdravstveno izkaznico, izdano leta 1952. • J.K. Na današnji dan Ameriški praznik Ljubljana, 4. julija - Na današnji dan smo včasih praznovali. Bil je dan borca. Na današnji dan pa praznujejo Združene države Amerike 221. obletnico ustanovitve in imajo ta dan za državni praznik. Obeležili ga bomo tudi v Sloveniji. Ameriški veleposlanik v Sloveniji Victor Jackovich bo v Križankah priredil sprejem za predstavnike slovenske države in diplomatski zbor. IZ SLOVENSKEGA PARLAMENTA Gorenjski Tisk Mirka Vadnova 6 • 4000 Kranj Na podlagi čl. 4.1. Delniškega sporazuma s pravili programa notranjega odkupa družbe Gorenjski tisk, d.d., Mirka Vadnova 6, Kranj SKLICUJEM sestanek udeležencev navedenega sporazuma, ki bo v četrtek, dne 10. julija 1997, ob 14. uri v jedilnici poslovne stavbe na Mirka Vadnova 6, Kranj, z naslednjim DNEVNIM REDOM: 1. Otvoritev sestanka, izvolitev delovnih teles za izvedbo sestanka; 2. Poročilo o poteku notranjega odkupa; 3. Obravnava gradiva, ki ga bo obravnavala skupščina dne 31. 7. 1997 Sestanka se lahko udeležijo vsi delničarji družbe, ki so lastniki delnic oznake B (interna razdelitev) in delnic oznake C (notranji odkup) oziroma njihovi poblaščenci, ki so najkasneje 15 dni pred sestankom vpisani v delniško knjigo in so pristopili k temu sporazumu. Prenos delnic v času od objave do sestanka ni mogoč. O točki dnevnega reda 1 se glasuje z dvigom rok, o točki 3 pa delničarji oziroma pooblaščenci delničarjev glasujejo z-glasovnicami: vsaka delnica predstavlja en glas. Sklepi se sprejemajo z navadno večino glasov. Če sestanek ob uri sklica ne bo sklepčen, bo ponovno zasedanje istega dne ob 14.30 uri v istem prostoru, ne glede na sklepčnost. Vse udeležence sporazuma, ki bodo sodelovali na sestanku, prosimo, da svojo udeležbo najavijo tako, da v ponedeljek, dne 7.7.1997, dvigenjo svoje glasovnice od 13.00 do 15.00 ure v splošno kadrovskem področju podjetja, kjer je na razpolago tudi gradivo za sestanek. Vodja delniškega sporazuma: Metka Radjenovič Poslanci državnega zbora so odločili Novega davka in novega praznika ne bo Državni zbor v drugo ni potrdil zakona o posebnem davku od cestnih motornih vozil, pray tako pa je odslovil iz postopka dopolnjen zakon o praznikih in dela prostih dnevih. DaD upora, 27. april, bo tako še naprej državni praznik. Ljubljana, 4. julija - Predlagatelji raznih avtomobilskih davkov nimajo sreče. Povsem novi predlog zakona o ekološkem nadomestilu zaradi uporabe motornih vozil je bil na matičnem odboru zavrnjen, mnogo bolj znan avtomobilski zakon oziroma zakon o posebnem davku od cestnih motornih vozil, ki ga je predlagala vlada, pa je klavrno končal. Državni svet ga je zavrnil in izrekel odložilni veto. Svetniki sicer ne nasprotujejo obdavčevanju avtomobilov, niso pa za način, kot je bil predlagan in izglasovan -invalidske organizacije niso bile uvrščene med izjeme. Državni zbor je ponovno glasoval in zakon zavrnil. Tako ne velja. S tem je bila potrjena domneva, da utegne Slovenska ljudska stranka na ta način uresničiti napoved možnosti ukinitve novega Primorske k Sloveniji. Pred: vsem Janez Janša in njego*1 strankarski somišljeniki s0 najbolj udrihali po tem pr^' niku in menili, da bi tako loč"1 partizanstvo od revolucija Poslanci so v razpravi P° svoje pisali zgodovino. Vel*? večina je menila, da n»J praznik 27. aprila ostane, «fJ je to edini praznik, ki nas vez« na drugo svetovno vojn0' priključitev Primorske k Slo-veniji pa bi kazalo samo le*0* ko poteka pol stoletja od teg« velikega dejanja, ustrezno praznovati in obeležiti.Vlada meni, da novih prazni Ljubljana, 4. julija - Predsednik Socialdemokratske stranke Janez Janša je bil na sredini časnikarski konferenci zelo oster do vlade in vladne politike. Slišati je ocene, da se je za napad odločil zato, ker v vladni koaliciji med LDS in SLS nastajajo razpoke, saj je Marjan Podobnik ostro grajal vlado oziroma partnerja in je nekatere zahteve (zaščitna zakonodaja) pogojeval z obstojem koalicije. Janša zahteva, da Vladna koalicija sama odstavi zunanjega ministra Zorana Thalerja, ker je neuspešno lobiral pri vstopanju v Nato in Unijo in lagal glede pogojev za ostale članice za Evropsko unijo in slovenskega članstva v SECI. Če vlada sama tega ne bo storila, bo vložena interpelacija zoper ministra. Če vlada do 20. julija ne bo predlagala predloga letošnjega proračuna, bodo socialdemokrati zahtevali glasovanje o zaupnici celotni vladi. davka, kar je predsednik Marjan Podobnik tudi napovedoval kot eno od možnosti.Poslanci LDS so glasovali za zakon, opozicija je bila proti, poslanci Slovenske ljudske stranke pa so se večinoma vzdržali. Dan upora še naprej praznik V pravo zgodovinsko prerekanje se je spremenila obravnava predloga zakona o praznikih in dela prostih dnevih, ki ga je za sprejem po hitrem postopku predlagala Socialdemokratska stranka Janeza Janše. 27. april, dan Finančni minister Mitja Gos-upora proti okupatorju, naj bi pari je neuspešno prepričeval ne 01 smeh uvajati. _ .Q ukinili, ker naj zgodovinsko poslance, da bi tudi drugič Glede praznikov ostaja1 stvari ne bi držale, sploh pa se glasovali za zakon o poseb- vse po starem. • J.Kosnj takrat niso odločali za obor- nem davku od cestnih motor-______* ožen upor. Za dan upora naj nih vozil. Od njega oziroma bi postavili 26. junij 1991, 15. od vlade pa vedno pogosteje Slovenski septembra pa naj bi uveljavili zahtevajo pripravo letošnjega krščanski demokrati nov praznik, dan priključitve proračuna. _ T , ■• • Nezadovoljni izstopajo Ljubljana, 4. julija kongresu v Novem mfs.kl kjer je bil za predsedni^ ponovno izvoljen L°)ze yj terle, napovedujejo n)ejLe kov zaradi ekonomskih bremen Nezadovoljstvo opozicije narašča Janša zahteva Thalerjevo glavo Socialdemokrati napovedujejo zahtevo po glasovanju o zaupnici vladi, če ta do 20. julija ne bo pripravila proračuna. Na strani LDS so reagirali. Premier dr. Janez Drnovšek ne vidi razloga za Thalerjevo odstavitev, sploh pa bi taka poteza sedaj slabo vplivala na ugled in položaj Slovenije. V vladni koaliciji ni nesoglasij. Predlog proračuna je v zadnji fazi usklajevanja, h koncu pa gre tudi usklajevanje glede zaščitne zakonodaje. Glede sporazuma strank o vstopanju v unijo pa premier razume opozicijo, da nagaja, vendar sedanje zavlačevanje že demantira voljo teh strank, predvsem socialdemokratov, po vključitvi v Evropsko unijo. Bolje je naravnost reči, da niso za to. Zoran Thaler pa je dejal, da razmišlja o odstopu, Če ne bomo v prvem krogu držav, povabljenih v Evropsko unijo. Diplomacija je storila vse. V SECI pa Slovenija deluje, za določene projekte tudo dobiva sredstva, Članica pa ni. • J.K. po nasprotni oziroma nedelavnost je dejal, da bo v str* • dopuščal pluralnost mne ' ko pa je sklep sprejet, F morajo spoštovati vsi. V str tjve, n*3 ki ne niore biti alterna ampak mora biti vsa strar"T alternativa drugim stranka^ Iz stranke je že izstopil nc* danji podpredsednik dr. J«J5 Zaje. Po njegovem to ni v njegova stranka, ampak je J stranka Lojzeta Peterleta, kateri je preveč fundarnen! lizma. Napovedal je Se J stope, pri tistih, ki pa tega. n. bodo storili, bodo pač apa»c' opazovalci dogajanj. On P noče biti član, ki bi ^ plačeval članarino. V nedeljo v Ribnici Srečanje v moji deželi Ribnica, 4. julija - Slovenska izseljenska matica in občina Ribnica prirejata v nedeljo, 6. julija, 42. srečanje Slovencev, ki živijo po svetu, v zamejstvu, izseljeništvu in zdomstvu. To je Srečanje v moji deželi, ki je naslednik nekdaj zelo priljubljenega Izseljenskega piknika. V Ribnici, ki se želi na ta način tudi promovirati, potekajo številne druge prireditve, ki so se začele že junija. Nedeljska prireditev se bo začela ob devetih z izseljensko mašo v župni cerkvi Sv. Štefana. Ob pol enajstih bo predstavitev domačih obrti, uro kasneje pa se bodo začeli organizirani izleti v okolico Ribnice z avtobusi in kmečkimi vozovi. Tako bo mogoče obiskati Novo Štifto, Grmado, Sodražico, Kočevski Rog in razne razstave domače obrti. Ob petih bo osrednja prireditev v poletnem gledališču na gradu. Srečanje bo spremljal bogat kulturni in zabavni program. • J.K. Spreminjanje ustave Predlogi za spremembo so kar trije Ljubljana, 4. julija - Ustavna komisija državnega zbora je v torek ugotovila, da so predlogi za spremembo ustave oziroma drugega odstavka 68. člena kar trije. Kateri bo izbran, šc ni znano. Prav tako še ni določeno, ali se bo ustavni zakon za spremembo ustave sprejemal z dvotretjinsko večino ali ne. Sporen je španski predlog, ki bi imel, če bi bil sprejet z dvema tretjinama poslancev, pristojnost ustave. Vlada oziroma njen predsednik dr. Janez Drnovšek opozarja, da je 15. julij skrajni rok za spremembo ustave, prav tako pa tudi z ratifikacijo pridru-žitvenega sporazuma ne bi smeli odlašati. Kaj lahko bomo sami krivi, če ne bomo v prvem krogu izbranih držav za članstvo v Evropski uniji. Vlada predlaga, da bi 2. odstavek 68. člena ustave spremenili tako, da bi tujci lahko pridobili lastninsko pravico in druge stvarne pravice na napremičninah, vključno z zemljo, če tako določa zakon ob pogoju vzajem^, ti in če tako določa mednarodna p°&jC ba ob pogoju vzajemnosti. Janez Jan* ^ za spremembo ustave, vendar zaščit3^ sme biti slabša kot jo določa sedanj1 člen. Tujci bi bili lahko lastniki nep . mičnin vključno z zemljo z dedovanj^ ob pogoju vzajemnosti ali kot d° \ zakon, ki ga sprejme državni z~*JhT dvema tretjinama glasov. Tretji P'JJJrf gatelj pa je Miroslav Mozetičpred jjj rešitev, da bi bili lahko tujci d° j lastninske in druge stvarne pravice Pjjj enakimi pogoji kot slovenski J če tako določa mednarodna pogodb.3^ z dedovanjem ob pogoju vzajemnost'^,, mednarodne pogodbe ni, mora to uf zakon, ki ga sprejme državni z° dvotretjinsko veČino. f3' Pogajanja strank o spremembi u "j in vstopanju v unijo se bodo nada J prihodnji teden. • J.Košnjek ______MP diiik časopisnega svela: Ivan Bizjak 1 * fl0M r. Stojan Saje, Darinka Sedej, Vilma >«d GLAS Ustanovitelj in izdajatelj: Časopisno podjetje GORENJSKI GLAS KRANJ Uredniška politika: neodvisni nestrankarski politično informativni poltednik s poudarkom na dogajanjih na Gorenjskem / Predsednik Marko Valjavec / Odgovorna urednica: Leopoldina Bogataj / Novinarji in uredniki: Helena Jclovčan, Jože Košnjek, l^ca Mencingc Marua Volčjak, (veto Zaplotnik, Danica Zavrl-Zlebir, Andrej Žalar, Štefan Žargi / Lektoriranje: Marjeta Vozlič / Fotografija: Gorazu MniK / morava za iisk: rvicuiu < -..te\e>-(l Tisk-DF.l.O TCR, Tisk Časopisov in revij, d.d , Ljubljana / Uredništvo, naročnine, oglasno trženje: Zoisova 1, Kranj, telefon: 064/223-111, lelefax: 064/222-917 / Mali °Kl**'-n1e$<*(,i 064/223-444 - sprejemamo neprekinjeno 24 ur dnevno na avtomatskem odzivniku; uradne ure. vsak dan od 7. do 1V ure Časopis izhaja ob torkih in petkih. Naročnina v cf obračun - individualni naročniki imajo 20 odstotkov popusta. Za tujino: letna naročnina 140 DEM. Oglasne storitve: po ceniku. Prometni davek po stopnji 5 odstotk časopisa (mnenje RMI 23/27-92), CENA IZVODA: 130 SIT (10 HRT za prodajo na HrvaŠkem) ^^^^ Slovenci se neradi odločamo za darovanje organov "V primeru moje smrti..." ^ jeseniški bolnišnici trenutno čaka na novo ledvico dvanajst bolnikov, dva pa čakata na novo srce. Marja Mravinc z Rodin je presaditev ledvice uspešno prestala februarja letos. 23*?? ^ravinc z Rodin šteje i» k'. Do osemnajstega leta Je bila nnvc„„ ___ GORENJSKA OD TORKA DO PETKA Marja Mravinc z Rodin šteje * Do osemnajstega leta — povsem zdravo dekle. Nato pa so na obveznem zdravniškem pregledu pred nastopom službe ugotovili, aa je z njenim zdravjem nekaj hudo narobe. Diagnoza: kronično vnetje ledvic. V ~«uio treh letih je dotlej *wavo dekle postalo povsem Jdvisno od dialize. Dvakrat Jfdensko, po štiri ure dolga «sčenja" krvi, stroga dieta, "okler tiste nedelje, drugega jebruarja letos, ni zazvonil e«fon: Imamo J~-gN pridi Siko. ."Bila sem presenečena, saj hit darovalca, v Ljubljano, na KSe,n verjela, da bodo tako fau°. ^ašli darovalca, kajti na rv*a«u listi nas je bilo veliko. Rad bi pomagal nekomu živeti po moji smrti Seznanite svoje sorodnike s to že in imejte to izkaznico vselej pri sebi. Po letu 19S4 so v svetu presadili večkotsto tisoč ledvic, vzadnjih desetih letih redno presajajo trebušno slinavko, v zadnjih petih letih pa so z zelo dobrim uspehom presadili več sto src (tudi pri nas) in jeter. Presajanje kostnega mozga je redna metoda Že več kot deset let, možno pa je presaditi tudi kožo, kosti in rože-nico. Ob strah T pa me je Mar a tJ, bo " se sPominJa 2a Jrt- takoj so jo pripravili Čak!SSefv,saJ so orSani že fam ■ ad> šestnaJstletni SI je v prometni nesreči Takole izgleda kartica darovalca. Dobiti jih je mogoče na vseh območnih odborih Rdečega stiskal križa Slovenije ter v sprejemnih pisarnah bolnišnic Toda kot pravi Katjuša Trampuž, sekretarka rdečega križa v Kranju, kakšnega velikega zanimanja ljudi ni, saj se je v Kranju doslej za kartico odločilo le 44 ljudi. Kot pravi Trampuževa, so vsakogar, ki pride po kartico, zelo veseli, saj je število čakajočih na organe veliko večje od darovalcev. led^Mravinc ima danes tri Cc; delo dveh njenih l'h je prevzela nova lty ,ca> ki so ji jo vstavili v ■e Pa so Marjo že Hora Danes se počuti, seveda pa hoditi na redne preg- treieSeniški bolniSnici teJ/JH**0 toka na novo #.«viCo dvanajst bolni- ^Sce/a iakata M Marja je zaživela skoraj tako, kot je živela pred boleznijo. Pravi, da je čas, ko je hodila na dializo, že skorajda pozabila... Na Gorenjskem presaditev ne opravljajo Po besedah prim.dr. Janeza Remškarja, direktorja jeseniške bolnišnice, presaditve organov opravljajo le v Ljubl- odstotkov. In ti "srečneži", ki imajo upanje na novo ledvico, čakajo na podoben telefonski klic kot Marja... Če seveda nimajo sorodnikov, ki bi jim darovali organ. Darovalci parnih organov so namreč lahko tudi sorodniki ali znanci in prijatelji. Če njihovi organi niso primerni, pa jih odvzamejo možgansko mrtvemu človeku. V tem primeru gre za tako imenovano kadavrsko ledvico, kakršno je dobila tudi Marja. Toda čakalne vrste so dolge. Ob tako velikem številu nesreč tako malo darovalcev Slovenci zelo neradi darujemo organe, ugotavlja prim. dr. Remškar. Zato v bolnišnicah zelo težko prihajajo do organov in je število čakajočih zelo veliko. "Nujno je, da začnemo spreminjati miselnost ljudi, tako da bi se vsakdo zavedal, da lahko v samo letu dni tako hudo več pomoči. "Vsakršno nezaupanje v presojo, da je pacient mrtev, je odveč. Strokovni parametri so tako zaos-treni in primerljivi s svetovnimi, da ni prostora za nikakršen dvom. Vsako klinično smrt mora potrditi tudi neodvisna komisija," pravi dr. Rus, dr. Zupančičeva pa dodaja, da mimo stroke in svojcev ne gredo nikoli. Nikoli tudi ne "odklopijo" možgansko mrtvih bolnikov, kot si napačno predstavljajo nekateri svojci, temveč njihove življenjske funkcije vedno ugasnejo same. Telo trikrat zavrnilo organ V primerih potencialnih darovalcev oklevanja ne sme biti. Organi morajo biti odstranjeni čim prej po ugotovljeni možganski smrti, toda najpozneje eno uro po prekinitvi delovanja srca. Ohlajeni organ je uporaben za presaditev do 24 ur. Gre za skrajno natančen postopek, v katerega je vključena kopica strokovnjakov. Toda sito, skozi katerega gredo potencialni donorji, je tako gosto, da jih le malo pride skozi. Lahko pride do vnetja, do povišanja temperature, okvare organov... "Pot, da dobimo primeren organ, je izredno organi zboli, da bo tudi sam potreboval tuje organe. Zato si dolga. Tako redki organ želimo, da bi vec ljudi - še ko ustrezajo, kot bi iskali red so zdravi - izrazilo voljo, da v ko, redko rastlino..." razlaga TURISTIČNO DRUŠTVO TRŽIČ TOURIST OFFICE Bliža se prva nedelja v septembru -angelska nedelja, ko bo: 30. jubilejna ŠUŠTARSKA NEDELJA: - 30 prireditev - 300 stojnic " Presenečenje za 1.100.300.- to obiskovalko/ obiskovalca! Prazni3 prireditev: Turistično društvo Tržič je ob fc^^Slovenske policije prejelo bronasti znak formacije «n prijave: TD Tržič, 064/50-892 Dr. Igor Rus, vodja dializne-ga oddelka v Splošni bolnišnici Jesenice. dializni center na Jesenice hodi 51 ledvičnih bolnikov. Večinoma so to mladi ljudje, saj je njihova povprečna starost 40 let. Zaradi odpovedi ledvic morajo dvakrat tedensko priti v bolnišnico na tako imenovano hemodializo (obstaja tudi trebušna dializa, ki jo bolniki lahko opravljajo sami doma), kjer jim v štiri-do peturnem postopku "prečistijo" kri, saj ledvice ne opravljajo svoje naloge. Dr. Rus poudarja, da je jeseniški dializni center edini na Gorenjskem in je dokaj dobroo-premljen, pacienti pa kljub bolezni lahko živijo dokaj normalno življenje. Toda... Dolgoletna dializa ima negativne učinke na organizem -nekateri bolniki na Jesenice hodijo tudi po dvajset let, najstarejša bolnica ima 88 let -, nenazadnje pa je tudi strašansko draga. Letni stroški dialize enega bolnika namreč znašajo kar 70 tisoč mark (brez stroškov hospitalizacije). Zaradi vsega naštetega skušajo čim večim bolnikom omagati z novimi ledvicami, pa, opozarja dr. Rus, vsi bolniki, ki so na dializi, niso sposobni, da bi prejeli novo ledvico; takšnih le je okoli 30 primeru smrti darujejo svoje organe," pravi prim.dr. Remškar. S tem se strinja tudi predstojnik internega oddelka prim. dr. Jernej Mar-kež, ki pravi, da bi ob takem številu prometnih nesreč morali imeti bistveno več darovalcev organov, kot jih je pri nas. V jeseniški bolniš dr. Zupančičeva. Toda tudi ko dobijo ustrezen organ, pot še ni končana. Telo prejemnika lahko novi organ zavrne in ves trud je zaman. Tako so denimo nekemu bolniku kar trikrat presadili ledvice, pa jih je telo vedno zavrnilo. Zato so tisti bolniki, ki so uspešno prestali presaditev, lahko to- nici so denimo imeli celo »ko srečnejši. Na Gorenjs serijo ponesrečnih mladih kem je takih pet, prvi živi s pon Žal fantov, a starši niso pristali na darovanje organov. Upanje, veliko kot gora Zakaj takšna nepripravljenost svojcev, da bi dovolili darovanje organov možgansko mrtvega sorodnika? "Svojci vedno upajo do zadnjega... Mislijo: saj mogoče bo pa preživel, pravi dr. Martina Zupančič, predstojnica anes-teziološkega oddelka. Čeprav svojcem povejo, da je pacient možgansko mrtev, ti upajo na čudež. Zgodilo se je celo, pravi dr. Zupančičeva, da je mož hotel darovati svoje možgane možgansko mrtvi ženi ali da so starši sedemnajstletnega fanta upali na presaditev možganov... Po novem pravilniku morajo tudi v jeseniški bolnišnici prijaviti vsakega potencialnega donorja, toda kot pravi dr. Zupančičeva,nikoli ne vztrajajo, če svojci odklonijo odvzem. Mnogi ne verjamejo zdravnikom, da bolniku ni tujo ledvico že deset let. Ena smrt rešila tri življenja Kot pravi Marja, bi tudi sama takoj darovala organe, če bi le bila zdrava, saj se zaveda, kaj to pomeni bolnemu človeku. Imena fanta, ki je njej daroval ledvico, ne pozna. Pravi pa, da bi rada spoznala njegove starše, ki so tako tragično izgubili sina, pa so v vsej svoji žalosti zmogli toliko poguma, da so dovolili odvzem organov. Zdravja niso povrnili le Marji, temveč je drugo ledvico dobil tudi Bojan iz Slovenj Gradca, srce ponesrečenega fanta pa bije v prsih nekega dekleta. U. Peternel AMZS Iz tehnične baze AMZS Kranj so nam sporočili, da so v tem tednu odpeljali 15 okvarjenih vozil in nudili 3 pomoči ob okvarah vozil na cestah. GASILCI Kranjski gasilci so v začetku tedna pogasili požar osebnega vozila pri cestninski postaji Torovo. Na Bleiweisovi ulici pri vojašnici so reševali vkleščeno osebo iz avtomobila, ki se je zaletel v drevo. Nazadnje pa so reševali še osebe, ki so ostale v dvigalu na ulici Janeza Puharja. Jeseniški gasilci so merili prisotnost kisika v cisterni, odhiteli so na Drulovko pri Kranju, kjer so odstranili minometno mino. Dvakrat so peljali pitno vodo delavcem SCT Ljubljana, ki delajo na novem podhodu pn Integralu. Očistili so razlito olje na Tomšičevi ulici. Z pomično lestvijo so pomagali delavcem stanovanjske skupnosti, ki popravljajo fasado na Tavčarjevi ulici, drugič pa so z lestvijo delali v Oniksu Jesenice. V Ac-roniju so črpali vodo, prejeli pa so tudi lažni požarni alarm iz Acroni-ja. Ostali gorenjski gasilci pa k sreči niso imeli dela. GORENJSKI NOVOROJENČKI Ta teden smo na Gorenjskem dobili 16 novih malih prebivalcev. V Kranju se je rodilo 9 deklic in 5 dečkov. Najtežja je bila deklica s 4.050 grami, najlažji pa deček z 2.960 grami. Na Jesenicah pa sta se rodili le dve deklici. Eni deklici se je tehtnica ustavila pri 3.400 gramih, drugi pa le pri 2.060 gramih. Sreč* nim staršem tudi naše Čestitke. URGENCA V splošni bolnišnici Jesenice so na kirurgiji oskrbeli 153 pacientov, na internem oddelku so nudili pomoč 38 bolnikom, na pediatriji 16 malčkom in na gineko-loško-porodniškem oddelku so poleg dveh porodov oskrbeli tudi 10 pacientk. < i /pohištvo, bela tehnika, m ortopedske vzmetnice =«a TEL: 064/403-871 TRGOVINA S POHIŠTVOM, SPODNJA SESNICA 81 Evropa brez meja Kranjska Gora, 3. julija - Prvi projekt, ki so ga skupaj načrtovale tri dežele, je Kulturna pot na stičišču treh kultur. Otvoritev te poti bo jutri, v soboto, 5. julija v Kristalni dvorani Koroške deželne vlade v Celovcu. Lani je občina Kranjska Gora je v sodelovanju z občinama Bovec in Kobarid ter s partnerji iz obmejnih občin v Italiji in v Avstnji začela z razvojem novega turističnega produkta z imenom Kulturna pot na stičišču treh kultur ali Evropejec brez meja. Tromeja med Avstrijo,. Italijo in Slovenijo v svetovnem merilu predstavlja zelo zanimivo točko, kjer je stičišče treh kultur, germanske, romanske in slovanske. Ta svetovno zanimiva točka se lahko primerja z drugimi svetovnimi znanimi točkami kot so Nordcap, Greenwich, Gibraltarska skala in drugimi, zato jo bodo lahko uspešno tudi tržili kot kulturno pot po območju tro-meje. Uradna otvoritev projekta, na katero so povabljeni predstavniki deželnih vlad Koroške in Furlanije Julijske krajine ter predstavniki Ministrstva za gospodarske dejavnosti Slovenije, bo na tromeji jutri, v soboto, 5. julija, ob 12.30 uri. Ob tej priložnosti bodo podelili tudi nagrade oblikovalcem logotipa projekta - prvo nagrado bo prejel slovenski oblikovalec, Jeseničan Damjan Jensterle. • D.S. Plačilni promet zopet stekel TTžic, 4. julija - V sredo je zopet normalno stekel plačilni promet Občine Tržič, ki z ekonomskega vidika sploh ni bil blokiran. Na Agenciji za plačilni promet so plačilne naloge vračali, ker podpisnik ni bil ustrezen. Agencija za plačilni promet je preklicala stare podpisnike in za uradnega podpisnika priznala podžupana Janeza Bečana. Ker Zakon o lokalni samoupravi ne obravnava takšnega problema, so se v Agenciji za plačilni promet sklicevali na presojo Vladne službe za zakonodajo in na spremenjen ugotovitveni sklep občinskega sveta. Kot nam je povedal Pavel Rupar, v občinski upravi niso dooili uradne informacije o sprostitvi plačilnega prometa in o novem podpisniku nalogov, ampak so to izvedeli iz pogovora z zaposlenimi v Agenciji za plačilni promet. Iz občinske uprave so včeraj spročili, da bodo posredovali le plačilne naloge za plače ljudi, ki so zaposleni v vrtcih, šolah, kulturnih in športnih ustanovah, občinski upravi ter pri javnih delih in tako pokazali solidarnost z ljudmi Občinska uprava je že sestavila tudi ovadbo zaradi ponarejenega žica, ki jo uporablja podžupan Janez Bečan. Prav tako bodo na Okrajno in Ustavno sodišče poslali prošnjo za takojSnjo ustavitev plačilnega prometa. Včeraj so se na kolegiju (bivšega?) župana Ruparja pogovarjali tudi o morebitni stavki občinske uprave, saj nočejo delati z Janezom Bečanom, vednar so se na koncu odločili, da je ne bodo uresničili. V tajništvu občinskega sveta pa smo izvedeli tudi, da je občinskemu svetu Ustavno sodišče naložilo, naj v treh dneh poiščejo razloge za spremembo statuta in izdajo ugotovitvenega sklepa. • P. Bahun Nov naravnovarstveni projekt v Dolini Prebudimo se v cisto reko 37 posameznikov sodeluje v zanimivem in koristnem projektu za čisto Savo. Pripravili so zloženko, razstavo, organiziral1 okroglo mizo, jeseni pa bodo še predavanja. Razstava otroških risb in skic v prostorih občine Kranjska Gora. Kranjska Gora, 3. julija - Inštitut za ekološke alternative Bohinj, Društvo ekologov Slovenije in Inštitut za biologijo Ljubljana so zasnovali projekt Prebudimo se v čisto reko - za Savo Dolinko, z njim pa želijo doseči, da bi bila Sava, ki je bogastvo doline in pomemben vodni vir, manj onesnažena. Nosilki projekta sta Elizabeta Gregori iz Inštituta za ekološke alternative in mag. Olga Urbane Berčič, ki predstavlja Društvo ekologov Slovenije in Inštitut za biologijo Ljubljana, sodelujejo pa še številni sodelavci iz doline in drugod. Izhodiščni program so predstavili v zloženki, ki so jo natisnili v 2500 izvodih, pripravili pa so tudi okroglo mizo o najprimernejši komunalni ureditvi v zgornjesavski dolini. Zgornjesavska dolina - tako so dejali na okrogli mizi v hotelu Špik - ima svoje značilnosti, ki jih je pri prostorskih posegih treba upoštevati. Reka ima hudourniški značaj, nanaša se prod, dolinsko dno je propustno, prsti ni veliko, kanalizacija je neurejena, veliko je obiskovalcev - vse to so izhodišča, ki jih je treba upoštevati pri odločanju o najbolj primerni komunalni ureditvi. Ideja o izgradnji kolektorja ali v posameznih naseljih kot je Podkoren ali po vsej dolini je nujna, saj zajetje vseh voda v glavni kanal pomeni konec onesnaževanja reke, vendar pa je projekt vprašljiv z izvedbenega kot z okoljevarstvenega stališča. Ni mogoče pričakovati, da se bodo na kolektor priključili vsi, ki imajo zdaj greznice, zato so bolj realne manjše čistilne naprave, ki bi čistile vodo v mi 4» "LJ./* Pišnica v obdobju, ko ni obremenjena s številnimi turisti... posameznih naseljih. Javno komunalno podjetje Komunala Kranjska Gora meni, da bi bila za kranjskogorsko občino najboljša rešitev odvod odpadnih voda na čistilno napravo na Jesenice in odvoz odpadkov, vendar pa so veliki problemi z denarjem. Država bi morala sodelovati pri reševanju te problematike, saj bi za vzdrževanje reke, kar je državnega pomena, občina morala dobiti določeno odškodnino. Na okrogli mizi se je pojavil tudi dvom, da bi izbrali tujega koncesionarja za izgradnjo komunalnega kolektorja od Kranjske Gore do Jesenic. Izkušnje kažejo, da je odnos tujih koncesio-narjev tak, da sistem sicer deluje za časa koncesije, po tridesetih letih pa pride do tega, da se sistem podre in da je slabše kot pred izgradnjo. O hvalevrednem projektu Prebudimo se v čisto reko Elizabeta Gregori in Olga Urbane - Berčič med drugim tudi pravita: »Posebno ob koncu tedna je obremenjevanje reke Save zaradi velikega obiska zaskrbljujoče. Dok-raj neverjetno je, da je reka samo nekaj kilometrov od izvira v Zelencih, ki je bil proglašen za naravni rezervat,pogosto preobremenjena z odpalakami, ki se vanjo iztekajo neočiščene in kar neposredno, kot posledica nezadostne in neustrezne komunalne infrastrukture. Prepoznati moramo, da je čista reka neprecenljiv vodni vir in osnovni pogoj za nadaljnji razvoj Doline. Zato je treba takoj ukrepati in urediti sistem čiščenja odpadnih vod. Obenem je treba razvozljati bolj ozaveščen od- nos do narave in naravnih virov. Vključevanje otrok kot bodoci" nosilcev družbenega razvoja je bw° do zdaj zapostavljeno, vendar so pr*v otroci še sposobni spontanega |n neposrednega dojemanja življenj' in okolja. S projektom Prebudimo se v čist0 reko želimo predvsem opozoriti M naravne lepote, predstaviti možnost} čiščenja odpadnih voda, dviglttj zavest prebivalcev in v dejavno* vključiti otroke iz šol in vrtcev. Projekt se je začel spontano mafg 1997, vanj pa je do zdaj vključenih 3' posameznikov in otroci iz osnovniD šol Mojstrane in Kranjske Gore. projekt pa je podprla tudi Občin Kranjska Gora. Za dan zemlje so otroci iz strane na razstavi Voda in človekov zavest predstavili stanje reke Save i opozorili na vzroke za njeno onesna^ zevanje, do 27. julija pa bo prostorih Občine Kranjska Gora odprta razstava Prebudimo se v Čist reko. . -h Izdelali smo tudi dve vrsti trajni" vrečk za kruh in nakupovalno torf iz okolju prijaznega materiala. Up0 aba teh vrečk pomeni financn podporo projektu, obenem pa ) odziv na drugačen odnos do okolj • Jeseni načrtujemo tudi predavanja-* Čiste reke so osnovni pogoj preživetje, za zgornjesavsko dolin : ki sc turistično razvija, pa tudi te"lC^ turistično-rekreativne ponudbe. Za je projekt Prebudimo se v čisto re* vreden vse pozornosti in pohvale^ S seje sveta Mestne občine Kranj Najemnine še vedno "vroča" tenifl Svetniki do septembra pričakujejo od občinske uprave pregled vseh sklepov sveta, njihovo uresničitev ozirp razloge za neuresničitev, finančne posledice sklepov kot tudi pregled vseh vprašanj svetnikov in odgovorov nanj , vo mestni občini, ki naj bi bila prvo bo plačala 220.000 mark, utemeljenosti razvrstitv■ (i Kranj, 4. julija - Povod za sprejem tega sklepa je bil namreč jasno razviden tudi iz razprav na 26. redni seji sveta Mestne občine Kranj minulo sredo. Svetniki so ugotovili, da občinska uprava ni uresničila nekaterih sklepov s prejšnje (in še prejšnjih) sej, med drugim sklepov v zvezi z najemninami za občinske poslovne prostore, prostorskimi izvedbenimi akti, nadomestili za uporabo stavbnega zemljišča, neodgovorjena pa ostajajo tudi številna vprašanja in pobude svetnikov. Sicer pa se je v sredo popoldne zataknilo že pri dnevnem redu 26. seje. Štefan Kadoič je predlagal, naj se točka "Razvojni program Mestne občine Kranj" preoblikuje v "Pismo o nameri o ustanovitvi lokalne razvojne koalicije", ki bolj ustreza vsebini predloga, s čimer so se strinjali tudi drugi svetniki, župan Vitomir Gros pa ne in je zato točko umaknil z dnevnega reda. Nanj so svetniki dodali pismo Obrtne zbornice Kranj, ki se nanaša na najemnine za občinske poslovne prostore. V zvezi s prvo vsebinsko točko sredine seje, poročilom policije o problematiki javnega reda in miru, prometni varnosti in kriminaliteti na območju mestne občine Kranj, so svetniki sklenili, naj se začne postopek za oblikovanje sveta za varnost mestne občine, državnemu zboru priporočili v sprejem ostrejšo kazensko zakonodajo zlasti za kazniva dejanja s področja mamil, občinska uprava pa naj preuči možnost sofinanciranja šolskih varnostnikov ter druge ukrepe za večjo varnost ter jih ovrednoti v predlogu letošnjega proračuna (ki ga župan še vedno ni ponudil). Svetnik Andrej Babic je v zvezi z izjavami lupana na TELET V Kranj 9. aprila letos ponovil vprašanje s prejšnje seje, katere koristne predloge mestne uprave in iupana svet oziroma krajevna skupnost Primskovo ne upošteva, kakšen finančni interes naj bi imeli svetniki pri tem in kaj krajevna skupnost Primskovo hoče oziroma zahteva, kar naj bi bilo škodljivo za občino. Andrej Babic tudi v sredo od iupana ni dobil konkretnega odgovora. Po sprejemu osnutka odloka o priznanjih v mostni občini Kranj so svetniki obravnavali kar dva predloga s področja denacionalizacije. V obeh primerih je denaero nalizacijski upravičenec župnijski urad Kranj-šmartin, ki je pripravljen umakniti zahtevka za vračilo, če mestna občina plača odškodnino. V pivom primeru gre za 25.824 kv. metrov zemljišča v Stražiš-ču, na katerem so športni objekti (stadion), ki jih je špoitno društvo Sava Kranj 23. junija preneslo v lastmšt zato zavezanka za vračilo. Občina plača 691.876 nemških mark odškodnine, od tega 542.251 mark v tolarjih, za razliko pa župnijskemu uradu dodeli nadomestno zemljišče v izmeri 5622 kv. metrov. V drugem primeru mestna občina plača župnijskemu uradu 47.180 mark odškodnine za 1761 kv. metrov zemljišča, na katerem ima pravico uporabe osnovno zdravstvo Gorenjske Kranj. Oba predloga so svet niki sprejeli, čeprav se je v razpravi pojavilo več dilem, ali je občina zakonita zavezanka oziroma ali je tak način dopusten glede na denaciona-lizacijski zakon, ki prepovc-duje "trgovanje" z nepremičninami, dokler dena cionalizacijska odločba ni pravnomočno rešena. Iako odbor za finance kot odbor za pridobivanje in opremljanje stavbnih zemljišč sta namreč v obeh primerih predlagala por avnavo med mestno občino in župnijskim uradom, ki naj bi se vključila v odločbi »denacionalizaciji. Mestna občina bo DO sklepu občinskega sveta odkupila še dve zemljišči v Stiažišču za obnovo Škofjeloške teste, sklenila več odkupnih pogodb za zemljišča ob Jezerski vesti na 1'riniskovem, svetniki pa so potrdili tudi odkup dveh bil V starem mestnem jedru; hišo škrlovec 2, s Čimer bo občina-lahko dokončno sanirala kom pleks Laverjeve hiše, ter hišo na Tomšičevi 42, last Servisnega podjetja v stečaju. Za za drugo 185.000 mark Matevt Kleč je vprašal, s katere proračunske postavke je bilo tiskano glasilo Kranjčan in kje je bil objavljen javni razpis za izvajalca, saj gre za več kot milijon tolarjev vredno občinsko investicijo. Župan Vitomir Gros je dejal, da Kranjčan ni presegel milijona tolarjev, Kleč pa je izračunal, da sta tisk in poštnina stala 1,548.000 tolarjev ter prosil za specijikacijo stroškov. sameznih lokacij v skup' možnost priznavanja 17 čimer naj bi ohranili HJjjjjj in obrti, ki oživljajo m jedro. • H. Jelovčan V zvezi z uveljavitvijo višjih najemnin po pravilniku o načinu in pogojih oddajanja poslovnih prostorov v najem so svetniki že na majski seji sprejeli tri sklepe. Razpravo na sredini seji je spodbudila neuresničitev teh sklepov (Gros: "Z najemniki se pogovarjamo. Kjer bomo ugotovili, da so njihove pripombe upravičene, bomo posredovali predloge občinslcemu svetu v obravnavo. Takih najemnikov je malo.") pa tudi pismo obrtne zbornice Kranj, svetniki so sklenili, da se najemnine po novem pravilniku znižajo za četrtino, in to začasno, do uresničitve sklepov sveta s prejšnje seje. Svet je takrat od občinske uprave zahteval pregled ekonomske utemeljenosti n.tjcmnm, skupaj s pri-m e r j a v a m i najemnin s primerljivimi mesti, preučitev Že tretji tabor Rdečega križa Skofja Loka, 4. jWp Rdeči križ iz Škofje W\m tretje leto zapored 0,1Jkf,[jC otrokom iz občin na s $ loškem območju tat»' $ Kolpi. V Fučkovcih t* $ od 14. do 21. julija ljl.inii blizu sto otrok, ^caau I tudi člani krožkov * ^ otroci, ki jim nJ*%rtofi zine sicer ne morejo o' jpi čiti počitnic. V ledJJ d bodo udeleženci ^°°l2fiSk čas kaj zanimivega J .,n dopoldnevi bodo na«1 spoznavanju dejavne*- ^ pivi pomoči, spozn* w-reievuiij.i (iz vodc,0VK ih), popoldnevi pa J?koVn vanj a, športu, dejavnosti, plesnemu ^ in drugim družabniki,* kom. Tabor vodijo gg m zdravstveni in ped-1^ ■ lava ter študentje i" l , A voljci RK. udeleže" iv*P bodo teden dm pr« ^ pod šotori, v naray>. „ vrstniki, k.er skupaj in se niki. kjer skupaj JtUj«J e zabavajo, se sj^,j in se imajo lepo namenjen OtroTU*1 od 10 do 15let, 4fj9 pniavepa na Rdc/f ^J^ v Skofji sprejemajo, r —yilk» Loki. J^gH ko po telefonu Ste 462. • D.A- Končana javna razgrnitev dokumentov o prihodnji prostorski ureditvi Bleda Terme namesto ledene dvorane? Osnutek predvideva tudi gradnjo večjega avtobusnega postajališča in selitev tržnice ter gradnjo podzemnih garaž za potrebe hotelov - Pripombe krajanov še do 25. julija JH 3. julija - Na Bledu so oncali z javno razgrnitvijo »veh dokumentov, ., in sicer °snutka sprememb in dopolnitev prostorskih sestavin Prostorskega plana občine Jled ter osnutka prostors-ureditvenih pogojev za ^edišče Bleda. Oba dokumenta, ki urejata prihodnjo Prostorsko ureditev Bleda, stabila javno razgrnjena od j^cetka meseca, vse more-b«ne ,ahko podajo še do 25. julija. pripombe pa Blejci Kakšne rešitve prinašata ?menjena dokumenta? Kot le med drugim predvideno, ?aJ bi namesto sedanje avto-bu$ne postaje v prihodnje 2gradih večje avtobusno Postajališče, na katerem pa naJ bi avtobusi ne parkirali - parkirišče naj bi uredili ob stavbi Gozdnega gospodarstva. Ker bi postajališče zasedlo širšo lokacijo, bi bilo treba preseliti tržnico, po načrtu na tako imenovan Kovačev ovinek. V osnutku se predvideva tudi možnost izgradnje term na Bledu, če bi Blejci našli termalno vodo. Prostor za termalno kopališče naj bi rezervirali na mestu sedanje ledene dvorane, katere namembnost naj bi tako spremenili. Kot menijo snovalci dokumenta, športna dvorana ne sodi v središče Bleda in je širitev te dejavnosti na tem mestu treba omejiti. Osnutek odloka predvideva tudi ukinitev bencinske črpalke na severni strani ceste oziroma spremembo namembnosti v oskrbne in turistične namene. Bencinska črpalka naj bi se preselila na prihodnjo severno obvoznico. Dokument ureja tudi prihodnjo ureditev stoječega prometa na Bledu. Dolgoročno naj bi blejski hoteli zgradili podzemne garaže za lastne potrebe (čeprav se na občini zavedajo, da hoteli še nekaj česa ne bodo finančno zmožni takšnih naložb, morebiti bi se pri tem povezali med sabo), medtem ko naj bi bile nadzemne površine namenjene javnemu parkiranju. Blejci so pred kratkim pripravili tudi javno obravnavo obeh dokumentov, na kateri so krajani dobili mož- nost, da so izrazili svoje mnenje o omenjenih predlogih. Poleg pripomb z javne obravnave je za morebitne predloge in pripombe odprta tudi knjiga pripomb v občinski stavbi, krajani pa jih lahko pošiljajo tudi pisno, in sicer do 25. julija. Kot so poudarili predstavniki občine, je bil odziv Blejcev doslej zelo slab. Občina mora vse pripombe obravnavati in razmisliti, ali so primerne, po izkušnjah pa običajno upoštevajo polovico pripomb. Tako spremenjen in dopolnjen dokument bo nato obravnaval občinski svet, vendar svetniki ne smejo ničesar več spremeniti. U. Peternel st^vno sodišče presodilo v prid bohinjskega občinskega sveta ■w -------I---------- K----- j C C Bohinjci nič več žejni čez vodo ^ *laJnovejšo ustavno odločbo so dobili priložnost, da bodo začeli uveljavljati svoj interes - da s svojimi vodami upravljali sami. BjJSfe 3. julija - "Ob toliko CTi vode BohinJci n>" |0 J? nič vode," se je slikovi- &ohi2-azil taJnik Občine nJ Dušan Vučko v zvezi ^Pra'vij Savinjskim janjcm voda v občini. jezerom in ezu v V,lr?0h,l,Jk0 d° J tal r na,nre^ *e dolga leta *^Va Uubljanski Zavod za Prj u *\ Bohinjci pa so bili v'c je'javljanju svojih pra-^Že J neuspešni. Kot najnovejši ustavnega sodišča bližje, da bodo s . odami v prihodnje ]u v,iali sami. Ojk aJnovejša odločitev ustav- %v0dnik0V Je Odg°VOr na sPrn?° Pritož»o, ki J° Jc lani svet I] bohinjski občinski Hii a kai gfC? Leta 1958 1 sPrcjct zakon o sladko- vodnem ribištvu, na osnovi katerega je bila izdana odredba o določitvi ribiških rajonov in okolišev. Zaradi zgledne in intenzivne gojitve rib pa so iz te odredbe izločili Bohinjsko jezero, Triglavska jezera in Savo Bohinjko od izvira do jezu v Soteski ter njene pritoke in jih dali v upravljanje Zavodu za ribištvo Ljubljana. Leta 1976 pa je bil nato sprejet nov zakon o sladkovodnem ribištvu, na osnovi katerega naj bi kmetijski minister določil nova ribiška območja in okoliše, vendar šele potem, ko bi pridobil mnenje ribiških organizacij in občin. Tega pa minister ni storil in bohinjske vode so do danes ostale v upravljanju ljubljanskega zavoda za ribištvo. Ta se je po trditvah bohinjskega občinskega sveta res ukvarjal z gojitvijo rib, vendar je v pretežni meri predvsem prodajal ribiške dovolilnice za športni ribolov. Ves prihodek, ki ni tako majhen, je tako ostajal Zavodu za ribištvo, občina pa od tega ni imela nič. Bohinjci so po natančni preučitvi zakonov ugotovili, da je omenjeni zavod z njihovimi vodami več kot dvajset let upravljal brez ustrezne pravne podlage, zato so tudi sprožili ustavni spor. Ustavnemu sodišču so dali dve pobudi, in sicer pobudo o oceni ustavnosti in zakonitosti odredbe o izločitvi posameznih vod iz ribiških okolišev, ki jo je ustavno sodišče zavrglo, Ker je prenehala veljati že leta 1976, to pa so trdili tudi Bohinjci. Drugi pobudi pa je ustavno sodišče pritrdilo in razveljavilo sporni del odločbe o določitvi ribiških rajonov in okolišev. Da pa ne bi prišlo do motenj v delovanju, so določili devetmesečni odložilni rok, po katerem bo razveljavitev stopila v veljavo. In kaj to pomeni za Bohinj in njegove vode? Kot nam je razložil Dušan Vučko, je to osnova, da bodo nadaljevali prizadevanja, da vode ostanejo bohinjske oziroma preidejo v upravljanje ribiške organizacije. Ribiško društvo je že ustanovljeno, za ustanovitev ribiške družine, ki naj bi prevzela upravljanje voda, pa najprej morajo dobiti vode. Za to pa si bodo prizadevali v pogajanjih s pristojnim ministrom. • U. P. 2adnje seje občinskega sveta Šenčur Nova priložnost obrti in turizmu U$t a*)r'!a objavljenem razpisu za oblikovanje lokalnih koalicij in sku n°.v^ev lokalnih pospeševalnih centrov so tudi v občini Šenčur p0(jPaJ z drugimi občinami na območju nekdanje kranjske Pttali listino o namenih ustanovitve lokalne razvojne koalicije. L julija - Vprojektu, ki združuje va n!*tencc Pr' razvoju malega gospodarstva? • ravrjch - nacionalni, regionalni in ij, ' tudi občina Šenčur vidi priložnost un»j„ °i dejavnosti, ki na tem območju KnJ možnost, vendar še niso zaživele, bi lJJJJ so zlasti v turizmu, pospeševati pa E^rjl* manjka. adi fi" ^e mcd drugim zanimiv tudi bi ""anciranja, saj nosilci obljubljajo, ^r°jekte stro§kov za razvojno prijavljene raVno n ,nos,,a luu"» država: ne nujno, da i -tjinp v,co- Pač P« do petine ali celo '°ka Pr0 SinePolwvico> P** \ aln ' "^tem ko je večji del na plečih 'jcietu °'Ja in prijavitelja. Ob novem prijavitelj; ?arni$li k.Se Jc v Šenčurju utrnilo več preUn«K, !-(,c d©J«vno«ti bi morale Imeti Vav !' Sibk« točka je ni ta točka je zlasti turizem, •°žr|osti TtCh kraJin kazeJ° precejšnje '^r°elckt ° Jc denimo z izgradnjo :^ru plrarnc na Savi nastalo Trbojsko lCm obnuS-StlCno društvo ali zasebnik na ?aJ Eo<»; JU,bl lahko "živil čolnarjenje ali lagala Sk° P°nudbo, občina Pridobiv'_S PJorafunskimi sredstvi ter pri fr\Cn°ti V ovoiJenJ P" občini ali uprav-L l5cVek \/Vi,lSch 7 razvitim kmetijstvom *et>jstva ni \ V,Tl|l)' kl vasi z drugo. Lahko bi rej* da je tako poimenovanih ^ hribovskih kot nižinskih na*' lij, da so to neindustrializiraf1, območja, vendar tudi ne tip,c' no kmetijska. Pomembno vKJ go v teh vaseh pa ima Pra gotovo domača obrt. „, V Selu pri Žireh ni no 'oštarije', obrtnikov pa dvanajst. Vas leži na -Primož med Gorenjsko, i»»—- >6. in Notranjsko, kjer se pje v pa Poljanska dolina razšjP Zirovsko kotlino. V L°5r,j. urbarju iz leta 1291 zasie« mo, da so bile žc tedaj v kr« žive tri kmetije. Tudi ime-,v j a je bilo v preteklosti v**,; zapisano, in sicer (1291), Naselln (1453)0 Naselly (1500). V prej^ stoletju pa je imelo Selo prebivalce. Selani so se življali s kmetijstvom, po ne so bili znani po čevljih. ^ pa so klekljale. Na zaC ^ stoletja sta bili v kraju, ------j----jeSe kovačiji, strojarna, vet nih žag, mlinov, brusi centrala, mizarstvo, trg0 Kleklarski poušter in harmonika iz Sela pri Žireh. govejega mesa, 70 kilogramov svinjskega mesa, žene in dekleta so prejšnji dan morale narezati čez 60 kilogramov čebule, 15 kilogramov svežega paradižnika, 15 kilogramov sveže paprike, 80 kilogramov krompirja, 1 kilogram mlete paprike, 2 litra ostrih fefero-nov, 10 litrov vina in še posebni dodatek: začimbe. Na vprašanje, ali je to vrsta golaža, pa so bili odločno zavrnjeni. Podatki o količini prodanega piva, vina in drugih pijač pa naj zaradi svojega obsega za javnost ostanejo skrivnost. Povsod je kakšno Selo Pri takem dogodku, kot je bilo vseslovensko srečanje vasi Selo, Sela, Sele, ne mo- •n traf»Kf s pivom, lesom m J» Stara obrt čipkarstva » iladiVij no živi, saj se tudi mlafll M klckljanja. Ob tej Pu]OLm0 se vsi udeleženci zahvaJP^ (P sponzorjem, ki so jim gali pri pripravah zaključnem sestanWil'' idstavniki vasi oo ^ j Na se predst da gredo naslednje nasproten konec SloveniJ Opatje Selo, v upanj* 4. i« bodo srečanja postala ]fln cionalna. Sedmo srečanj 2003 pa naj bi bilo »F ^ Prekmurju. Po mnenju ]0, nov iz občine Žiri se jt" S^r da se bolje spoznamo j \t čilo, zato se bodo m prijazne ljudi goričkih »j še vračali. • Monika K > NOVARTIS mednarodni farmacevtski koncem, nastal z združitvijo SANDOZA in CIBE vabi k sodelovanju zanesljive in podjetne strokovne sodelavce za samostojno delo na terenu s stalnim bivališčem kjerkoli v Sloveniji. Delo bo obsegalo: • trženje zdravil • svetovanje in informiranje zdravnikov in farmacevtov • organiziranje srečanj in predstavitev • pripravljanje razstav na medicinskih srečanjih Od Vas pričakujemo: • visoko izobrazbo doktor medicine, magister farmacije, dipl. biolog, dipl. ing. kemije • aktivno znanje angleškega jezika • veselje do dela z ljudmi • odgovornost, samoiniciativnost in pripadnost podjetju Ponujamo Vam: • dinamično in ustvarjalno delo • možnost strokovnega in osebnega razvoja • urejeno delovno okolje • službeno vozilo Če Vas veseli delo v majhni, dinamični skupini in izpolnjujete pričakovane pogoje, Vas vabimo, da pošljete prijavo z življenjepisom v slovenskem in angleškem jeziku v 30 dneh na naslov: NOVARTIS PHARMA SERVICES Inc. Podružnica v Sloveniji, Dunajska 22, 1511 Ljubljana. Po končanem zbiranju ponudb, bomo izbrane kandidate povabili na pogovor. f^LVEDERE POČITNICE NA MORJU -IZREDNA PRILOŽNOST ANKARAN - PENZION PARK CENA ZA POLPENZION V JULIJU OD SIT 2.700 NA DAN POSEBNI POPUSTI ZA OTROKE REZERVACIJE: 066/65-32 1 KRIM proizvodnja in prodaja ženskih oblačil KRIM d.o.o. Visoko 130, 4212 Visoko pri Kranju razpisuje naslednja prosta delovna mesta: - PRODAJALKA ŽENSKE KONFEKCIJE - OBLIKOVALEC OBLAČIL - MODELAR - ŠIVILJA Za vsa razpisana mesta se zahteva ustezna strokovna izobrazba in praksa. Delovno razmerje se sklepa za nedoločen čas s polnim delovnim časom, s trimesečnim poskusnim delom. Prijave z dokazili in opisom delovnih izkušenj pošljite v 15 dneh po objavi razpisa na gornji naslov. berkemann Za ljudi, ki so zaradi svojega poklica veliko na nogah, za vse, ki imajo težave z bolečimi nogami, za ljudi, ki skrbijo za svoje zdravje. Vrhunska ortopedska obutev, izdelana ročno iz prvovrstnih materialov, lahko je moderna ali klasična, vendar je preprosto najboljša obutev! Saram do.o., Kidričeva 47 a, Zla ran« alples pohištvo ALPLES POHIŠTVO, d.o.o. V STEČAJU Češnjica 48a, Železniki objavlja prodajo ostankov in odpadnih materialov: - obdelane in neobdelane iverice - poškodovani in nekompletni elementi pohištva - steklo - okovje - vijaki - brusni papir Prodaja se bo vršila v prostorih tovarne vsak dan od ponedeljka do petka od 9.00 - 12.00 ure in od 14.00 - 17.00 ure, sobota od 8.00 - 12.00 ue. Začetek prodaje od 7. 7. 1997 dalje, do razprodaje zalog. Glasbena šola Radovljica Linhartov trg 1 4240 Radovljica razpisuje delovna mesta za: - 2 UČITEUA KLAVIRJA - UČITELJA VIOLINE - UČITELJA TROBIL - UČITEUA KITARE (s polovičnim delovnim časom) - UČITEUA MGŠ in NGL - UČITEUA HARFE (s skrajšanim delovnim časom) - UČITELJA VIOLONČELA (s skrajšanim delovnim časom) - UČITELJA FLAVTE (s skrajšanim delovnim časom) - UČITELJA FLAVTE (za določen čas - z novembrom 1997) - UČITELJA HARMONIKE (s skrajšanim delovnim časom) Prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev pošljite na naslov šole v 15 dneh po objavi razpisa. Osnovna šola Petra Kavčiča Škofja Loka, Šolska ulica 1 objavlja prosto delovno mesto PREDMETNEGA UČITELJA FIZIKE za določen čas s polnim delovnim časom (nadomeščanje delavke na porodniškem dopustu) Pogoji: visoka ali višja izobrazba ustrezne smeri Nastop dela 1. 9. 1997 do 31. 8. 1998. Prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev naj kandidati pošljejo v roku 15 dni po objavi razpisa. Kandidati bodo o izbiri obveščeni v roku 15 dni po preteku razpisa. OSNOVNA ŠOLA DAVORIN JENKO CERKLJE NA GORENJSKEM Cerklje, Krvavška cesta 4 objavlja prosti delovni mesti: - UČITELJA MATEMATIKE in TEHNIČNEGA POUKA za določen čas (eno šolsko leto) - UČITELJA GLASBENEGA POUKA za eno šolsko leto - določen čas Nastop dela je 1. 9. 1997. Prijave z dokazili o izpolnjevanju z zakonom določenih pogojev pošljite v 8 dneh po objavi na naš naslov. KULTURA UREJA: Lea Mencinger KULTURNI KOLEDAR KRANJ - V Mali galeriji razstavlja slike akad. slikar Franc Bešter. V Galeriji Prešernove hiše je na ogled razstava likovnih del akad. kiparke Alenke Viceljo, v Galeriji Mestne hiše pa spominska razstava akad. slikarja Marka Šuštariča.V Galeriji Pungert je na ogled fotografska razstava Alpinističnega odseka Kranj. V prostorih Iskrateling razstavlja slike akad. slikar Zmago Puhar. JESENICE - V Kosovi graščini je na ogled razstava Je ukuhano oglje - oglarjenje pri K.O. sv. Katarina nad Tržičem. Razstavo je pripravil Tržiški muzej. RUDNO POLJE - V učnem centru slovenske vojske je vsak dan odprta Triglavska likovna galerija. BLED - V belem salonu hotela Toplice razstavlja akad. slikar Franc Vozel. V hotelu Astoria in v Vili Prešeren razstavlja fotografije Marjan Humar. V hotelu Jelovica razstavlja Jože Peternelj-Mausar. V galeriji Vila Nana so na ogled slike Konrada Peternelja-Slovenca in Josipa Generalica. V Vili Prešeren in v hotelu Astoria razstavlja slikarka Irena Polanec RADOVLJICA V Galeriji Šivčeva hiša je na ogled pregledna razstava ilustracij Lucijana Reščiča. ŠKOFJA LOKA - V galeriji Loškega gradu je na ogled razstava ob 60-letnici muzejskega društva Loka in zamore s krono, v okroglem stolpu Loškega gradu pa je na ogled razstava brižinskih spomenikov. V Loškem muzeju je na ogled prenovljena klobučarska in glavnikarska zbirka ter nova stalna zbirka pregled arheoloških obdobij na Loškem. Zbirke Loškega muzeja so odprte vsak dan razen ponedeljka od 9. do 17. ure. V galeriji Ivana Groharja razstavljajo člani društva umetnikov Sk. Loka. V Galeriji Fara so na ogled slike članov likovnega kluba Dolik z Jesenic.V Kašči je na ogled stalna zbirka slik Franceta Miheliča. V mini galeriji Upravne enote Škofja Loka razstavlja Metod Habjan iz Sopotnice karikature z naslovom Lovska zgodba. V Knjižnici 1. Tavčarja je na ogled knjižna razstava publikacij članov "profesorskega ceha" in Muzejskega društva v Šk. Loki. TRŽIČ - V Pavilj onu NOB je na ogled razstava del akad. slikarja Nikolaja Omerze. KAMNIK - V Kamniškem muzeju grad Zaprice je na ogled 2. Mednarodni bienale akvarela. In memoriam FRANCI ZAGORIČNIK Veliko prezgodaj nas je sredi ustvarjalnega dela zapustil FRANCI ZAGORIČNIK, pesnik, pisatelj, esejist, kritik, likovnik, prevajalec in založnik. Bil je eden najvidnejših predstavnikov slovenske literarne avantgarde in v njenem okviru do zadnjih možnosti pripeljanega konkretizma. Njegova prva pesniška zbirka iz l. 1965 nosi naslov Agamemnon. Sledile so še druge. Njihov izbor pod imenom Sveder je 1983 predstavil Niko Grafenauer, medtem ko je ciklus njegovih proznih tekstov s spremno besedo opremil Taras Kermauner. Kot esejista ga poznamo iz številnih zapisov v Problemih, Dialogih in v knjižnem izboru Ninilizem je humanizem (1983). Ostala številna dela je objavljal v slovenskih in nekdanjih jugoslovanskih revijah, še posebej v Perspektivah in Problemih (urednik 1974/75) ter Dialogih in komaj preštevnih samostojnih publikacijah. Prevodi ZagoriČnikove poezije so izšli v različnih srbskih in hrvaških revijah in antologijah, pa tudi sam je v oba jezika prevajal številne sodobne slovenske pesnike in dramatike. Na likovnem področju smo Francija Zagoričnika poznali predvsem po njegovih številnih predstavitvah vizualne poezije v galeriji Prešernove hiše, kjer smo se v osemdesetih letih srečevali tudi z deli široko zasnovane mednarodne avantgardne skupine WESTEAST. Z njenimi prizadevanji je seznanjal mnoge kulturne centre v Sloveniji in nekdanji Jugoslaviji. Zadnja štiri leta je Zagoričnik vso svojo pozornost in vse svoje moči namenil izdajanju gorenjske revije Nova Atlantida, katere urednik je bil. K delu je pritegnil toliko različnih, doslej neznanih sodelavcev, vzpodbudil k ustvarjalnemu delu toliko novih ustvarjalcev, obudil toliko molčečih, da ga moramo samo občudovati. V reviji je zaobjel vsa kulturna področja Gorenjske in njenega širšega sosedstva - leposlovje, gledališče, likovnost, književnost in ob njih vrsto tem, ki so jih drugi zanemarjali, jih odklanjali ali - kot se je za njegovega življenja pogosto dogajalo - jim celo odkrito nasprotovali. Bodočnost bo znala odkriti vso širino in pomen umetnikove življenjske poti in jo vplesti v nov sveženj naše kulturne ustvarjalnosti. Cene Avguštin 5. Triglavski likovni tabor LJUDSKA UNIVERZA RADOVLJICA, LINHARTOV TRG 1 Vas vabi k vpisu v VISOKO UPRAVNO ŠOLO (1. letnik - 1. semester, 1. letnik - 2. semester) Q 715-265 POKLJUKA ZNOVA IZZIVA UMETNIKE 115 slikarjev in kiparjev iz Slovenije in tujine je od 28. junija do 2. julija ustvarjalo na Pokljuki, od Zatrnika do Gorju* od Konjske do Lipanske planine m se vise. Njihova dela bodo na ogled na razstavi v Šport hotelu; v soboto, 19. julija, ob U. uri jo bo odprl minister za kulturo Jože Školč. V sodelovanju organizacijskega komiteja 12. Triglavske simbolno spominske akcije '97 in Gorenjskega glasa bo eno likovno delo zlicitirano v dobrodelne namene. V vse kotičke Pokljuke so se spravili likovniki in vedno znova ugotavljajo, da ima ta prelepi gozdnati podtriglavski masiv brezkončno število motivov in silno bogastvo barv. Navdušeni so. Vsaj za te tri dni so jih organizatorji spravili iz domačih ateljejev, iz mestnih stanovanj na svež gorski zrak, kjer se srečujejo z drugimi slikarji, kiparji, izmenjujejo mnenja, ob večerih imajo čas za prijateljske razgovore in vedno znova ugotavljajo, da menda ni na svetu naroda, ki bi na tako majhnem prostoru imel toliko umetniških duš, ki s svojo kvaliteto in posebnostjo segajo v sam svetovni vrh. Če je bilo na prvem taboru pred petimi leti morda čutiti, da bo to le bolj tabor amaterjev, se je danes pokazala vse drugačna slika: na letošnjem, 5. taboru je prijavljenih že okrog 130 umetnikov, kar pomeni, da je to največji slovenski kulturni tabor. Izmed udeležencev je skoraj polovica akademskih slikarjev. Priznani umetniki prihajajo tudi iz tujine, tudi iz Rusije in Poljske. Janez Ambrožič, nekdanji Prešernovec in priznan slovenski slikar iz Zabreznice je imel že v torek popoldne polne roke dela s prevzemanjem del. Vse več slik je Šest koncertnih večerov BOHINJSKO GLASBENO POLETJE Srednja vas - Z otvoritvenim koncertom Komornega ansambla Slovenicum pod vodstvom Uroša Lajovica se v soboto, 12. julija, v Srednji vasi v Bohinju v cerkvi sv. Martina začenja drugi poletni glasbeni festival. Potem ko je lani šest koncertov v okviru Glasbenega poletja v Bohinju naletelo na ugoden sprejem pri obiskovalcih, se je organizator koncertov Didakta iz Radovljice skupaj z glavnim pokroviteljem Občino Bohinj odločil tudi letos pripraviti kvaliteten in zanimiv glasbeni program. Umetniški vodja prireditve Roman Leskovic je poleg Komornega orkestra Slovenicum, solist na prvem koncertu bo oboist Matej Šare, povabil še kitarista Tomaža Rajteriča, flavtistko Mojco Zlobko, ki bo nastopila skupaj s flavtistom Alešom Kacjanom, Ljubljanski kvartet violončel, violinista Črtomira Šiškoviča, nastopil bo skupaj s harfistko Simono Mallozzi, ob zaključku pa bo tenorist Marijan Trček nastopil ob spremljavi Borisa Šinigoja na arhilutnji. Ciklus šestih koncertov se bo v prijetni in zelo akustični cerkvi sv. Martina odvijal v dnevih med tednom, le otvoritveni koncert bo v soboto. Prvi štirje koncerti bodo v juliju (12., 17., 23. in 31., dva pa še avgusta in sicer 6. in 14.). Prireditelji so namreč ugotovili, da je konec tedna ponudba raznih prireditev izjemno velika, razen tega pa nastop med tednom tudi bolj ustreza tudi ob koncih tedna zelo zaposlenim glasbenikom. Prireditelji so sicer načrtovali, da bodo ob slovenskih vrhunskih glasbenikih že letos lahko povabili še kakšne tuje izvajalce, vendar so zaradi finančnih zadreg te načrte prestavili za prihodnje leto. Naklonjenost pokrovitelja in sponzorjev je omogočila tudi razmeroma ugodno ceno vstopnic, te so po 1500 tolarjev. • Lea Mencinger KONCERT V ŠKOFJI LOKI Škofja Loka, 28. junija - Po celodnevnem prazničnem vzdušju, ki je na škofjeloškem Mestnem trgu napovedoval prvi novi občinski praznik, 30. junij, ko so bila Loka in nekateri okoliški kraji ter Kranjska kot pokrajina prvič omenjeni v zgodovinski listini, in še pred odprtjem kar dveh razstav na Loškem gradu: Loka in zamore s krono in Brižinski spomeniki ter ob 60-letnici Muzejskega društva Škofja Loka je ob 18. uri prvič v zgodovini škofje Loke nastopil tudi čisto pravi simfonični orkester. Po tem, ko so dopoldne na škofjeloških ulicah že nastopili Komorni pevski zbor "LOKA" z Janezom Jocifom, duo kljunasta flavta - kitara Zaplotnik/Kokalj in trobilni kvartet mestnega pihalnega orkestra Škofja Loka, so simfoniki Radiotelevizije Slovenija pod vodstovm svojega šefa - dirigenta, maestra Antona Nanuta nastopili na grajskem dvorišču, kar pod milim nebom in v zelo sprejemljivi akustiki tako v ovkiru komaj začete letošnje akcije lmago Slovenija/Podoba Slovenije kot omenjenega občinskega praznika. Polnoštevilno občinstvo in številni gostje so tako uživali v sporedu lahkotnejše ubrane glasbe skladateljev G. Bizeta Carmen - uvertura iz opere, G. Verdija, Aida - slavnostna koračnica iz opere, J. Straussa Na lepi modri Donavi, valček, prekmurska narodna v priredbi Jurija Gregorca Zelena travica, F. V. Suppeja Lahka konjenica -uvertura iz operete, A. Dvoržaka Slovanski ples št. 8 v g-molu in P. I. Čajkovskega Uvertura 1812; žal je odpadel napovedani solistični koncert J. B. Arbana Beneški karneval s solistom -trobentarjem Stankom Praprotnikom. Bila je to lepa orkestralna predstava sicer lahkotnejše ubranega sporeda, pa vendarle Čisto prava simfonika, glasba, ki je doslej tako rekoč v Škofji Loki še ni bilo. Sicer pa je v tem v majhni prednosti edinole še Kram, povsod drugje, kljub vedno večjemu številu (novih) občinskih prostorov, pa te in take (z)možnosti še vedno povsod na Gorenjskem ne omogočajo podobnih glasbenih poustvarjalnih dosežkov. F. K. Slikar Boris Štrukelj-Boršt v naravnem ateljeju Pokljuk nanizanih ob stenah dvorane: der Prokofjev pred vrati hribovske hiše, pastirski stanovi, samotne poti skozi pok-luške gozdove, sem in tja se skozi oblake da slutiti Triglav, pokljuške poletne deževne megle... Ida Rebula, likovna pedagoginja iz Domžal je na svoji sliki ovekovečila staro, umirajočo smreko, ki jo je gledala s svojega okna v gozdarski koči na Mrzlem studencu. V akril-nem kolažu Mojce Vilar najdemo rdeče, zelene, violične krave, obdane s pokljuškim zelenikom. Ugledni ruski slikar Jurij Izosimov je le v nekaj barvnih ploskvah predstavil Pokljuko in Triglav, sonce in luno, noč in dan, Željko Opačak iz Žalca je pokljuške smreke in svetlobne sence videl modro, Jure Godec je Triglav v topli rdeči in hladni modrini predstavil v izedno zanimivem diptihu, konstrukti-vistično, kot se pravi novi tehniki, ko je celotna slika sestavljena iz malih kvadratkov... Večina umetnikov pa je še vedno na terenu. Pogosto jih prežene dež. Kipar Aleksan- Foto: D.D-hotela dokončuje'svojo "gozdno k*? tedralo"; Boris Štrukelj - Borst je znova postavil stojalo in n lotil svojega pogleda pr°. robu Goreljka. Tudi oni, *' gostujejo v vojašnici na Rud' nem polju, se takrat, ko nfM deževati, odpravljajo s svojim' stolčki in "štafelaji" vsak » svojo smer. Jutri dopoldn6 morajo oddati dela v hramb0 in v oceno. Zaradi veliki števila udeležencev so organ"; zatorji nagrade podvojili, ta*0 da bostapodeljeni 2 prvi, * drugi in 2 tretji nagradi Z3 najboljše likovne aosci^ Razstava v Šport hotelu v° odprta do 28. julija, potem Pa se bo verjetno, kot lani, prt' selila v prostore Ministrstva & obrambo v Ljubljano, čez Zlfrlf, pa v novi kulturni center Gorico. Del novih del * dopolnil Triglavsko likoV. galerijo v vojašnici na Ru.j| nem polju, del pa bo do", sovje stalno mesto v n° Triglavski galeriji II. v In>° mativnem centru Triglavski narodnega parka v Trenti- Danica D«** Zaključek mednarodne likovne delavni^ UMETNIKI Z VSEH KONCEV SVETA Sinji Vrh - Letošnje mednarodne likovne delavnice Sio*f odprta za umetnost, organizirana je bila že petič, se J udeležilo kar 26 likovnikov iz 15 držav. Umetniki iz evropskih in drugih dežel so na skoraj desetoj, nem tradicionalnem likovnem srečanju v prijetnem Pr*rnCLeo^fJ1 okolju ustvarjali v izrazito avtorskem slogu, ki ga v non d| primeru ni omejevala predpisana tema. tudi tehnike \jjm poljubne, le grafika, zanjo pač ni pogojev, je bila izpuščena- ^ udeleženci; ki so jih izbrali selektorji iz več drŽav, izs* K ju nekatera znana slikarska imena kot na primer Carmeio L ^j« Jože Tisnikar, ki sta bila letos častna gosta; sicer pa J zanimiva in številna tudi slovenska udeležba - Stane Jarrn-VršČaj, Kajtna Simon, Karim Azad in Vinko TuŠek. C as z.a,slS pa si je vzelo seveda tudi vodstvo projekta - Klavdij j$j Klementina Golija in litko Tutta. V likovni koloniji se J<^ ajc seveda tudi stalna zbirka, ki se je nastala z izborom niil\0ief vejših del. Tako kot doslej bo v jeseni razstava z leto ^ srečanja predstavljena v KC Srečko Kosovel v Sežani, v K Napotnik Velenje in v Mestnem muzeju v Idriji. • LM> Jgjkf 4. julija 1997 KROPARSKE DRUŽINE 9. STRAN • GORENJSKI GLAS Po ljudeh gor in po ljudeh dol studijski krožek Rodoslovje deluje v Gorenjskem muzeju. V njem smo se zbrali ljudje, ki se "kvarjamo s proučevanjem rodov - tako svojih kot tudi drugih. V krožku smo sodelovali Nadja Gart-ger-Unac iz Tržiča, Peter Havvlina iz tn°J(VLoke' Katarina Kalan iz Kranja, £2? obl iz LJubljane, Marjan Koblar z "otunjske Bele, Tone Plestenjak z Bleda, unj Sinobad iz Radovljice, Franc Šmit iz ^anja, Janez Šmitek iz Krope, Aleš Vest ^Hubljane, Marjan Zupan iz Podhoma. Vi1 kv°Žka sem Jože Dežman-krožku sta doktor in magister ^nanost, ostali so visokošolsko izobraže- vlnzenirji, družboslovci, veterinar), en 0L-n Pa je srednješolec, vendar ima že lahu Jeno knjigo. Pa poglejmo, kaj vam dn*o ponudimo! Roparske družine Kot rezultat dela študijskega krožka je "J^« zbornik Kroparske družine. Nje-dan° Vsek'nsko zasnovo predstavljamo B*** °h 19. uri v prostorih Kovaškega ki i ^anez Smitek, neuničljivi kropars-veiraderuč pri osemdesetih, je že pred Ita~ dvema desetletjema v tovarniš oa?1 glasil-. *-------«i„----1 glasilu tovarne Plamen (6/77 do 1/ , , objavil osnovne podatke o Kr?Parskih rodovih. 2qq Umetniški kovač Luka Legat, 1956 krožku nam je predstavil svoje delo dr T0 Predlagal, da bo izbral kroparske «2n ne' v kate"h so posamezniki, ki bi i0aih v Gorenjski biografski leksikon. ^a Kropo so v arhivih na razpolago Vjatične knjige od ustanovitve župnije J*b2°), Valvasor navaja letno okoli 40 °jstev in 40 smrti. Kot pomožni viri j^jo urbarji, rudarske knjige podelitev '^nostnih pravic, župnijski arhiv, novej-1 statistični podatki in objave krajevnih zgodovinarjev. Kropi in Kamni Gorici dajala delo okoli 220 delavcem, od teh je bila večina rudarjev, oglarjev in žebljarjev, deset plav-cev in pomožnih fužinarskih delavcev, drugi so bili cajnarji, vozniki, tovorniki, meharji, tesarji in drugi obrtniki. stoletje starost število števil očetov otrok družin 17. stoletje 25,2 11,4 7 18. stoletje 233 12,5 20 prva pol. 19. stoletja 26,4 8,9 21 druga pol. 19.stoletja 26,1 8 39 20. stoletje 243 7,4 10 skupaj: 25,5 93 97 ZaH10 ^mon, soustanovitelj iebljarske ***** v Kropi, z družino Ur?adovlJ'ški urbar iz leta 1579 našteva ga p dajatve podložnikov zemljiške->n Q^sP°stva za dva plavža, tri cajnarice je 4^em vigenjcev, v imenskem seznamu je Z. fužinskih imen. Pravo rodoslovje kniio razvijati po uvedbi matičnih mrlfLr,°Jstnih (1627), poročnih (1648) in pSklh (1654). in hixUrbarJu 1579 je bilo v Kropi 48 hiš sic, dvesto let pozneje pa sto hiš. 1720 1790 1820 1850 1880 1900 1930 1230 1130 1240 1100 780 578 |nielalJf dosegla Kropa leta 1831, koje Nit kra Prebivalcev, okoli tristo manj Jo jer£nJ> največji padec je bil leta 1801, °ilo |„, u> »5 mrličev. Največ porok je hjŽin l<* 1748 - 26 parov. Ob propadu stevii0 r^čnega žebljarstva je padlo PrecJe nI!SValcev P°d polovično pov- ?araŠČaue^,C8a sl°letja, nato je počasi i *Jp in leta 1980 doseglo'skupaj s $ei m Bre; zovico tisoč duš. V —...n.u 1992 je vpisanih 186 ora v imcn' od tch »trtiM južnega v. 19. stoletju je bilo od 1000 ola," v, Volj carjev «. ncvcst sto Zupanov in sto Ornenj!.nC v Zadnjem času prevladujejo; %ev 27 ? Volilnc»i imeniku je od 7'1 ie uf, ^uPanov in 21 Šolarjev. Si Kot vodilne osebe in nosilce gospodarskega razvoja obravnavamo fužinarje, fužinske sodnike in kovaške podjetnike, posamezni rodovi so vzdržali skozi več generacij, kot člani velikih družin so nekateri posegali v javno življenje tudi zunaj domačega kraja, zlasti kot trgovci (Fabjan, Grošelj, Pesjak, Prešeren). Fužinska skupnost je dajala priliko uveljavljanja podjetnosti mnogim fuži-narjem in kovaškim podjetnikom, ki sicer niso dosegli pomembne gospodarske moči, a kljub temu stalno skrbeli za izobraževanje svoje mladine doma in v svetu. Npr. od 1837 do 1913 je dala Kropa od Jurija Varla (1812-1874) do Jerneja Hafnerja (1888-1953) 19 novomašnikov ali povprečno po enega vsake štiri leta. Kulturna zgodovina kraja se odraža v kulturnih društvih, v bogati ljudski kulturi na področju etnologije, zlasti petja in glasbe, iz Krope so izšli pomembni slovenski kulturni delavci (Radivoj Poz-nik), pesniki (Dane Pogačnik, Kristina Šulerjeva, Jurij Vari), šolniki (Janez Šolar, Matija Pire), slikarji (Janez Potočnik, Peter Zmitek, Kamilo Legat), pevci (Anton Dermota), če mlajših še ne naštevamo. Slovenski biografski leksikon je poiskal tudi po več predstavnikov enega rodu (Pesjak, Potočnik, Rabič). Od dvesto kroparskih rodov je Janez Šmitek izbral pomembne posameznike in rodove in obdelal naslednje: Ažman, Bertoncelj, Bobek, Bodlaj, Dermota, Dobre, Finžgar, Gartner, Gašpcrin, Gaš-peršič, Globočnik, Grošelj, Hafner, Hro-vat, Jalen, Kavčič, Klinar, Kovšca, Lazar, Legat, Lukman, Magušar, Mazoll, Pesjak, Petrač, Pibrovec, Pire, Pogačnik, Poglajen, Potočnik, Poznik, Praprotnik, Prešeren, Rabič, Rotar Slamnik, Soršak, Šlibar, Šolar, Šuler, Sušteršič, Vari, Vi-dic, Zgaga, Zupan, Žigan, Žmitek. Etnologinja Saša Šlegel je iz dokumentacije Kovaškega muzeja izbral slikovno gradivo, ki bo objavljeno v zborniku in po objavah sestavila seznam vseh kroparskih družin. Ing. Peter Havvlina, predsednik Slovenskega rodoslovancga društva, je novembra 1996 v biltenu Drevesa objavil več prispevkov o rodbini Mazollov, ki izhaja iz Krope in spisek potomcev Štefana Maz-zolla v desetih generacijah od leta 1570 pa Pa Je bil ~u*'ni,uv 1,1 ^ SOiarjev. Mccr ^ad . . ^JroočnejSi dotok v Kropo skoraj do današnjih dni. Zbrani so podatki ltnen. nn« clSke doline 42 družinskih še za sedem generacij. Čeprav spisek še ni Po Polnem katerih so mnoge oblikovale kroparsko, gorenjsko in slovensko zgodovino. Peter Havvlina je povzel, da so prve generacije Mazzlov pripadale premožnejšemu sloju, kasnejše generacije pa so doživljale zelo raznoliko usodo. Med njimi najdemo predstavnike plemičev in beračev, poštenjakov in hudodelcev, srečnih in nesrečnih, odličnikov in izmečkov, najdemo skratka - ljudi. Magister Jože Hu-dales proučuje družine in je z zanimanjem prebral Šmitkovo besedilo. Po njegovi oceni sede-minštirideset izbranih rodovnikov kaže, da je Kropa vse do začetka 20. stoletja spadala med tista slovenska področja z izrazito visokim povprečnim številom otrok. V skoraj sto družinah od začetka 17. stoletja do začetka 20. stoletja, pri katerih imamo navedeno tudi število otrok, je bilo povprečno število rojenih otrok kar 9,28, pri čemer so bili njihovi očetje ob poroki stari v povprečju 25 let in pol. Od 17. stoletja dalje se je starost ob poroki znatno povečala, hkrati s tem pa je padalo tudi povprečno število otrok v eni družini. Stražiški Vesti in kroparski Potočniki Frančiška Potočnik Dr, Aleš Vest je opisal, kako je prišlo do poroke med Jožefom Felixom plemenitim Vestom in Katarino Potočnik iz Krope. Jožef Vest je bil kot edini sin iz prvega zakona dr. Lorenza Chrvsantha Edler von Vesta dedni nosilec plemiškega naziva Rojen 14. Januarja 1769 v Celovcu. Kot stotnik se je leta 1806 priženil na Šempetrsko graščino (Schro-ttenthurn) v Stražišču pri Kranju. Nato je bil predavatelj na kmetijskem liceju v Ljubljani. V poizkusni drevesnici na cesti" od severa 36. ?urstva^'ncm ra/cvetu fužinskega žele- zbranih podatkov o 867 zakoncih in 1759 ?ebljarstva je vsaka fužina v potomcih. T popoln, pa je za sedemnajst generacij dat kov o 867 zakoncih in 1759 Torej več kot 2.600 oseb, od Frančiška Potočnik Spodnjih Poljanah v Ljubljani in na svojem posestvu v Stražišču je zbral francoske in angleške sadne sorte. Sadjarjem je brezplačno oddajal cepiče in semena, propagiral ustanavljanje šolskih drevesnic in pospeševanje sadjarstva v hribovskih krajih. V ta namen je prirejal tečaje za sadjarje. Strokovna poročila o rezultatih poskusov v letih 1822-30 je objavil v Annalen der k.k. Land-vvirtschafts Geselschaft in Laibach. Leta 1825 je napisal "Versuch einer svstem-atisehen Beschreibung in Deutschland vorhanderdener Kernobstsorten" s seznamom 46 sort jabolk, pretežno renet in 51 sort hrušk, ki rastejo na Kranjskem. Prva žena Anna Josefa Garzarolli von Thurnlack mu je umrla že leta 1807. Drugič se je poročil 18. septembra 1808 z Marijo Frančiško Potočnik, rojeno 13. februarja 1786 v Kropi, hčerjo leta 1816 umrlega Ignacija Potočnika iz Krope in Marije Pegam, po rodu iz Mišač. Rodilo se jima je sedem otrok. Uprizoritev Miklove Zale v Kropi leta 1926, režija J. Lazar Gorenjski biografski leksikon 27. februarja 1997 je bila v Modri dvorani gradu Khislstein javna predstavitev projekta Gorenjskega biografskega leksikona. Udeležilo se je je okoli 40 ljudi, ki so z zanimanjem prisluhnili Martinu Grumu, strokovnemu sodelavcu Slovenskega biografskega leksikona, ki je predstavil osnovna načela sodobne biografike in svojo računalniško zbirko podatkov, v kateri je okoli 12.000 oseb. Martin Grum bo sodeloval v uredniškem odboru Gorenjskega biografskega leksikona. V začasnem uredništvu so še magister Jurij Sinobad, Marko Vidic, urednik pri Enciklopediji Slovenije in Jože Dežman, ki dela v Gorenjskem muzeju in usklajuje delo uredništva. Gorenjski muzej je institucionalno središče Gorenjskega biografskega leksikona (GBL). Gorenjski biografski leksikon je ustanova, ki zbira, proučuje in predstavlja podatke o življenju in delu ljudi, ki so bili na Gorenjskem rojeni ali so na Gorenjskem delovali. Za GBL so zanimivi vsi, ki so s svojim delovanje prispevali k družbenemu, gospodarskemu, kulturnemu, znanstvenemu, političnemu, verskemu dogajanju in razvoju (ali pa morda tudi razkroju) na Gorenjskem oz. kot rojeni Gorenjci drugod po svetu. Gorenjski biografski leksikon bo nastajal v dveh delih. Prvi bo klasični biografski leksikon, v katerega so uvrščene predvsem že pokejne zgodovinske osebnosti. Od živečih so uvrščeni vanj le ljudje, ki so dosegli najvišje stopnje afirmacije (npr. dobitniki najvišjih mednarodnih oz- nacionalnih priznanj, že uvrščeni v Enciklopedijo Slovenije ipd.). Druga veja GBL je geslovnik še živeče elite, ki smo ga naslovili Kdo je kdo na Gorenjskem. To je register vseh sodobnikov, ki se uveljavijo na določenim področju delovanja. Kdo je kdo je nekakšna predsoba klasičnega GBL. Osebe bomo obravnavali po njihovem pomenu: - nacionalno in mednarodno pomembne osebe, uvrščene v Enciklopedijo Slovenije in Slovenski biografski leksikon. Z obema institucijama se dogovarjamo za recipročno sodelovanje. Tako bo GBL lahko uporabljal njihove podatke, mi pa bomo njim posredovali svoje. Predstavitev teh oseb bo pri objavi spremljal portret oz. objava izbranega dokumenta. - osebe, ki so v GBL uvrščene zaradi svojega avtorskega delovanja oz. pomembnejših posledic svojega delovanja na pokrajinski oz. lokalni ravni (npr. vsi, ki so napisali knjigo, dobili pomembnejše nagrade, odlikovanja, vodili pomembnejše projekte, opravljali odgovorne dolžnosti, dosegli pomembne rezultate). Predstavitev zajema kratko biografijo in podatke o dosežkih in funkcijah, pri izbranih posamezniki še portret ali izbrani dokument. - osebe, ki so v GBL zaradi funkcije, naslova, rezultata (npr. doktorji znanosti, župani, direktorji, prvaki). Predstavitev zajema osnovne biografske podatke in naštevanje dosežkov. Uredniški odbor bo po teh merilih sestavil geslovnik. K sodelovanju bo povabil čimširši krog ljudi in institucij. Vse, ki bodo sodelovali kot posamezniki, vabimo k študijskemu krožku Gorenjski biografski leksikon, ki bo začel z delom jeseni letos. Kropa - grafika Kamila Legata v sindikalnem domu v Kropi. Po polletnih pogajanjih je bila sklenjena... Kolektivna pogodba za kome tisočletja Dobrega pol leta trajajoča usklajevanja med sindikati in pogajanja med obema partnerjema - delodajalci in delojemalci - so bila v začetku junija sklenjena, nova kolektivna pogodba za gospodarske dejavnosti pa slednjič podpisana. O zmagoslavju bi bilo težko govoriti, obe strani sta morali nekaj popustiti, delodajalska več. Je pa pomembno posodobljena, prilagojena novim lastninskim odnosom in zakonu o gospodarskih družbah ter novemu sistemu poklicnega izobraževanja. Nov je že sam naslov, to je Splošna kolektivna pogodba za gospodarske dejavnosti, kar je posledica prilagajanja novi statistični klasifikaciji dejavnosti. Gospodarska dejavnost je skupni pojem za tržne proizvajalce blaga in storitev, torej tudi za zavode, ki so naravnani profitno. Omogočiti napredovanje v tarifnih razredih Novost je pomenski slovarček, ki v 5. členu definira devet delovnopravno pomem-bih izrazov, npr. delodajalec, poslovodni delavec, poslovodni organ, delavec s polnim pooblastilom. Na novo so opredeljeni tarifni razredi, upoštevajoč spremembe v poklicnem izobraževanju. Tako denimo v peti tarifni razred ne sodijo le dela, za katera je potrebno 4 do 5 let javno priznanega strokovnega izobraževanja, ampak zadostuje 3-letno šolanje z mojstrs-kim, delovodskim ali poslovodskim izpitom. Struktura devetih tarifnih razredov sicer ostaja, prav tako relativna razmerja med njimi. Vendar je praksa pokazala, da v mnogih podjetjih spodnji tarifni razredi, kamor je razvrščen velik del delavcev, komaj dosega izhodišče po kolektivni pogodbi, od 5. razreda naprej pa se razlike povečujejo in osnovne plače močno presegajo izhodiščne. Večina sindikatov v ZSSS se nagiba k rešitvi, po kateri bi v kolektivne pogodbe dejavnosti določili znotraj tarifnih razredov še plačilne razrede, oz. skupine ter omogočili napredovanje delavcem ter upoštevanje različnih zahtevnosti in pogojev dela znotraj delavčevega tarifnega razreda. 1. Izhodiščne plače Izhodiščne plače po posameznih tarifnih razredih so naslednje: Tarifni razred Izhodiščna plači v SIT za poln delovni čas !. enostavna dela 1.00 47.978 li. manj zahtevna dela 1.10 52.776 III. srednja zahtevna dela 1.23 59.013 IV. zahtevna dela 1.37 65.730 V. bolj zahtevna dela 1.55 74.366 VI. zelo zahtevna dela 1.85 88.759 VII. visoko zahtevna dela 2.10 100.754 VIII. najbolj zahevna dela 2.50 119.945 IX. izjemno pomembna, najbolj zahtevna dela 3.00 143.934 Sistem napredovanja bo potrebno urediti tudi zato, ker je sedanja ureditev, to je pol odstotka na vsako leto delovne dobe za minulo delo preživeta in se bo po dogovoru podpisnikov po poteku veljavnosti KP nadomestila z drugim dodatkom. Do konca oktobra 1997 se pripravi model in usmeritve za postopni prehod na dodatek za delovno dobo pri zadnjem delodajalcu. Cena dela enkrat letno Splošna kolektivna pogodba za gospodarske dejavnosti velja do konca tisočletja, to je do 31. decembra 1999, tarifna priloga pa se sklepa vsako leto do 31. decembra za naslednje leto. To pomeni, da se cena dela določi enkrat letno, kot je to v navadi v razvitih industrijskih državah. Eskalacija ah usklajevanje izhodiščnih plač z rastjo življenjskih potrebščin zaenkrat ostaja in je določena za leti 1997 in 1998. Vsebuje pa nekatere varovalke za primer hitrejše rasti življenjskih stroškov nad pričakovanimi. Nova Splošna kolektivna pogodba za gospodarske dejavnosti skupaj s tarifno prilogo začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu, razen določil o eskalaciji, ki pa se uporabljajo po sklenitvi socialnega sporazuma. Na vrsti so zdaj KP dejavnosti. Z aneksom je bila njihova veljavnost podaljšana do 31. avgusta letos. Ker pa so pred nami dopusti, je težko pričakovati, da bi v dveh mesecih . I uspeli uskladiti tudi te po godbe, zato sindikati dejavnosti pri ZSSS predlagajo delodajalcem podaljšanje veljavnosti do 30. septembra. Treba je vedeti, da je Splošna kolektivna pogodba za gospodarske dejavnosti tisti nivo, ki naj bi bil zagotovljen vsem delavcem, zaposlenim v gospodarskih dejavnostih na območju republike Slovenije. Izziv za panožne kolektivne pogodbe Delovno intenzivne panoge priznavajo, da bi same težko dosegle kaj več in da bo za tekstilno, obutveno in še katero panogo že te pravice težko zagotavljati. Drugače je z dohodkovno donosnejšimi panogami. Te bodo skušale iztržiti več, oziroma obdržati doseženo, kar v nuji zmanjševanja stroškov dela in poslovanja ne bo lahko. Večina predstavnikov dejavnosti je na konferenci ZSSS, ko se je sprejemalo besedilo nove KP, dala priznanje pogajalski skupini Zveze svobodnih sindikatov za doseženo. Saj bi želeli na tem ali onem področju kaj več, vendar tiste najbolj otipljive pravice delavcev (prevoz na delo, 80-odstotna bolniška, prehrana med delom, regres za letni dopust) ostajajo. Minimalna plača se je povečala na 59.150 tolarjev, žal pa so izhodiščne plače nespremenjene, kar pa je izziv za boljšo ureditev v panožnih kolektivnih pogodbah. Milena Sitar Glavni dosežki pogajanj o novi splošni kolektivni pogodbi za gospodarstvo (SKPG) Dosedanja SKPG Predlog delodajalcev Nova SKPG Pogoji za delo sindikata ena plačana ura na delavca nič ena ura na Člana +1/2 ure na delavca Obračun sindikalne članarine obveznost podjetja nič obveznost delodajalca Usposabljanje sindikalnih zaupnikov 5 dni nič 3 dru, ker je v interesu delodajalca Imuniteta sindikalnih zaupnikov in neprofesionalnih sindikalnih funkcionarjev Še 2 leti po izteku mandata le po KP podjetja 9 mesecev po izteku mandata Bolniška nadomestila 80 % dejanske plače v preteklem mesecu Mti-IVI 15 As na^fc-aiarajiK 80 % dejanske plače v preteklem mesecu Pravica do plačane stavke neizpolnjevanje KP ali kršiitev imunitete nič u neizpolnjevanje KP • do 4 dm, u kriattv imunitete sindikalnih zaupnikov, največ 5 dni, 70 % plače sindikailnih raupiukov, do 2 dni, 70 % osnovne plače Regres za letni dopust da nič da, znesek po tarifni prilogi Odpravnina 3 povprečne neto plače v gospodarstvu 2 plači 2 povpreči bruto plači v RS Prehrana med delom da, znesek po tarifni prilogi nič da, 500 tolarjev na dan Prevoz na delo najmanj 60 % cene javnega prevoza nič najmanj 60 % cene javnega prevoza Jamstveni sklad Roki in postopek za uveljavljanje pravic Številni delavci, ki so "doživeli" stečaj podjetja ali prisilno poravnavo, se obračajo na naš sindikat z vprašanji, kakšne pravice jim prinaša Zakon o jamstvenem skladu republike Slovenije ter kakšni so roki in način uveljavljanja teh pravic. Z Zakonom o jamstvenem skladu R Slovenije (Uradni list RS št 25/97 z dne 9. maja 1997) je ustanovljen sklad za poravnavo obveznosti iz naslova pravic delavcev v primeru insolventnosti delodajalca. Upravičenci Upravičenci do sredstev iz sklada so delavci, ki so ali bodo izgubili delo zaradi stečaja ali likvidacije pri pravni ali fizični osebi ter so pravočasno prijavili terjatve v stečajnem postopku in tudi tisti, ki niso prijavili terjatev in je bil stečajni postopek zaključen, ne da bi bila opravljena delitev upnikom. Upravičenci do vseh pravic so samo delavci, ki so bili pred prenehanjem delovnega razmerja vsaj šest mesecev neprekinjeno zaposleni pri nesolvent-nem delodajalcu, in to od 2. januarja 1994 dalje. Višina odškodnin Zakon določa, da lahko iz jamstvenega sklada delavci prejmejo za neizplačane plače in nadomestila sredstva do višine treh minimalnih oz. zajamčenih plač, za neizrabljen letni dopust do polovice minimalne oz. zajamčene plače, za odpravnino do ene minimalne oz. zajamčene plače. Osnova so podatki za obdobje, za katero se zahteva izplačilo, in to v neto izplačilu po odbitku davkov in prispevkov. Pravice po tem zakonu so neodtujljive osebne materialne pravice tn jih ni dopustno prenesti na drugega ne podedovati. Uveljavljanje pravic Sklad bo začel s poslovanjem najkasneje 60 dni po vpisu v sodni register (tega vpisa do sedaj še ni bilo). Zahtevo za uveljavitev pravic po tem zakonu mora upravičenec vložiti najkasneje v 90 dneh od dneva poslovanja sklada, vloži pa se na posebnem obrazcu, ki ga predpiše minister za delo. Na območnem sindikatu se zavedamo, da bodo pri vlaganju zahtevkov delavci potrebovali strokovno pomoč. Ker smo za naše Člane prijavljali terjatve v stečajnih postopkih, razpolagamo z večino podatkov, ki bodo potrebni za prijavo. Pričakujemo in upamo, da bodo izvedbeni predpisi poenostavili postopek, vendar bo ob množici upravičencev to delo obsežno in zahtevno. O načinu vlaganja zahtevkov, oziroma pomoči delavcev pri tem se bomo v sindikatu dokončno dogovorili, ko bodo izdani izvedbeni predpisi in bodo znani roki za vložitev zahtevkov. Svoje člane bomo o tem pravočasno obvestili preko medijev kot so Gorenjski glas in lokalne radijske postaje ali pa pismeno. • Milena Uršič OBMOČNA ORGANIZACIJA ZA GORENJSKO. Ko ne ves, ali bi preklinjal alijokd Po naravi nisem nostalgičen človek, pa mi vendar tni mnogokrat uide nazaj v "železna" leta, ko smo imeli delo in kruh, ko so nas službe - nekatere boljše druge sla - čakale praktične že ob našem rojstvu. Pravljica se l končala in zapluli smo v boljše, demokratične čase. M°8£t res lahko govorimo, kar nam pade v glavo, lahko blati*1 lahko lažemo, toda lahko smo že tudi danes ob službo- In prav to slednje se navadnim smrtnikom dogaja najpogosteje. Kaj vse nam naši novopečeni "manage-rji", ki niti ne poznajo pomena besede, ki so si jo privzeli, ne natvezijo, da bi le oprali svojo nesposobnost vodenja. Seveda vsa čast izjemam, ki pa so redke in še vedno verjamejo, da morata kapital in delo iti z roko v roki, če podjetje hoče živeti. Ljudje, delavci v tovarnah, ki so pod stalnim pritiskom jutrišnjega preživetja, pa so lahek plen kričačem, ki jim delavcev ni mar, pač pa lastno povzpet-ništvo in Slovenija po njihovi meri, čeprav obubožana. Prav o tem bi rad napisal nekaj besed. Pri svojem sindikalnem delu se vsak dan srečujem z bedo in stiskami delavcev. Delavec je postal odvečni balast, za nameček pa bi rad še razne pravice. Moral bi biti vesel, da sploh lahko dela. In resnici na ljubo so nekateri res veseli, da lahko delajo, čeprav so nekaj mesecev brez plače, spet drugi pa bi radi uničili svoje podjetje zaradi neodgovornega ravnanja peščice prenapetežev. Dve zgodbi, vsaka po svoje žalostna, se dogajata na Gorenjskem, pa bi se lahko kjerkoli. Obe zgodbi sta se začeli z zloglasnim lastninjenjem. Dogajata se v Kropi in na Jesenicah. V Kropi so že tako majhno (a uspešno) tovarno Plamen z lastninjenjem razparcelirali na manjše dele in jih oddali raznim podjetnikom. Na tak način je nastala tudi firma Kovač d.o.o., ki naj bi za Plamen opravljala storitve žicovleke, transporta, prehrane... In je tudi opravljala, dokler je bil denar. Potem pa se je "ljubezen" končala, podjetje Plamen je vse bolj zaostajalo s poravnavo plačil, delavci Kovača pa so vse poredkeje videvali papir, ki se mu reče bankovec, če jih je več skupaj, pa plača. Nekajkrat so tudi stavkali, toda kakega posebnega učinka ni bilo. Dobili so nekaj malega, tako da jim ravno umreti ni bilo dano. Ker jim je končno prekipelo, so ponovno pričeli stavkati v ponedeljek, 30. junija, in pravijo, da bodo tokrat šli do konca. Naveličali so se delati brez plačila (že nekaj mesecev), doma se jim kopičjo položnice, kmalu bo spet Šola, o dopustu na morju Še sanjajo ne več... Plamen, njihov največji dolžnik, ne ve niti, kaj bo z njim. Žice, njihovega osnovnega materiala, skoraj ni več. Lastniku, Slovenskim železarnam, pa ni kaj dosti mar, če bo šla k vragu še ena zibelka železarstva in se bo v dolino na desnem bregu Save spet naselila revščina. Jeseniška zgodba je za odtenek drugačna. Pri razkosanju nekoč ponosne žele- FRANCI ŽABERLf dosedanji predsednik sindikata v Domelu, M novi sekretar območne' ga* odbora SKEI (sindikata kovinske i* elektro industrije) la Gorenjsko. Na tem mestu je nadomestil dosedanjega sekretarja Boga Košnika, ki z 2. julij"", odhaja v pokoj. Fraflct / Žaberl je na voljo & \ sedežu SKEI v Rado*' \ jici, Gorenjska cesta 2->> ali na telefonski števili11 715-262. 1 zarne je nastalo več Pariti ki se morajo vsako zase o za svoj prostor pod s0*\:etjj. Fiprom je eno takih P?%a z Trenutno vodstvo se ubaj» ^ raznimi variantami d st-podjetje preživelo in se P a avilo na svoje noge. I* ^ jim je to uspelo. z.ap^ u,, kljub velikim težavam 0 0 vajo plače še kar .rejajj-Zapletlo pa se je pri *ZP lu regresa za leto 199/- jya V Fipromu delujeta v sindikata, in sicer SK sklopu ZSSS (njegov tj sem tudi jaz) in ne°9 jo , KNSS. Ker vodstvo ril UJ| predloga, kako in kdaj lZF^ Čati regres, je pozval0 sindikata na P°S?j£cV Vodstvo sindikata Kry gfl. je pogajanj udeležilo}*^, krat, vsa ostala je odKi". t, Vodstvo drugega sidn»» j pa se je udeležilo in doseglo, da bo fJJ {0 izplačan v treh delih .~ se možnost je pristalo, » J| zaveda težav svoje tov . Vodstvo sindikata KN J> \t je napovedalo staV^afi S regres ne bo izPla ^ija enem delu do konca j"■ 0 Položaj tovarne in preživetje jih ne briga- ^3 ten stavkovni odbor J* ^so tavljen iz članov, ki zaposleni v Fipromu. tj. Nočem polemizirati, A ko je stavka egitimna a Jg prav gotovo pa je v'^0jc primeru nesmiselna. Lgj mnenje je, da političnih ty z. delavci ne bi smeli igra1 -kdorkoli je že režiser. Dve različni zgodbici.^ imata zelo podoben K ^ Upam, da srečen ?a slene. • Franci Za*«*1 k. PRILOGA GORENJSKEGA GLASA O OBČINI MEDVODE Stanislav Žagar, župan občine Medvode ob prvem občinskem prazniku Praktična potrditev in političen neuspeh f°i? °bčinska stavba, Medvode 2000, preskrba z vodo, promet, društvena dogajanja in še bi afiko naštevali, so uspehi, ki potrjujejo uspešnost občine. Slabo pa je, da se nekateri nenehno obremenjujejo, kako bi nasprotovali "svojim političnim nasprotnikom na oblasti". ^edvode, 4. julija - Z več kot štiridese-imi različnimi športnimi in kulturnimi Jjtteditvami, ki so se začele že konec junulega tedna, bodo v občini Medvode J*** proslavili občinski praznik. Odločili se, da ga bodo poslej vsako leto Provali v spomin na 6. julij 1845, ko jJ*v Zavrhu pod Šmarno Goro rodil Uob Aljaž, veliki mož, ki je tujcem tttrgal" najvišji vrh Triglav in zemljišče a Vrhu, kjer je postavil jekleni stolp. Ob Prvem občinskem prazniku smo se Pogovarjali z županom občine Medvode oIanjslavom Žagarjem, ki je takole cenil dogajanje od začetka mandata. h Mislim, da se je na tako imenovanem .Praktičnem" področju od začetka mo-jj>a županovanja v občini veliko naredi-• Za politično področje pa je moja 0h«?a izrazit0 in odločno negativna. "Cina bi morala rasti, napredovati, se Rl n'Jati v vsen ozirih in P°8le(lin' ne °lede na moč te ali one strani. Nekateri navf °kremenJujejo predvsem, kako kar 0?jb°lj nasprotovati tistim, ki "lasti; ker pač to niso sami. preveč ' Stanislav Žagar, župan občine Medvode ko so na To se izrazito dogaja v naši občini. Pa postopek konstituiranja KQ lne §e ni končan. Službe kot so ^^Unala, urejanje prostora, urbanizem u,0rajo še zaživeti in še vedno se blear^amo z nekaterimi osnovnimi pro- ^l občinskega delovanja." d0^eri so najpomembnejši uspehi v ufanjem mandatu? am "i smo novo občinsko stavbo. Im-Projekt Medvode 2000, ko naj bi Hen srec*išce Medvod. Dobili smo azadnje občinski praznik, celostno Osrednja praznična prireditev ob prvem občinskem prazniku bo drevi (danes, 4. julija), ko bo po sprejemu v knjižnici parada konjenikov z godbo Medvode, po dvigu občinske zastave pa bo kulturni program. Začetek slovesnega osrednjega praznovanja bo ob 18.30. fyd prireditvami, ki so jih naknadno Mučili v program, je tudi Hokejski Vub Jeien Senica, ki bo jutri, 5. julija, i? Senici pri domu organiziral veselo 2.0*eisl ara kartice ugečnestt nUhitne 5% pepnst SARA KARTICA UGODNOSTI Vojko Ju van Sp. Pirniče 6 tel/fax:061/621-042 GKMU//G MIZARSTVO JAMNJK Spodnja Sevnica 10 A, Medvode tel.: 061/612-492 Tatjana Komac, vodja oddelka za družbene dejavnosti Postopoma Oddelek za družbene dejavnosti vključuje vzgojo, izobraževanje, kulturo, šport, naravno in kulturno dediščino, socialo. V občini je na primer 19 športnih društev in 8 kulturnih. Imajo godbo, pevske zbore, dramske skupine. Ne- se osamosvajamo S pogledom v prihodnost Program izdelave tesnilnih materialov je bil pravzaprav začetni program podjetja Donit, lani je podjetje praznovalo pol stoletja, odkar je njegov ustanovitelj Edo Bergar - Don s sodelavci začel izdelovati tesnilne plošče po tehnologiji, ki je izvirala še iz časov pred prvo svetovno vojno. Že leta 1946 je 24 zaposlenih izdelalo prvih 38 ton tesnilnih plošč za potrebe obnavljajoče povojne industrije. Od tistih časov pa do danes pa je proizvodnja tesnilnih materialov znatno napredovala. Razlog za to gre iskati tudi v tem, da je večina proizvodov temeljila na lastnem znanju. Za potrebe svoje proizvodnje niso kupili niti ene licence, pač pa so svoje znaje prodajali celo drugam. Danes spada podjetje Donit Tesniti med največje svetovne proizvajalce kalandiranih tesnilnih materialov, saj pokriva približno 15% potreb evropskega in skoraj 8% potreb svetovnega trga. Svoje izdelke izvažajo v več kot 50 držav po vsem svetu, njihovi izdelki pa so v vseh vozilih General motorsa ne glede na to, ali so izdelana v Ameriki, Evropi ali Koreji, najdemo pa jih tudi v ladjah italijanske vojne in civilne mornarice, v francoskih plinovodih ter v številnih strojih in instalacijah po Evropi, Ameriki, Aziji, Afriki in Avstraliji. Na tuje prodajo kar 94% svoje proizvodnje, izvoz pa za 11 milijonov nemških mark presega uvoz. Realizacija na zaposlenega v letu dni presega 100.000 nemških mark, dodana vrednost pa se približuje 60.000 nemškim markam. Plače se ves čas od DONIT TESNITI Cesta Komandanta Staneta 38 1215 MDEVODE, Slovenija tel.: 061/611-408, fax: 613-121 ustanovitve podjetja gibljejo nad povprečjem v gospodarstvu, že tretje leto pa so delavcem izplačali tudi udeležbo pri dobičku. V letu 1996 so pridobili certifikat kakovosti ISO 9001, trenutno pa se intenzivno ukvarjajo s projektom celovitega obvladovanja kakovosti. Del proizvodnega programa Donita Tesnitov temelji na predelavi azbestnih vlaken, njihova uporaba pa je že močno omejena tako pri nas kot v tujini. V podjetju so se namreč že v letu 1994 odločili za strategijo zamenjave azbestnih materialov z neazbestnimi, obenem pa so se lotili ekološke sanacije. Tik pred zaključkom je že prva faza projekta, nova mešalnica, ki bo veljala 3,5 milijona mark, prihodnje leto pa bo celoten projekt izpeljan. Eden glavnih temeljev prestrukturiranja pa je lastni razvojni oddelek, ki s s vojo vrhunsko opremljenostjo in kadri sodi v družbo najboljših v kemični branži. Cilji družbe v prihodnosti so poleg stalnega tehnološkega izpopolnjevanja tudi širitve proizvodnjih programov in izpopolnjevanja kakovosti ter različne oblike povezovanja z ostalimi proizvajalci in porabniki tovrstnih materialov. Prihodnost svojega dela in nastopa na trgih vidijo v globalizaciji, njihov nepogrešljiv del strategije pa še naprej ostaja razvojno delo. Ekonomski položaj družbe omogoča, da bo v novo tisočletje vstopila z novimi, ekološko čim bolj neoporečnimi izdelki najvišjega kakovostnega nivoja. To pa pravzaprav velja že danes. nam seveda ne manjka, ve J na pa jih je povezan^ delitveno bilanco. Nekak0» . osamosvajamo. Ustano smo vse šole, določili & vrtec, glasbeno šolo smo Us novili skupaj z mestno obči £ Država nam je pustila skr^j šole in lani smo skoraj na,^-šolah popravili strehe, varno se adaptacije glaS, y šole, končali pa smo Sol y Sori. Sicer pa so obje*1■ . precej slabem stanju. PriPfje|i, jamo analizo, da bomo veo^j kje in kako se bomo lote prostorskih stisk v progri 9-letnega šolanja." Tatjana Komac kateri med njimi imajo dolgo tradicijo. Delavni, ugotavlja Tatjana Komac, pa so vsi. "Kulturno dejavnost smo prenesli v precejšnji meri na kulturno zvezo, športno pa na športno zvezo. So pa to amaterska društva. Problemov nia Ljudem je sociala - e„. poznana. V občini imaj0,;,,, oto centra za socialno ,. prizadevajo pa si, da bi oi0, nost v celoti prenesli v Kar zadeva zdravstvo pa H vode še vedno spadajo^ i Mikiionn »D^oci cp osarj'. m » bi" >' Ljubljano. "Počasi se osa^. Q vajamo in stremimo, da problemih in načrtih v odločali sami. • A. Za,ar Čestitamo ob obtmskgm praznik^, občine Medvode. DCNIT FILTER' PODJETJE ZA PROIZVODNJO FILTROV d.o.o-C. KOM. STANETA 38, MEDVODE Ob prvem jubileju občine Medvode čestitamo občankam in občanom tet poslovnim partnerjem. I A užitek nedotaknjene naravi C S KLIMATSKEGA ZDRAVILIŠČA ROGLA V TERME ZREČE Poletne BOOM počitnice v Klimatskem zdravilišču Rogla Kopanje in savna na Rogli in v Termah Zreče • gorsko kolesarjenje • tenis • namizni tenis • fitnes • squash ••••••••••• Polpenzion že od 3.800 sit/dan naprej NOVO BooM počitnice tudi pri najemu bungalovov NOVO 7 Poletne družinske počitnice v Termah Zreče toh ^"dnevne počitnice s polpenzionom • pohodniški izleti po Zreškem Pohorju • kopanje « °°ogan za otroke v Termah Zreče • obisk kmečkega turizma • namizni tenis • gorska kolesa. Počitnice že od 25.800 SIT naprej UGODNA PONUDBA ŠPORTNIH N MEDICINSKIH PROGRAMOV e v PLAČILO NA VEČ OBROKOV UNIOR, d.d. - program TURIZEM Cestna na Roglo 15 tel.: 063/768 20 faks: 063/762 446 Predstavništvo Ljubljana Slovenska 56 tei.: 061/329 264 faks: 063/315 389 Jgk MarinšeK Naklo na Gorenjskem NATAKARJA-ICO z izkušnjami takoj zaposlimo. Gostilna - pivnica Marinšek Marjan, Naklo Tel.: 064 472-220 od 19. do 20. ure. RDS STEREO 89.8 91.2 RADIO SORA NA VALOVIH SORE od 5. - 26. JULIJA 1997 'jJJJ--lmJ * 0d prvotne cen* MODNO IN UGODNO KRANJ, PC MODERNI INTERIERI, MIRKA VADNOVA 7 TRGOVSKO PODJETJE, d.d. 4220 ŠKOFJA LOKA Kidričeva c. 54 ODDAJA V NAJEM 1. poslovni prostor v I. nadstropju PC Alples, češnjica 48, Železniki, v izmeri 581 m2; 2. poslovni prostor v I. nadstropju nad samopostrežno prodajalno Trnje 35, Železniki, v izmeri 167 m2 3. poslovna prostora v I. nadstropju nad prodajalno Železnina v Medvodah, Cesta ob Sori 7, v izmeri 32 m2. Prostore pod zap. št. 1., 2. in 3. oddajamo za storitveno dejavnost, pisarne, predstavništvo ali drugo mirno dejavnost. 4. opremljeni gostinski lokal (pizzerija ali špagetarija) v I. nadstropju nad samopostrežno trgovino v Poljanah št. 82, v izmeri cca 94 m2. Najemnik bo opremo odkupit od investitorja. 5. poslovne prostore v I. nadstropju BC Železniki, Na Kresu 26, Železniki, za opravljanje trgovske in storitvene dejavnosti (prodaja metrskega blaga, zaves, posteljnine, pozamentarije in šiviljstvo - cca 90 m2; prodaja otroških oblačil in igrač - ca 56 m2; prodaja obutve - cca 62 m2; fotografiranje in prodaja fotografskega materiala - cca 17 m2) in manjši lokal v pritličju za izdelavo ključev in popravilo čevljev. Prostore bomo oddali najboljšim ponudnikom za nedoločen čas. Če se zanimate za opravljanje naštetih ali sorodnih dejavnosti, pošljite ponudbo z navedbo dejavnosti in višino najemnine na naslov podjetja v 8-ih dneh od dneva objave. Za podrobnejše informacije lahko pokličete po telefonu štev. 064 615-330, za lokale pod zap. štev. 5 pa informacije lahko dobite tudi pri vodji blagovnega centra Železniki, Na Kresu 26. Tržič - Poreč odhod KM postaje postajališče prihod 4:25 0 Tržič 21:18 4:27 2 Pristava/Tržič 21:16 4:29 4 Križe/Tržič K 21:14 4:30 4 SebenjeAržič 21:13 4:31 5 Žiganja vas 21:12 4:33 7 Zadraga 21:10 4:34 8 Duplje/Tržič 21:09 4:36 9 Žeje 21:07 4:40 13 Naklo/Kranj 21:03 4:44 14 Polica/Kranj 20:59 4:46 17 Kranj ZD 20:57 4:48 17 Kranj 20:55 4:53 17 Kranj 20:50 4:55. 19 Kranj ŽP 20:48 4:57 20 Kranj Labore 20:46 5:10 32 Medvode 20:33 5:13 34 Medno 20:30 5:17 38 Ljubljana Šentvid 20:26 5:23 41 Ljubljana Šiška 20:20 5:28 45 Ljubljana 20:15 5:30 45 Ljubljana 19:46 5:38 47 Ljubljana tobačna 19:38 6:39 121 Kozina (AC) 18:37 6:58 144 Ankaran K 18:13 7:06 151 Koper 18:05 7:20 151 Koper 17:55 7:32 169 Izola 17:43 7:39 163 Strunjan 17:36 7:45 166 Portorož 17:30 7:46 166 Portorož 17:30 7:53 172 Sečovlje K 17:22 7:55 173 Sečovlje M P 17:20 - - Kaldanija MP - 8:16 188 Umag 16:59 8:20 188 Umag 16:50 8:24 191 Umag Camp Zlatorog 16:46 8:40 205 Novigrad 16:30 8:10 228 Poreč 16:00 linija obratuje ob sobotah in nedeljah od 5.7. do 31.8.1997 Predprodaja vozovnic in rezervacij: • v Tržiču na avtobusni postaji tel.: 50-394, 50-067, 53-257 • v Kranju na avtobusni postaji v kiosku LOTO tel.: 212-327 • v.Ljubljani na avtobusni postaji • v Kopru na avtobusni postaji • v Umagu na avtobusni postaji • v Poreču na avtobusni postaji • v avtobusu prodajamo tudi povratne vozovnice s popusti. R- računalniški TAR inženirina d oo informacijski 1MD inženiring, u.u.u. sistemi Ljubljanska c. 24/a 4000 Kranj SLOVENIJA Tel.: +386 (0)64 273 273 Fax: +386 (0)64 273 274 Računalniško podjetje TAB inženiring iz Kranja Predstavilo nov proizvod "računalniški blagajniški sistem ALEBO" Kranj - Računalniški bum se je v Sloveniji po petih letih precej umiril, s tem pa se tudi v računalništvu oblikujejo posamezni trgi. Med najhitreje rastočimi podjetji s področja računalništva, ki dejansko proizvajajo in ponujajo računalniški inženiring, je tudi podjetje TAB inženiring iz Kranja, ki ga vodi direktor Tomaž Bergant. Tako je bilo podjetje TAB inženiring po podatkih Gospodarskega vestnika iz lanskega meseca oktobra med 500 najhitreje rastočimi podjetji z vseh področij na 86. mestu, po prihodku na področju računalništva na četrtem, med računalničarji po dodani vrednosti na zaposlenega pa na tretjem mestu v Sloveniji in prvi na Gorenjskem. Tomaž Bergant, direktor podjetja TAB inženiring: "Prihodnost je v računalniškem inženiringu, za nas pa tudi ponudba na ključ." TAB inženiring je izrazito razvojno usmerjeno podjetje. Njihova poslovna strategija temelji na računalniški informacijski podpori uporabnikove organizacijske pogojenosti, ki mora biti temeljito načrtovana, realizirana, vzdrževana in servisirana. Skupek zahtev in potreb tržišča z njihovimi storitvami in dejavnostmi dopolnjujejo z višjim nivojem kakovosti -standarda ISO 9001. Izvedbo zastavljene strategije podjetja podpirajo s sprotnim strokovnim izobraževanjem lastnega kadra, s celovito organiziranostjo podjetja in po potrebi s sodelovanjem zunanjih strokovnih sodelavcev. S celovito organiziranostjo podjetja uspešno in učinkovito nastopajo na tržišču. Po besedah direktorja TAB inženiring, Tomaža Berganta se njihov kolektiv prilagaja na vseh organizacijskih področjih sodobnim razvojnim trendom s strokovnim izpopolnjevanjem. Kot mlad, dinamičen in strokovno izpopolnjen team uspešno zadovoljijo vse računalniške potrebe uporabnika njihovih storitev. V podjetju TAB inženiring so predstavili njihov nov proizvod ALEBO. O novem računalniškem blagajniškem sistemu pravi direktor Tomaž Bergant: "To je kompaktna računalniška blagajna v enem kosu, ki vsebuje zelo zmogljiv računalnik Pentium 133, POS tiskalnik za izpisovanje računov, čekov ter slipov, avtomatski predalnik za denar, dodatni prikazovalnik za kupca, ročni čitalec črtne kode in tiskalnik formata A4 za izpisovanje raznoraznih pregledov, inventure, zaloge, prejemnic, dobavnic, itd. Omogoča vodenje neomejenega števila veleprodajnih ali maloprodajnih skladišč, podporo črtne kode, ažurno vodenje rednih in konsignacijskih zalog, hiter in enostaven vnos inventurnih stanj ter avtomatsko knjiženje inventurnih razlik, kalkulacije dobavnih stroškov, avtomatske nivelacije ob prejemu blaga, tiskanje računov ter čekov, obdelavo kreditnih kartic in seveda množico uporabnih in nastavljivih pregledov (TD, Tdr, evidence zalog, obračun davkov po fakturirani ali plačani realizaciji,...). Odlikuje ga enostavna uporaba, preglednost in visoka zanesljivost podatkov. "Nov proizvod ALEBO, prava rešitev za vašo trgovino, ki so ga razvili v podjetju TAB inženiring v Kranju. Za sistem ALEBO TAB inženiring garantira z 12-mesečno garancijo, s servisom in vzdrževanjem pri stranki. Ob nakupu priložijo zajetna uporabniška navodila, njihovi strokovnjaki pa nudijo strokovno pomoč pri uvajanju ter pomoč ob organizaciji in optimizaciji poslovanja, inventurah, šifriranju artiklov, itd. Lahko pa ga tudi povežejo v računalniško mrežo na istem ali dislociranem prodajnem mestu. Na vprašanje, kaj pomeni ponudba na ključ, je direktor podjetja Tomaž Bergant dejal: "S ponudbo na ključ želimo doseči celovito projektno zaokrožitev, tako na strojnem kot na programskem področju, ki zajema vse potrebne poslovne odnose uspešne realizacije. S specifikacijo zahtev naročnika definiramo idejno razvojni obseg projekta, ki ga takoj podpiramo z obstoječo in že razvito realizacijo ali s strateško novim razvojem. S ponudbo na ključ želimo v našem podjetju zadovoljiti stranko na visoki poslovni ravni." Pripravil: J. K. Minister TONE ROP med tržiškimi direktorji Rop je pripravil precej novosti Bela knjiga pokojninske reforme je napisana, predstavili jo bodo septembra. Tržič, 30. junija - V tržiškem poslovnem klubu so se tokrat pogovarjali z ministrom za delo, družino in socialne zadeve mag. Tonetom Ropom, ki je predstavil nove zakone o zaposlovanju in o delovnih razmerjih, korenite spremembe pri otroškem dodatku in seveda pokojninsko reformo. Prav slednja je brez dvoma najbolj občutljiva, zato je bil minister pri njeni predstavitvi najbolj skrivnosten, izvedeli smo praktično le, da je Bela knjiga napisana in da jo bomo lahko videli septembra. Vprašanje je seveda, kdaj in koliko zakonov bo ministru uspelo spraviti skozi parlament. V njegov prid vsekakor govori dejstvo, da mu spretnosti ne manjka, saj ima 'na vesti' že dvajset zakonov. V Sloveniji je 115 tisoč brezposelnih, po sveži analizi komisije za delo in socialo pri OECD jih med njimi skoraj 50 tisoč ne želi delati. Odkar sem na tem delovnem mestu, opozarjam na ta problem, napisan je nov zakon o zaposlovanju in o zavarovanju za čar trajne brezposelnosti, ki ga bomo sredi julija dali v parlament. Razmišljamo pa tudi o tem, da bi "že prej nekatere stvari spremenili po hitrem postopku, je dejal minister Rop. Navidezni brezposelnosti bo odklenkalo Bistvo novega zakona je, da bo denarno nadomestilo (vključuje zavarovanje) hitreje zamenjala denarna pomoč, ki je seveda odvisna od socialnega položaja družine in njenega premoženja. Znižana bo osnova za izračun prejemkov, brezposelni bo nadomestilo prejemal le v Času, ko bo na razpolago za delo, prednost pa bodo imele dejavne oblike zaposlovanja. V parlamentarni razpravi bo minister Rop brez dvoma postregel z zadnjimi rešitvami nove angleške vlade, ki se je korenito lotila brezposelnosti, za kar bo porabila kar 3,5 milijarde funtov. Podobno se odpravljanja brezposelnosti lotevajo tudi drugod po Evropi, saj je povsod to najbolj aktualna tema. Angleška vlada bo posebno skrb namenila mladim do 24 let, ki prvič iščejo zaposlitev, ki bodo delali ali se učili, nikakor pa ne bodo "na čakanju". Vključili jih bodo v posebna razvojna dela v lokalnih skupnostih, kar bi kazalo napraviti tudi pri nas. Predvideno je šestemesečno subvencioniranje zaposlitve, tudi pri nas imamo enoletnega, če se nato zaposlijo za dve leti. Za brezposelne nad 5 let je predvidena možnost delne zaposlitve, kar se pri nas deloma pokriva s pokojninsko reformo. Predvideva namreč polovični delovni čas, ki pa bi se za pokojnino štel polno. Resno preverjamo tako imenovani sistem dva plus tri (dve leti na zavodu, tri dokupljena leta), saj podjetja tehnološke presežke prevale v javne finance, je še povedal Rop. Preganjali bodo delo na črno Verjetno že prihodnji teden bo vlada obravnavala poseben program preprečevanja dela m zaposlovanja na črno, ki se je pri nas zelo razcvetelo. Delovni, davčni in tržni inšpektorji bodo šli na teren in temeljito prečesali dejavnosti, V klubi triiških direktorjev so tokrat gostili ministra Toneta Ropa, ki bo jeseni brez dvotna središču pozornosti, saj je pripravil kopico korenitih sprememb. Foto: Tina Doki duro. Tudi drugod po Evropi kar je nerazumno. Tak? ] je to sorazmerno zapleteno razdeli približno 25 ffliHJ urejeno, odpovedni roki pa tolarjev. jat različni, od dveh mesecev v r*™«; ntmStppa do . Franciji do šestih na Šveds ki imajo največ zaposlenih na črno. V veljavo bo stopil novi zakon o delovni inšpekciji, ki predpisuje precej višje kazni, zato grožnja ni iz trte zvita. Drugi del otroškega - ^ ka pa se izplačuje Pr^.gaflja Izrodilo se je financiranje kem. Pisci zakona so povzeli hodnine oziroma zmanp h pripravništva, saj se jih je avstrijskega in tako je predvi- dohodninske osnove, teg ^ zaposlilo le 55 odstotkov, den enomesečni odpovedni 25 do 27 milijard tolarjev. t< mnogi so bili v podjetjih rok pri delovni dobi do dveh tem je otroški dodatek P izkoriščani kot poceni delov- let, dvemesečni od dveh do avljen na glavo, saj najve^, na sila in po zaključku pri- pet let delovne dobe, trime- dobe tisti z največjimi don ^ pravništva so imeli velike sečni od pet do 15 let delovne ki, najmanjšega pa .tlS{r0j- probleme z iskanjem zapo- dobe, štirimesečni od 15 do 25 minimalno plačo, ki bi 0 slitve. Programi zaposlovanja let delovne dobe in petmeseč- ki dodatek najbolj potreD li. so nasploh sorazmerno učinkoviti, v povprečju jih je 85 odstotkov dobilo ali ohranilo delovno mesto. Pri posebnem programu pomoči enajstim podjetjem (med njimi so tudi Planika, Peko in BPT) so pričakovali 50- do 60-odstot-no ohranitev delovnih mest, ohranjenih je bilo 82 odstotkov, kar je vsaj kratkoročno vem bo zaradi takšne kršitve saj se utegne zg°din* e$t»l! ,~!~ ^Krn r»r*,„; pogodbe možna izredna od- bodo davkarji nadon* . p razliko. Na tak način ni nad 25 let delovne dobe. Razlogi izredne odpovedi so-lahko strogo poslovni, tudi krizni in osebni. Zanimiva je izredna odpoved, ki je povezana s kršitvami pogodbe. Delavci so zdaj v zelo neugodnem položaju, zmanjšala dohodnina 1 ^ ko mesece ne dobe plače, ne njena osnova, kar se .u jaJi: Predlagali bodo P°y*f\-nov sistem otroškega ao ^ ka, kakršnega imajo v N*. y ji, pravijo mu davčni kre0*^/ določenem znesku bi se ^ ifl utež morejo pa na zavod. Po no- zatakniti pri minimalni jj zelo dobro. Državi so se vložena sredstva z davki že več kot povrnila. S tem projektom bodo čez poletje nadaljevali, jeseni pa vključili v razvojno družbo, ki bo imela seveda na voljo tudi druge instrumente pri prenovi podjetij. V projekt nameravajo poved. Možnost izredne odpovedi bo imel tudi delodajalec, v tem pogledu ne bo več potreben disciplinski postopek, ki bo zaradi odškodninske odgo- torej za 50 milijard tolafiatka račun otroškega d° zmanjšali dohodnino. Jfflf" Najbolj skrivnostnat PjJJj vornosti delavca sicer lahko ninska reformaNajbolj sprožen, vendar temu ne bo bo brez dvoma pokoj" m vključili še štiri do pet novih sledila odpoved. Če bo šlo za reforma, zategadelj J .^Ij podjetij, predvsem tekstilne 1 tovarne, kjer je ogroženih največ delovnih mest. Redna in izredna odpoved Napisan je nov zakon o hujšo kršitev pogodbe o zapo- minister Rop pri njej IU"jj6lJ slitvi, jo bo delodajalec lahko skrivnosten, čeprav le nemudoma odpovedal in sicer knjiga napisana in P°°-r°^api' če bo šlo za kaznivo dejanje, ti seveda dobro pozna. {t naklepno kršitev pogodbe in sali so jo v okviru v tudi neuspešno poskusno delo. programa, te dni pa, Dolžan bo pridobiti mnenje Ljubljani strokovnjaki ^ sindikata, vendar ne bo zadr- tovne banke, ki prav afi delovnih razmerjih, ki je zdaj žalo odpusta. Delavec se bo nudi tehnično pomoč; Jfc med socialnimi partnerji, saj lahko obrnil na delovno so- počitnicami jo bodo P1^ pomembno posega v pravice dišče, če bo tožbo dobil, bo sali« in v državni i^f J1 zaposlenih in obveznosti delo- upravičen do denarnega nado- septembra, ko jo bodo j dajalcev. Usklajevanje bo brez me8taa> delodajalec pa ga ne javno predstavili. PafI& bo dolžan ponovno zaposlitvi, naj bi jo potemtakem tjp, Prav ta določba utegne biti v naval oktobra, skupaj Z ^ parlamentu zelo sporna. dišči za pokojninsko reI;n t dvoma izjemno težko, 15. julija naj bi ga obravnaval ekonomsko socialni svet, nato bo šel v parlament. Po Ropovih besedah je bistvo zakona njegova prilagodljivost, zaščita zaposlenih in evropska primerljivost. Praktično to pomeni, da bodo delodajalci lažje zaposlovali in lažje odpuščali, kar naj bi prispevalo k večji zaposlenosti. Delavec in delodajalec bosta sklenila pogodbo o zaposlitvi, ki bo osnova Novost je predvidena tudi pri bolniški, saj naj bi bil pokojninsko rei že nekaj časa čaKaj ki parlamentu. delodajalec dolžan plačati le V Beli knjigi so ^ no vedeli, kakršne tm\.h^( Velike spremembe pri otroškem dodatku Pripravili smo analizo vseh prejemkov prebivalstva iz javnih financ. Spremljala bo delovnega razmerja. Povzeli sprejemanje proračuna. Veli-so avstrijski oziroma nemški ko smo se ukvarjali z otroškim no vedeli, kakršne -posledice bodo imele nj *j| odločitve. Predvidene so jjj membe pri načinu obra ■ vanj a pokojnin, saJ.IaiJ § osnovo z deset pod,alr: 0$ 25 let. Pri delovni dot>» I orna starosti upokojevat predviden nov prilag. ^ dodatkom, predlagali bomo sistem, s katerim naj ^Jjtjjj model, veliko bolj liberalen je anglosaksoski. Predvidena je korenito spremembo, je pove- oporna prišlo do 1^.^ je redna in izredna odpoved pogodbe. Če jo bo redno odpovedal delavec, bo odpovedni rok najmanj en mesec. Bistvena novost je redna odpoved delodajalca z utemelje- saj so v najvišjem razredu Rop, kaj več pa m P° burje'1J nim razlogom, ko podjetje družine z do 110 tisoč tolarjev se zaveda, kakšno raZD^r zmanjšuje število zaposlenih, osebnega dohodka na člana, bi v javnosti povročiie p Zdaj je bil odpovedni rok ki dobe dva do tri tisoč nosti. \o\tr šestmesečni, s celotno proce- tolarjev otroškega dodatka, • dal Rop. Otroški dodatek se zdaj izplačuje prek centrov za socialno delo, kar je drag način. Vprašljivi so cenzusi, moških in žensk pri najrn t)i starosti 58 let, pri čemer_» u se upoštevali bonusi inJJJyj| do 65 leta starosti, r jM smo nemški model, Je , $*) GOSPODARSTVO UREJA: Marija Volčjak Sej a upravnega odbora Združenja za turizem in gostinstvo pri Gospodarski zbornici Slovenije Turizem naj dobi mesto številka ena ^ posebno ekspertizo bodo skušali dobiti realno oceno o obsegu in učinkih turizma, s čimer n*} bi turistično gospodarstvo lažje prihajalo do finančnih spodbud. Ljubljana, 2. julija - Na Združenju » t"2^_£2Su fcrski zbornici Slovenije so se odločili, Posebno strokovno ekspertizo, s katero ^^^JSK fceno narodnogospodarskega P<>menaKtur,X.5pnia^ Bori £?t je dejal predsednik upravnega odbora jdruzenja Boru Mokrovič na torkovi seji, bodo s I»»W.dSeI^tSem I^nost i„ državne ustanove prepričati, d« J« J£«ti™ ^Javnost številka ena in da mu je zato treba pomagati stičnimi posrednimi spodbudami. Kot so poudarili, imamo pri na& številne podatke o turizmu, ki pa ne odražajo realnega [Jjj&ja o njegovem obsegu in ^nkih. Zato je s temi podatki ^ izračuni zelo težko utemeljevati pomen turizma, so me-J11^ posledično pa turizem težko uveljavlja potrebe po ^onomsko-razvojnih spodbuja in drugih ugodnostih, ki ]llri imajo drugi deli slovenske-p gospodarstva. V analizi naj J1 Preučili obisk in prenočitev ^posameznih prenočitvenih JJgktih, obisk izletniških pk, obisk ponudbe s področja zabave, igralništva, kultur-nxh m športnih prireditev, Potovanj v tujino, strukturo prošnje, pa tudi število za Menih, Zloženka za varstvo turistov Turistična zveza Slovenije in vladni urad za varstvo potrošnikov sta izdala'zloženko, s pomočjo katere naj bi turisti dobili informacije, kam se lahko obrnejo, če bi kdo omejeval ali Kršil njihove pravice na njihovem obisku v Sloveniji. V štirije-zični zloienski so navedene telefonske številke vladnega urada za varstvo potrošnikov, Turistične zveze Slovenije ter območnih zvez potrošnikov, pa tudi policije, reševalcev, AMZS pomoči in telefonskih informacij. darili, naj bi bilo sožitje med kulturo in turizmom stalno. Slovenijo in njen turizem pa lahko prepričljivo promoviramo prav preko odmevnih kul-turno-umetniških projektov in naše kulturne dediščine. Natakarji in kuharji že doslej ustrezno usposobljeni Člani upravnega odbora združenja so v torek obravnavali tudi problematiko izobraževanja kadrov za gostinstvo in turizem. V projekt prenove poklicnega izobraževanja je namreč vključena tudi prenova programov kuhar in nata- so dijaki imeli kar 820 ur praktičnega pouka, kar se je po izkušnjah turističnih in gostinskih delavcev izkazalo za učinkovito. Menijo tudi, da se je šolski sistem programov natakar in kuhar v zadnjih letih približal potrebam znanj in obsegu praktičnega pouka, ki ga kuhar in natakar potrebujeta za svoje delo v gostinstvu. Zato predlagajo, naj bi sedanji sistem z 820 urami praktičnega pouka zadržali, dokler v gospodarstvu ne bodo zagotovljeni materialni in kadrovski pogoji za izvajanje dualnega sistema. j^nin, celotni prihodek in Čani lUr*zma- K°t so prepri- v višini 4,2 milijona tolarjev pa iiua na Združenju za turizem, naj bi si razdelili ministrstvo za tiuh-tUr'zem enega največjih gospodarske dejavnosti, Cen-wu.Phkativnih učinkov na Ha c i° g°sP°darstvo in s tem zaD el°tni družbeni proizvod, no a anJe' davke in Podob-na' j naHzo bo opravila poseb- trokovna skupina, stroške ^stični telefon "Pripombe n« številki 080-1900 Turistični zvezi Slove-isf? SP °dprli posebni tur-jJJti telefon, na katerega j*1 0 gostje 24 ur na dan fof^čajo svoje pripombe itpv,Kovost gostinskih stor-p%\ ^gostoljubnost in ne-oDl}LZnost gostincev ali •^narjenost. Kot zagotavlja na Turisti£ni zvezi i0*leniJe> bodo na vse pri- naj bi v prihodnje zaceli Uspej°Vat>. in če bodo dogovarjanja iese„j °°mo v Kokrinih trgovinah že z nfek°Cjj,ahko kuPni tudl bolgarsko ^ko n»m Je P°vedal direktor Kokre nove n J*°gataj, Kokra intenzivno išče je prJabavne vire, srečanje z Bolgari pa ^redstP. _konkretno poslovno srečanje. f* dvodn štirin bolgarskih podjetij so v^1 vZorneVuC P°g°vore v Kranj prinesli £okrj £Ce,blaga, ki jih bodo preizkusili v °kra v -° dogovarjanja uspešna, bo j« z ie<.SVoJ'ri maloprodajnih trgovinah driske! in J° PriceJa prodajati moško, Proi2v otroško konfekcijo bolgarskih Nlaia trSv' pole8 te&a Pa nai bi Kokra ? tekstil ZastoPnik metražnega blaga ?ecW lnduslriJ°- po Bogatajevih gre za kakovostne, a bistveno V Kokri se letos držijo strogega sanacijskega programa, ki so ga dobro sprejeli tudi upniki, zlasti največji, Gorenjska banka, je povedal direktor Bogataj. Prvi rezultati so že vidni, saj so v samo treh mesecih uspeli zmanjšati stroške za 12 odstotkov. Intenzivno delajo na povečevanju prodaje, saj brez tega sanacija ne more uspeti, poudarja Bogataj. Lani je Kokra zabeležila izgubo v tekočem poslovanju (direktor o številkah ne Želi govoriti), cilj za letos pa je najmanj prepolovitev izgube in približanje pozitivni ničli. V letošnjem letu naj bi postavili trdne temelje za prihodnje leto, ko naj bi spet prišlo do rasti Kokre, ki se je v zadnjih letih predvsem krčila. h "^jŠe ]7fJ Ji ---""tuouh., u uionviiu v^reč n d ^uPna moč" Gorenjcev vis, oka>~ dpo, .B°gatajevi oceni ni tako ,l množično kupovali drage blagovne znamke, na trgu pa se pojavlja tudi veliko cenenega uvoženega blaga, ki pa je zelo slabe kakovosti in zato ne ustreza večini potrošnikov. Tudi domači proizvajalci so po drugi strani sicer kakovostni, a precej dragi. "Iščemo srednjo pot oziroma zapolnjujemo tržno nišo s kakovostnimi, a cenejšimi izdelki," pravi Bogataj, glede na vzorce pa ugo- tavljajo, da bi bilo bolgarsko blago lahko primerno. Kolikšen delež naj bi v Kokrini prodaji zavzelo bolgarsko blago, še ni mogoče reči, pravi Bogataj, sodelovanje pa nameravajo širiti postopoma. Poslovnega srečanja se je udeležil tudi ekonomski svetovalec z bolgarske ambasade v Ljubljani Vesselin Iliev, ki je poudaril, da je bil lani podpisan pros-totrgovinski sporazum med Bolgarijo in Slovenijo, kar daje majhno prednost bolgarskim izdelkom na slovenskem trgu (in obratno). Kot je dejal, je bila bolgarska tekstilna industrija pred leti zelo razvita, in usmerjena pretežno v izvoz, nato pa je zašla v hudo krizo. Zdaj je stanje bolgarskega gospodarstva stabilizirano, je dejal, toda kupna moč Bolgarov je še vedno majhna, nekajkrat nižja od Slovencev. Iliev je dejal, da v Slovenijo prihajajo bolgarska podjetja, ki imajo svoje blagovne znamke registrirane v Bolgariji, nekatera pa tudi na Zahodu. Njihovi izdelki so konkurenčni na tujih trgih, saj je bolgarska delovna sila poceni, imajo dobre materiale ter izpopolnjeno tehnologijo. Večinoma izvažajo v Nemčijo, poskušajo pa prodreti tudi na italijanski in francoski trg. • U. Peternel Stavka v kroparskem Kovaču, pred stavko tudi Plamen Pet zaposlenih že od lanskega oktobra ni dobilo plač - Denarja ni, ker prav tako skrahirani Plamen ne poravna dolga. Kropa, 3. julija - Pet zapo- men. Po Gašperšičevih bese- slenih v kroparskem zasebnem podjetju Kovač, kjer izdelujejo žico za tovarno Plamen, že več kot osem mesecev ni dobilo plač, zato so se odločili za prekinitev dela. Njihova stiska je tako huda, da grozijo celo z gladovno stavko. Kovač je zasebno podjetje, organizirano kot družba z omejeno odgovornostjo, v zasebni lasti Metoda Staro-verskega. Gre za bivši Plamenov obrat priprave žice, ki so ga pred dvema letoma priva-tizirali, vendar še vedno delajo za Plamen. Ker pa tudi Plamen nima denarja za plačilo storitev, se je nabralo za okoli 30 milijonov tolarjev dolga, zaradi česar je pet Kovačevih delavcev že od lanskega oktobra brez plač. Direktor Plamena naj bi sicer pred časom nakazal 500 tisoč tolarjev, da bi poplačali delavce, vendar naj bi direktor Kovača Staroverski po podatkih sindikata delavcem dal le po 50 tisoč v bonih, ostalo pa porabil v druge namene. "Delavcev, ki so že od oktobra brez plač, ne zanima, ali Plamen izpolnuje pogodbo ali ne," pravi Franci Žaberl, novi predsednik radovljiškega občinskega sindikata SKEI. Sicer pa je tudi stanje v Plamenu čedalje slabše, saj bodo po trditvah predsednika sindikata SKEI Bojana Gaš-peršiča v štirinajstih dneh ostali brez repromateriala in se bo proizvodnja ustavila sama od sebe. V ponedeljek naj bi se sindikat sestal s predstavnikom skupščine Plamena Vinkom Pogačnikom s Slovenskih železarn, na sestanku pa naj bi se dogovorili, kako rešiti Pla- dah pa bodo dali tudi nezaupnico vodstvu, ki naj bi bilo krivec za nastali položaj v podjetju. Če do sestanka ne bo prišlo, bodo Plamenovi delavci takoj v torek začeli stavkati, je še napovedal Gašperšič. Sicer pa smo o tem, kaj je z napovedano selitvijo Tovila v Plamen, s pomočjo katere bi Plamen dobil prepotrebna finančna sredstva (od prodaje Tovilove stavbe v Ljubljani), pred dnevi vprašali tudi Vinka Pogačnika s Slovenskih železarn. "Zaenkrat ni še nič dokončno določenega in še vedno obstaja možnost selitve v Kropo, vendar le pod pogojem, če bo sanacija v Plamenu tekla naprej. Če Plamen ne bo obstal, pa nima smisla, da bi selili Tovil v rizično območje," pravi Pogačnik. Po njegovih besedah je Plamen v težkem položaju, saj se proizvodnja kljub drugačnim načrtom ni bistveno dvignila, podjetje pa tudi nima denarja za naročila. Je torej stečaj realna možnost? O tem je še prezgodaj govoriti, pravi Pogačnik. Ce bi do stečaja vendarle prišlo, bi verjetno ohranili vsaj del proizvodnje, ena od možnosti je tudi oddaja v najem. Toda tudi v tem primeru smo odvisni od državne pomoči, opozarja Pogačnik. Slovenske železarne med drugim pričakujejo dodatno finančno pomoč v višini 3,3 milijarde tolarjev, dodatna poroštva ter odlog plačila obresti na obveznice na leto 2002. Če bo vlada ta program potrdila, se bo sanacija podjetij v koncernu nadaljevala, sicer pa bo na vrsti drugačen scenarij, pravi Pogačnik. • U. Peternel Mercatorjeve družbe naprodaj Morebitni kupci še niso znani Mercator prodaja deleže v Gorenjskih mlekarnah, Oljarici in KŽK-ju Kranj - Komentar podjetij: Glavno besedo o tem ima pač lastnik Kranj, 3. julija - Mercator je pred dnevi objavil javni razpis, v katerem objavlja prodajo deležev v svojih netrgovskih družbah, med njimi tudi v treh gorenjskih: Gorenjskih mlekarnah, Oljarici in KŽK Kmetijstvo Kranj. Kot pojasnujejo v Mercatorju, so se za to odločili, ker se bodo v prihodnje osredotočili zgolj na trgovsko dejavnost. In kako so to odločitev sprejeli v omenjenih podjetjih? V Gorenjskih mlekarnah Kranj (Mercator prodaja svoj 43-odstotni delež v tem podjetju) nam je direktorica Ivana Valjavec povedala, da ima lastnik pravico, da razpolaga s svojimi delnicami in jih torej lahko tudi proda. V Gorenjskih mlekarnah zaenkrat ne vedo, kdo bi bil lahko potencialni kupec, saj zaposleni, ki imajo prednostno pravico do odkupa, za kaj takega nimajo denarja. Bi torej delež v mlekarnah, ki poslujejo zelo uspešno, lahko kupil tujec s sovražnimi nameni? Kot pravi Valjavče-va, je naprodaj 43 odstotkov lastnine, kar ni večinski delež, zato meni, da je tak strah neutemljen. "Če bo prišel nekdo z denarjem, bo verjetno imel neke konkretne interese v podjetju," pravi Valjavčeva. Podrejati se sicer moramo lastnikom, še pravi, toda osebno nad potezo ni preveč navdušena, saj so vložili tolikšen trud v lastninjenje družbe, ki pa je bil očitno - zaman. V Mercator KŽK Kmetijstvo Kranj nam je direktor Janez Tavčar povedal, da so za odločitev Mercatorja za prodajo vedeli že dalj časa, zato nad objavo niso bili presenečeni. Naprodaj je vseh 100 odstotkov lastništva, zaenkrat pa še niso proučili, ali in kolikšen delež bi lahko odkupili zaposleni. Ob tem Tavčar meni, da je družba nekoliko problematična za nakup, in sicer zaradi kopice nerešenih vprašanj, zlasti denacionalizacije in zemljiških koncesij. Kot dodaja, si v KŽK najbolj želijo dokapita-lizacije, s čimer bi se lahko ustrezno prestrukturirali, tako kakovostno kot programsko. KŽK Kmetijstvo, ki ima v lasti 1500 hektarjev kmetijskih površin, po direktorjevih besedah -posluje pozitivno. "Močno pa nas obremenjuje lastninsko preoblikovanje in tudi prodaja je le odraz neustreznega koncepta lastninjenja v Sloveniji. Je šele začetek obsežnejših prodaj v slovenskem prostoru," je prepričan Tavčar. V Oljarici Kranj - prodaja se 44 odstotkov delnic - pa nam je direktor Ciril Dolenc dejal le, da so stvari še odprte in da je še preuranjeno dajati kakršnekoli izjave. • U. P. POSLI IN FINANCE UREJA: Marija Votcjak •_ Bančno posojilo za letni oddih Kako na dopust Kranj • Nekateri si za poletni oddih že čez leto skrbno trgajo od plače, večina pa jih čaka do konca in šele v maju in juniju začnejo odpirati denarnice ter se spraševati, kako si bomo pa letos privoščili dopust. Rezultati javnomnenjske raziskave, ki jih je za Center za promocijo turizma Slovenije naredila družba Pristop, kažejo na to, da namerava letos na dopust 42,9 odstotkov Slovencev. Od tega naj bi jih slovensko obalo obiskalo 9,7 odstotka, hrvaško 18,4 in tujino 5,4 odstotka. Ena izmed možnosti, da le pridemo do zasluženega počitka, je bančni kredit. Vzemimo za primer družinske počitnice v portoroškem Hotelu Lucija. Za dve odrasli osebi in petletnega otroka bi za enotedenski dopust, ki vključuje polpenzion in dvoposteljno sobo s pomožnim ležiščem, v višku sezone odšteli 135.000 slovenskih tolarjev. Nataša Omahen z Gorenjske banke je povedala, da se posojilna pogodba za primer dopusta lahko sklene za dobo od 6 mesecev do 4 let, pač na željo prosilca. Banka obračunava obresti po skupni obrestni meri, ki je sestavljena iz temeljne obrestne mere (TOM) in obrestne mere. TOM določa Banka Slovenije in se z njo ohranja realna vrednost posojila. Trenutno je temeljna obrestna mera 0,7- odstotna. Obrestna mera je odvisna od dobe vračanja kredita in od vrste varčevanja prosilca kredita. Za dobo šestih mesecev velja za komitente TOM + 9,2-odstotna obrestna mera. V primeru odobrenega kredita v višini 135.000 tolarjev bi mesečna anuiteta znašala 23.657 tisoč tolarjev. "Prosilec kredita pri UBK banki mora biti njen komitent najmanj tri mesece, njegov osebni dohodek pa mora znašati minimalno 90.000 tolarjev," je povedala Katarina Košir. Če bi zaprosili za bančno posojilo v višini 135.000 tolarjev, bi mesečni obrok znašal 25.305 tolarjev, ker veljajo TOM+ 13-odstotne obrestne mere. Kot je povedala Marjana Židanik, Abanka nima name- INFORMACIJE OBMOČNE ZBORNICE ZA GORENJSKO -ZDRUŽENJA PODJETNIKOV GORENJSKE I. LICENCE ZA CESTNE PREVOZNIKE Zakon o prevozih v cestnem prometu (Ur. I. RS št. 72/94) predpisuje, da se pravica opravljanja prevozov oseb in stvari v notranjem in mednarodnem prometu pridobi na podlagi licence. Licenco za prevoze morajo pred začetkom opravljanja te dejavnosti obvezno pridobiti vsa podjetja, ki pzačnejo s prevozno dejavnostjo v letu 1997, že aktivni prevozniki pa jo morajo pridobiti do 31. 12. 1997. Vloge za licence z vsemi potrebnimi prilogami in dokazili za pravne osebe sprejema Gospodarska zbornica Slovenije, ki je tudi izdajatelj licence za pravne osebe. Ponovno vas obveščamo, da vloge za licence za pravne osebe sprejemamo - tudi na Območni zbornici za Gorenjsko, Bleivveisova 16, Kranj, inf. na tel.: 362-320. I ^ Skupina Volksvvagen POOBLAŠČENA PRODAJA in SERVIS VTOSERVIS MBB0Ž Gorenjcsavska 13i, KRANJ-v prostorih Tekstilindusa tel.:064/225-ll0, fax:064/225-104 COREjOBA 1.4 SE tUBILEE VOZNIKOV IN SOVOZNIKOV AIRBAG, SERVO VOLAN, TEMNA STEKLA, SPOJLER ZADAJ že za 1 9.990 DEM UGODEN NAKUP NA PORSCI TRGOVINA DOMZ 4209 ŽABNICA 68 PQQoaaaoaapQ PRAVI NASLOV ZA NAKUP GRADBENEGA MATERIALA Nudimo vam Širok asortiman gradbenega materiala za gradnjo in obnovo. H *opeeni ttreimki C2£fV0tt 'ketamiint ploičice *tkvkno pohtiho *hlne in ikmke obloge 'lamelni parket NOVOSTI V PRODAJNEM PROGRAMU AKCIJSKI POPUST V JULIJU 15% za sanacijski dimnik SCHIEDEL-DREIFDC 5% za stavbno pohištvo LESNA 5% popust za cement ANHOVO SCHIEDEL dimniki po stari ceni do 12. 7. UGODNI PLAČILNI POGOJI PRI PLAČILU S ČEKI NA OBROKE IN KREDITI DO 2 LET. PREVOZI NA GRADBIŠČE Z AVTODVIGALOM. INF. v TRGOVINI aH po tel.: 511 94-5; 3\Z £66 nskih posojil, ampak gotovinske kredite. Za odplačilno dobo enega leta velja za komitente TOM+ 8-odstotna obrestna mera, za nekomi-tente pa 10-odstotna. S turistično agencijo Globtour ima tudi sklenjeno pogodbo, kjer veljajo štiriodstotne fiksne obrestne mere za dobo enega leta, v primeru odplačevanja v šestih mesecih pa štiriodstotna spremenljiva obrestna mera. V našem primeru bi torej en obrok znašal 23.549 tisoč slovenskih tolarjev. V Krekovi banki imajo trenutno najbolj ugodne po-trošniško-gotovinske kredite za komitente in nekomitente za dobo petih let. Če bi zaprosili za kredit v višini 135.000 tolarjev za šestmesečno odplačilno dobo, bi mesečna anuiteta znašala 25.000 tolarjev. Za nekomitente velja namreč TOM+7,5-odstotna obrestna mera, za komitente pa sedemodstotna. * Pri LB Banki Domžale namenskih posojilnimajo, obrestne mere gotovinskih kreditov pa so odvisne od dobe vračanja kredita. Za eno leto odplačevanja velja za komitente sedemodstotna, za nekomitente pa desetodstotna obrestna mera. Mesečni obrok odobrenega kredita v višini 135.000 tolarjev za dobo šestih mesecev bi znašal 23.573 tisoč slovenskih tolarjev. SKB banka ima s turistično agencijo Kompas sklenjeno pogodbo, po kateri se obrestna mera računa TOM+9 odstotkov za odplačilno dobo 12 mesecev. Tovrstni kredit je najbolj ugoden za nekomitente in komitente, ki so varčevalci SKB banke manj kot tri leta. Če pa je varčevalec banke že več kot tri leta, se mu pri odobrenem posojilu obračuna oseminpolodstotna obrestna mera. V primeru našega dopustovanja bi mesečna anuiteta sklenjena za šest mesecev torej znašala 24.000 tolarjev. Pri Novi Ljubljanski banki so namenska posojila za dopust že redna praksa. Za šestmesečno dobo odplačevanja velja za komitente sedemin-polodstotna obrestna mera, za nekomitente pa devetinpolod-stotna. Pri slednjem je potreben tudi 25-odstotni depozit. Če bi komitent zaprosil za kredit v višini 135.000 tolarjev za šest mesecev, bi obrok znašal 23.542 tisoč slovenskih tolarjev. • M. Kubelj Mladi managerji na Brdu Kranj, junija - V Centru Brdo že četrtič poteka mednarodna poletna šola managementa, udeležuje se ga 77 mladih iz desetih držav. Program poteka v dveh vzporednih skupinah, saj je zanimanje vse večje. Slušatelji so prišli iz Albanje, Belorusije, Češke, Hrvaške, Kazahstana, Nizozemske, Poljske, Romunije, Slovenije in Velike Britanije. V prvi skupini so slušatelji, ki že imajo delovne izkušnje, v drugi diplomanti, ki zaključujejo študij. Predavajo ugledni profesorji evropskih in ameriških managerskih šol, vsa potekajo v angleščini. K R A NIK RAČUNALNIŠTVO Kidričeva 66o, Škofja Loka teUfax:634-63l E-mail:info @krajnik.si http: //vvww. krajnik. si Računalniki Pentium Tiskalniki HP in Epson NA 6 IN 12 OBROKOV JIBČt 33, KRANJ, 331*4* VEDEZEVANJE-TAROT POGOVORI V 5T1SKKSVETOVAKJE NUMEROIOGIJA - PARTNERSTVO )ENAR ! SLOVENSKI OFFICE 97 I A • t I VEDEŽEVANJE 090 44 69 i»7\\MMni ;i\\im l \si.\ is MAHU \ OSTI SiRC I puma" ARDEN GRLANE ZANCASTER Laura Biagiotti PUPA (uy)HYUnDHI V JULIJU HYUNDAI-ev KREDIT T+4,5 % 3% POPUST PRI NAKUPU LANTRE, ACCENTA STARO ZA NOVO RABLJENA VOZIL* Tel.: 064/411-860 non-stop HYP0NY1.3 1 HYLANTRA CITROEN AX 1.1 R-5 FIVE R-9 GTL R-19TS FORD FIESTA 1.3 FORD ESC0RT MAZDA 323 KAR. SUBARU JUSTY SUBARU JUSTY SUBARU LEONE SUBARU LEGACY AVT0SERVIS AMBROŽ LAH0V# POOBLAŠČENI TRGOVEC IN SERV|S EUMESB (f) nudimo Vam široko izbiro osebnih W* dostavnih vozil FIAT in LANCIA \0 /dodatno opremoXpopravilo avtomo X kleparske in ličarske usluge /originalne rezervne dele in ostali potrošniški material CEH ■] l M SS ? 111 -31XL-Y HMBEia ES fl g 5T ♦ UNO ♦ PUNTO 55S 5V 4 BRAVA 1.6 SX ♦ BRAVO 1.6 SX ♦ MAREA 1.8 ELX ♦ BRAVA 1.4 SX 12.300 DEM 15.590 DEM 24.940 DEM 24.190 DEM 29.390 DEM 19.999 DEM 3 letnik '96, centralno zaklepanje, servo volan, električni pomik stekel, AIR RAfi vivnik in <;nnntnik nvtnrnriin nlflkrrifnn nninifrin streha, kovin* S prodaja avtomobilov: 064/421-141, iax: 064/421" servis in trgovina: 064/421-193, fax: 064/421-0*1 VREME Danes bo večinoma sončno, jutri pa spremenljivo oblačno s krajevnimi plohami in nevihtami V nedeljo bo pretežno oblačno, padavine bodo čez dan prenehale. Ohladilo se bo. LUNINE SPREMEMBE Danes bo nastopil mlaj ob 20.40 uri, zato naj bi bilo po Herschlovem vremenskem ključu lepo ob severu ali zahodniku, dež ob Jugu ali jugozahodniku. GLASBA LAHKO ONESNAŽUJE OKOLJE ^e vem, če ste že kdaj razmišljali o glasbi, kot onesnaževalki oko-Na prvi pogled se morda čudno sliši, a preglasna glasba, slabo zvedena glasba, slaba besedila so prav tako lahko onesnaževalci... rsjx* bo gost na našem glasbeno-onesnaževalskem zaslišanju dr. uSi4N PLUT, pobudnik zelenih, sedaj pa univerzitetni profesor £ Filozofski fakulteti, oddelek za geografijo. " Dušan Plut je bil eden prvih belokranjskih rockerjev, a sam »Jf80t°vil, da je mnogo boljši poslušalec, kot izvajalec glasbe. 'ovenci se imamo za narod pevcev; kakšen posluh imamo, ko gre fjnrstvo okolja, gospod Plut?" n varstvu okolja imamo malo slabši posluh. V drugi polovici ^desetih let se je nekoliko izboljšal, a zdaj smo občutek za p ran° zeleno ekološko petje spet izgubili." 0j,ulriŠnjem, v nedeljo, pa se vidimo ob 7. uri pri spodnji postaji t eznke na Španov vrh. Akcijo "Slovenija - moja čista dežela" ob 14. uri zaključili z Moped Shoivom, akcija pa ima letos uLO zaključek! Onesnaževanje okolja r0s'o po Tofu) n > moja, y«/e treščil bi te -9j» okno. > 'to bHo bi res najbolje! Se bojim, da preveč 0nesnažil bi okolje... Poslušalci oddaje Glasba je življenje ustvarjajo slogan za naravno mineralno vodo EDINA. Ko je "full" vroče, nam manjka svežina, zato je najboljša voda EDINA! Rado Sušnik, Jesenice LESTVICA RADIA KRANJ z Lattello UreJa: IGOR ŠTEFANČIČ PETEK, 4. 7. 1997, ob 18.30 D0,t1aea: 1. VILI RESNIK: RAD BI BIL S TEBOJ 2. D.A.Z.: PODOBEN SEM ZMAJU 3- POVVER DANCERS: NE ŽELI SI ME 4. ČUKI: POLETNA 5. KINGSTON: KINGSTON TVVIST g. DOMINIK DAVERO: OSTANI TAKA, KOT SI 7. STRATUS: TE RAD IMAM 8. BABILON: BANANA BLUZ TUJa! 9 ^B0B0- IT'S MY LIFE \ 1.2-1B0N J0VI: MIDNIGHT IN CHELSEA 3-WFrWETWET:STRANOE R rllGEES: 1 COULD NOT LOVE YOU MORE fi o 7&RGE MICHAEL: EVERYTHING SHE VVANTS 7 ?£°L0RS: LA NOCHE ' LOS UMBRELLOS: NO TENGO DINERO °- JOE COCKER: COULD YOU BE LOVED LatteUa KUPON ŠTEVILKA 34 °OMAČO ŠT.: Tujo ŠT: M°J NASLOV: RADJO 913 Fn fTiJIIO DLGAT Prihajajo Kelly Family Končno, boste rekli mnogi, ki imate radi omenjeno skupino oziroma družino. No, saj tudi koncert bo družinski, namenjen mlajšim, pa njihovim atom in mamam, ki bodo tarifo minuta koncerta/tolar (glej dvojne cene) plačali nekoliko več. Sicer bo zadeva šele konec avgusta, ampak zanimanje je že zelo veliko. Baje je za karte že tak naval, da..., no ja, kaj naj dodam... Saj boste videli, ko boste tam. Zadnjič sem vas spraševal po radiu HIT, pravzaprav kraju, občini, od koder radijska postaja oddaja svoj program v eter. Pravilni odgovor je seveda Žomdale, no Domžale in ne Medvode, kot je pisalo na par dopisnicah, ali pa Tržič, kot je pisalo na eni dopisnici, in Šmartno prav tako. V Medvodah radia pravzaprav ni, V Šmartnem pod Šmarno goro je Radio Dur, v Tržiču pa Radio Tržič. In da ne boste mislili, da hočem kaj reklamirati radio (Janez), ne, na misel mi je prišlo, ko sem si dejal: "Zdaj moram pa hit' eno vprašanje naštudirat'." In sem ga, kje se nahaja Radio HIT. Enih par vas je bilo, ki ste omenili Hemingwaya, češ, da je najbolj cool njegov nočni program. No, pa še požrebajmo malo, ali pa veliko.... hm, zanimivo, da se po dopisnicah sploh ne da sklepati, kako je velik ali majhen tisti, ki jo je poslal. No, prihodnost, razvoj in napredek bodo zagotovo poskrbeli tudi zato. Nagrado dobi Anita Grošelj, Pože-nlk 50, 4207 Cerklje na Gorenjskem. TOP 3 1. Vstopnice -Kelly Family 2. Fat of the Land -Prodigy 3. Destination Anywhere -Jon Bon Jovi NOVOSTI Torej, novosti kar zadost'. Mimogrede smo natresli še kakšno "starost", a kaj zato, dobre stvari je smiselno tudi dvakrat omeniti. Tujina: vsem, ki ste zadnji mesec močno čakali na novo ploščo skupine C.I.T.A., sporočam, da jo že dobite, pri Aligatorju seveda. Naprej: Radiohead - 0K Computer, Megadeth - Cryptic Writ-ings, Obituary - Back From The Dead, Motley Crue -Generation Swine, Prodigy - Fat of the Land (tudi že močno pričakovana), tu sta še dva filmska albuma Romeo & Julliet - Instrumental in Batman & Robin, aha, še kompilacija Top pop. Domača tla: kompilacija HIT II, Avia band - Dve sonci, izšla pa je tudi odlična cedejka Big Banda RTV Slovenija -Zlata šestdeseta. Naj pred koncerti omenim še novo pošiljko majic, izbire je seveda full. No, vstopnice za koncerte: 5.7. v Trstu -Zucchero (4400), 13.7. v Puli Sting (4000), 20.7. na Kodeljevem v Ljubljani NOFX (1800) in kot gotovo že veste 27.8. Kelly Family (1950, 2950). IN ŠE NAGRADNO VPRAŠANJE ŠT. 269: Zycchero je po rodu..... khm, no, to vas spašujem. Za pomoč, njegovi največji uspešnici sta bili "Diavolo in me" in v duetu s Paulom Youngom "Senza una dona". Rešitve čakam do srede, 9. julija, seveda na Gorenjski glas, pripis Jodlgator. Še to. Urški sporočam, da sem Cerklje zamudil, slišal pa sem od našihs časopisa, da je' Vili na scem res super. Nekaterim je všeč od Čukov poletna, bržkone pa še komu, ampak le včasih, ker je sicer čisto fajn... Na vprašanje, kaj še čakam, pa bom Mojci odgovoril: 50m2. Čav... 1----1,-, [■Lf —^MJ L*J ■ NOTRANJSKI RADIO LOGATEC D.O.O.| D o □ o D ®W Logatec • Tržaška 148 • tel.:061/741 632 •fax:06l/74l 612 ČESTITAMO MLADOPOROČENCEM Kranj, 14. 6. 1997 - JERNEJ BALANČ in SIMONA M/ŽE, Čepulje 7; BOGDAN JERAJ in DANIJELA JERALA, Hrastje 127; PETER TOPORIŠ in IRENA TOMAŽIČ, Srednja vas Gorice 14 Duplje, 21. 6. 1997 - TOMAŽ BENEGALIJA in PETRA HOČEVAR, zg. Duplje 57 Preddvor, 21. 6. 1997 - DENIS ŽUMER in MATEJA ROZMAN, Golnik 112; BRANKO MAČEK in URŠKA JELENC, Britof 213; ANDREJ PLEVN1K in MATEJA BUKOVEC, Ljubljana, Svetosavska ul. 2; MATJAŽ BERGEL! in DARJA JERAJ, Kranj, Pot na Jošta 11; FILIP VODNIK in DUNJA ROBIDA, Prebačevo 24; DANILO ZORKO in SIMON CA SUHADOLNIK, Pijava Gorica 80; BLAŽ GOR1ČAN in JOLANDA KN1FIC, Kranj, Ul. Janka Puclja 3. Gorenjski glas vsem mladoporočencem prisrčno čestita in jim s čestitko, prejeto na Matičnem uradu, podarja polletno naročnino časopisa. in m oomi od 1. 7.1997 do 12. 7. 1997 LESTVICA NAJPOPASTIH 15 1. PUFF DADDY - l'LL BE MISSING YOU 2. BELLINI - SAMBA DE JANIERO 3. HANSON - MMM BAP 4. ETERNAL + BEBE VVINANS -1 VVANNA BE... 5. C. BLOCK - TIME IS TICKIN' AWAY 6. JON BON JOVI - MIDNIGHT IN CHELSEA 7. NANA - LONELY 8. NEW/BED AND BREAKFAST - GET IT RIGHT 9. DJ BOBO - IT'S MY LEIF 10. JAM AND SPOON - KALEIDOSCOPE SKIES 11. NEVV/GINEVVINE - WHEN DOVES CRY 12. VIU RESNIK - RAD BI BIL S TEBOJ 13. NEVV/MARIA NOMTELL- Dl DA Dl 14. TONY BRAXTON - I DONT WANT TO 15. NEW/HIHNNY RIGHT -1 VVANNA (BE VVITH Y0U TONIGHT) LESTVICA NAJGIBLJIVEJŠIH 30 1. SEOUENTIAL ONE -1 VVANNA MAKE 2. SASH feat. RODRIGEZ - ECUADOR 3. ALMA MATRIS + TANIA SEGURA - MUŠICA ELEKTRICA 4. ALEXIA - UH LA LA LA 5! CELVIN ROTANE - THEME FROM MAGNUM / BACK AGAIN ME 6. FINAL - VETER SI 7. BRO0KLYN BOUNCE - GET READY TO BOUNCE 8. 2 ELVISSA -OH LA LA LA 9. NEVV/PORN KINGS - AMOUR 10. SOUND ATTACK - LE TEBE ŠE HOČEM 11. DJ OUICKSILVER - FREE 12. DOUBLE YOU - SOMEBODY 13. ALLY AND JO - NASTY GIRL 14. THE SIGN - VVORDS 15. NEVV/GEORGEUS - DONT STOP 16. PUMA -D O IT PIGH 17. DISCO NATION - ROČK THE JAM NIGHT 18. NEVV/DATURA - THE SIGN 19. DJ ZUUL - rrs THE DAY AFTER THE PARTY 20. NEVV/ULTRA NATE - FREE 21. DISCO CITIZENS - FOOTPRINT A MAN 22. FREESTYLE - KO MINE TA NOČ 23. DR DJ CERLA - THE DJ IT'S SATURDAY NIGHT 24. DJ DON AND SVENSON - MY BEAT SHOOT BACK 25. SIMONE JAY - VVANNA BE LIKE A MAN 26. MARIO PIU + MAURO PICOTTO - NO NAME 27. RED 5 - LIFT ME UP 28. M.R. - LISTEN TO YOUR HEART 29. ALEX PARTY - SIMPLE THINGS 30. NEVV/SCATMAN JOHN - LET IT GO TRZISKI HIT vsak ponedeljek ob 17.25 na 88,9 in 95,0 MHz Takoj na začetku naj vam sporočiva prijetno novico, da v uredništvu Tržiškega hita pripravljamo novost oz. presenečenje. Vse to boste čutili v ponedeljek, 14. julija, ko bo prvič na vrsti lestvica: TRŽIŠKI HIT- povratek odpisanih. V njej boste poslušali, tudi predlagali starejšo glasbo, ki ne bo smela biti mlajša od petih let in starejša od sto let. Oddaja bo na sporedu vsakih štirinajst dni, tako da nam zdajšnje lestvice popularne glasbe ne bo treba vreči v koš. Tega tudi ne bomo storili. Samo za vas, ki redno glasujete za svoje naj melodije, mi pa potem enega izmed vas izžrebamo za prijetno nagrado, pa še melodijo cel teden vrtimo. Nagrado je ta teden dobila Tea Celikovič iz Tržiča. Tea, kaj te čaka v PRODAJALNI LILI v Zapužah, pa boš določila sama, ko jih boš obiskala. Lep pozdrav do prihodnjič. Vesna & Dušan Lestvica: 1. Tebe si želim - AVIA BAND (8) 2. It*s my life - DJ BOBO (1) 3. Sonce je zašlo - POP DESIGN (2) 4. Fire - SCOOTER (3) 5. Your woman - VVHITE TOWN (15) 6. Ne želi si me - POVVER DANCERS (6) 7. Nur getraumt - BLUMCHEN (12) 8. Time is tickin away - C-BLOCK (9) 9. Najboljš je bit zadet - PETER LOVŠIN (novo) 10. Furz - TIC TAC TOE (7) 11. Uh lala-ALEXIA (10) 12. Midnight in Chelsea - BON JOVI (novo) 13. Delilah - TOM JONES (old) 14. VVhatever - EN VOGUE (novo) 15. Too late too son - JON SECADA (14) 16. Free - DJ. OUICKSILVER (novo) Izpolnite kupon in ga pošljite na Radio Tržič, Balos 4, Tržič, do 7. julija. KUPON TRZISKI HIT Glasujem za skladbi: št. in št. Moj predlog: Moj naslov: RADIO RADIA SORA UREJA: SAŠA PIVK 1. DEL: 1. CEST LAVIE: Ne sprašuj me 2. 4 FUN: Hay ti 3. KINGSTON: Kam hitiš 4. VILI RESNIK: Rad bi bil s teboj 5. ČUKI: Poletna II. DEL: 1. POVVER DANCERS: Bomba 2. AVIA BAND: Tebe si želim 3. CLASSIC: Tvoj smehljaj 4. DAZ: Srečen 5. FINAL: Veter Živio! Tokratna nagrajenca praznične lestvice sta Jožica Mohenski, Sadjarska 2, Miklavž in Marija Štromajer, Moša Pijade 27, Maribor. Nagrajenkama čestitam, ostale pa vabim, da glasujejo za svojo najljubšo pesem in nam pošljete kuponček na dopisnici na naslov Radio Sora, Trg svoobde 2, 4226 Žiri. Lepo in radi se imejte. Vaša Saša KUPON Glasujem za: Moj naslov: GORENJSKI GLAS • 18. STRAN SOBOTA, 5. JULIJA 1997 TVS 1 7.15 Vremenska panorama 7.30 Včeraj, danes, jutri 7.35 Otroki program 7.35 Radovedni Taček: Lok 8.05 Taborniki in skavti, 24. ura 8.35 Pesmi porabskih Slovencev, 1. del 9.05 Tedenski izbor 9.05 Snežna reka: Saga o McGregor- jevih, avstralska nanizanka 9.50 Hugo, TV igrica 10.20 Čisto pravi gusar, slovenski film 12.05 Tednik 13.00 Poročila 13.05 Karaoke, razvedrilna oddaja, ponovitev 14.05 Strela z jasnega, nemška nanizanka 17.00 Obzornik 17.10 Svet narave, angleška poljudnoznanstvena serija, 5/9 18.00 4 x 4, oddaja o ljudeh in živalih 18.25 Ozare 18.35 Hugo, TV igrica 19.15 Risanka 19.30 TV dnevnik 2, Vreme, šport 19.50 Utrip 20.10 Planet In, finale 1. del 21.40 Povej naprej 22.15 Poročila, vreme, šport 22.40 Poletna noč 22.40 Carolin v velemestu, ameriška nanizanka 6/23 23.05 Svilene sence, ameriška nanizanka 3/22 0.00 Sokol, angleški film HTV 2 12.35 TV koledar 12.45 Obalna straža, ponovitev ameriške nanizanke 15.45 Acapulco - telo in duša 17.35 Zakon v LA 18.20 Morska sila, dokumentarna oddaja 19.15 Risanka 20.25 Policaj pod nadzorstvom, ameriški film 22.25 Ograje našega mesta, ameriška nadaljevanka 23.10 Vidikon 23.55 Zlati gong AVSTRIJA 1 6.00 Otroški program 12.05 Klic v sili Kalifornija 12.55 Harry in Hendersonovi 13.20 Žiljenje in jaz 13.50 Čudovita leta 14.15 Lois in Clark: Nove Supermanove dogodivščine 15.00 Šport: Tenis 16.30 Savannah 17.15 Šport: Nogomet 19.53 Vreme 19.55 Money Maker 20.02 šport 20.15 Narrovv Margin - Dvanajst ur strahu, ameriški triler 21.45 Obremenilni dokaz, ameriško-nemški film 23.25 Samo morje je bilo njihova priča, ameriški triler 0.55 Mlade pištole, ameriški vestem 3.20 Dvomljiva dota, angleška TV kriminalka 4.50 Maska Fu-Manchuja, ameriška grozljivka RA KRANJ 5.30 Začetek programa, uvodna na poved 5.50 EPP 6.50 EPP 7.00 Rad Slovenija - Druga jutranja kronika 7.40 Pregled dnevnega tiska 7.50 EPP 8.20 Oziramo se 8.30 Hov, ne znam domov 8.30 čestitka presenečenja 8.50 EPP 9.00 Gorenjska včeraj, danes 9.50 EPP 10.20 Novinarski prispevek 10.50 EPP 11.20 Novinarski prispevek 11.30 Kviz Radia Kranj 11.50 EPP 12.00 Brez plačni mali oglasi 12.30 Osmrtnice zahvale 12.50 EPP 13.00 Pesem tedna 13.20 Novinarski prispevek 13.50 EPP 14.00 Gorenjska danes 14.30 Novinarski prispevek 14.50 EPP 15.00 Novinarski prispevek 15.25 EPP 15.30 Dogodki in odmevi RS 16.00 EPP 16.20 Izbor pesmi tedna 16.50 EPP 17.20 Novinarski prispevek 17.50 EPP 18.00 Gorenjska danes, jutri 18.20 Novinarski prispevek 18.50 EPP 19.30 Večerni program: Glasba po izboru MarijanaKozelja 24.00 Zaključek pro grama Radia Kranj R TRŽIČ TVS 2 8.00 Euronevvs 12.40 Tedenski izbor 12.40 Caroline v velemestu, ameriška-nanizanka 5/23 13.05 Svilene sence, ameriška nanizanka 2/22 14.00 Šport 19.30 Dnevnik, vreme, šport 20.00 V krvi, angleška dokumentarna oddaja 6/ 6 21.00 Otvoritveni koncert 45. mednarodnega poletnega festivala EMK, prenos 22.30 V vrtincu 23.00 Sobotna noč TV Slovenija si pridržuje pravico do spremembe programa. KANALA 8.00 Video strani 10.00 Kaličopko, otroška oddaja 11.00 Vohljač in Moml-jač, risana serija 11.20 Kapitan Planet, risana serija 11.45 Najstniki proti vesoljcem, nanizanka Sobotna matineja: Izgubljena nedolžnost, ponovitev 13.50 Vitez za volanom, nanizanka 14.40 Daktari, nanizanka 15.30 Charles je glavni, ponovitev 16.00 Alf 16.30 Mupet show: Loretta Svvitt 17.00 Disney predstavlja: Aladin; Račje zgodbe 17.50 Miza za pet, ameriška nadaljevanka 18.40 Atlantis, glasbena oddaja 19.25 Dva neumna psa, risana serija 20.00 Sobotni večerni film: Odlična hiša, 3. del 21.30 Roka pravice, nanizanka 22.20 Zapeljevanje, film 0.05 Vroči pogovori, erotična nanizanka 0.35 Sladka Bianca, erotični film POPTV 8.00 Mrčeski, risana serija 8.30 Kužek Monti, risana serija9.00 Munkci, risana serija 9.30 Mož pajek, risana serija 10.00 Peter Pan, risana serija 10.30 Morska deklica, mladinska serija 11.00 Proti vetru, nemška nadaljevanka 12.00 Mamice, ameriška nanizanka 12.30 Grand prix magazin 13.00 Samski stan, ameriška nanizanka 13.30 Gola resnica, ameriška nanizanka 14.00 Beverlv Hills 90210, ponovitev 15.00 Melrose Place, ponovitev 16.00 Highlander, ameriška nanizanka 17.00 Robocop, 2. del ameriške akcijske nanizanke 17.45 Herkul, 12. del ameriške nanizanke 18.30 Xena. 12. del ameriške nanizanke 19.20 Vreme 19.30 24 ur 20.00 Filmski hili: Pištola brez nadzora, ameriška komedija 21.45 Odpadnik, ameriška akcijska nanizanka 22.30 Za ljubezen in slavo, ameriški film 0.30 Playboy: Skrivne izpovedi in sanjarije, erotična serija 1.00 Playboy special 2.00 24 ur 2.30 Bolvvieser, nemški film AVSTRIJA 2 7.00 Vreme 9.00 Čas v sliki 9.05 Dosjeji XY... Nerešeni primeri 9.15 Lonček na poti 9.40 Gospod Hobbs gre na počitnice, ameriška komedija 13.00 Čas v sliki 13.10 švejkova nerodna leta, avstrijska komedija 196314.40 Nekomu se vedno blede, avstrijsko-nemška komedija 16.05 Dunajčani in dunajska šega-vost 16.30 Alpe-Donava-Jadran 17.00 Čas v sliki 17.05 Ozri se po deželi 17.35 Kdo me hoče?, živali iščejo dom 17.53 Verstva sveta 18.00 Milijonsko kolo 18.25 Konflikti 19.00 Avstrija danes 19.30 Čas v sliki/Kultura 19.53 Vreme 20.02 Pogledi od strani 20.15 O, ti moja Avstrija 22.10 Čas v sliki 22.15 Ljubezenske zgodbe in poročne zadeve 22.40 Vse jekpmedija: Humor ne pozna meja 23.40 Čas v sliki 0.30 ...In seči proti zvezdam, angieško-ameriška družinska saga 2.50 Morje je bilo njihova priča, ameriški triler 4.20 Pogledi od strani 4.25 Moderni časi, ponovitev 5.15 Naš hrupni dom TELE-TV KRANJ ... Videostrani 18.45 Test slika 18.55 TV napovednik TELE-TV 19.00 TV kažipot 19.02 EPP blok - 1 19.07 Top spot 19.10 Mini pet (otroška glasbena lestvica) 19.40 Iz arhiva: Utrip Kranja 19.59 Danes na videostraneh 20.00 TV kažipot 20.02 EPP blok - 2 20.07 Top spot 20.10 Poročila Gorenjske 515 (ponovitev) 20.25 Glasbeni videospot 20.30 Gorenjska - Vodnik, knjiga avtorja Matjaža Chvatala 21.20 Glasbeni spoti 21.30 Iz sveta glasbe: Elio Pisak - Alpe Adria mix 22.05 EPP blok -3 22.10 Kamera presenečenja - 84. oddaja: Namesto na balinanje na balonanje 22.30 Kolovrat domačih viž: Primorski fantje 23.10 Videoboom 40 (slovenska video lestvica zabavne glasbe) - 146. oddaja 00.10 Z vami smo bili... nasvidenje 00.11 Odpovedni spot programa TELE-TV Kranj 00.12 Vključujemo: Nočni zabavni erotični program; Erotični film 1.42 Videostrani SODELUJTE V KONTAKTNIH ODDAJAH TELEVIZIJE TELE-TV KRANJ -POKLIČITE PO TELEFONU: 33 11 56! PRIDRUŽUJEMO SI PRAVICO DO SPREMEMBE PROGRAMA. Oddajamo od 13:30 do 19:00 na UKV stereo na 88,9 in 95.0 Mhz. Sobotni program iz našega studia bomo pričeli ob 13:30. Povedali vam bomo, kaj lahko sami storite za svoje zdravje in boljše počutje na dopustu. O tem bo govorila predvsem Magdalena, ki bo gostja oddaje. Ob 14:30 se bo namreč pričela oddaja Ta dobr'h deset radia Tržič. Uro kasneje bomo spremljali in komentirali. Ob 16:10 bodo sledila Obvestila, nato glasbene čestitke in oddaja Deutsche Vvelle poroča ob 16:30. Svoj brezplačni mali oglas boste oddali od 17:30 do 18:00, oddajo je omogočila firma Pia nepremičnine. Nato bo na vrsti še kakšna zanimivost, končali pa bomo s prijetno Pravljico Izpod peresa Zlate Volarič ob 18:40. Tudi horoskopa nismo pozabili, tudi tokrat so ga v studiu Zelda pripravili posebej za poslušalce Radia Tržičr R TRIGLAV 5.30 Dobro jutro 6.45 Vreme 7.00 Druga jutranja kronika 7.30 Halo, porodnišnica 8.00 Nočna kronika (OKC) 8.30 Telegraf 10.00 Aktualno 10.30 Novice 11.15 Duhovni razgled 12.00 BBC novice, vreme, osmrtnice 13.00 Glasba je življenje 14.30 Popol danski telegraf 15.30 Dogodki ii odmevi 16.15 Obvestila, osmrtnice 16.30 Pogled v jutrišnji dan 17.00 Čez pregrade do Merkurjeve nagrade 18.30 Pogled v jutrišnji dan 19.00 Voščila R SORA LOKA TV ... Videostrani TV 3 8.00 Komercialne predstavitve 13.00 TV prodaja 14.45 TV prodaja 15.00 TV razglednica, ponovitev 16.00 Tečaj francoščine 16.30 Utrinek 17.00 Videoboom 40, glasbena oddaja 18.00 Tropska vročica, ponovitev 19.00 TV dnevnik 19.30 Burleska 20.00 Gimnazija v Alpah, mladinska nadeljevanka 20.30 Tropska vročica, nadeljevanka 21.30 Molk je razbit, film 23.00 Utrinek 23.30TV prodaja 23.45 Dnevnik 00.00 Komercialne predstavitve TV ŽELEZNIKI VIDEOSTRANI TV Železniki preko COMPUTER od 17. do 19. ure ob glasbeni podlagi Radia Žiri; VIDEOSTRANI TV Železniki preko VCR ob 18., 19.15 in 21. uri 19.00 Sobotno popoldne 20.00 Antonov obzornik 20.20 Serijski film ATM TV KR. GORA ... Videostrani 18.08 Test 18.15 Napovednik 18.16 EPP blok 18.20 Otvoritveni koncert poletne šole na Bledu 19.05 Risanke 19.15 Videostrani 20.00 Lepo je biti muzikant (Requiem) 20.42 Satelitski program Deutsche Vvelle 22.00 Videostrani TV ŠIŠKA HTV 1 9.25 TV Koledar 9.35 Poročila 9.40 Otroški program 11.30Afnka, dokumentarna serija 12.00 Poročila 12.25 Prihaja dr. Beeching, ponovitev 1. dela humoristične nanizanke 13.45 Vsi otroci to delajo, ameriški barvni film 15.35 Risanka 15.45 To je amerika, 1. del dokumentarne oddaje 16.15 Z jadri okoli sveta, 1. del potopisne oddaje 16.45 čista resnica, ponovitev 17.15 Poročila 17.20 Potujmo po Hrvaški 18.05 Prevzetnost in pristranost, ponovitev britanske nanizanke 19.03 Na začetku je bila beseda 19.10 Hrvaška spominska knjiga 19.30 Dnevnik 20.15 Svet zabave 20.55 Melodije hrvaškega Jadrana, prenos iz Splita 23.00 Opazovalnica 23.20 Polnočna premiera: Ponovni sončni vzhod, ameriška nanizanka 2.40 Melodije hrvaškega Jadrana ... Videostrani 19.50 Napoved sporeda 20.00 Telemarket 20.50 Popolno zdravje, zdravljenje z alternativno medicino - ponovitev 22.00 OSHO - otrok nove dobe - ponovitev 22.30 Telemarket 22.40 Napoved sporeda za nedeljo 22.45 Videostrani IMPULZ KAMNIK 10.00 Video strani 19.05 Otroški program Zajček Jaka. ponovitev 18.30 Ponovitve 20.00 Top spot 20.05 Glasbeni mix 20.30 Borut prerokuje, v živo 21.30 Video boom 40 22.30 Glasbeni mix 22.55 Top spot 23.00 Nočne videostrani 5.30 Prva jutranja kronika RA Slovenija 5.40 Napoved programa - servisne informacije 6.20 Noč ima svojo moč 6.40 Naš zgodovinski spomin 7.00 Druga jutranja kronika 8.30 Ponovitev jutranjega pozdrava 9.30 Glasbo izbirate poslušalci 10.00 GIM 9 - mladinski program 11.00 Evropa v enem tednu 12.00 BBC - novice 12.30Glasbena zmešnjava 13.45 Osmrtnice 14.30 Brezplačni mali oglasi 15.00 Dogodki danes - jutri 15.30 RA Slovenija 16.50 športni utrinki 17.00 Razvedrilno po poldne 19.30 Odpoved programa R RGL KRIM: 100,2 MHz - ŠANCE: 99,5 MHz - LJUBLJANA: 105,1 MHz 7.00 Jutranji servisni program, vreme ceste, vikend informacije 7.00 2. jutranja kronika 7.55 Skriti mikrofon 8.00 Dobro jutro Slovenija, turistično rekreativna oddaja 11.00 Dober tek Slovenija, oddaja o kuhanju m skrivnostih kulinarike 11.25 Skriti mikrofon 12.00 BBC novice v slovenščini 12.15 RGL - na slovenskih vinskih cestah do 15.00 15.05 Pasji radio 15.15 Novice 15.30 Svetovna zbirka hitov 16.00 Notranjsko kraški mozaik 17.00 totega konca - štajerski mozaik 18.00 Sobota v Ljubljani 18.25 Skriti mikrofon 19.00 Rick Dees, ameriška glasbena oddaja 22.00 Nočni glasbeni program RGL-a R OGNJIŠČE 5.00 Jutranji program 6.40 Duhovna misel, svetnik dneva 7.30 Poročila 8.00 Božje poti na Slovenskem oz. Jaz pa pojdem 8.30 Dop. inf. oddaja 9.00 Sobotna iskrica - otroška oddaja 11.10 Za življenje, za danes in jutri: 1. sobota BESEDE MIČEJO, ZGLEDI VLEČEJO, 2. sobota ODDAJA ZA ZAROČENCE IN ZAKONCE, 3. sobota ODDAJA O ZASVOJENOSTI, 4. sobota DRUŽINSKI CENTER ĐETANIJ 12.00 Zvonjenje 13.00 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo 15.00 Popoldanska informativna oddaja 16.05 Mali oglasi 17.15 Naš gost 18.30 Večerna informativna oddaja 19.00 Slovenci po svetu in domovini 20.15 Radio Vatikan 20.35 Molitev in duhovni nagovor pred nedeljo 21.15 Glas miru oz.Naši svetniški kandidati 22.00 Poročila 22.30 Nočni glasbeni program KINO CENTER amer thril. BREAKDOVVN ob 17., 19. In 21. uri 8TORŽIĆ amer. akcij, thrill ANAKONDA ob 17. un, amer eiot. psih thrill TRK ob 19. in 21. uri ZELEZAR amer tSIH^0^1 PREZIVELI ob 18.30 In 20.30 uri RADOVLJICA - LINHARTOVA DVORANA erot. thrill. USODNI NAGON ob 18.30 in 20.30 uri BLED hrv kom KAKO Sfc JE ZAČELA VOJNA NA NAŠEM OTOKU ob 18.30 in 20.30 uri ŠKOFJA LOKA amer. kom. MICHAEL bo 18.30 In 20.30 un DOVJE rom. kom. TISTEGA ČAROBNFGA DNE ob 20. uri ŽIRI amer thril SVETNIK ob 18. In 20.30 un MENGEŠ amer znan fant spekt VOJNA ZVEZD ob 20. uri NEDELJA, 6. JULIJA 1997 TVS 1 7.30 Vremenska panorama 7.50 Včeraj, danes, jutri 7.55 Ozare, ponovitev 8.00 Otroški program 8.00 Čebelica Maja, risana nanizanka 1/24 8.25 Otroci polderjev, nizozemska serija 1/6 8.40 Živ žav 9.30 4x4, ponovitev 9.55 Nedeljska maša, prenos iz Begunj na Gorenjskem 11.00 Rojen med divjimi živalmi, francoska dokumentarna nadaljevanka 11.30 Obzorja duha 12.00 Dlan v dlani, oddaja TV Maribor 12.30 Ljudje in zemlja 13.00 Poročila 13.05 Videostrani 14.40 El Dorado, ameriški film 17.00 Obzornik 17.10 Otroški svet, ameriška nanizanka 17.40 Po domače 19.05 Risanka 19.15 Žrebanje lota 19.30 Dnevnik, vreme, šport 19.50 Zrcalo tedna 20.10 Kamra 21.15 Večerni gost 22.05 Poročila, vreme 22.15 Poletna noč 22.15 Caroline v velemestu, ameriška nanizanka 22.40 Svilene sence, amenška nanizanka HTV 2 12.20 TV koledar 12.25 Dosjeji X, ponovitev 13.10 Polnočna premiera: Ponovni sončni vzhod, ponovitev ameriške nadaljevanke 16.25 Zlati gong 17.10 Klasična glasba 18.10 Preiskovalec, dokumentarnaserija 19.00 Popaj, risana serija 19.30 Dnevnik 20.15 Willy, ameriški barvni film 22.10 Poročena... z otroki, ameriška humoristična nanizanka 22.40 Spremenjena stanja, ameriški barvni film AVSTRIJA 1 6.00 Novo iz Suderhofa 6.25 Otroški program 9.25 Srečni Luka 11.25 Flirting - Igra z ljubeznijo, ameriški film, 1989 13.00 Pustolovščine v skalnih gorah, ameriški družinski film 14.35 Šport: Tenis 18.00 Srček 18.30 Šport ob nedeljah 19.25 Money Maker 19.30 Čas v sliki/Kultura 19.45 Vreme 19.54 Šport 20.15 Policaj iz Toelza 21.50 Columbo, ameriška TV kriminalka 22.30 Kraj zločina^ Beinzle in globok 19.00 Telemarket 19.10 Napoved sporeda za ponedeljek 19.15 Videostrani IMPULZ KAMNIK 10.00 Video strani 19.05 Otroški gram: Ura pravljic 19.30 Ponovita 20.00 Top spot 20.05 Glasbeni rni» 20.30 Potovanja 21.00 Videoboom *u 22.00 Top spot 22.05 Nočne videostrani RA KRANJ 5.30 Začetek programa, uvodna rta-poved 5.50 EPP 6.00 Napovedni* programa 6.50 EPP 7.00 Radio Slovenija - Druga jutranja kronika i*L Pregled dnevnega tiska 7.50 EPP ■£ Napovednik programa 8.20 Oziramo » 8.30 Hov, ne znam domov 8.50 W 9.50 EPP 10.00 Prelepa Gorenjska Tržič 10.50 EPP 11.00 Napoved^ programa 11.00 Po domače na kram* kem radiu v izbor narodnozabav" glasbe 11.50 EPP 12.00 BfMPjg SSi nimSrl ™ t 6 .ufl n0?« mali °9lasi 1230 Osmrtnice, zanv*-P£#5• "em„šk? ™ kriminalka 0.40 12.40 Kmetijska oddaia 12.50 |E Madonna: Body of Evidence 2.15 Dvanajst ur strahu, ameriški triler 3.45 Vse najboljše VVanda June, ameriška komedija 6.20 Naš hrupni dom, ameriška humoristična serija AVSTRIJA 2 Kmetijska oddaja -,.«. 13.00 Voščila 13.50 EPP 14.00 VW£ 14.50 EPP 15.00 Napovednik pWS. ma 15.25 EPP 15.30 Dogodki ' odmevi RS 16.20 Prelepa G°ren'l 16.50 EPP 17.00 Napovednik P«$% 17.20 Hitro, daleč, visoko J»£j EPP 18.20Nagradni kviz Kina TVS 2 8.00 Euronevvs 10.10 Vitomil Zupan: Vest in pločevina - Strah pred Ijud-mi10.40 V vrtincu 11.40 Poletna noč: Caroline v velemostu, ameriška nanizanka 12.05 Svilene sence, ameriška nanizanka 13.00 Pepelka, balet 14.00 Šport 19.30 Dnevnik, vreme 20.00 Alpe Jadran 20.30 Goli, avstralska nanizanka 21.25 Svet čudes, avstralska dokumentarna nadaljevanka 21.50 Šport v nedeljo 22.20 Trie baroeco forte 23.20 Alpe Jadran, ponovitev TV Slovenija si pridržuje pravico do spremembe programa. KANALA 8.00 Video strani 10.00 Kaličopko, otroška oddaja 11.00 Vohljač in Moml-jač, 11.20 Kapitan Planet, risana serija 11.45 Super Samuraj, nanizanka 12.10 Nedeljska matineja: Odlična hiša, ponovitev filma 13.40 Atlantis, ponovitev 14.30 Miza za pet 15.25 Dva neumna psa, ponovitev 16.00 Alf, nanizanka 16.30 Muppet show: Joan Baez 17.00 Disney predstavlja: Legenda o pogumu, mladinski film 17.55 Lovec na krokodile, dokumentarna oddaja 18.40 Kung fu, nanizanka 19.30 Sam svoj mojster, nanizanka 20.00 Nedeljski večerni film: Odlična hiša, 4. del 21.30 Odklop, ponovitev 22.05 Nesreče: Skrivnost poleta 1501, film POPTV 8.00 Pujsji dol, 11. del 8.30 Dogodivščine medvedka Ruxpina, risana serija 9.00 Maček Feluc, risana serija 9.30 Kasper in prijatelji, risana serija 10.00 Peter Pan, risana serija 10.30 Parker Lewis, mladinska serija 11.00 Xena, ponovitev ameriške nanizanke 12.00 Argument, ponovitev 12.30 Brez zavor Jonasom, ponovitev13.30 Matilda, ameriški film 15.00 Na jug, kanadska nanizanka 16.00 Romance Rosamunde Pilcher: Speči tiger, nemška drama 17.30 Autor, autor, ameriška komedija 19.20 Vreme 19.30 24 ur 20.00 Bever!y Hills, 90210, ameriška nadaljevanka 21.00 Melrose Place, ameriška nadaljevanka 22.00 Detektivka Lea Sommer, del nemške nanizanke 23.00 Pot z Anito, ameriški film 1.00 24 ur, ponovitev 1.30 Videostrani 6.05 Videostrani 9.00 Čas v sliki 9.05 Moški, o katerem se govori, avstrijska komedija 10.30 Kulturni tednik 11.00 Novinarska ura 12.00 Visoka hiša 12.30 Orientacija 13.00 Čas v sliki 13.15 Tednik 13.30 Domovina, tuja domovina 14.00 Pogledi od strani14.30 Vojna termitov, dokumentarni film 15.00 Policijska inšpekcija 1, 3. del nemške humoristične serije 15.30 Domotožje za teboj, moja zelena dolina, nemški film, 1960 17.00 čas v sliki 17.05 Klub za seniorje 17.55 Lipova ulica 18.25 Kristjan v času 18.30 Podoba Avstrije 18.55 Kuharski mojstri 19.00 Avstrija danes 19.17 Loto 19.30 čas v sliki/Kultura 19.45 Vreme 19.54 Pogledi od strani 20.15 Sanjska ladja: Egipt, nemški film, 1983 21.45 Čas v sliki 21.55 K stvari, politična diskusija z zanimivimi temami 23.10 Vsakdanja kultura 23.50 Vizije 0.00 Ples, dokumentarna serija 1.00 Teden kulture 1.25 Hello Austria, Hello Vienna 1.55 Pogledi od strani 2.05 Dober dan, Koroška 2.35 Dober dan Hrvati 3.05 Domovina, tuja domovina 3.35 K stvari 4.50 Klub za seniorje 5.35 Policijska inšpekcija TELE-TV KRANJ ... Videostrani 8.45 Test slika 8.55 TV napovednik TELE-TV 9.00 TV kažipot 9.02 EPP blok - 1 9.07 Glasbeni top spot 9.10 Miha Pavliha - otroška oddaja (ponovitev) 9.40 Mini pet -otroška lestvica 10.10 Glasbeni spot 10.15 Tedenski izbor - župan z vami: Občina Kranj - župan: Vitomir Gros (ponovitev kontaktne oddaje) 10.55 EPP blok - 2 11.00 Poročila Gorenjske 515 (ponovitev) 11.15 Izza ozadja: 500. jubilejna poročila Gorenjske - pogovori z ustvarjalci informativne oddaje 11.30 Iz sveta glasbe: Jožica Svete 12.10 EPP blok - 3 12.15 Videoboom 40 (slovenska video lestvica zabavne glasbe) - 146. oddaja 13.15 Z vami smo bili... nasvidenje 13.16 Odpovedni spot programa TELE-TV Kranj 13.17 Videostrani SODELUJTE V KONTAKTNIH ODDAJAH TELEVIZIJE TELE-TV KRANJ-POKLIČITE PO TELEFONU: 33 11 561 PRIDRUŽUJEMO SI PRAVICO DO SPREMEMBE PROGRAMA. 18.50 EPP 19.30 Večerni P^S"% Glasba po izboru Marijana KoJ,_L 24.00 Zaključek programa Radia tvan R TRŽIČ TV 3 8.00 TV prodaja 10.00 TV prodaja 12.00 Angelus, prenos iz vatikana 12.20 Črni vranec, risani film 13.15 Tropska vroči-a, ponovitev 14.15 TV prodaja 14.30 port: Mednarodni športni dogodki 15.00 Glava družine, 1. del nadaljevanke 16.00 Past za Gottija, ponovitev filma 17.30 Kako deluje tržna ekonomija, 1. del japonske serije 18.00 Sveto v-srečanje otrok v Disneylandu, reportaža iz Pariza 18.30 Srečanje harmonikašev v Besnici, reportaža 19.00 TV dnevnik 19.30 Risanke 20.00 Gimnazija v Alpah, mladinska nadaljevanka 20.30 Tropska vročica, nadalje anka 21.30 Slovenskemelodije 22.00Angelus, ponovitev 22.20 Na nitki, 2. del serije 22.50 Utrinek 23.20 TV prodaja 23.35 Dnevnik 23.45 Komercialne predstavitve HTV 1 8.45 TV koledar 8.55 Poročila 9.00 Otroški program 12.00 Dnevnik 12.20 Plodovi zemlje 13.10 Folklorna oddaja 13.45 Mir in dobrota 14.15 Duhovni klic 14.20 Opera box 14.50 Med nami, ponovitev 15.25 Oprah Shovv 16.10 Potovanje v Avonleo, 1. del otroške rije 17.00 Risanka 17.25 Poročila 17.35 Velike težave, ameriški barvni film 19.05 TV fortuna 19.10 Hrvaška spominska knjiga 19.30 Dnevnik 20.15 Na zdravje!, serija 20.55 Hvali morje, drži se zemlje 23.00 Opazovalnice 23.20 Kako postati slaven, dokumentarni film 0.10 Poročila GAULOISES BLONDES LOKA TV 20.00 Napovednik 20.01 Spot tedna 20.05 EPP blok 20.10 Tedenski pregled dogodkov, informativna oddaja 20.30 EPP blok 20.35 Exploziven too much -mladinska počitniška oddaja 21.15 Nedeljski film: Bili so velikani, 2. del TV ŽELEZNIKI VIDEOSTRANI TV Železniki od 17. ure do 19. ure ob glasbeni podlagi Radia Žlrl. VIDEOSTRANI TV Železniki na vldeokaseti ob 18., 19.20 in 21. uri. 19.00 Antonov obzornik 20.00 športni utrinek 20.00 Občinski praznik 97 občine Železniki - Slavnostna seja občinskega sveta 20.50 Brez komentarja ATM TV KR. GORA . Videostrani 18.08 Test 18.15 Napovednik 18.16 EPP blok 18.20 Kronika tedna 18.50 Risanke 19.15 Videostrani 20.00Otvoritveni koncert poletne šole na Bledu, ponovitev 20.45 Satelitski program Detusche VVelle 22.00 Videostrani Oddajamo od 10.00 do 15.30 na stereo 88,9 in 95.0 Mhz. , m0 Pozdravu iz studia ob 10:00 bo sle«" Nedeljsko dopoldne. V tem času bom povedali kaj zanimivega, z lvK°ki Bergantom pa nabrali tudi P1*"1^ šopek. Opoldne, torej ob 12aWjT bomo sprehodili po Tedenskem m zaiku in pregledali vse pomembnai dogodke, ki so se v naši okolici zg°° v preteklem tednu. Ob 12:10 v» vabimo, da prisluhnete Nedeljski ow hovnl misli. Sledil bo pog°v°r aktualnem dogajanju v Tržiču. OJ23 tilom boste lahko prisluhnili ob Wg 13:10 je čas za Osmrtnice In *»w*n Sledile bodo glasbene čestitke- * prijeten konec delovnega tedna bon*J ob 14:30, poskrbeli tako, da bon zavrteli Kolovrat domačih. R TRIGLAV 6.30 Dobro jutro 7.00 Druga MjSE kronika 7.50 OKC 8.00 Mirin vn"i-9.30 Uvod 11.00 Mali oglasi 1«£T Osmrtnice, BBC, voščila 13.00 45 deljski klepet 14.00 Voščila 1*:0e Kozmetični nasvet Zdenke K»U. 15.30 Dogodki in odmevi 16.00 \0*$ la 17.00 Nedeljska tema 19.00 Min" za ljubitelje resne glasbe 19.30 lm ček programa R SORA 8.00 Napoved programa 8-*?,!iri* zgodovinski spomin 9.00 Akt^^ tema 11.00 Škofjeloški tednik V£| Kino 12.00 Nedeljska duhovna 12.30 čestitke 14.00 Nedeljsko poldne 15.30 RA Slovenija ^0 Glasbena zmašnjava 17.30 Nede'J srečanje 19.30 Odpoved program« R RGL KRIM: 100,2 MHz-ŠANCE: 99 LJUBLJANA: 105,1 MHz 6.30. Jutranji servisni program, jge-vreme, avtobusni promet... 8,J0,1» deljsko jutro 8.35Šala dneva. n. Novice 9.30 Kam danes v Jf^P1 10.05 Duhovna misel 11.00 N«° ' -pogovor 12.00 Dvoglavi loyJ' .5.0O RGLov kviz 13.00 Mali RGLJ.0dl(l Nedeljske informacije 15.30 in odmevi 16.15 Nedeljska rePJi^t-17.15 Novice 17.25 Nedeljska d8^ va 17.45 Dee Jay tirne ^-^Mre^ mikrofon 19.15 Novice 19.3» 20.00 Nočni program RGL TV ŠIŠKA ... Videostrani 14.50 Napoved sporeda 15.00 Telemarket 15.05 3, 2, 1 GREMO, zabavno glasbena oddaja - ponovitev 16.30 Nora nedelja: zabavno nedeljsko popoldne 18.40 Mini 5 R OGNJIŠČE 5.00 Jutranji program 6.40 misel, svetnik dneva 7.30 Por 10- decembra 1885. "Pa so t J snxo hoteli živeti kakor prej in nekateri tudi ravnali..." Ta stavek stoji tudi 112 ZQni°Zn€ie- Mož, ki ga je zapisal, je bil nadvse v0 m.lVa osebnost. Ustanovil je bralno društ-duh* prizQdeval za izboljšanje gmotnega in \>etnOVne8a položaja žebljarjev in se v njiho-8°sd mJeresu spustil v pravo besedno vojno z inici ^inarP ~ z brati Globočnik, ki so Žu* Svojega glasnika v osebi učitelja in to* Jožefa "Levičnika. Spor je segel do dc*7ne£a okrajnegaglavarja v Kranju, do llUbi -8a Predsednika v Ljubljani in do ZQdeke^a škofa dr. Jakoba Missia, ki je Zaklluiil taku> da je polemičnega in 1886 nePri)etno zbadljivega kaplana jeseni QttJ)restavil za "ekspozitorja" v Begunje pri k°či "j1 °krajni glavar je pročal, da "hujs-bUn delavcev" pripravljajo "deputacijo na nQj b- * Njegovemu Veličanstvu cesarju"; ta fova/ dosegla "v Železnikih gradnjo cesarske nan,^ MblJev", s katero bi se razmere To uredile. zSod Zanimivo polemiko je rekonstruiral loških1*™ Du*an Kermavner in jo objavil v Hasi0 raz8ledih XII (1970) pod pomenljivim «%Oc7fc7* Pavl}erizem (obubožanje) v propa-" Železarskih krujih na Gorenjskem pred Gostfif!? o2?r/7: 0bčina Železniki, in S, f' Za,°9arju, Vinogradništvo 'Igtetarstvo Mužič Dobrovo, ^Gorenjski sejem Kranj. sto leti. Do obubožanja je v nadaljevanju dejansko prišlo. Bratje Globočnik (Anton, Johan in Leopold) so se postopoma polastili vseh fužinskih deležev, ustavili proizvodnjo, fužine speremenili v žage in v Ljubljani odprli novo tovarno žice in žičnikov. Danes bi rekli, da so proizvodnjo "prestrukturirali", jo prilagodili zahtevam časa. Tovarno so prestavili v bližino železnice (to je bilo v tistih časih nekaj podobnega, kot če bi jo danes opremili z računalniki, elektronsko pošto in GSM telefoni ...), v Selški dolini pa so se posvetili izkoriščanju edinega preostalega naravnega bogastva - lesa. Da jih ne bi kaj preveč hvalili, zapišimo še dejstvo, da so bili "nemčurji". Pri ljudskem štetju 1880 je vsega 16 Železnikarjev (vsi člani rodbine Globočnik) navedlo nemščino kot "občevalni jezik". Sami so zatrjevali, da so "le Kranjci, ne Slovenci" ... Pionir Žumer, posestnik Podgrivar in minister Dragonja Ob prelomu 19. v 20. stoletje je bilo torej konec železne dobe v Železnikih. Večino prebivalstva je v primerjavi s prejšnjimi stoletji zajela razmeroma huda revščina. V spremenjenih razmerah se niso znašli. Poskusi, da bi našli nov modus vivendi na stoletnih tleh trdožive kulture obdelave kovin, so sicer bili (1933), a neuspešni. Tradicija ima svojo moč in ljudje, ki so zagledani vanjo, pridejo samo do poskusov oživitve tistega, kar je že bilo -namesto, da bi s svojim znanjem zastavili na novo, po potrebi tudi z drugim proizvodnim programom. Pol stoletja je trajalo, preden se je to zares Zgodilo. Zdi se, da je bila potrebna radikalna sprememba v družbenih odnosih in v "duhovih. Predvsem pa drugi ljudje. Človek, ki mu je uspelo svoje rojake na novo organizirati, je bil Niko Žumer. 27. aprila 1946 je ustanovil GORENJSKI GLAS zadrugo: "NIKO - moizvodna zadruga kovinarjev z. o. j. - Železniki". Imel je izvirne zamisli. Najprej je skušal v Železnike prepeljati opremo iz Globočnikove ("Johan Globotsch-nigg") poškodovane in zaplenjene tovarne v Ljubljani - češ da je bila postavljena s kapitalom, ki ga je ustvarilo "minulo delo" izkoriščanih žebljarjev! Spretna zamisel, povsem v razrednem duhu onega časa, ki pa je oblast ni potrdila, češ da "Železniki niso primeren kraj za gradnjo industrije". Po tej skušnji se je Žumer oprl na lastne sile. Pri Denarnem zavodu v Ljubljani je zaprosil za posojilo. Ker je banka zahtevala poroštvo dveh posestnikov, ju je našel. Tako so menico podpisali Niko Žumer (kot akceptent) ter poroka Filip Gartner, posestnik iz Dražgoš, in Ivan Prežel j, posestnik iz Davče. Zadruga je nato dejansko postala jedro vsega povojnega razvoja doline. Iz nje so nastala podjetja, ki so še danes gospodarska hrbtenica kraja: Domel (nekdanja Iskra), Tehtnica in Niko. Ta so podaljšek tiste razvojne osi, ki so jo tvorili nekdanji fužinarji in žebljarji - kovinarske tradicije. Drugo izvirno krajevno gospodarsko tradicijo - lesarsko - je nadaljeval Alplcs, nekdaj paradni konj slovenske pohištvene industrije, tisti, katerega del je nedavno tako neslavno propadel. Eno z drugim je bila selška "zgodba o uspehu". Tako kot še vsak doslej, se je tudi Nikov zgodovinski ciklus sklenil. Z njim so Železniki v minulih 50 letih doživeli nesluten gospodarski vzpon. Zadnja leta so se stvari začele zapletati. Širša javnost za to ni vedela in je bila zato letos spomladi tembolj presenečena, ko so jo kar čez noč zasuli s šokantnimi novicami in reportažami o tem, kako sta se dva nepridiprava znašla in okoristila (blago rečeno) sredi težav v družbi Alples Pohištvo, kako se skuša ameriški kapital "polastiti" Domela ipd. Ne vem, kako bi se temu najbolje reklo ~ naključje, ironija zgodovine ali roka pravice -dejstvo je, da je moral v nedeljo, 20. aprila 1997, dopoldne (ko so "navadni" ljudje doma, na izletu, pri maši ali v gostilni), v to neprijetno reč poseči sam minister za gospodarske zadeve, Metod Dragonja, vnuk Ivana Prezlja, Podgri-varja iz Davče, enega od obeh Nikovih porokov. "Nekaj je gnilega v deželi Selški", bi nemara porekel Hamlet, če bi se z Blegoša, Porezna ali Ratitovca ozrl vanjo. Minister, ki je po svoji naravi bolj prozaičen (taka je pač njegova vloga v tej igri), se je tisto nedeljo kljub temu odločil za dokaj dramatično potezo. Vnuk se je po svojih močeh zavzel za ohranitev in ozdravitev tistega, za kar je jamčil ded. O tem, kako sam doživlja razmere v deželi selški, videne z ljubljanske distance, pa se je razgo-voril na Glasovi preji, pri Zalogarju v Dolenji vasi. Tudi tu je njegova beseda tekla prozaično, brez dramatičnih poudarkov. Je pač človek take vrste, ki ne "naklada" in se ne igra z besedami. Njegovo govorjenje je na prvi posluh monotono, v poznejši analizi pa se izkaže za dobro odmerjeno in poznavalsko. Stvarno, brez praznih obljub. Vprašanju, kaj si lahko Selška dolina obeta po "železni dobi" (tokrat v pomenu: po izteku industrijske dobe, ki jo je tako močno zaznamovala v letih 1946-1996), se kljub temu ne moremo izogniti. Ker je človeško: mnogi so neposredno prizadeti, še več je zgolj radovednih. Minister, kot rečeno, ni delil kakšnih posebnih obljub. O tem, kaj je povedal, lahko berete na naslednjih dveh straneh. Eno pa lahko poudarimo že na tem mestu: da se bodo morali potomci staroslavnih Železarjev tudi tokrat opreti predvsem na lastne moči in na svojo pamet. - Pomagajte si tedaj sami in država vam bo pomagala. Organizator Glasove preje: Andrej Žalar G L A S O V A P R E J A Fotografija: Janez Pelko Boljši del Alph Se v Železnike vrača revščina? VAlplesovem Pohištvu so bile osebne koristi obeh vodilnih daleč pred koristmi podjetja, zato se to ni moglo dobro končati- Gospodarski minister Metod Dragonja po materi izhaja s Podgrivarjeve domačije v Davči, hribovske vasice na koncu Selške doline. Njegov ded Ivan Prezelj je po vojni s posestvom jamčil Niku Žumru pri ustanovitvi kovinarske zadruge, iz katere so v Železnikih izšle tovarne Niko, Domel in Tehtnica. Ded je bil napreden človek, o tem se sicer nikoli nisva pogovarjala, čeprav sva se zelo dobro razumela. Mislim, da je čutil, kako kraj potrebuje gospodarsko oživitev. Že med obema vojnama in po njej je veliko storil za napredek, v te hribe je poskušal vsaditi duh, ki ga je prinesel iz Amerike, kamor je odšel star komaj štirinajst let in se vrnil po desetih letih, se Metod Dragonja spominja starega očeta, ki je dočakal visoko starost 94 let. Vnuk je počitnice rad preživljal pri dedu. Kolikor mu dopušča čas, danes rad obiskuje sorodnike v Davči, v Železnikih, na Luši. Zdaj je že drugič gospodarski minister. Prišel je iz prakse, saj je bil dolga leta prvi mož Leka. Vodil je ekipo, ki je naredila eno najboljših slovenskih gospodarskih družb. Zategadelj je razumljivo, da so ga Alplesovci aprila letos poklicali na pomoč, saj opozorila skladu za razvoj niso zalegla. Saj smo že nekaj let vedeli, kaj se dogaja, toda nismo upali reagirati, saj imajo skladovi direktorji neomejeno moč, je na Glasovi preji dejal eden izmed poslušalcev, ki so povsem napolnili gostišče Pri Zalogarju v Dolenji vasi. Mejnik je bil potemtakem 20. april, nedeljsko dopoldne, ko možje sicer gredo k maši ali v gostilno, kakor je dejal voditelj Glasove preje Miha Naglic. .Tisto nedeljo pa so se zbrali, da ministvu povedo, kaj se dogaja v Alplesovem Pohištvu. V nedeljo, ker zaradi ministrove prezaposlenosti niso našli primernejšega časa. Verjetno tedaj še niso slutili, kako bo medijsko odmevna. Z Glasovo prejo smo retorično zastavili vprašanje: Se v Železnike vrača revščina? Reči je treba, da ni izzvenela tako črnogledo. Po pričakovanju se je nanj odzval lupan Alojz Čufar, kije dejal, da to povsem ne drli in da bodo s pridnostjo sčasoma Selško dolino in Železnike postavili na noge, zato nikakor ne kale obupavati. Alples namreč ni problem, ki bi bil star le dve leti, temveč vsaj deset. Prav Lesni program je dokaz, kako v Železnikih z domačo ekipo stvari znajo izpeljati. Drugi del tovarne mora lal po telji poti. Včasih za kos kruha... Predstavili so mi probleme, hkrati smo pridobili še druge podatke in ocenili, da je potrebno zamenjati vodilno ekipo, ki ni bila učinkovita in ki je pripeljala do tako zaostrenih razmer. Ker je Alples v večinski lasti sklada za razvoj, je bila razrešitev lahko hitro izpeljana. Morda je bilo to res prepozno. Če bi sklad za razvoj nadzor dobro opravljal, bi bilo to narejeno že prej. Tako smo le popravili, česar sklad ni naredil sam. Seveda je bila to samo ena poteza, ki vsega ni popravila, preprečila pa je, da bi se škoda delala naprej, je dejal Dragonja. Po odstavitvi direktorja in finančnika so mediji prinesli osupljive podatke o njunem osebnem okoriščanju in ljudje se sprašujejo: bosta kaznovana? Miha Naglic je ponudil primerjavo s trdim partizanskim pravom. Stric mu je pripovedoval, kako so onstran Črnega vrha, v Novakih nabirali hrano in je eden od soborcev na neki kmetiji vzel kos kruha. Ne hlebec, le kos. Gospodinja je povedala komandirju, ko so prišli nazaj na Črni vrh, kjer je danes zavetišče za smučarje. Ta jih je postrojil, na hitro so fanta obsodili in ga ustrelili. Za kos kruha! Pol stoletja kasneje se najdeta dva podjetneža, okradeta tovarno, zdaj pa se sploh ne ve, bosta odgovarjala ali ne?! Primerjava je res močna. Nikakor tega ni moč kar spregledati. Svoje bodo morali napraviti pravosodni organi, tudi sklad za razvoj. Upravni odbor sklada se je že sestal in zahteval kazen za skladovega vodjo projekta, pod vprašajem je tudi sam model projektnega vodenja. Osebni interesi so bili pred interesi firme in moram reči, da sem se v svoji ministrski praksi s tem že večkrat srečal. V Alplesovem primeru so bili osebni interesi obeh vodilnih izrazito pred interesom firme, zato se to ni moglo dobro končati, je dejal Dragonja. Stečaj ni samo smrt podjetja Pravniki na stečaj gledajo kot na smrt podjetja, se pravi, da ni več pogojev za njegovo delovanje, zato ga je treba izbrisati s sveta in v stečajnem postopku razprodati premoženje ter poplačati upnike. Tudi za ekonomiste je stečaj najbolj korenita sprememba, zato se ji izogibamo in prej poskusimo vse drugo. Vendar nanj gledamo tudi skozi aktualne zahteve časa, zato do takšnega postopka pride tudi vsled tega, da gospodarske zmogljivosti pridejo v roke boljših gospodarjev, da pride do zamenjave lastnikov in uprav, je dejal Dragonja. Za Alples Pohištvo je tako sklad kot gospodarsko ministrstvo ocenilo, da mu nima več smisla denarno pomagati, saj bi s tem predvsem poplačevali upnike. Največji upnik pa je prav država. Davkarji so opravili revizijo in po prvih podatkih so terjatve tolikšne, da sanacija ne bi imela velikih možnosti za uspeh. V svetu pogosto uporabljajo vmesne oblike, finančne reorganizacije pred in med stečajem, kakršna je prisilna poravnava. Poslovni partnerji in banke odpustijo del svojih terjatev in tako prispevajo k temu, da podjetje preživi, da z njihovo podporo nadaljuje z delom. Pri nas se še niso uveljavile, k temu naj bi prispevale spremembe stečajnega zakona. Z domačo ekipo uspeli Ključni element uspeha so seveda ljudje. Za podjetje v težavah jenajpomembnejše, da ima vodstvo, ki je strokovno in ki v svojem kraju skuša nekaj narediti. V Sloveniji je prav slednje zelo pomembno. Alples je dober primer, kako se je del tovarne uspešno preobrazil, ekipa, ki je to izvedla, pa je bila navezana na kraj. Resnici na ljubo je namreč treba reči, da je bil Alples po razpadu jugoslovanskega trga prevelika tovarna in država je dvakrat pomagala. Prvi korak je z obveznicami napravil minister Izidor Rejc, drugi je bil vstop sklada za razvoj. Del tovarne, ki je imel domačo ekipo, je stopil na pot programske, tržne, stroškovne in organizacijske preobrazbe in uspel, vsaj površno to lahko tako ocenim, v tovarni sami to najbolje vedo, je dejal Dragonja. Zategadelj rešitev vidi v tem, da bi podrli pregrade med uspešno in neuspešno saniranim delom Alplesa, pregrade, ki so posledica nekdanjih tozdov. Drugače povedano, boljši del tovarne naj bi potegnil za sabo problematičnega. Vse to še ni dorečeno, možnosti pa za takšno rešitev obstajajo. Splačalo bi se pobrigati za kakšen mandat pri skladu Kako je sklad za razvoj lahko dopustil, d* se je zgodilo kaj takega, so v glavne"1 izzvenela vprašanja poslušalcev. Najbolj m posreden je bil Lojze Žumer, ki je zbadljiv° dejal, da bi se kazalo pobrigati za kakŠen mandat pri skladu! Odmevnejši so vsekakor slabi primen, skladu za razvoj pa se je nabrala vrsta problematičnih podjetij. Tista, ki so leta 1992 sama poiskala zavetje države, in drug*' ki jih je tja potisnil zakon, ker niso mogla opraviti lastninjenja. Sklad skuša pomagajj predsvem tam, kjer je učinek vložen1 sredstev največji. Vsekakor pa bi moral bolj* opravljati nadzorno vlogo lastnika »n . primeru Alplesa veliko prej presekati stvafj ter postaviti drugo ekipo, saj je bilo opoz0 dovolj, je dejal Dragonja. , Vendar pa je treba reči tudi to, da skja nima v pripravljenosti ljudi, ki bi vskočiliin največji krizi nekaj časa vodili podjetji; Takšnih strokovnjakov je namreč v Slovenj malo, saj so potrebni predvsem bran" strokovnjaki. Tudi krizni manager bi narnre moral poznati vsaj osnove tehnologije in tf# saj je ključ uspeha v izdelkih in prodaji. Skla ima predvsem finančne strokovnjake, bistvf no premalo pa ljudi, ki dobro poznajo bran^ Vselej jim zato ne uspe. Sklad je izve^ posebno akcijo in povabil ljudi iz gospodar* va, naj se prijavijo za vodenje skladov podjetij in sodelujejo v nadzornih sveti < vednar je le deloma uspela. ^ Sklad sam nima veliko ljudi, tam je zaposlenih. Polovica se jih ukvarja s sanacij podjetij, druga polovica z lastninjenjem. *J tako veliko število podjetij v sanaciji, katerj problematika je zelo pisana, je to sevf malo. Zato si pomagajo z zunanjimi stroki jaki, ki poznajo branže. Za kraj, kakršen Železniki, je seveda najboljša lokalna ek'P^ ki čuti socialno odgovornost do svojega k™ Kakšni gospodarji so to, Če je bil IjjL račun Alples Pohištva blokiran 1^ dni? Mislim, da je napačen slovet*® privatizacijski model, ki zgolj slučaft, vrle prave, dobre gospodarje. P&ra' drlavni skladi in druge ustan^ nikoli ne bodo dobri lastniki, saj vedo, kaj je prigarani denar. ^ J denar stavim, da nikoli ne bodo, L dejal Janez Mlakar, stečajni upravni Alples Pohištva. Bo sedanji način dela prenesen v razvojno družbo Če bi sklad reagiral pravočasno, sty; ne bi šle tako daleč. Sprašujem se, W' bo zgodilo, kam bo zapeljan precej del slovenskega kapitala, če se razvojni sklad v razvojno družbo oblikoval tako, da se bo sedanji n* < dela nadaljeval. Predvideno je narn,j);0 da bo imela razvojna družba Še ve „ večja pooblastila, je dejala Tina Na*1 , Odgovornost vsekakor obstaja m ^ govorne osebe bodo kaznovane. ?r $0 pa je tudi v veliki koncentraciji ne s' $ti pristojnosti temveč tudi odgovor" , posameznikov na skladu za razvoj *j j„ naj bi jo porazdelili, z novimi junačini dela, uprava pa naj bi bil k° ( tivni organ. Za naslednja dva mesec to zdaj glavni izziv, je dejal Dragonj3■ ■ Koliko bo zaposlenih v Tal\^ družbi, bo odvisno od tega, ka ^ zakon bo sprejel parlament. Večja ^ če bo delokrog razvojne družbe ve^j|l bo poleg neolastninjenih podjetij d tudi problematiko oškodovanja dr nega premoženja. Sponzor Z nam, na Prej, sta bila tokrat drvim Janeza ,n Simone Košmelj, ki sta s pomoto očeta Jožeta poskrbeli, da smo bili skupaj v Gostišču pri Zalogarju v Dolenji vasi. Nekdanio kmetijo so Organizator Gostilna opustil, ,n nanovo zgradil, gostišče, U ima tudi šest sob. Odprto je vsak dan, razen ob torkih in sredah. Posebnost ponudbe je divjačina, v sezon, imajo jurčke, postrežejo z domač,mi Glasove prt* pri Zalogarju tvuklii, pozimi s kolinami. Odprto je od 10. do 23. ure. Imajo prostor za zaključene družbe, rezervacije pa sprejemajo po telefonu 064/64-083 Andrej Žal8r G L A S O V A P R E J A Fotografija: Janez Pelko Tuji kapital ni sam po sebi nekaj slabega, toda nanj zakonsko še nismo pripravljeni Domel je bil za prodajo prenizko ocenjen O prodaji Domela nikakor ne odloča država, lahko pa opozori, da morajo biti postopki ustrezni e Selško dolino je poleg Alplesa razburil še t? vi"ar, ki tudi ni bil samo v kozarcu vode. , sPe§nega Domela se je skušal polastiti tuji /fPrtal, kar samo po sebi le ni slabo, je drugo too uvedel Miha Naglic. Navedel je primere vam xz sose§čme cerkniško Eto ter idrijski tod or in Rotomatiko> ki Je bila nekclaJ I ^ Iskrine tovarne elektromotorjev v Žepkih oziroma sedanjega Domela. Hrbte-•Ca gospodarstva idrijsko cerkljanske regije ne \ Večmski lastl ameriškega oziroma Us^kega kapitala, posluje pa sorazmerno po sebi t« ni nekaj slabega, odvisno j no, Da favrf' ^alco ^° tega P"de» kako Je določeno ^.notežje med interesi domačih lastnikov lJtr°ma predvsem delavcev in interesi novega 2 llca, ki je lahko tudi tujec, je dejal mster Metod Dragonja. H* kapital zaželen, °«o pravila morajo biti jasna nim°VenvJa je načeloma odprta za tuji kapital, u0Ha.Pa Še postavljene in zaokrožene zakotij aie' ki opredeljuje tuja vlaganja, ki anČno določa postopke, načine, tudi str^Vofnosti. Leta 1994 je bila sicer sprejeta pn/fSija tujih vlaganj, ki naj bi predstavljala venrt v P"Prav'i zakona ° tuJin vlaganjih, Hm r do nJega ni prišlo. Zato so stvari ^ orečene. Zakon o gospodarskih družbah o^Porablja, ko je tuji kapital prisoten v pa llci delnic in kapitalskih deležev, še vedno v|aVeya bivši jugoslovanski zakon o tujih ^anJih, ki pokriva t.i. pogodbena vlaganja, tujino opredeljeno, v katerih sektorjih si Pret p'tal želim0> kateri naj ostanejo v liti ^ ali večmski domači lasti. Niti politiki °Pt §0sP°darstveniki se do tega še niso w?^lili, zato prihaja do nasprotujočih Ho ]t vloga tU)ih vlaganJ pozitivna za jjTOdarski razvoj ali ne. o j ^rvigi strani pa je slovensko gospodarst- morajo ob vstopanju zavezati, da bodo z gospodarsko dejavnostjo nadaljevali, da bodo zagotovili določen obseg delovnih mest, da bodo izpolnjevali lokalne predpise, okolje varstvene zahteve in vse drugo, kar mora lastnik spoštovati. Zelo pomembno je, da je vse to dogovorjeno ob samem vstopu, ki mora biti stvarno izkazan tudi z ekonomskim nadomestilom. Ne sme biti podcenjen, vrednosti oziroma cena kapitalskih deležev mora biti ustrezna. K temu velja dodati besede župana Aloljza Čufarja, da je bil pri poskusu prevzema Domela nevtralen, vendar pa lahko reče, da je bil Domel prenizko ocenjen. Novo finančno industrijo zanima le prodaja za gotovino Na Domel so se navezovala vprašanja o vlogi skladov in pidov. Primož Pegam je vprašal, če imajo mladi strokovnjaki, ki so tam zaposleni, dovolj znanja, da lahko odločajo o tako pomembnih strateških odločitvah kot je prodaja Domela. Če bi imeli dovolj tržnega, tehnološkega in finančnega znanja, premoženja verjetno ne bi tako prostodušno skušali prodati. Verjetno bi bilo treba vgraditi kakšno varovalko, da se to ne bi dogajalo, saj so skladom lahko povem, saj je bil Lek ena prvih velikih gospodarskih družb, ki je zaključila lastninjenje, da smo veliko naporov morali vložiti v uravnoteženje vloge institucionalnih lastnikov, da so kot lastniki podprli strateške gospodarske cilje, je dejal Dragonja. Slovenski model lastninjenja je prinesel institucionalne lastnike, tam so se oblikovale profesionalne ekipe, ki so začele na veliko prodajati, kar so dobili po črki zakona. Včasih bolj, drugič manj uspešno. Pomanjkanje njihovih sposobnosti je očitno, nekateri so bolj, drugi manj usposobljeni, običajno nastopajo tako, da eden prevzame povezovalno vlogo in gredo skupaj v prodajo. Temu pravim nova finančna industrija, je dejal Dragonja. Posebno pidi so v prehodnem obdobju, ključnega pomena za Slovenijo bo, da bodo začeli vlagati nazaj v gospodarstva, zaenkrat je tega še zelo malo. Zlasti v pidih, ki so jih ustanovile banke in posamezniki, se je izoblikovala strategija, da čimprej za gotovino prodajo portfelj, ki so ga dobili, in jo nato potegnejo do tistih,, ki so vpisali certifikate. Verjetno se bo njihovo število skrčilo in ostalo bo nekaj največjih, ki bodo kadrovsko in strokovno dobro zasedeni in bodo svojo upravljalsko vlogo dobro opravljali. Vprašanje pa je, kdaj bodo začeli vlagati v gospodarstvo. Čevljarji v največjih težavah Miha Naglic in Metod Dragonja sta 'predla' tudi o splošnem propadanju industrije na prehodu v postindustrijsko družbo. Kje se bo ustavilo9 Profesor Mencinger se boji, da bo le še 15 odstotkov Slovencev nekaj izdelovalo, 5 odstotkov bo kmetov, kar 80 bolj 2mk kapitala, saj je na tujih trgih vse Orjiji^sotrio tudi s proizvodnjo in z drugimi &. POfjj zato v tujini ustanavlja svoja r*Vn a' ^a d^avo je pomembno tudi jj otežje med uvozom in izvozom kapitala, sidranju tujega kapitala v lokalne kar •ere doslej mehanizmi niso bili dorečeni, izraza predvsem pri zaključeval 'astninjenja. Problematiko prevzema h *astm^m paketov v gospodarskih dv^".an. Pokriva zakon o prevzemih, ki se že Hxi . vrti v parlamentu (medtem ga ^{e|avni zbor 1. julija sprejel, veljati bo 0Pu\^ ^m P° ODJavi v Uradnem listu %o ^Predeljuje predvsem odnose med hb2rt*m> 'n novimi lastniki, ki vstopajo v dei^arsko družbo, vsebuje zaščito malih ItJJ °arJev, zahteva preglednost in jasnost i*vedr vlagateljev, določa tudi, kako se el° posamezna pravna dejanja. Zakaj je minister posredoval O prodaji oziroma o vstopu tujega partnerja lahko odločajo le sedanji lastniki, o tem ne more odločati država, je posebej poudaril minister Dragonja, saj je bilo njegovo posredovanje v primeru Domela različno tolmače-no. Opozoril sem le, je dejal, da je ob vstopu tujega partnerja treba zagotoviti zaščito interesov sedanjih delničarjev, vstop pa mora biti pogodbeno ustrezno reguliran. Ocena, kakšne so prednosti vstopa tujega partnerja, kakšne so slabosti, kaj dolgoročno to pomeni, so v izključni domeni Domela, ne minister ne država ne sprejema takšnih odločitev. Če so lastniki tovarne znani, je prodaja izrazito njihova odločitev, država jim je lahko le v pomoč, da se nekaj naredi bolje, seveda pa mora zagotoviti konsistentno zakonodajo, da ti procesi potekajo v postavljenih okvirih. Pri vstopanju tujega kapitala gre tudi za vprašanje oblike vstopa, saj je to lahko vplačilo dodatnega kapitala, ki je namenjeno razvoju, ali odkup od obstoječih delničarjev. Zato je zelo pomembno zagotoviti ravnotežje med obstoječimi in novimi lastniki, ki se ponudili, naj navadne delnice spremenijo v preferenčne z največ 6-odstotnim donosom, vendar so to gladko zavrnili. Sklad za razvoj pri teh prodajah nima tako aktivne vloge kot pri prodaji podjetij, ki so v njegovi lasti. Pri prodajah se običajno pojavljata odškodninski in pokojninski sklad in med njima pride do usklajenega nastopa. Iz praktičnih izkušenj f^Dekleta iz Bukovice - Sekstet z imenom Dekleta iz Bukovice je prvič zapel pred 27 leti. Takratna dekleta so danes zaposlene lene, mamice - medicinska sestra, v Domelu, na kmečkem turizmu na Starem vrhu, v družini na ČeŠnjici. Na začetku jih je učil in Še zdaj je z njimi 80-letni Franc Potočnik iz Bukovice. Dekleta so veliko prepevala po Sloveniji. Ob 20-letnici je izšla njihova kaseta z narodnimi pesmimi. IzSla je tudi plošča, kjer nastopajo skupaj z Miho Dovla-nom. Veliko posnetkov imajo tudi na \ nacionalnem radiu. Zapele pa so nam | tudi na Preji v Dolenji vasi v Gostišču j Pri Zalogarju. Sicer pa, tako pravijo, j bodo prepevale še naprej. odstotkov pa jih bo prodajalo meglo. Minister Dragonja je dejal, da je strategija graditve konkurenčne sposobnosti slovenskega gospodarstva pokazala, da bi moral biti delež predelovalnih dejavnosti približno 35-odsto-ten, ne pa bi smel pasti pod 30-odstotni delež v bruto domačem proizvodu. Pokazala je tudi, da je v največji zagati čevljarska industrija, s Čimer se minister Dragonja praktično srečuje že nekaj časa. Največje čevljarske tovarne so na Gorenjskem, precej so se že usule, z več kot tisoč zaposlenimi so to Še vedno velike tovarne in verjetno se bodo še skrčile. Vse bolj se usmerjajo v manjše serije in sledijo modi, toda italijanska obutvena industrija se zadnje čase izrazito seli v države, kjer so stroški dela manjši. Pri obutvi je namreč deio zelo pomemben element konkurečnosti, saj ima v končni ceni izdelka 30- do 40-odstotni delež. Bodo v čevljarskih tovarnah uvedli nove, povsem drugačne programe? Najprej znotraj izdelovanja obutve, šele nato postopoma druge programe, saj je vstop v drugo dejavnost običajno dražji, zahteva predvsem kapital ter novaznanja, nove specialiste, je dejal Dragonja. "^radnt*. Sponz°n*: p w/sfv0 /n kietarstvo Mužjč Dobrot ^Zyorenjski sejem Kranj Vinoaradnštvoin ketarstvo Mužič s Pešiva oziroma z Medane v Goriških Brdih imata že deset let brata Borut in Iztok, oče Izidoi pa se ukvarja z vinogradom. Začel je stari oče. Na 5 hektarih vinoaradcv Dridelaio največ odprtih sortnih vin, imajo pa tudi vrhunska stekleničena vina. Na domačem trgu so poznanim dobili so že več priznani. Z družino Košmeljevih oziroma z vi\, tretjem in 93 v četrtem,^ jem krogu; igralcu IVV o°v\ NIČU pa ste k 74 glasovi prvega glasovalnega tedna W dali 99 glasovnic v drugef.. v tretjem in kar 224 v za^K krogu! Končni rezultat: WJ 355, Ivo 470 glasov. GORENJKE/GOR . MESECA MAJA 1997J* 0 odločitev: IVO GODffi} GORENJEC MESECA. Po zadnjem junijskem glaS°Vj nem krogu smo z žrebom W razdelili deset nagrad. ^ nostne bone po tisoč tolML prejmejo: FRANČIŠKA »j SNIK, Spodnje Rute 37, Martuljek;-TOMAŽ ČATgl Praše 49, Mavčiče; MAJA a GER, Stošičeva 6, Kranj; W J A TAVČAR, Jezerska 27, ^ ANJA POSOŠEN, Hruška . Hrušica; Glasove reklamo^ ^ jice po pošti pošiljamo na^A peterici srečnih: DANICA *n PAVNIK, Kurirska poU2^j strana; PAVLA ĆABJ Jelendol 11, Tržič; TUJ GODNIČ, Kidričeva 24, *M JERNEJA BENEDNIK, jI niča 74, Železniki in MJj JELOVČAN, Bezje 2, Vm ka Gora. Vsem, ki Jih uredništvo Jj njskega glasa, gorenjski^ in gorenjci televizijci w^?/i/f/ v akcijo popularnosti Gjicfr NJKA/GORENJEC CA, enkrat letno Pot> \ lepe knjižne nagrade 0orM nagrade pripravljene 2A.\. ji o katerih glasujete). Tist^j jim po posameznih n*eSj namenite več glasov, Pa.f."j Urno unikatne 2,5 «JS LIČNE MAJOLKE S POML TILOM, namenjenim IzklfP izbranim Gorenj kam jLp njcem po mesecih. Majo^A izdelali v LONČAK{r0\ PODJETJU KOM£%{o* Mlaka 4. Komenda, 'a 3.O5 vreme' šP°rt ■abanje 3x3 ft$ Stanka nada|lfiT,up"lk za 10 tednov, angleška ji o*)"»anka ^00nrHOe,contra t^oletnanoe "^nizani/ e v velemestu, ameriška P- 55 videoring sence, ameriška nani- i «.oo Euron mu. ews 12.50 Napotep po • in miacii'•'• oddaja iz arhiva otroškega 'j v nedJiiir693 Programa 13.55 Šport I p0rab«J'"!' Ponovitev 14.25 Pesmi j 0bzorb.lT Sl°vencev, 1. del 14.55 • '6.55 S ,uha 1">-25 Trio barocco torte etna ?«nc, «4ka * avstralska nanizanka 17.15 noč: Caroline v velemestu, nanizanka 17.50 Svilene krvi an ?lenška nanizanka 18.35 V "9.30 r?ka dokumentarna serija Karao^nevnik. vreme, šport 20.05 NouS; razvedrilna oddaja 21.05 *a naci=ilna SinJ8ga galeba, mladins-i Sli Ponovitev 18.40 ?r6"nita|e glavni, nanizanka 19.05 rakom • nanizanka 19.35 Korak za 2'*. nar,,nanizanka 20.00 Prjnc z Bel L^ska ™ianka 20.30 Ponedeljkova fcPl,i 22 ncSnica: Ljubezni ne moreš rkT^Aln i Osumljeni, nanizanka ti v'narja' 8 0l nanizanka 23.20 Vražja : ^niL'^n'zanka0.10 Klic dolžnos-^ite/srJ-00 Dannyjeve zvezde, fWL.9rarn L° jutr°. Slovenija, jutranji fillff »AMTV, Tele 59 in TV 1i'** TricT banta Barbara, oonovitev ll'JS ""Op" Kan,a Barbara, ponovitev iw'°0 Det«,u,sn°P. televizijska prodaja C*anka 1» "S Lea Sommer, nemška ill lan nani>a„i;W 2aliv ljubezni, amer-3ska a"ka 13-00 Na sever,, ka-■ aWlanka 14-00 Morska * Cola»ki r!!"alska nanizanka 14.30 i\ C^nke ie "ovitev 5. dela ameriške J Chu^or^?°,Varu5ka- 6 del amer-«,*rn|ce 22S,lcne nanizanke 15.30 nani7=„del ameriške humor-CC2?1l0O Zaliv ljubezni, r^ra, naada|jevanka 17.00 Santa Nsv,' del .^'ievanka 18.00 Zlatolaski Ha£*,sk8 nanizanke 18.30 v>em= .i!', ameriška nanizanka 0 24 ur 20.00 Poslas-ameriški akcijski film JP TV 23.45 Partner-^. P°ta"silf.K0 "anizanke 0.30 Vojne ^novrt« Iav». ameriški film 2.00 24 Ij^ni Ha^enSko nanizanke 18.30 ''Ca? Vrem« ,o ,amenška nanizanka *1 thna 30 24 ur 20-00 Poslas-i« R §Port nDr^ameriSki akcijski film SVpka *^;:to|ovsčin. otroška ^•Oo ?1-30 7a'f 0 Slrene, nadalje Vn^^ek a23n^na)bol|še leto, f' mercialne predstavitve HTV! film .45 K>i?M°n,otil' 1005 ?H, r Mehiška f'?? Dnevnik 12.25 Naj^sanka i^ka nadaljevanka ^c>ain, pro1_^°0 PoročiiiJ 14.05 humS am 14-18 Prtn«la dr. F S,|da°k^omfam 17-10 Pomirje ^e 1» 10 ualna s,raza 18-35 0 Hrvaška spominska knjiga 19.30 Dnevnik 20.15 Iz dramskega programa 21.00 Moja zgodba o Hrvaški, dokumentarna oddaja 21.40 Zgodovina hrvaškegaglasbenega zavoda, dokumentarna oddaja 22.20 Opazovalnica 22.45 Filmska noč z Martinom Bečkom: Roseana, švedski barvni film 0.20 Poročila HTV 2 13.35 TV koledar 15.45 Pesteče Pey-ton, ameriška nadaljevanka 16.45 Maslinski dvorci, 1. del nadaljevanke 17.30 Acapulco - Telo in duša, nadaljevanka 17.55 Risanka 18.05 Hugo 18.30 Besede, besede, besede19.00 Županijska panorama 19.30 Dnevnik 20.10 Kviz 20.30 Prijatelji, ameriška humoristična nanizanka 20.55 Divjina, dokumentarna oddaja 21.30 Belgijska žalost, nadaljevanka 22.35 Rhino & Co., dokumentarni film 23.15 Koncert AVSTRIJA 1 5.45 Otroški program 10.15 Policaj iz Toelza 11.50 Otroški program 14.50 Hišica v preriji 15.40 Zemlja 2 16.25 Airvvolf 17.15Prijatelji za vse življenje 18.05 Alf 18.30 Strašno prijazna družina 19.00 Caroline v velemestu 19.30 čas v sliki/Kultura 19.53 Vreme 20.02 Šport 20.15 Ponovno težave z Bernie-jem, ameriška komedija 21.40 Zaustavite vožnjo metroja 123 v smrt,ameriški triler 23.20 čas v sliki 23.25 Trije kovanci v vodnjaku, ameriška ijube-zenska komedija 0.50 Pest umazanije, ameriški film 2.40 Pot k sreči, ameriška kriminalistična komedija 4.20 Globoko močvirje na jugu, ameriška TV kriminalka AVSTRIJA 2 6.00 Aktualni teletekst 7.00 Vreme 9.00 Čas v sliki 9.05 Grad ob Vrbskem jezeru 9.55 Bogati in lepi, ponovitev 11.30 Spori, ponovitev 11.45 Vreme 12.00 as v sliki 12.05 Orientacija, ponovitev 12.35 Slika Avstrije, ponovitev 13.00 Čas v sliki 13.10 Ljuba družina 13.55 Luč pravičnih, francoska serija 14.45 Lipova ulica, Občudovalec 15.15 Bogati in lepi 16.00 Vsak dan s Schieiokom 17.00 Čas v sliki 17.05 Dobrodošli v Avstriji 18.50 Posebna oddaja 19.00 Zvezna dežela danes 19.30 Čas v sliki/Kultura 19.53 Vreme 20.02 Pogledi od strani 20.15 Pete in Paul, nemška družinska serija 21.45 Backstage 22.00 Čas v sliki 2 22.30 Srečanje - Kultura 1.30 Pogledi od strani 1.35 Čas v sliki 2.05 Pookie, ameriška melodrama 3.45 Dobrodošli v Avstriji 5.35 Caroline v velemestu, ponovitev TELE-TV KRANJ ... Videostrani 18.45 Test slika 18.55 TV napovednik TELE-1V 19.00 TV kažipot 19.02 EPP blok - 1 19.07 Top spot 19.10 Poročila Gorenjske 516. 19.25 Iz tiska: Gorenjski glas jutri 19.30 Iz izbora 19.55 Danes na videostraneh 20.00 TV kažipot 20.02 EPP blok - 2 20.10 Začetek kopalne sezone v Kranju 20.28 Servis in prodajalna koles Valv Žagar 20.35 Šport: Balinanje na Gorenjskem (voditelj: Nenad Antonič, ponovitev) 21.10 Poročila Gorenjske 516 21.25 EPP blok - 3 21.30 Vroča kolesa - oddaja o avtomobilizmu 22.00 Iz tiska: Gorenjski as jutri 22.05 Poročila Gorenjske 16 22.20 30. razstava cvetja, ribištva, čebelarstva in obrti v Cerkljah 97 1.20 Z vami smo bili... nasvidenje 1.21 Odpovedni spot programa TELE-TV Kranj 1.22 Videostrani LOKA TV 20.00 Napovednik 20.01 Skozi pravljico v svet 20.15 Spot tedna 20.15 EPP blok 20.20 Tedenski pregled dogodkov, ponovitev 20.40 EPP blok 20.45 100 i«t Frančiške Lazar 21.05 Letni koncert komornega zbora Loka z gosti ... Videostrani TV ŽELEZNIKI 19.00 Naravoslovni tabor OŠ na Soriški planini 20.00 10. Groharjev teden v Sorici - Jubilejni koncert ženskega tria 21.25 Iz arhiva ATM TV KR. GORA ... Videostrani 18.08 Test 18.15 Napovednik 18.16 EPP blok 18.20 Otvoritev XVIII planinske slikarske kolonijo Vrata 97 18.56 Risanke 19.15 Videostrani 20.00 Kronika tedna, ponovitev 20.30 Satelitski program Deutsche Vvelle 22.00 Videostrani TV ŠIŠKA ... Videostrani 19.50 Napoved sporeda 20.00 Telemarket 20.05 Popolno zdravje, zdravljenje z alternativno medicino - kontaktna oddaja 22.00 OSHO -otrok nove dobe 22.30 Telemarket 22.40 Napoved sporeda za torek 22.45 Videostrani IMPULZ KAMNIK 10.00 Video strani 19.05 Otroški program, ponovitev; Ura pravljic 18.25 KINO Potovanja, ponovitev 20.00 Top spot 20.05 Glasbeni mix 20.30 šport in rekreacija 20.50 Zdravniški nasveti 21.50 Top spot 22.00 Top spot RA KRANJ 5.30 Začetek programa, uvodna napoved 5.50 EPP 6.00 Napovednik programa 6.50 EPP 7.00 Radio Slovenija - Druga jutranja kronika 7.20 Čestitka presenečenja 7.40 Pregled dnevnega tiska 7.50 EPP 8.00 Napovednik programa 8.20 Oziramo se 8.30 Hov, ne znam domov 8.40 Pregled tiska 8.50 EPP 9.00 Gorenjska včeraj, danes 9.20 Tema 9.50 EPP 10.20 Zavarovalnica Triglav, kontaktna oddaja 10.40 Zaposlovanje 10.50 EPP 11.00 Napovednik programa 11.20 Novinarski prispevek 11.50 EPP 12.30 Osmrtnice, zahvale 12.40 Pometamo doma 12.50 EPP 13.00 Pesem tedna 13.20 Črna kronika 13.30 Pometamo doma 13.50 EPP14.00 Gorenjska danes 14.30 Točke, metri, sekunde 14.50 EPP 15.00 Napovednik programa 15.25 EPP 15.30 Dogodki in odmevi RS 16.00 EPP 16.20 Novinarski prispevek 16.40 Novinarski prispevek 16.50 EPP 17.00 Napovednik programa 17.50 EPP 18.00 Gorenjska danes, jutri 18.20 Vsakdo svoje pesmi poje 18.50 EPP 19.30 Večerni progrma z Robertom Baumanom 19.50 EPP 20.00 Napovednik programa 21.00 Vedeževanje 22.00 Old Timer Shop 24.00 Zaključelr programa Radia Kranj R TRŽIČ Oddajamo od 13.30 do 19.00 na UKV stereo 88,9 Mhz in 95 Mhz. Ponedeljek začenjamo z oddajo, posvečeno zanimivostim iz fonoteke. Nato bo sledila oddaja, v kateri ponavadi obravnavamo zanimive teme. Računamo, da bo tudi oddaja Spremljamo in komentiramo, zanimiva. Obvestila bodo na vrsti ob 16:10. Nato bomo pregledali zunanje politične dogodke v oddaji Deutsche vvelle poroča ob 16:30. Ob 17:30 se bo pričela oddaja Tržiški hit. Dobre glasbe ne bo manjkalo, pokrovitelj pa bo poskrbel tudi za nagrado. R TRIGLAV 5.30 Dobro jutro 6.45 Vreme 7.00 Druga jutranja kronika 7.30 Halo, porodnišnici 8.00 Nočna kronika (OKC) 10.00 Aktualno 10.30 Novice II. 00 Vedeževanje 12.00 BBC, osmrtnice 12.45 Šport - novice o nastopih gorenjskih športnikov 13.30 Na gorenjskih cestah 14.30 Popoldanski telegraf 15.30 Dogodki in odmevi 16.15 Obvestila, osmrtnice 17.00 Zimzelene melodije 18.00 Občinski tednik -občina Kranjska Gora 18.30 Pogled v jutrišnji dan 19.00 Voščila 19.30 Zaključek R SORA 5.30 Prva jutranja kronika Ra Slovenija 5.40 Napoved programa - servisne informacije 6.20 Noč ima svojo moč 6.40 Naš zgodovinski spomin 7.00 Druga jutranja kronika RA Slovenija 7.30 Zelene melodije 8.30 Ponovitev jutranjega pozdrava 9.30 Glasbo izbirate poslušalci 10.00 Servisne informacije 11.00 Oddaja za upokojence 12.00 BBC novice 12.30 Glasbena zmešnjava 13.45 Osmrtnice 14.30 Brezplačni mali oglasi 14.50 Borza 15.00 Dogodki danes - jutri 15.30 RA Slovenija 16.30 III. polčas 18.00 Otroški program 19.300dpoved programa R RGL KRIM: 100,2 MHz-ŠANCE: 99,5 MHz-LJUBLJANA: 105,1 MHz 6.00 Dobro jutro z Jeleno Stepanovič 6.15 Novice 6.30 AMZS 6.50 Vreme 7.00 2. jutanja kronika 8.00 Skriti mikrofon 8.30 Jutro je tudi takšno 9.30 Vaše mnenje o ... 10.00 Dopoldanski pogovor 10.15 Novice 10.30 Kontaktni program 11.15 Novice 11.25 Skriti mikrofon 12.00 BBC novice v slovenščini 12.15 Ponedeljkov šport 12.45 Dnevnikov odmev 13.15 Novice 13.50 Pasji radio 14.00 Dober dan vam želi RGL 14.30 Zvezdni prah 15.00 RGL obvešča - komentira, informativna oddaja 15.30 Svetovna hit lestvica 16.20 Spoznajmo se + uganke za poslušalce 16.40 Modni bla, bla 17.30 Za ljubitelje avtomobilizma (avto moto oddaja) 18.30 Skriti mikrofon 19.00 Radijski dnevnik 19.25 Vreme 20.00 Labirint znanja 21.00 Sršenovo gnezdo 23.00 Nočni program RGL-a R OGNJIŠČE 5.00 Jutranji program 8.46 Duhovna miaal, svetnik dneva 7.10 B.m-bam-bom - otroik« mmutke 7.30 Poročila 8.00 Jutranja tema -možnost tudi za komercialno predstavitev podjet.)8.30 Dopoldanska informativna oddaja 9.00 Ponovitev. Na* gost 11.10 Predstavljamo vam: ,., (komercialna oddaja, namenjena predstavitvam podjetij....) 12.00 Zvonienie 13.00 Glasbeni odmor 15.00 Popoldanska informativna oddaja 18.08 Nasi poslušalo čestitajo in pozdravljalo 17.30 Izbiramo Valo pesem -glasbena oddaja s predlogi pesmi za vaio pettm tedna 18.30 Večerna informativna oddaja 1B.00 Radio Glas Amerike 19.40 Otortka pesem tedna m Pravljica 20.15 Radio Vatikan 20.35 Prijatelji Radia Ognjišče - oddaja za poslušalce, člane PRO (podporni član. radia) 22.00 Poročila 22.10 Poezi|a za lahko noč 22.30 Nočni glasbeni program CENTER amer thrill. BREAKDOVVN ob 18 .n 20. uri 8TORŽIĆ amer wt psih. thrill. TRK ob 19. in 21. uri ŽELEZAR angl. soc. drama.TRAINSPOT T ING ob 18 30 In 20.30 uri TOREK, 8. JULIJA 1997 TVS 1 7.30 Vremenska panorama 8.30 Euronevvs 10.05 Včeraj, danes, jutri 10.10 Videoring 10.40 Jake in debeluh, ameriška nanizanka 11.30 Ujetniki molka, ameriški film 13.00 Poročila 13.05 Lingo, ponovitev TV igrice 13.35 Po domače 14.50 Pro et contra 15.55 Mostovi 16.25 TV prodaja 17.00 Obzornik 17.10 Taborniki in skavti 17.25 Otroci polderjev. nizozemska nanizanka 17.50 Havajski detektiv, ameriška nanizanka 18.40 Kolo sreče, TV igrica 19.15 Risanka 19.30 Dnevnik, vreme, šport 20.05 D.C. taksi, ameriški film 21.40 Homo turisticus, oddaja o turizmu 22.00 Odmevi, vreme, šport 22.30 Caroline v velemestu, ameriška nanizanka 23.00 Zlata naveza, angleška nadaljevanka 23.55 Videoring TVS 2 14.15 Sobotna noč 16.15 Dlan v dlani 16.45 Caroline v velemestu, ameriška nanizanka 17.15 Svilene sence, ameriška nanizanka 18.05 Alpe Jadran 18.35 Župnik za 10 tednov, angleška nadaljevanka 19.30 Dnevnik, vreme, šport 20.05 Dosje20.55 Včeraj, danes, jutri 21.05 Osamljeni plant, avstralska pustolovska serija 22.00 Brianovo življenje po Montvju Pvthonu, angleški film 23.30 Svet poroča TV Slovenija si pridržuje pravico do spremembe programa. KANALA 8.00 Video strani 9.00 TV prodaja 9.20 Video strani 10.00 TV prodaja 10.20 Video strani 10.45 Vohljač in Momljač, risana serija 11.05 Prosim, ne jejte marjetic, nanizanka 11.35 Ta čudna znanost, nanizanka 12.00 Korak za korakom, ponovitev 12.25 Oprah Show, ponovitev 13.30 Alo, alo, ponovitev 14.00 Osumljeni, ponovitev 14.50 TV prodaja 15.10 Atlantis 16.10 Rajska obala 16.35 Drzni in lepi, ponovitev 17.00 Oprah Shovv: Neomajna Tina Turner 17.45 Drzni in lepi, nadaljevanka 18.10 Rajska obala, avstralska nanizanka 18.40 Charles je glavni, nanizanka 19.05 Srečni časi, nanizanka 19.35 Korak za korakom, nanizanka 20.00 Družinske zadeve, nanizanka 20.30 Strašilo in goispa King, nanizanka 21.20 Odklop: Kaskader, serija 21.55 Nenavadna doživetja, dokumentarna oddaja 22.40 Alo, alo, nanizanka 23.10 Vročica noči, nanizanka 0.00 Bergerac, nanizanka 0.50 Maldivi, dokumentarna oddaja 1.15 TV prodaja POPTV 7.00 Dobro jutro, Slovenija; Jutranji program: MMTV, Tele 59, TV Robin 10.00 Santa Barbara, ponovitev nadaljevanke 10.50 Top Shop 11.00 Partnerja, ponovitev 6. dela nemške nanizanke 12.00 Zaliv ljubezni, ponovitev 13.00 Kužek Monti, risana serija 13.30 VR. 5, ameriška nadaljevanka 14.30 Zlatolaski, ponovitev-15.00 Varuška, ameriška humoristična nanizanka 15.30 Mamice, ameriška humoristična nanizanka 16.00 Zaliv ljubezni, ameriška nadaljevanka 17.00 Šanta Barbara, nadaljevanka 18.00 Zlatolaski, ameriška nanizanka 18.30 Nevarni Havaji, ameriška nanizanka 19.20 Vreme 19.30 24 ur 20.00 Resnične zgodbe: Otroci naprodaj, ameriška drama 21.45 Bolnišnica upanja (Chicago Hope), 20. del ameriške nanizanke 22.30 M.A.S.H., ameriška humoristična nanizanka 23.00 Partnerja, nemška nanizanka 0.00 Vojne vihre: Globoka morja, ameriški film 1.30 24 ur, ponovitev 2.00 POP 30, ponovitev TV 3 8.00 Komercialne predstavitve 13.00 TV prodaja 13.15 Videokolaž 15.30 Utrinek 16.00 TV prodaja 16.15 Videoboom 40, ponovitev 17.15 TV prodaja 17.30 Graščina pustolovščin, ponovitev 18.00 Sirene, ponovitev 18.50 TV prodaja 19.00 TV dnevnik19.30 Utrinek 20.00 Nočni popotniki, otroška nadaljevanka 20.30 Sirene, 10. del nadaljevanke 21.30 Vera in čas, tedenski pregled verskega dogajanja doma In po svetu 22.30 šport -Mednarodni športni dogodek 23.00 Utrinek 23.30 TV prodaja 23.45 Dnevnik 0.00 Komercialne predstavitve HTV 1 7.45 TV koledar 7.55 Poročila 8.00 Dobro jutro 10.00 Poročila 10.05 Otroški in mladinski program 10.35 Kdo je šef?, humoristična nanizanka 11.00 Umetnost v svetu teme, dokumentarna oddaja 12.00 Poročila 12.25 Marisol, mehiška serija 13.10 Santa Barbara, serija 14.10 Poročila 14.15 Prihaja dr. Beeching, humoristična nanizanka 14.45 Otroški program 17.10 Pazi, steklo 17.40 Poročila 17.50 Obalna straža, nanizanka 18.36 Kolo sreče 19.10 Hrvaška spominska knjiga 19.30 Dnevnik 20.15 V iskanju izginulega časa, dokumentarna oddaja 20.50 tv parlament 22.15 Opazovalnice 22.40 Filmska noč z Martinom Bečkom: Izginulo gasilsko vozilo, švedski film 0.10 Poročila HTV 2 15.40 TV koledar 15.50 Iz dramskega albuma 16.30 Maslinski dvorci, ponovitev 17.30 Acapulco - telo in duša, nadaljevanka 17.55 Risanka 18.05 Hugo 18.05 Sofijin mesni tečaj, dokumentarna serija 19.00 Županijska panorama 19.30 Dnevnik 20.10 Kviz 20.30 Bolnišnica upanja, ameriška nanizanka 21.25Črno-belo v barvah: Na zahod, ameriški film AVSTRIJA 1 5.55 Otroški program 8.55 Alf 10.30 Ponovno težave z Berniejem, ponovitev ameriškega filma 11.50 Otroški program 14.50 Hišica v preriji 15.40 Zemlja 2 16.25 Airvvolf 17.15 Prijatelji za vse življenje 18.05 Alf 18.30 Strašno prijazna družina 19.00 Varuška 19.30 Čas v sliki/ Kultura 19.53 Vreme 20.02 Šport 20.15 Kapitan: Zadnja plovba, nemški film 21.45 VValker, teksaški ranger, ameriška nanizanka 22.35 Močna dekleta odpravijo delo, ameriški akcijski film 0.05 Kako poročiti milijonarja?, ameriška komedija, 1953 1.35 Ljubeen, maščevanje, kapuci-no, angleška tragikomedija' 3.20 Seksi zaradi ovsene kaše, angleška filmska satira 4.50 Airvvolf 5.35 Naš hrupni dom AVSTRIJA 2 6.00 Videostrani 7.00 Vreme 9.00 Čas v sliki 9.05 Dvorec na Vrbskem jezeru 9.55 Bogati in lepil 1.35 Zvezna dežela danes 11.45 Vreme 12.00 Čas v sliki 12.05 Šiling 12.35 Dežela in ljudje 13.00 Čas v sliki 13.10 Ljuba družina 13.55 Trije zapeljivci, nemška serija 14.45 Lipova ulica 15.15 Bogati in lepi 16.00 Vsak dan s Schiejokom 17.00 Čas v sliki 17.05 Dobrodošli v Avstriji 19.00 Avstrija danes 19.30 Čas v sliki/ Kultura 19.53 Vreme 20.02 Pogledi od strani 20.15 Univerzum: Tiger iz soseščine, dokumentarni film 21.10 Reportaža 22.00 čas v sliki 22.30 Na prizorišču, reportaža tedna 23.05 Primer za dva, nemška kriminalistična serija 0.05 Čas v sliki 0.10 Projekt X 0.25 Leteči cirkus Montvja Pvtona, humoristična serija 1.25 Themroc, francoska komedija 3.10 Pogledi od strani 3.45 Dr. Jekyll in gospod Hyde, ameriška grozljivka 5.30 Strašno prijazna družina TELE-TV KRANJ ... Videostrani 18.45 Test slika 18.55 TV napovednik TELE-TV 19.00 TV kažipot 19.02 EPP blok - 1 19.07 Top spot 19.10 Poročiia Gorenjske 517. 19.25 Otroški program 19.59 Danes na videostraneh 20.00 TV kažipot 20.02 EPP blok - 2 20.07 Top spot 20.10 Utrip Kranja 20.30 Torkova tema: Iz domačih korenin mojstrske delavnice Kosmač 21.10 Poročila Gorenjske 517 21.25 EPP blok - 3 21.30 Otvoritev obnovljene regionalne ceste Podbrezje - Gobovci 22.00 6. gorenjsko prvenstvo harmonikarjev v Besnici 22.20 Karaoke županov v Cerkljah 22.55 Poročita Gorenjske 517 23.10 Z vami smo bili... nasvidonje 23.11 Odpovedni spot programa TELE-TV Kranj 23.12 Videostrani SODELUJTE V KONTAKTNIH ODDAJAH TELEVIZIJE TELE-TV KRANJ -POKLIČITE PO TELEFONU: 33 11 56! PRIDRŽUJEMO SE PRAVICO DO SPREMEMBE PROGRAMA. LOKA TV 20.00 Napovednik 20.01 Skozi pravljico v svet, ponovitev 20.15 EPP blok 20.20 Explozivni too much - mladinska počitniška oddaja 21.00 Oddaja iz produkcije TV Ptuj 21.30 Videoboom 40 22.10 Nedeljski film: Bili so velikani, ponovitev 2. dela TV ŽELEZNIKI VIDEOSTRANI TV Železniki od 17. ure do 19. ure ob glasbeni podlagi Radia Žiri. VIDEOSTRANI TV Železniki na vldeokasetl ob 18., 19.20 In 21. uri. 19.00 Občinski praznik 97 občine Železniki - sprejem za odličnjake OS in SŠ 20.00 Danes Tone svetuje 20.50 Brez komentarja ATM TV KR. GORA ... Videostrani 18.08 Test 18.15 Napovednik 18.17 EPP blok 18.20 Gorenjec in Gorenjka meseca (kontaktna oddaja) 18.50 Torkov športni pregled 19.00 Gorsko hitrostna preizkušnja Golica 1997 19.23 Risanka 19.26 Videostrani 20.00 Otvoritev XVIII. planinske slikarske kolonije Vrata 97, ponovitev 20.35 Satelitski program Deutsche Vvelle 22.00 Videostrani TV ŠIŠKA ... Videostrani 19.50 Napoved sporeda 20.00 Telemarket 20.05 3, 2, 1 GREMO - oddaja domače zabavne glasbe z gosti v živo iz studia 21.30 Telemarket 21.40 Napoved sporeda za sredo 21.45 Videostrani KINO IMPULZ KAMNIK 10.00 Video strani 18.00 TV prodaja 19.05 Otroški program, Mini 5 19.30 Ponovitve 20.00 Top spot 20.05 Glasbeni mix 20.30 Torkova vroča linija - v živo 21.30 Zdravniški nasveti - ponovitev 22.30 Top spot 22.35 Video strani RA KRANJ 5.30 Začetek programa, uvodna napoved 5.50 EPP 6.00 Napovednik programa 6.50 EPP 7.00 Radio Slovenija - Druga jutranja kronika 7.20 Čestitka presenečenja 7.40 Pregled dnevnega tiska 7.50 EPP 8.00 Napovednik programa 8.20 Oziramo se 8.30 Hov, ne znam domov 8.40 Pregled tiska 8.50 EPP 9.00 Gorenjska včeraj, danes 9.20 Tema dneva 9.50 EPP 10.20 Zdravstveni nasveti 10.40 Zaposlovanje 10.50 EPP 11.00 Napovednik programa 11.20 Novinarski prispevek 11.30 Kviz Radia Kranj 11.40 Zaposlovanje 11.50 EPP 12.30 Osmrtnice, zahvale 12.40 Novi-narskiprispevek 12.50 EPP 13.00 Pesem tedna 13.20 Tudi jeseni je lepo 13.50 EPP 14.00 Gorenjska danes 14.50 EPP 15.00 Napovednik programa 15.25 EPP 15.30 Dogodki in odmevi 16.00 EPP 16.20 Novinarski prispevek 16.50 EPP 17.00 Napovednik programa 17.50 EPP 18.00 Gorenjska danes, jutri 18.50 EPP 19.30 Večerni program: Glasba po izboru Mateje Zveršen 20.00 911 turbo 24.00 Zaključek programa Radia Kranj R TRŽIČ Oddajamo od 13.30 do 19.00 na UKV stereo 88,9 MHz in 95 Mhz. Prvi del programa bo predvsem v znamenju drobnih nasvetov. Takoj na začetku bomo nekaj več povedali o vojaških vojnih invalidih v oddaji Drugačni, vendar naši. Pregled dogajanj iz Tržiča in Gorenjske, bomo predstavili ob 15:30 v oddaji Spremljamo in komentiramo. Ob 16:10 bodo na vrsti Obvestila, nato pa ob 16:30 pregled dogodkov po svetu s pomočjo kolegov iz radia Deutsche VVelle. Ob 16:45 lahko prisluhnete zanimivostim, ki jih pripravljamo v oddaji S" m Tržičan, ob 17:40 pa se z nami lahko učite poslovne angleščine v 16. lekciji VictorS Venture. torkov spored bomo sklenili z oddajo, namenjeno športu in rekreaciji. R TRIGLAV 5.30 Dobro jutro 6.45 Vreme 7.00 Druga jutranja kronika 7.30 Halo, porodnišnica 8.00 Nočna kronika 8.30 Telegraf 10.00 Gibljive slike 10.30 Novice 11.00 Drug z drugim - oddaja za invalide 12.00 BBC novice, osmrtnice, vreme 13.00 Tečaj angleščine 14.00 Melodija tedna 14.30 Telegraf 14.50 Akcija Vive "Naj zdravnik" 15.30 Dogodki in odmevi 16.15 Obvestila 16.30Domače novice 17.00 Aktualno 18.00 Občinski tednik 18.30 Pogled v jutrišnji dan 19.00 Voščia R SORA 5.30 Prva jutranja kronika 5.40 Napoved programa 6.20 Noč ima svojo moč 6.40 Naš zgodovinski spomin 7.00 Druga jutranja kronika RA Slovenija 8.00 Napoved programa 9.00 črna kronika 9.30 Glasbo izbirate poslušalci 10.00 Servisne informacije 10.30 Moj najljubši zdravnik 11.15 Kozmetični nasveti 12.00 BBC novice 12.30 Glasbena zmešnjava 13.45 Osmrtnice 14.30 Mali oglasi 15.00 Dogodki danes, jutri 15.30 RA Slovenija 17.00 Novice 19.30 Odpoved programa R RGL KRIM: 100,2 MHz-ŠANCE: 99,5 MHz-LJUBLJANA: 105,1 MHz 6.00 Dobro jutro z Ljerko Bizilj 6.05 Naj naj 6.15 Novice 6.30 AMZS 6.45 Vreme 7.00 2. jutranja kronika, prenos RA Slovenija 8.00 skriti mikrofon 8.30 Jutro je lahko tudi takšno 9.15 Novice 9.30 Vaše mnenje 10.00 Dopoldanski pogovor 10.30 Kontaktni program 11.15 Novice 11.25 Skriti mikrofon 12.00 BBC - novice v slovenščini 12.45 Dnevnikov odmev 13.00 O naših medijih 13.50 Pasji radio 14.15 Novice 14.30 Zvezdni prah 15.00 RGL obvešča, komentira 15.30 Svetovna hrt lestvica 16.20 Spoznajmo se 16.35 Kozmetika Kahne 17.15 Novice 17.30 Okrogla miza RGL-a 18.25 Skriti mikrofon 18.15 Novice 19.00 Radijski dnevnik 19.25 Vreme 20.00 Zaprta vrata 21.00 Nočni program RGL-a R OGNJIŠČE 5.00 Jutranji program 6.45 Duhovna misel, svetnik dneva 7.10 Bim - bam -bom 7.30 Poročila 8.00 Jutranjatema -namenjena kulturi 8.30 Dop. inf. oddaja 9.00 Ponovitev: Nedeljska reportaža 10.15 Predstavljamo vam... - komercialne predstavitve podjetij,... 11.10 Glasb. ured. predstavlja... - predstavitev novih projektov glasbenikov 12.00 Zvonjenje 13.00 Izobraževalna oddaja 15.00 Popoldanska informativna oddaja 16.05 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo 17.15 Šport na radiu Ognjišče 18.30 Večerna informativna oddaja 19.00 Radio Glas Amerike 20.15 Radio Vatikan 20.35 Sončna pesem - oddaja namenjena študentom 22.30 Nočni glasbeni program CENTER amer. thrill BREAKDOVVN ob tfc. in 20. un STORŽIČ amer erot psih. thrill. TRK ob 19. in 21. uri ŽELEZAR Danes zaprto! ŠKOFJA LOKA amer kom. TI, TI LAŽNIVEC ob 20.30 uri V J A V * A ŠKOFJA LOKA TURISTIČNO DRUŠTVO Mestni trg 5, Škofja Loka INFORMACIJE * SPOMINKI * PRIREDITVE * TURISTIČNO VODENJE Tel.: 064/620-268, v poletni sezoni odprto vsak dan PROGRAM PRIREDITEV POD H0MAN0V0 LIPO: Ena glavnih dejavnosti Turističnega društva Škofja Loka je organizacija prireditev. Izvedli smo številne kulturne, športne in zabavno turistične prireditve. Naš namen je oživiti mesto in graditi na turistični podobi Škofje Loke, ki bo prijazna predvsem za domačine, seveda pa tudi za tuje obiskovalce mesta. Glasbene večere v juliju in avgustu izvajamo na podlagi bogatih izkušenj z občutkom za kvalitetno, primerno in odmevno. Prireditve poleti 1995 in 1996 je obiskalo cca 14000 poslušalcev, kar je potrditev in nagrada za pravilno usmeritev našega dela. IZVAJALCI GLASBENIH VEČEROV 97: 4. 7. ob 20. uri: KRANJSKI DIXILAND BAND dixi večer 5. 7. ob 11. uri: PIHALNI ORKESTER ŠK. LOKA promenadni koncert 11. 7. ob 20. uri: PUERTO RICO južnoameriški večer 18. 7. ob 20. uri: MAR DJANGO ciganski večer 25. 7. ob 20. uri: OTO PESTNER večer evergrinov 1. 8. ob 20. uri: KLAPA D'MORE dalmatinski večer 8. 8. ob 20. uri: BRACO DOBLEKAR KVARTET jazz večer 15. 8. ob 20. uri: IRENA VRČKOVNIK večer popularne glasbe 22. 8. ob 20. uri: KVARTET HIŠA večer akustične glasbe 29. 8. ob 20. uri: LINTVERN akustični ročk večer 30. 8. ob 20. uri: PIHALNI ORKESTER ŠKOFJA LOKA promenadni koncert Glasbeni večeri bodo potekali na Mestnem trgu v Škofji Loki vsak petek v juliju in avgustu od 20. * 23. ure, razen 5. 7. in 30. 8., ko bodo potekale 11. do 13. ure. NAGRADE DANAŠNJE KRIŽANKE SO: 1. in 2. nagrado prispeva KAVARNA HOMAN 1. nagrada: TORTA PO ŽELJI 2. nagrada: slaščice v vrednosti 3.000,00 SIT 3. nagrada: KNJIGA ŠKOFJA LOKA - monogrt REŠITVE KRIŽANKE pošljite na dopisnicah * srede, 16. julija 1997, na Gorenjski glas, Zoisov^ 4000 Kranj ali pa oddajte v turističnih owg Bled, Bohinj, Cerklje, Dovje - Mojstrana, Jesenik Kranjska Gora, Radovljica, Škofja Loka, Tržič » Turistični agenciji Meridian na Jesenicah, , Veronika v Kamniku ali v Glasov nabiralnik v poslovnestavbe na Zoisovi ulici 1 v Kranju. 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 13 14 15 16 17 18 19 20 21 22 23 24 25 26 27 28 29 30 31 t POSLI IN PINANCE UREJA: Marija Vbtčjak Bruto domači proizvod Porasel za 0,4 odstotka !^.nJ> junija - Statistični urad je sporočil, da je bruto domači zad'2"0^ v ktošnjem prvem tromesečju v primerjavi z a«njun četrtletjem lanskega leta porasel za 0,4 odstotka. u !u!0 domači proizvod je po stalnih cenah iz leta 1992 v Piimnjemprven} četrtletju znašal 289.917 milijonov tolarjev. V 22odst^tkS prV*m četrtletjem lanskega leta pa se je povečal za Doda Čisti računi rKOUKO JE VREDEN TOLAR h Četrt, .na vrednost (brez vpliva sezone) je v letošnjem prvem nietju v primerjavi z zadnjim lanskega leta najbolj izrazito narasla v gradbenitšvu, kar za 13,9 odstotka. Do večjega padca je ter v° v Prometu, skladiščenju in zvezah in sicer za 6,1 odstotka ra tv rudarstvu za 3,1 odstotka. V vseh ostalih dejavnostih je bila « dodane vrednosti manjša. vred PnmerJavi s prvim četrtletjem lanskega leta pa dodana 2a ,n°st v dejavnosti oskrbe z elektriko, plinom in vodo porasla ob ?dstotka, v gostinstvu za 6,4 odstotka, javni uporabi, t mbi in socialnem zavarovanju za 5,5 odstotka, gradbeništvu odstotka ter pri nepremičninah, najemu in poslovnih za 4,6 odstotka. Dodana vrednost v predelovalnih Za 5,1 Joritvah deJa enJ ,^nostih pa je bila v letošnjem prvem četrtletju v primerjavi z Klm lanskim razdobjem višja za 0,1 odstotka. ^savska banka v skupini NLB 2as • JUmJa * N°v& Ljubljanska banka je z LB Banko obv?VJe P°dpisala pogodobo o poslovnem sodelovanju in "»aovanju poslovnih tveganj. oi>j e.niČarji LB Banke Zasavje so na zboru delničarjev 23. maja >stal Pre<*n°stne delnice NLB pretvoriti v redne, zategadelj je krat ^'0dstotni in s tem največji delničar Banke Zasavje. Pošlo -S°Se oc^°^m za vstop v bančno skupino NLB, pogodob o Pos Hk, Podn'Vnfm s°delovanju in obvladovanju poslovnih tveganj pa so tako • Jumia- ^ slovenskem delu bančne skupine NLB so in c_,n*JVecje Banka Zasavje, Koroška banka, Pomurska banka gj£n? banka Velenje Kranj, julija - Zveza potrošnikov Slovenije želi z akcijo "Cisti računi" doseči, da bi bila jasneje določena pravila za način odplačevanja občanskih posojil pri bankah. Obračunska tehnika namreč ne bi smela biti prepuščena bankam samim, saj to lahko privede do zavajanja potrošnikov in nelojalne konkurence med bankami. ZPS že nekaj časa dobiva pritožbe občanov glede korektnosti odplačevanja bančnih posojil, zato so se s sodelovanjem nemške potrošniške organizacije spomladi lotili projekta, s katerim skušajo rešiti ta problem. Obračun obresti je že v stabilnih razmerah zapleteno, pri nas ga dodatno zapleta inflacija oziroma revalorizacija. ZPS revalorizaciji ne oporeka, problem je v tem, ker ni predpisa, ki bi bankam narekoval, kako morajo revalorizacijo obračunanavati. Čeprav je inflacija postala zelo predvidljiva, se banke zelo razlikujejo v svojih inflacijskih pričakovanjih. Nekatere vračunajo nizko inflacijo, zato so začetna odplačila nižja in posojilo privlačnejše. Kasneje pa banke anuitete povečajo in posojilojemalci se počutijo ogoljufane. Pred koncem odplačevanja posojila so lahko anuitete zelo visoke, da je posojilo v pogodbenem roku odplačano. Vse to se seveda dogaja brez izrecne volje posojilojemalca, raztegljiv pa je tudi pojem, kaj vse mora anuiteta pokrivati. Zato so potrošniki zavedeni, saj po jasni informaciji, koliko posojila bo dejansko moral odplačati, marsikdo posojila sploh ne bi najel, pravi Breda Kutin, predsednica ZPS. Seveda to predstavlja tudi nelojalno konkurenco med bankami. V Nemčiji je določeno, da mora anuiteta poleg obresti pokrivati tudi sorazmerni del glavnice. Drugačni primeri so možni le na izrecno željo posojilojemalca, banka pa ga mora opozoriti na finančne posledice takšne izjeme. ZPS bo s sodelovanjem tujih strokovnjakov in zainteresiranih bank razvila strokovno utemeljen in za posojilojemalce sprejemljiv način vodenja posojila. p0s,°traj bančne skupine banke ohranijo poslovno sodelovanje, m* , ■« ■ ■ . A A Af\ M. I ■ >fK^v^et^^ Bruto dividenda 1.140 tolarjev pa : °8ije in usklajenemu nastopu na domačem trgu. Ključno rj^0rUr?VnavanJe likvidnosti, obvladovanje poslovnih tveganj, obvf°,r 111 kontrola ter računovodski standardi. Pogodbo L)3 g,^311]0 poslovnih tveganj nameravajo podpisati tudi Janko Domžale. strjenih 1.411 programov 14^ranJ> junija - Agencija za privatizacijo je do 2. julija odobrila le j Programov lastninskega preoblikovanja. 1.036 podjetij pa je kstn? • .drugo soglasje. Pred dnevi je tako prvo soglasje za Ulcra v-en^e dobila tudi Gorenjska predilnica iz Škofje Loke in a Kibernetika -Orodjarna Kranj. Kranj, julija - Kranjska delniška družba Iskraemeco bo za lansko leto izplačala svojim delničarjem 1.140 bruto dividende na delnico. Skupščina delniške družbe Iskraemeco je bila 2. julija, za predsednika so ponovno soglasno izvolili dr. Jožeta Mencingerja. Sprejela je poslovno poročilo za lansko leto, ki ga je Iskraemeco zaključila s 392 KRANJ, 03.7.1997 NAEUm/mOOAINl |NAKWWHtODAJNI MENJALNICA 1 DEM 1 1 ATS 100ITL A BANKA (Tržič, Kranj, Jesenice) AVALBted 90,80 91,65 12,82 13,03 741-220 9,12 9,42 AVAL Kranjska gora 881-039 BANKA CREDITANSTALT d.d. Lj 91,00 92,00 12,80 13,10 9,20 9,60 EfK)S(SiarfMayrj, Kranj 91,70 92,10 12,95 13,15 9,35 9,50 GORENJSKA BANKA (vse enote) 90,00 91,65 12,54 13,03 8,88 9,80 HRANILNICA LON, d.d.Kranj 91J0 91,90 12,90 12,99 9& 9,40 HKS Vlgred Medvode 90,70 91,60 12,73 13,00 9,15 9,50 HIDA^žnica Ljubima M& 91,70 12,97 13,03 9,39 9,45 HRAM ROŽICE Mengeš 91,58 91,88 12,95 13,05 9,35 9,44 URIKA Jesenice 91,00 91,70 12,82 13,00 9,25 9,45 INVEST Škofja Loka 91,30 91,65 12,92 12,99 9,22 9,34 LEMA, Kranj 9W 91,80 12,88 13,02 9,15 9,35 LJUDSKA BANKA d.d., Lj 91,32 91,79 12,96 13,10 9,27 9,48 MIKELStražišče ni podatkov NEPOS (Šk. Loka, Trata) 91,45 91,70 12,96 13,02 9,35 9,45 NOVA LB Kamnik, Medvode, Šk. Loka 91J0 91,70 12,99 13,16 9,39 9,66 PBS d.d. (na vseh poštah) 89,00 91,55 11,30 13,05 8,40 9,45 miMUS Medvode ni podatkov ROBSON Mengeš 91,50 91,90 12,95 13,10 9,30 9.50 SHP-Stov. hran. in pos. Kranj 91,40 91,80 12,92 13,00 9,30 9,40 SKB (Kranj, Radovljica, Šk. Loka) 90,60 91,60 12,60 13,01 9,10 9,41 SLOVENIJATURiST Boh. Ostrica 90,00 • 12,54 - ... 8,88 -. SLOVENUATURIST Jesenice 91,20 91,70 12,84 13,00 9,20 9,43 SZKB Blag. mesto Žri 90,50 91,60 12,50 13,00 9,00 9,75 ŠUM Kranj 211 339 TALON Žei!p©^.T^Ški*«,2B.«n)6 91,00 91,90 12,90 13,09 9,30 9,49 TENTOURS Domžale 90,90 92,00 12,80 13,00 9,15 9,50 TROftCAL Kamnik - Bekovnik 91& 91,70 12,99 13,04 9,41 9,49 UBKŠk,Loka 91,00 91,80 12,89 13,05 9,25 9,45 Wft_FAN JESENICE uptttnarket UNION VVILFAN Kranj 842-696 360-260 VvILrAN Radovljica, Grajski dvor 714413 VVILFAN Tržič pomnim tiIaj 91,03 91,77 53-816 12,78 13,04 9,18 9,49 Pri Špaiovcu v Avstriji Je ATS ob nakupu blaga po 12,70 tolarjev. Podatke za tečajnico nam sporočajo menjalnice, ki se pridružujejo pravico dnevnih sprememb menjalniških tečajev glede na ponudbo in povpraševanje po tujih valutah. Zaradi pogostih sprememb menjalniških tečajev pri nekaterih menjalnicah objavljamo njihove telefonske številke, na katerih lahko dobite podrobnejše informacije o menjalniških tečajih. milijoni tolarjev dobička. Za dividende so namenili 70 odstotkov dobička, 30 odstotkov je ostalo nerazporejenega. Delničarjev je približno 3 tisoč, že tretje leto bodo dobili dividendo, tokrat bo znašala 1.140 tolarjev bruto. Izplačali jih bodo v 30 dneh. Delnice Iskraemeco še ne kotirajo na borzi. Vaš najboljši partner pri menjavi deviz PE KRANJ Delavski dom, tel.:360-260 P.E. JESENICE supermarket UNION tel.:862-696 P.E. RADOVLJICA Hotel Grajski dvor tel.:064/714-013 P.E. TRŽIČ klet Veletekstil tel.:53-816 SERVIS IN AVTOSALON VRTAČ Audi BLAG. GLOBUS KRANJ 064/211 662 VlSOKO PRI KRANJU 064/431 019 431 148 ^LO že od 16.990 DEM ^t-F PLUS II od 27.119 DEM pASSAT že od 36.634 DEM AKCIJSKA PONUDBA <*olf rabbit iii Me boljšo opremo vn Možnostjo kovinske barve *e od 23.655 DEM ggden nakup tudi na POTROŠNIŠKI KREDIT ali PORSCHE LEASING! . RABLJENA VOZILA: l y[}LF UNIS JX, 1595 ccm, letnik: 1990, vrata troje, bencin, metalno siva barva, 55 kW, cena: 9.700 DEM 3 y^ Q0LF JX, 1589 ccm, letnik: 1989, vrata troje, bencin, živo rdeča barva, 40 kW, cena: 8.800 DEM i Um cG0LF JXD'1588 ccm'letnik: 1987-vrata štiri-diezel- svetl°rdeča barva'40 kW'cena: 7,600 DEM 5 rwG0LF JXD-1588 ccm, letnik 1986, vrata troje, diezel, oranžna barva, 40 kW, cena: 6.200 DEM C'WJXD. Q01F||| 1588 ccm, letnik 1989, vrata torje, diezel, svetlo rdeča barva, 40 km.^'"' W1 ccm, letnik 1996, vrata troje, bencin, metalna siva barva, 66 ?.P0Lq°5000:1: USTNIK, CL oprema w, cena: 8.800 DEM i cena: 23.400 DEM, 1296 ccm, lentik 1995, vrata troje, bencin, memor/ rdeča biserna, 40 kvV, km: 30.000, cena: 16.000 DEM S??CADDY FURGON D, letnik 1990, d ),1588ccm,40kW,diesi 1l" (V?!-01'9 TD GL- let. 92, km: 120.000,1. last., cena: 16.000 DEM 10, J^IS JXD, 1588 ccm, 40 kVV, diesel, letnik 1990, km: 117.000,1. lastnik, odjavljen, sv. rdeč, cena: 9900 DEM 12 U D, let.' 90, pet prestav, 1. lastnik, cena: 9.900 DEM, km: 119. LF L let. 84, bela ban/a, S paket, diesel, cena: 3.500 DEM GBD Gorenjska borzno posredniška družba d.d, Koroška 33, 4000 Kranj, Slovenija Tel: +386 064 361-300, 361-301 Fax: +386064 211-889 • nakup in prodaja vrednostnih papirjev • prenosi lastništva delnic v KDD • odkup delnic iz privatizacije, tudi delnic skladov • upravljanje s finančnim premoženjem strank • izjemna priložnost za nakup delnic serije B "VARNOST, STROKOVNOST, DONOSNOST' CERTIFIKATI, DELNICE, OBVEZNICE... Kaj? Kako? Zakaj? (14. del) Kam še lahko vložim prosti certifikat? Izjeme! Veliki večini (okrog 9 odstotkov lastnikov certifikatov) je s 30. 6. 1997 certifikat postal ničvreden papir. Nekaj pa je izjem in te bom navedla v nadaljevanju. 1. Če se podjetje, v katerem delate, še ni lastninilo in imate kot način lastninjenja predvideno interno razdelitev in notranji odkup, boste tudi po 30. 6.1997 lahko vložili certifikat v vaše podjetje. 2. Izjema so tudi dediči, ki do 30. 6. 1997 še niso imeli sklepa o dedovanju oz. jim Ministrstvo za ekonomske odnose in razvoj še ni opravilo prenosa certifikatnih sredstev iz računa pokojnika. Prosta certifikatna sredstva bodo lahko vložili do 30. 9.1997. Kam? če je mogoče v varianto iz 1. točke, oz. če bo sprejet 15. julija zakon o zaključku privatizacije, v Triglavski narodni park. 3. Tretja kategorija imetnikov certifikatnih sredstev so imetniki zadolžnic iz negospodarstva, katerim bo način porabe le-teh predpisal Zakon o lastninjenju državnega premoženja, ki pa je še v parlamentarni proceduri. Dodatne informacije lahko dobite po telefonu: 061/131-00-59 in 061/131-80-78. . Kazalci uspešnosti poslovanja delniških družb V prejšnjem nadaljevanju je tiskarska napaka povzročila nelogičen izračun pri formuli, ki sem jo navedla. Pravilno se formula za izračun dobička na delnico glasi Earning per Share (EPS) = dobiček po plačilu davkov /št. delnic Primer: 10=100.000/10.000 Podjetje z 10.000 izdanimi delnicami je ustvarilo 100.000 denarnih enot neto dobička. Dobiček na delnico znaša 10 denarnih enot. Naslednji pogosto uporabljeni kazalec je Priče earning ratio (PER), ki nam pove kolikokrat višja je tržna cena delnice od dobička, ki ga delnica prinese. Za delničarje je najbolje, da je ta kazalec nizek, saj to pomeni, da smo delnico kupili po nizki tržni ceni in nam prinaša velik dobiček, če imamo na izbiro več naložb, bomo izbrali tisto z nižjim PER. PER = tržna cena delnice/dobiček na delnico oz. EPS Informacijo o višini PER za posamezne delnice, zlasti tiste, ki kotirajo na Ljubljanski borzi, vam nudijo v borzno posredniških družbah. Prihodnjič pa bomo ponovno preverili kakšne so cene delnic, po katerih Borzno posredniške družbe odkupujejo delnice iz privatizacije, ki še ne kotirajo na borzi, če lahko sklepamo po borznem dogajanju, kamor so se vrnili tuji investitorji in povzročili naraščanje tečajev, bodo tudi odkupne cene delnic podjetij, ki še ne kotirajo najbrž višje kot so bile. Vabimo vas, da nam sporočite vaša vprašanja na naslovno temo po pošti na naslov Gorenjskega glasa, s pripisom za rubriko CERTIFIKATI,DELNICE,... ali po telefonu 064/360-600 vsak torek in petek od 14. do 14.30 ure. Ani Klemenčič, borzna posrednica KMETIJSTVO UREJA: Cveto Zapiotnik Na domačiji Par Gvvolešn'k v Suši je bila Evropska permakulturna konferenca V permakulturi vsaka stvar služi večim namenom Kaj je permakultura (permanentna agrikultura ) oziroma trajno kmetijstvo? Brane Frlic, gospodar domačije Par Gvvolešn'k pravi, daje simbol permakulture viseča ležalna mreža. "Ležiš v mreži in opazuješ, kako kmetija in narava delujeta sami v skupnem sožitju." Suša - Veliko se je dogajalo te dni na domačiji Par Gvvolešn'k, ki se postopoma preusmerja v vzorčno permakul-turno kmetijo, v Suši visoko nad Poljansko dolino pod Ble-gošem. Društvo za permakul-turo Slovenije je na domačiji od 25. do 29. junija organizir- alo VI. Evropsko perkakultur-no konferenco. V okviru konference, katere se je udeležilo 24 udeležencev iz sedmih držav in je bila zaprtega tipa, so se na dnevu odprtih vrat predstavili tudi domači razstavljala, domačijo pa je obiskala tudi množica obiskovalcev Na dnevu odprtih vrat so se predstavili: Julka Fortuna (razstava čipk), Ela Tavčar iz Suše (čaji in sadike), sosed Mihov Janez (predstavitev domače obrti, izdelava košar), Jakob Nosan iz Dolenje vasi pri Sodraiici (lončar), Drago Košir iz Sodrazice (kipar - rezbar), Marija Jelene iz Dražgoš (draž-goški mali kruhek), aktiv podeželskih žena Suša (predstavitev in postrežba domačega peciva in kruha) - predstavile so se tudi ob otvoritvi konference, Metod Frlic iz Malenskega Vrha (slikar in kipar - slikarska razstava), Biokor d.o.o. iz Škofje Loke (predstavitev rastlinskih čistil), Endovital iz Vidma -Dobrepolja (predstavitev izdelkov iz medu, rdeče pese in cvetnega prahu), Društvo za zdravo prehrano Kočevje (predstavitev aktivnosti društva), Zdravo življenje - Anica JanežiČ Mikec (bioenergetičarka in svetovalka za zdrav način življenja - predstavitev delovanja), Inštitut za trajnostni razvoj (predstavitev delovanja), združenje ekoloških kmetov (predstavitev delovanja)... V kulturnem programu pa so se predstavili: folklorna skupina iz Javorij, lajnar in harmonikar Zdravko Debeljak iz Železnikov, Matic iz Hotavelj je z zapravljivčkom pripeljal harmonikarja Danila Jezerska in pesnico in recita-torko Julko Fortuna Gantar. Ostale dni pa so nastopili še: ansambel Trutamora Slovenka, pevka Shirley Roden in drugi. iz bližnje in širše okolice. Koncept permakulture je zasnoval Avstralec BiH Milli-son, ki je skupaj z Davidom Holmgrenom že v sedemdesetih letih začel razvijati osnove uravnoteženega kmetijstva. V permakulturi vlada načelo, da je potrebno kmetijsko donosne ekosisteme zavestno načrtovati in ohranjati, tako glede raznolikosti kultur, uravnoteženosti kot tudi prožnosti med njimi. In ne samo njimi. Gre za harmoničen odnos med ljudmi in pokrajino, ki ljudem nudi hrano, zaščito in uspešno zadovoljuje njihove materialne in nematerialne potrebe. "Mišljenje, na katerem je utemeljena ideja permakulture, zagovarja sodelovanje z naravo, ne pa delovanje proti njej. Prednost je v pozornem opazovanju, ne pa dolgotrajnem in nepremišljenem izkoriščanju. Vsak vrt se obnaša drugače," meni Danijela Čalasan, ki v društvu skrbi za odnose z javnostmi. "Polžev ne odženeš s kemičnimi preparati, ampak poskušaš njihovo prekomerno Srečanje kmečkih žena Aktiva kmečkih žena Javorje in Poljane vabita na tradicionalno srečanje kmečkih žena na Blegošu, ki bo v nedeljo, 13. julija. Kulturni program se bo začel ob 12. uri pri koči na Blegošu, v njem pa bodo sodelovali Franc Tušek, harmonikar Dejan Peternelj, Jože Drabik in Anica Peternelj ter nenazadnje Gwolešnkov Brane. Za dobro voljo in ples bo skrbel ansambel Zimzelen, za jedačo in pijačo pa kmečke žene iz Javorij in Poljan, udeleženci pa bodo lahko svojo srečo preizkusili tudi na srečelovu. m MERKUR Dobra založenost in strokovnost sta ključ do uspeha 10 let Merkurjeve prodajalne Instalater V Gregorčičevi ulici v Kranju se nahajajo kar tri Merkurjeve prodajalne: M-Šport, Salon vozil in Instalater. In prav slednji bomo v teh vrsticah posvetili pozornost. Se sprašujete zakaj? Zato, ker je Instalater v tem tednu, natančneje v ponedeljek 1. julija, praznoval svojo desetletnico. Ja, tako je, že deset let je minilo, odkar so inštalaterski oddelek iz prodajalne Merkur na Koroški cesti 1 preselili na Gregorčičevo 8 in ga oblikovali v samostojno prodajalno. Za razliko od drugih Merkurjevih prodajaln, v katerih kupcem ponujajo najširši izbor izdelkov iz železninarskega programa, je Instalater specializirana prodajalna. Kot pravi poslovodja Ivan Kern, ki to vlogo opravlja že pet let, v Instalaterju na 200 kvadratnih metrih kupci dobijo vse za vodovodne inštalacije, centralno kurjavo, opremo kopalnice ter pripomočke za namakanje vrta in trate. In kaj kupce poleg odlične založenosti že deset let privablja v Instalaterja? Zagotovo vseh osem zaposlenih, ki kupcem ob vsakem obisku prijazno svetujejo in pomagajo pri nakupu. Če je potrebno, jim na njihovo željo priporočijo tudi mojstre za izvedbo različnih inštalacijskih del. Ponudba Instalaterja privablja tudi obrtnike in podjetnike, zato pomemben del prodaje predstavlja repro prodaja. Seveda tem kupcem, ki jim pri nakupu pomaga komercialist, v Instalaterju zagotovijo vse izdelke, kijih prodaja trgovsko podjetje Merkur, in ne samo inštalacijske. Odkar so pred dvema letoma prodajalno prenovili, se v njej kupci še boljše počutijo. Vgradili so namreč tudi klimatsko napravo, ki poleti zagotavlja prijeten hlad v prodajalni. Med prenovo so povečali prodajne police in tako pridobili več prodajnega prostora. Takrat so svojo ponudbo obogatili še z rezanimi cevmi, kopalniškim pohištvom in keramičnimi ploščicami. Poslovodja Ivan Kern ob desetletnici prodajalne poudarja, da si tudi za naslednjih deset in več let želi, da bi kupci še naprej radi prihajali v Instalaterja. Zato so v jubilejnem tednu poskrbeli za posebno ugodno ponudbo nekaterih izdelkov, ki je nikar ne spreglejte, saj velja samo še danes in jutri. Torej, obiščite prodajalno Instalater, ki je odprta vsak dan od 8. do 19. ure, ob sobotah pa od 8. do 12. ure. Nasvidenje v Instalaterju! prisotnost v vrtu odpraviti po naravni poti, bodisi zasaditi rastline, ki jih odganjajo, privabiti ježa, s polži se hranijo tudi race..." Vsaka stvar služi večim namenom. Prašiči so naprimer v klasičnem kmetijstvu "namenjeni" le za meso, v permakulturi pa jih uporabljajo celo za "oranje njiv". Prašiči namreč med iskanjem hrane rijejo po zemlji, poleg tega pa pojedo tudi tisto, kar raste na travniku in ob njem. Skratka v permakul- turi gre za vzpostavljanje sistema sožitja živali in rastlin po načelu medsebojne koristi. Človekovo okolje je v pravilni kombinaciji med arhitekturo, zgradbami, živalmi, rastlinami in njim ter njihovem mišljenjem samim. V skladu s premakulturnimi načeli Brane Frlic s pomočjo Društva za permakulturo Slovenije postopoma preureja tudi domačijo Par Gvvolešn'k v ekološko turistično kmetijo. Turistična ponudba bo čimbolj prijazna do ljudi, do živali in d° rastlin. Čreda islandskih konj. ki so na razpolago za jahanje, se pase skupaj s kravami; kozami in ovcami. V pripravl je tudi "permakulturni vrt",v katerem se prepletajo mnoge; kulture in so si v mesebojm odvisnosti in sožitju. Udeleženci permakulturne konference, ki so prišli !z tujine in imajo tovrstne plome, so v okviru delavni razpravljali predvsem o uskj* jajevanju delovanja permakif turnih društev po Evropi ifl poenotenju njihovega izobraževanja. Hkrati pa so udeleženci tudi izmenjavali njihove dosedanje izkušnje, spreg0' vorili pa so tudi o sodelovanju s sorodnimi društvi. V Društvu za permakulturo Slovenije je vključenih približno 70 članov, prostori društva pa so na Metelkovi o v Ljubljani. Uradne ure so ob torkih in četrtkih od 17. do g ure, informacije pa dobite tudi na telefonih: 061/132 -33-f° in 061/132 - 33 - 83. Ohranjevanje kmetijskih zemljišč, ki jim grozi zaraščanje Gozd vse bolj sili v dolino Posebna projektna skupina je v Škofjji Loki pripravila raziskoval11 nalogo o zaraščanju kmetijskih zemljišč. Občinski svet se je strinja j da je potrebno ukrepati. Na zadnji seji občinskega sveta v Škofji Loki je bila na dnevnem redu tudi predstavitev raziskovalne naloge o preprečevanju zaraščanja kmetijskih površin v občini. Po predstavitvi naloge se je občinski svet strinjal, da je potrebno ob tem problemu tudi povsem konkretno ukrepati, pri čemer naj bi ze v prihodnjem letu poskušali zagotoviti sredstva za stimuliranje ohranjevanja kmetijskih površin. Raziskovalno nalogo "Preprečevanje zaraščanja kmetijskih površin v občini Škofja Loka" je občinskemu svetu s pomočjo projeciranih slik, grafikonov in najpomembnejših ugotovitev predstavil vodja projektne skupine mag. Jurij Kumer na način, ki je v kasnejši razpravi požel posebno pohvalo, Čeprav so svetniki izvleček te naloge prejeli z gradivom. Skupina je želela ugotoviti stanje na področju zaraščanja kmetijskih zemljišč, razloge za zaraščanje oz. razloge za ohranjanje kmetijskih zemljišč in kriterije ter ukrepe, ki naj bi to omogočili. Delovala je v različnih strokah, saj so poleg kmetijcev sodelovali tudi gozdarji, strokovnjaki iz področja urejanja prostora, komunale in varstva naravne ter kulturne dediščine, kot osnovo pa so uporabili agro-karto iz leta 1990, kataster kmetijskih zemljišč, pa tudi kar kvalitetne letalske posnetke tega območja, celo tiste iz leta 1942. Iz vsega tega je mogoče zaključiti, da zaraščanje vse od leta 1848, ko je imela Slovenija največ kmetijskih zemljišč, počasi a vztrajno napreduje, posebno intenzivno pa je v zadnjih dveh desetletjih. Če je v Sloveniji 54 odstotkov površine pod gozdovi, je v občini Škofja Loka ta delež dosegel že 70 odstotkov, delež obdelovalnih površin pa padel na 26 odstotkov. Jasno je, da je osnovni vzrok ekonomske narave: strmih in težko dostopnih površin se ne izplača več obdelovati, zato se zaraščajo, kar je bilo lepo prikazano na primeru hribov v neposredni bližini Škofje Loke in vasi Gabrovo. Gozd vedno bolj sega vse do doline in Sopotnica je primer že povsem zaraščene doline. Zaraščanje pa ima številne posledice: zmanjševanje pridelave hrane, dohodkov lastnikov, zmanjševanje potreb po delovni sili in nevarnost odseljevanja prebivalcev. Če je kmetijsko proizvodni vidik vse manj pomemben, pa kaže še upoštevati zmanjševanje površin za divjad, spremembe v izgledu pokrajine (zlasti pomembno za turizem), propadanje infrastrukture in njeno vse težje vzdrževanje. Ocene kažejo, da je zaraščanje v nižinskih predelih z do 5 odstotki še sprejemljivo, v hribih in višinskih predelih pa naraste do 30 odstotkov in več. Slišali smo, da je kot bolezen rak, ^ boli dokler ni prepozno, običajno pa je us11 Skupina, ki je pripravila to razisko-^ nalogo, je pripravila tudi seznampotre ^ ukrepov, da bi se ta proces ustavil, ah omilil. Predvsem predlagajo, da bi * ' , država in občina nadaljevati s proizvod jjjj in uvesti tudi neproizvodne ukrepe, pospeševanje umerjenega prometa s kimi zemljišči in uvesti zaostreno S^Sjftr obveznost obdelave kvalitetnih zemlji^' -e daljevali naj bi se ukrepi za pospek**^ celostnega razvoja podeželja (CRP, dop0'^), dejavnosti, drobno gospodarstvo, turlZ e5a, pospeševanje proizvodnje mleka in "j drobnice in urejevanja kmetijskih zenj' $ nanovo pa naj bi uvedli direktna placu jc obdelavo najtežjih zemljišč, sofinancif J| naložb v najbolj ogroženem prostor ^ pripravili poseben program ohranje^ ^3 kmetijskih zemljišč tudi z vidikov vod ^ gospodarstva, turizma, komunale, lovstv ohranjevanja naravne dediščine. «a je Za občino Škofja Loka ocene kažejo, jj ogroženih preko 700 hektarjev pašrri^V travnikov 6., 7. in 8. katastrskega razred«*, 1000 hektarjev v 4. in 5. razredu ter čeZ i hektarjev pašnikov in travnikov v 3. 1 g. razredu ter sadovnjakov v 5. in njiv v 7. ^ katastrskem razredu. Kot povsem konkr .( ukrep predlagajo plačila za ohranjev j nezaraslih površin v višini od 20 do 50 'a tolarjev na leto na hektar, pri čemer so oc \C da bi to skupno v občini Škofja Loka zahte ^ 53 milijonov tolarjev sredstev. Te °aj v zagotovili iz državnih in občinskih sre \. za spremembo namembnosti kmetijskih z^ jj jišč, iz občinskega in državnega proračuj* .*pi Sklada kmetijskih zemljišč in gozdov, BjJjJ^ naj bi primaknili tudi izvajalci infrastrukt nalog na tem področju. & i Občinski svet se je na predlog odb?L# kmetijstvo, gozdarstvo in urejanje p°dC \ ter odbora za urejanje prostora, ki s ., predlogi strinjal in sprejel sklep, da naj S . raziskovalno nalogo tudi obravnavala, p\ prihodnjem proračunskem letu Pre"Y'^' sredstva za vsaj postopno uvajanje teh a pov, ki pa naj se izvajajo na celem 0^nJ občine. Strinjal se je tudi z imenov« posebne komisije, ki bo skrbela za izv3J p programa. Verjel je izkušnji Skandinavc U jo je na seji povedal mag. Kumer, daje na ^ ohranjevanje krajine z avtohtonim Vxe t^t vom kar sedemkrat cenejše, kot če se: to . z najetimi delavci od drugod. • §• v*1* Prizn UREJA: Vilma Stanovnik anje za Pokljuko, Bled in Slovenijo SHOD SVETOVNEGA BIATLONSKEGAVRHA Pokljuki bosta prihodnje leto dve vrhunski mednarodni tekmovanji v biatlonu, kar je novo Poznanje Sloveniji, Pokljuki in našim biatloncem. ttSfc Organizacijski •mite Pokljuka je doletela velika čast, da je organizator fetošnjega 3. srečanja prireditelji tekem za svetovni pokal v biatlonu. Tako je odločila orga-^zacija 1BU, Mednarodna bia-uonska zveza, ki ima sedež v ^alzburgu. Udeleženci mednarodnega srečanja so že zbrani v hotelu Astoria na Bledu. Srenje prirediteljev IBU se je zacelo danes zjutraj. Na Bled s9 Prišli predstavniki nacionalen zvez, predstavniki organiza-Cljskih komitejev IBU, Prirediteljev tekem za svetovni Pokal v sezoni 1997 - 1998, zastopniki APF, generalnega sponzorja IBU, producenti evropskih televizijskih hiš in družb, Evrovizije, Siwidata in Hega in vodilni člani biatlonske zveze. Med njimi so predsednik Anders Besseberg, generalni sekretar Bayer in še drugi vodilni, med njimi tudi naš Janez Vbdičar, predsednik tehničnega komiteja. Na srečanju, ki bo končano v nedeljo, se bodo organizatorji tekem za svetovni pokal medsebojno spoznali, posebej pa spregovorili o problemih organizacije tekem, akreditacij, televizijskih prenosov in meril za reklamir- ®VE VELIKI TEKMI NA POKUUKI sprave na tekmovanji v prihodnji zimi so se že začele prihodnje leto, leta 1988, bosta tudi v Sloveniji dve veliki on nski prireditvi: tekma za svetovni pokal in prvo svetovno re/nWvo v Povsem nov' disciplini • v zasledovalnem teku. Poli?Va.nJa bodo med 3. in 8. marcem na Rudnem polju na Kljuki. Organizatorji so že začeli s pripravljalnimi in'r?ma urejevalnimi deli na progi in okoli nje. Športniki Pc>» i*'C' bodo imeli še boljše pogoje. Novih posegov, da bi stala Pokljuka sodobno opremljen letni in zimski u*V nski center, pa se bo organizator lotil, ko bo dobil brezna dovoljenja. JADRALNO LETALSTVO SVETOVNO PRVENSTVO JADRALCEV V GORAH *ač i ^UDanu v Savojskih Alpah v Franciji se je v nedeljo 25. svetovno prvenstvo v jadralnem letenju. tw5?' 3» julija - To nedeljo se je na letališču v St. Aubanu v kater'1''1 Zac^° 25. svetovno prvenstvo v jadralnem letenju, na Qjjmjern sodeluje več kot 70 jadralnih pilotov iz 19 držav, med tUna a.^ dva lz Sl°venUe: Boštjan Pristavec in Miha Thaler, oba *vet0v Pskega letalskega centra iz Lesc. Posebnost tokratnega % ne£a prvenstva (prvenstva v jadralnem letenju so organizir-^ov^c 'eta) Je letenje nad visokimi gorami, saj segajo folri? Savojskih Alp med 3 in 4 tisoč metri, to pa zahteva prav Predvna znanja in izkušnje. Ker je poznavanje razmer in terena, P°irienem pa vremenskih pogojev za takšno letenje izrednega \T A 11YY A OD)TD 17T^¥nr\/1? ležišč ' S° bila v preteklih treh letih organizirana na istem Y/\D1jL//\« A M\Lm\EjmJm. L V JLi Uaja .V takoimenovana predsvetovna tekmovanja, na katerih sta Uscg , movalca tudi uspešno sodelovala, pa tudi sicer imata, saj jafljjj l"di ležijo v bližini gora, kar veliko izkušenj pri tovrstnem v treLem stenju. Dodajmo še podatek, da tekmovalci sodelujejo razredih jadralnih letal: standardnem, 15-l5-rrie ern in odprtem razredu, pri čemer oba naša tekmujeta v &oJtia *,ern razredu: Miha Thaler s svojim letalom DG 600, 'eta'orn jfr^tavec pa z od nemškega proizvajalca izposojenim ^tirrie • 800 S- Po zadnjih vesteh iz St. Aubana prirediteljem en tet ni P°sebno naklonjeno, saj so v treh dneh lahko izpeljali le Naša najboljša biatlonka Andreja Grašič (desno) s srebrnim olimpijcem Andražem Vehovarjem. - Foto: T. Doki anje. Komite Pokljuka na kon- može, med udeleženci pa bo ferenci zastopajo podpred- tudi predsednik pokljuškega sednika Aleksander Škraban in komiteja Albin Gutman in pre- Borut FarČnik ter vodja tekmo- dstavniki Smučarske zveze Slo- vanj na Pokljuki Slavko Pre- venije. • J.Košnjek ZMAJARSTVO PETERNEL ZMAGAL Škofja Loka, 4. julija - Odprto državno prvenstvo v prostem letenju z jadralnimi zmaji je bilo na Lisci z uradnim pristankom v Kompoljah. Prvenstvo je organiziral Klub za prosto letenje iz Novega mesta, vodja tekmovanja je bil Brane Škulj, koordinator pa Srečo Kuntarič. Na tekmovanju je sodelovalo 36 tekmovalcev iz 11 slovenskih klubov in enega hrvaškega, kljub neugodnim vremenskim razmeram so tekmovalci opravili 4 tekmovalne dneve v disciplini hitrostni prelet. V končnem seštevku točk pri posameznikih je zmagal Franc Peternel (LET Šk. Loka) pred Marjanom Brglezom (KAL SI. Bistrica) in Marjanom Ščuko (Kraški zmajarji), vsi trije z zmaji Laminar St. 1. Peternel Franc (LET), 2. Brglez Marjan (KAL), 3. Ščuka Marjan (Kraški zmajarji), 4. Rijavec Peter (Kraški zmajarji), 5. Kejžar Peter (LET), 6. Tomaškovič Ljubo (Aeroklub Zagreb), 7. Čolnar Roman (Krila Krško), 8. Brovč Ivan (Posočje), 9. Mravlje Andrej (Delta), 10. Volarič Ivan (LET). Klubsko je bil najboljši LET (Škofja Loka). F. Peternel Pri{a£m°valni dan, pa še ta le v standardnem razredu. Vsekakor uJemo iz Savojskih Alp ugodne športne vesti. • Š. Z. Udet VATERPOLO I V JUGOSLAVIJI t)asi0v J' 4. julija - Danes je na enotedenske priprave k branilcem !ePreze evroPskega prvaka pri kadetih odšla naša kadetska ^Ugosiantanca- Tja so odšli na povabilo Vaterpolske zveze phpravVlJe, ki tudi krije stroške bivanja naših kadetov. Te hko C izredno koristne, kajti naši mladi vaterpolisti se >Vr°Psk gostiteljev marsikaj naučijo pred nastopom na trener em Prvenstvu, ki bo od 1. do 10. avgusta v Mariboru. l^av, |/ePrezentance Vojko Podvršček ima pri sestavi nekoliko ^'s° biij3^1 kandidati za reprezentanco so neresni, poleg tega pa tako '"najboljši v šoli in imajo popravne izpite. V Jugoslavijo je , reCgu Potovalo le trinajst mladih vaterpolistov in to: Miha L,koza; Mitja Puhar, Črt Malavašič, Tevž Suhadolnik, Dejan ftPrtten, Slav), Gregor Avdič - odločil, da bo sodeloval v gW\n?.n«i Uroš Križanec, Jon Šinkovec, Matevž Zupet s nerJa vatJaž U1 in uroš Štuhec (Probanka Leasing). Poleg eWtar °Jka Podvrščka je na pot odpotoval tudi generalni Vaterpolske zveze Jože Marinček. J. M. °s5 TEKME DO TEKME V Pr^oC/ S PlŠTOLO V PREDD VORU - Konec junija je bilo ,r°ste jž. ru regijsko prvenstvo v streljanju z malokalibrsko pištolo Vlagal i U t tekmovalo je 16 strelcev iz vseh gorenjskih klubov. f^°nornCn anc Peternel mlajši (SD Kranj) s 539 krogi pred D Kam "čanom (SD Predoslje) 522 krogov in Marjanom Burjo M^Onl/V s j^21 krogi. f^JUlŠKI PLAVALCI . ierietek SC udeležili plavalnega mitinga v Velikovcu v Avstriji, VnJa Klin al° nad 200 plavalcev. Od Radovljičanov so zmagali V°uk, M"arr Ana Ambrožič, Saša Piškur, Anja Soršak, Mitja Gal Isakovič, Nejc Pogačnik, Grega Vodišek, Aesar. § tr ,•• la Ažman, Nejc Pogačnik, Anže Dacar in Matija §»freja Jerner Mlekuž, Alenka Palovšnik, Tamara nin>i D« -r eka Babič< Grega Piškur in Matjaž Ančik, s y tina Cesar, Luka Babnik in Vili Ambrožič. • J.K. V AVSTRIJI - Radovljiški Drugi Miklavžev tek - V nedeljo, 6. julija, bo Športno društvo Šmartno v Tuhinjski dolini organiziralo drugi Miklavžev tek. Start za šest moških in pet ženskih kategorij bo ob pol desetih pri kulturnem domu. Najboljše čakajo tudi denarne nagrade, za zboljšan rekord proge (Lado Urh 41,51 in Tinkara Skamen 1.00,16) pa bo podeljenih še dodatnih 100 mark. Vsi tekači bodo dobili spominske majice. • M. Močnik Driinski teniški turnir v Kranjski Gori - Taubi tenis prireja jutri, 5. julija, s pričetkom ob 9. uri na teniških igriščih hotela Kompas v Kranjski Gori rekreativni turnir dvojic družinskih članov. V primeru slabega vremeba bo turnir v nedeljo. Informacije: telefon (064) 881 - 661. • J.K. Turnir malega nogometa v Škofji Loki - Klub malega nogometa Pizzeria Oliva prireja jutri in v nedeljo, 5. in 6. julija, na igrišču Osnovne šole Cvetko Golar na Trati turnir v malem nogometu. Prijave sprejemajo v Pizzeriji Oliva v Svetem Duhu. Tekmovanje je vključeno v program občinskega praznika, rezultati pa se upoštevajo za Pokal Loka 97, medobčinsko prvenstvo. Prijavnina je 10.000 tolarjev. • J.K. Teniški turnir v Preddvoru - Jutri, 5. julija, ob 9. uri se bo na teniških igriščih Hotela Bor v Preddvoru začel letošnji III. teniški turnir za Pokal Živila. Kategorija: moški dvojice. Prijavnina je 1500 tolarjev. Prijave po telefonu (064) 451 - 080. • J.K. Najboljši balinarji na Miljah - Športno društvo Milje Tela, njegov predsednik je Srečko Lapanja, organizira jutri in v nedeljo, 5. in 6. julija, obakrat ob 9. uri, državno prvenstvo v balinanju za članske dvojice. Tekmovanje bo v športnem parku na Miljah. • J.K. Meddržavni boksarski dvoboj v Kranju - Jutri, 5. julija, ob 19. uri bo na vrtu Hotela Jelen v Kranju boksarski dvoboj med Gorenjsko in Avstrijo. Na sporedu bo 8 bojev. Vsi bodo trajali po tri minute, razen dvoboja Maria Živkoviča z znanim avstrijskim boksarjem Steinerjem, ki bo trajal pet rund. • J.K. Jutri tekma slovenskega pokala v gorskem kolesarstvu - Start in cilj četrte tekme slovenskega pokala v gorskem kolesarstvu bosta jutri pod Skalco. Kolesarji bodo tekmovali v osmih kategorijah, posebno dirko pa bodo imeli šolarji 8. razreda. Startnina bo 2000 tolarjev, vsa pojasnila pa daje Mirko Lapajne (064) 723 - 156. Tekmovanje v Ribčevem Lazu bo zanimivo, čeprav bodo manjkali Marjan Jauk, Matej Pistor in Jure Golčer, ki odhajajo na dirko v Italijo. • M.Močnik Mali nogomet v Dupljah - V soboto, 12. julija, ob 11. uri se bo na rokometnem igrišču za osnovno šolo v Dupljah začel dnevnonočni turnir v malem nogometu. Prijavnina znaša 10.000 tolarjev, ki jo bo mogoče plačati na žrebanju v četrtek, 10. julija, ob 20.30 v Pizzeriji Košuta v Križah ali pred prvo tekmo. Informacije in prijave po telefonu (064) 57 - 882 po 20. uri. Zagotovljen nagradni sklad je 2000 mark. • P. Škrjanec Odboikarii na vrhniški mivki - V soboto, 5. julija, ob 9. uri se bo v vrhniškem športnem parku začel prvi od štirih A turnirjev odbojke na mivki. Nagradni sklad bo 350.000 tolarjev. Glavna nosilca turnirja sta para Jasmin Čuturič in Samo Miklavc, lanska prvaka, in Gregor Jerončič in Mijo Vukovič, lani tretja. Nastopila bosta tudi lanska podprvaka Peter Možic in Sebastijan Škorc, vendar vsak s svojim novim soigralcem: Možic s Hafnerjem in Škorc z Bračkom. Pri dekletih sta prvi nosilki Mojca KlepaČ in Moica Legac, med favoriti pa sta tudi para Tiaša Artnik in Tina Lišicer ter mladinki Ana Mlakar in Ines Udrih. ŠAH MAZI BO MEDNARODNI MOJSTER Ljubljana, 4. julija - V Ljubljani je bil 8. odprti mednarodni šahovski turnir mesta Ljubljana. Nastopilo je 128 igralcev in igralk, med njimi 8 velemojstrov (trije iz prve stoterice na svetu) in 1 velemojstrica. Organizator, Šahovsko društvo dr. Milan Vidmar je ob pomoči glavnih sponzorjev: Mesta Ljubljane, Petrola, Mobitela, Letališča Brnik in Ferspeda pripravilo nagradni sklad v višini 16.000 DEM. Prva nagrada je šla v roke ukrajinskemu velemojstru Vladirnirju Tukmakovu, ki je vodil vse od 5. kroga. Drugo mesto je zasedel velemojster Oleg Romanišin, prav tako Ukrajinec, tretje pa priznani ruski trener in velemojster Evgenij Svešnikov. Najboljši slovenski igralec je bil velemojster Enver Bukič, ki si je 4. mesto priigral v zadnjem krogu z zmago nad prvim nosilcem, hrvaškim velemojstrom Mladenom Palcem. Takoj za njim pa je bil tudi najboljši gorenjski predstavnik Leon Mazi. Leon je s tem rezultatom dosegel prvo normo za naslov mednarodnega mojstra, presegel pa jo je kar za 1 točko. Kot piko na i za uspeh na turnirju pa je dobil tudi nagrado ljubljanskega Dnevnika za najlepšo partijo turnirja, za zmago nad velemojstrom Igorjem Novikovom. Najboljša igralka je bila ruska velemojstrica Alla Grinfeld pred Darjo Kapš iz Starega Trga ob Kolpi in Ptujčanko Heleno Rižnar. Nagrada za najboljšega mladinca do 18 let je pripadla Kranjčanu Urošu Kavčiču, ki si je z Borisom Cigličem razdelil tudi nagrado za najboljšega igralca do 2200 ratinških točk. A. Drinovec PLAVANJE PREDTEKMOVANJE V KRANJU Kranj, 4. julija - V soboto je v Kranju potekalo IV. kolo predtekmovanja PZS v plavanju. Na tekmovanju so nastopili: PK Radovljica, PH Bled, PK Kamnik, PK Jesenice, PK Cerkno, PK Triglav in gostje PK Biser Piran. Rezultati po kategorijah: 50 hrbtno: ml. deklice: Žana Leskovar (PK Triglav); deklice: Tina, Peternelj (PK Cerkno), kadetinje: Katja Arnuš (PK Kamnik), ml. dečki: Dabibor Stojčev (PK Triglav); 100 prsno: ml. deklice: Anja Klinar (PK Radovljica), deklice: Tamara Sambrailo (PK Radovljica), kadetinje: Ana Panič (PK Triglav), mladinke: Ines Medic (PK Radovljica), ml dečki: Simon Bizjan (PK Triglav), dečki: Matija Cesar (PK Radovljica), kadeti: Sašo Mladenovič (PK Triglav), mladinci: Andrej Pirec (PK Radovljica); 100 hrbtno: ml. deklice: Anja Klinar (PK Radovljica), deklice: Tamara Sabrailo (PK Radovljica), kadetinje: Petra Troha (PK Triglav), mladinke: Dina Albreht (PK Cerkno), ml dečki: Luka Turk (PK Radovljica), dečki: Andraž Zaplotnik (PK Triglav), kadeti: Sašo Mladenovič (PK Triglav), mladinci: Maj Blatnik (PK Radovojica); 400 kravi, ml. deklice: Ana Ambrožič (PK Radovljica), kadetinje: Urša Koželj (PK Kamnik), ml. dečki: Simon Bizjan (PK Triglav), mladinci: Maj Blatnik (PK Radovljica); 800 kravi: deklice: Maja Zupančič (PK Kamnik), kadetinje: Petra Troha (PK Triglav), mladinke: Ines Medic (PK Radovljica); 1500 kravi: dečki: Tomo Triller (PK Triglav), kadeti: Jure Pestar (PK Triglav), mladinci: Luka Babrik (PK Radovljica). K. PADALSTVO UDELEŽBA NAD PRIČAKOVANJI Danes se začenja v okviru 4. padalskega tekmovanja za pokal ALPE ADRIA tekmovanje za 7. BLEJSKI PADALSKI POKAL. Lesce, 3. julija - Na letališču v Lescah se danes začenja tekmovanje za 7. Blejski padalski pokal, ki bo potekalo v petek, soboto in nedeljo ves dan do slavnostnega zaključka v nedeljo ob 16. uri. Posebnost tekmovanja je zagotovo ta, da je organizatorje - Alpski letalski center Lesce presenetila izredna udeležba, saj bo tekmovalo več kot 160 padalcev iz 9 držav, pričakovali pa so jih le okoli 50. Iz Hrvaške prihajajo 4 ekipe, iz Italije celo 11 ekip (organizatorji v šali pravijo, da bo imela Italija v Lescah očitno tudi kar svoje državno prvenstvo), iz Danske 2 ekipi, iz Avstrije 5 ekip, iz Slovaške 1 ekipa, iz Češke 3 ekipe, iz Švice 2 ekipi, domačini pa bodo Slovenijo zastopali v 4 ekipah. Vzrok za to, da to tekmovanje tako močno prerašča svoje prvotno zamišljene okvire, je zagotovo dobra organizacija preteklih tekmovanj in ugled, ki si ga je ALC ustvaril pri tem športu v svetu, in nenazadnje veliki športni uspehi naših padalcev, ki segajo v mednarodni vrh. Prireditelji vabijo Gorenjce, da si tekmovanje neustrašnih mojstrov višin v teh dneh tudi ogledajo. • Š. Ž. GORSKI TEK NA EVROPSKO PRVENSTVO Kranj, 4. julija - Odbor sekcije za gorski tek je potrdil reprezentanco, ki bo v nedeljo, 6. julija 1997, nastopila na evropskem prvenstvu v gorskem teku v disciplini tek navkreber. Letošnjo evropsko prvenstvo bo v Ebebseeju v Avstriji. Dolžina proge je 11 km (1250 m vzpona) za moške in 8,5 km (1170 m vzpona) za ženske. Slovenske barve bodo zastopali: Silva Vivod in Marjana Vidovič v ženskem delu ekipe ter Igor Šalamun, Novak Boštjan, Jože Čeh in Andrej Mesner v moškem delu ekipe. Reprezentanco bosta spremljala Tomo Šarf kot vodja reprezentance in Aleš Gros kot trener. A. Gros Kaj: 8 dirk & 72 konj iz 12 konjeniških klubov Skupni nagradni fond: 970.000 tolarjev Kje: HIPODROM LESCE (pred odcepom za Šobec) Kdaj: pojutrišnjem, v nedeljo, 6. julija, ob 15. uri Sponzorji posameznih dirk: COLOR Medvode; AZUR Kamnik & Izpušni sistemi AMBROŽ Kamnik; Restavracija PRISTAVA Bled; HYUNDAI AVTOTRADE Ljubljana; Turistična agencija ALBATROS Bled; TRG Bled; Iskra ERO Kranj; CASINO Bled Organizator Konjeniški klub Triglav Bled SPET NA OBISKU V RESTAVRACIJI Z LETNIM VRTOM V DOMU BORCEV Prejšnji teden smo zopet obiskali mojstra Miča, ki vodi znano restavracijo na Zlatem Polju v Domu borcev - SENZOR TRADE. Oglasili smo se v sončnem popoldnevu, ko se je na vrtu trlo gostov, ki so z veseljem naročali slastne jedi z žara. Konec tedna (petek, sobota, nedelja) pa vam postrežejo s kozličkom, jagenjčkom in odojkom - vse z žara. Postrežejo vam tudi s čevapčiči, dimljeno vešalico, pasuljem, prebrancem, pleskavico, šobsko solato, lepinjo in še in še. lig BI mm gostinstvo Restavracija je odprta vsak dan od 14. do 24. ure. Veseli pa bodo tudi vaših rezervacij po telefonu 211-963. Se priporočamo! REŠITVE KRIŽANKE ŠTIRNA - NARAVNA GAZIRANA VODA JE NAŠA OSVEŽUJOČA PIJAČA ŠTIRNA ► Vseh prispelih rešitev je bilo 917. Srečni nagrajenci so: 1. nagrada: bon v vrednosti 10.000 SIT KAVA BAR VOLK V KRANJU prejme: ALBIN URH, Jelovška 10, 4264 Boh. Bistrica 2. nagrada: dva paketa vode ŠTIRNA prejme TADEJA KONC, Letence 6, 4204 Golnik 3. nagrada: en paket vode ŠTIRNA prejme: MAJDA PIPAN, Gogalova 10, 4000 Kranj štitnu naravna gazirana voda - IZDELOVANJE BREZALKOHOLNIH PIJAČ - KAVA BAR JANEZ VOLK, GLAVNI TRG 8, KRANJ tel.: (064) 224-441 Pojutrišnjem na Planini pod Golico Slovenija - moja cista dežela }97 Prva od letošnjih akcij "Slovenija - moja čista deže-la" bo pojutrišnjem, v nedeljo, 6. julija, na Planini pod Golico. Zbor udeležencev ob 7. uri pri spodnji postaji sedežnice na Črni vrh. Za vsakega udeleženca so pripravljene rokavice, smetarske vrečke in - na-gradni kupon. Kajti, akcijo pripravljata Nedeljski & Porsche Slovenija, Čistilne akcije po Sloveniji bodo trajale do 7. septembra, ko bo zaključek z elco piknikom v Planici in med nagradnimi kuponi iz tedenskih akcij bo izžrebana super nagrada -osebni avto VW polo. Pojutrišnjem bo akcija na Planini pod Golico trajala do 14. ure, ko se bo začel EKO ŽUR z imenitno ekipo nastopajočih: ansambel Dvanajsto nasprotje in Boutique Moped Show. Vsi nagradni kuponi iz akcije bodo že pojutrišnjem v prvem žrebu za 10 lepih "etapnih" nagrad, vsi kuponi iz vseh nedeljskih akcij pa 7. septembra v Planici V nedeljo zjutraj se torej dobimo na Plantni pod Golico s plemenitim namenom "Za Slovenijo - mojo čisto deželo". Koristno in zabavno bo, zraven bosta tudi Radio Triglav Jesenice in Gorenjski glas. Naslednja akcija bo prihodnjo nedeljo na poteh do Triglava, kajti 12. in 13. julija bo letošnji Slovenski vrh na slovenskem vrhu. Slovenske direktorice, direktorji in politiki bodo v sodelovanju z Zavarovalnico Triglav, dd. tudi tokrat očistili poti, ki vodijo na Triglav. >MERKUR M Šport Gregorčičeva 8, Kranj delovni čas: od 9. do 19. ure, ob sobotah od 8. do 12. ure, telefon: 267 448 posezonsko znižanje ŠPORTNI COPATI NIKE, MIZUNO, REEBOK, CONVERSE CONVERSE ALL STAR, PUMA, SIMPLE OD 10 % DO 25 % CENEJE posezonsko znižanje cen velja od 1. do 12. julija 1997 Količine so omejenel Trgovsko podjetje KOKRA iz Kranja in podjetje VELO iz Ljubljane vam nudita izjemno izbiro: * vseh vrst koles. * dodatne kolesarske opreme in rezervnih delov, * motorjev Tomos, * rezervnih delov zanje in * dodatne opreme za motoriste. Pridite v veleblagovnico GLOBUS na športni oddelek in se zapeljite v poletje z novim kolesom ali motorjem. Najmanj kar lahko storite je, da si zagotovite večjo varnost s čelado. •Me KffluN (bivši Mini metro-Dekor) Eno šolsko leto ee je pravkar končalo in zopet ee bliza novo. Zato smo v Papirnici Karun pripravili popolno ponudbo šolskih potrebšin po zelo UG0PNIH CENAH. Prepričajte ee eam\: ZVEZEK A4 60 I.................... 99,00 - 129,00 ZVEZEK A5 60 I..........................65,00 TEMPERA BARVICE TE-12 .......697,00 VODENE BARVICE....................420,00 FLOMASTRI že za.......................69,00 BARVICE JOLLY 1/12...............231,00 PUŠČICE PRAZNE................... 259,00 dalje PUŠČICE POLNE...................... 651,00 dalje 1^^^ NAHRBTNIKI (tudi usnjeni).... 2,562,00 dalje ŠOLSKE TORBE.................... 2.705,00 dalje IN ŠE IN ŠE ... Vsakega kupca šolskih potrebščin za vsakih 2.000,00 *f čaka prijetno presenečenje. Pobil bo kupone in ee ude'^ žrebanja, ki bo 12. 9. 97. Čakajo vas bokale nagrade* In §e nekaj: šolske potrebščine boste kupili lahko na v6 obrokov, lahko pa vam jih tudi dostavimo! Potrudili se bomo, da boste zadovoljni in da boste r\W vse za svojega šolarja. Nad zor in varovanje meje Skozi predor 5 milijonov potnikov ?a*°> ker je bil predor Ljubelj zaprt, so na mejnem prehodu Karavanke beležili več prometa °t lani. Tihotapljenje turških državljanov preko državne meje. Jesenice, 3. julija - Policijska postaja Jesenice ugotavlja, da je bil promet Potnikov preko mednarodnega mejnega prehoda Jesenice skupaj za 3 odstotke manjši kot leto prej. Promet je bil manjŠi zaradi manjšega števila domačih Potnikov, večji pa je bil promet tujcev, ki so prihajali v Slovenijo na turistični ?°isk ali pa so bili v tranzitu, medtem , -« uu pa so dih v tranzitu, Ko je bil promet potnikov v obmejnem Prometu enak. V porastu je tudi število Potniških in tovornih vlakov. T Na mednarodnem mejnem prehodu Jesenice je državno mejo prestopilo skupaj 456 tisoč potnikov, preko mednarodnega mejnega prehoda Karavanke Je lani Dre.st™-.;!^ a~x~-.~~ -»-j« SSJJJ* in 800 tisoč potnikov ali za 1 bil v X-v Več kot leto preJ- Promet ie Dh»il-J1 Predvsem zato, ker je bil zaprt mejf Prehod Ljubelj. ]e- a .mednarodnem mejnem prehodu dovo}-Ce. S° izdali 236 vizumov> 26 JenJ za gibanje in muditev na Prestopilo državno mejo skupno 5 mejnem prehodu ter 7 tisoč turističnih prepustnic. Zavrnili so 223 tujih državljanov, ki niso imeli ustreznih vizumov ali pa so posredovali časovno omejene vize, zavrnjenih je bilo 40 tujcev, ker niso posredovali potnih listin, zaradi pomanjkanja sredstev za preživljanje pa je bilo zavrnjenih 46 tujih državljanov, avstrijski varnostni organi pa so zavrnili 96 oseb pri vstopu v Avstrijo zato, ker niso imeli vizumov. Lani so zaradi kršitve državne meje obravnavali štiri kršitelje. Kršitve so bile tudi na zeleni meji, na območju Golice. Tri osebe so prijeli v bližini mednarodnega mejnega prehoda Karavanke, ko so hoteli prestopiti državno mejo - dva slovenska državljana sta nameravala ilegalno pretihotapiti v Avstrijo tri turške državljane. Zato, da bi varovali državno mejo, so policisti opravili več neposrednih obhodov meje. Nadzor so opravljali po magistralni cesti in na lokalnih cestah ter z operativnim delom v policijskih okoliših, ki mejijo z Avstrijo. Obenem so opravljali tudi nadzor pri prehajanju državne meje na planinskih mejnih prehodih Stol, Sedlo, Belščica in na Golici. Na Jesenicah je še vedno okoli 300 evidentiranih beguncev oziroma razseljenih oseb, ki so prijavljeni pri Rdečem križu na Jesenicah. Policisti so z njimi imeli največ težav predvsem zato, ker niso prijavili začasnega prebivališča in so zato prijavili 18 stanodajalcev, ki niso v zakonskem roku prijavili tujcev za bivanje. Vse leto pa so policisti nadzorovali tudi zaposlovanje tujcev, ki so brez ustreznih dovoljenj in so zaposleni po gostinskih lokalih, v gradbenih podjetjih in pri samostojnih obrtnikih. Opravili so tudi kontrole objektovzaradi prijavno odjavne službe ter varnostne akcije, skupaj z inšpektorjem za delo in v povezavi z UNZ Kranj. • D.S. NESREČE y najbolj črn mesec umrl v bolnišnici Mopedist Ce^ni> 4, julija - Včeraj ob štirih zjutraj je v kliničnem 'etnitt zaraa* posledic hude prometne nesreče umrl 30-^j*1 Robert P. iz Lesc, ki se je prejšnji četrtek z motorjem i???8 na LJub,Janski cesti na Bledu. qKobert P je že osemnajsta letošnja žrtev prometa na te/enJskem, sedma v zadnjem mesecu in druga v tem je 2 ' ^asPl°n Je bil letošnji junij najbolj črn mesec, saj se 39) ~^ hudih prometnih nesreč (lanskega junija bilo V katerm Je umrlo sedem ljudi (lani nihče), 72 pa je j^^njenih (lani 44), med njimi šestnajst otrok in dv^r°ki junijskih nesreč so že kar običajni: stran vožnje v vtoj- primerih, neprilagojena hitrost v dvanajstih, t^.^nje prednosti v enajstih, nepravilnosti pešcev v Prisi! pr* sedemnajstih hudih nesrečah pa naj bi bil Sbv>i n tudi alkohol. Sume bodo potrdile ali ovrgle trgkovne analize. enaSernnajst junijskih nesreč je bilo na regionalnih cestah, na p °a lokalnih, po osem na magistralnih in mestnih, šest Qes vt°rriobilski cesti, štiri na nekategoriziranih poteh. 27 Pet so,POvzročili vozniki osebnih vozil, sedem pešci, po v°žnVZn tovornjakov in motornih koles, po štiri pa niJ*i mopedov in koles. Sil K^ovdrevo V ponedeljek, 30. ob 22.40 je 44-letni ^- iz Preddvora z tolfon, cesti i> Vozil P° Bleivveisovi KoL . centra Kranja proti h v v'-' * al° naprej od vhodnega JaŠnico Je iz riepojasn-*ačef Vzr°ka na sredini ceste Proti derati> avto Je nesl° jetrih »5?in Je P° dvanajstih ri tem V robnik Planika. [fesna Se je spraznila prva Jetrih v ma' po dobrih petih F avtn ?nJe po Pučniku pa 3 35 « silovito trčil v drevo Vz 7 ra °d roba ceste. g°lfu y\ Je mrtev ostal v Htarn ravn«ca je odredila ^Pr4ed0kbrdvikCiJ°' PO,idSti , T*?' ovinek ie~iy, p°nedeljck ob 15-letni Sašo L. iz SvLif" Tržiču z mope-g cest?1 ,okalni Kovors-?ntni u Kovorja proti *^anr„Is.tnce- Mimo odec- hišo. Žoga je nenadoma ušla na cesto, deček, ki je imel na nogah rolerje, se je zapeljal ponjo. Ob cesti je počakal in spustil mimo dva avtomobila, nato pa jo prečkal in počepnil, da bi žogo pobral. Takrat je po lokalni cesti od Preba-čevega proti Kranju z Z 128 pripeljal 61-letni Janez K. iz Zelimclj, ki očitno ni bil pripravljen, pozno je začel zavirati in otroka zbil. Jureta M. je po trku vrglo na pokrov motorja, po 28 metrih pa je padel na cesto in obležal hudo ranjen. Zdravijo ga v kliničnem centru. Trk v karavanškem predoru Hrušica - V sredo ob 18.55 je bila huda prometna nesreča v karavanškem predoru, 870 metrov daleč s slovenske strani proti avstrijski. 24-letna Ulrike H. iz Št. Jakoba na Koroškem je z R meganom scenic peljala proti Avstriji, ko je iz neznanega vzroka zavila preveč desno, trčila v robnik pločnika, vozila po njem 33 metrov, nato pa v loku skrenila na nasprotni pas in pol metra od sredinske črte čelno trčila v tovornjak s priklopnikom, na katerem je belgijski voznik Joseph D., star 56 let, peljal renaultove avtomobile. Trčenje je bilo tako močno, da je tovornjaku odtrgalo prvo levo kolo, zaneslo ga je na nasprotni pas in na pločnik, po 45 metrih je trčil v steno predora in ob njen drsel še dobrih 26 metrov. Avto Ulrike H. je odbilo v desno v steno predora. Huje ranjena voznica je ostala v njem vkleščena. Rešili so jo avstrijski gasilci in reševalci, ki so jo odpeljali v bolnišnico v Beljak. Voznik priklopnika je lažje ranjen. Prometni policisti so zahtevali tehnični pregled obeh prvih gum na osebnem avtu. Zaradi nesreče je bil karavanški predor zaprt do 22.10. Poškodovani so tudi vsi avtomobili na priklopniku, skupna škoda presega sedem milijonov tolarjev. H. Jelovčan N^eiieNa Jasi jc sekal So ?r in trčil v alfa Pripe^^jero se je naspro- 2etfe ohVrčcnJe Je bilo štiri f dano v nc8a roba ceste> c S° L il m°Pedistovi smeri. ^Sto tej Pur,ck avta Padel na bila n?blczal- Čelada, ki > nadiPcta' mu J'c ob ^°lnifnicf av«J° v jesenii ^« P« žogo ^Je deLi Sredo ob 15-25 *°*al Pred domačo Gorenjski prometni koledar Kdaj bodo ceste najbolj polne Kranj, 4. julija - V kranjski "leteči" so izdelali regijski prometni koledar. Komandir postaje prometne policije Kranj Robert Sušam pravi, da jim je bil izhodišče slovenski prometni koledar, ki so ga prenesli na gorenjske razmere oziroma posebnosti. Gorenjski prometni koledar so kranjski prometniki letos izdelali že drugič. So edini pokrajina, ki so se lotili tega dela na podlagi napovedanih večjih prireditev na Gorenjskem, državnih praznikov, avstrijskih praznikov, različnih množičnih shodov ipd. Koledar so v dneh, ko pričakujejo nadpovprečen promet, obarvali z zeleno (povečana gostota), z rumeno (visoka gostota) in z rdečo (zelo visoka), za nameček pa so posamezne dneve še razpolovili. Prometnikom je koledar v dragoceno pomoč pri organizaciji dela, zanj pa so jih zaprosile tudi nekatere druge službe, kot gasilci, reševalci, ki jim promet prav tako v dobršni meri kroji delavnike. In kaj pravi koledar za ta konec tedna? Za danes in jutri popoldne prometniki napovedujejo povečano gostoto, za jutri dopoldne visoko, za nedeljo pa zelo visoko. Torej ne bo odveč opozorilo k strpnosti tudi voznikom, ki se podajajo na ceste. • II. J. (Ne)varne počitnice - opozorilo staršem in ostalim Na območju PP Kranj smo v prvih 10 dneh šolskih počitnic obravnavali več prometnih naz-god z udeležbo otrok in mladoletnikov, v katerih so bili hudo telesno poškodovani. Bili so udeleženi kot kolesarji, pešci (vožnja z rolerji) in kot vozniki KZM. Vzrokom teh nesreč je botrovala prevelika brezskrbnost otrok in njihovih staršev. Starši! Za varnost svojih otrok lahko veliko prispevate sami! POMISLITE: - kje in kako se vaš otrok igra? - ali ima otrok kolesarski izpit? - ali je kolo brezhibno? - ali uporablja kolesarsko čelado? - kje se otrok vozi z rolerji? f ali ima vaš otrok vozniško dovoljenje za vožnjo kolesa z motorjem? Ministrstvo za notranje zadeve, UNZ Kran Policijska postaja Kranj Ugotovitve o tragediji reševalcev na Turski gori Reševalci zavračajo policijsko poročilo Po ugotovitvah UNZ Celje se je eden od petih gorskih reševalcev, ki so se ubili na vaji 10. junija, pripel na sidrišče v steni skozi ročaje reševalne vreče, zato je bil na sidrišče pripet tudi helikopter, ki se je poskušal dvigniti. Gorski reševalci proti takim ugotovitvam ostro protestirajo. V začetku lahko Kregarja in Ažmanovo Kranj, 4. julija tedna so v celjski UNZ seznanili novinarje s povzetkom poročila o tragični smrti petih gorskih reševalcev 10. junija na Turski gori, ki so ga poslali državnemu tožilstvu v Celju. Tedaj so na vaji GRS umrli reševalci dr. Janko Kokalj, Luka Karničar, Rado Markič, Mitja Brajnik in Boris Mle-kuž, reševalec Marjan Kregar in "ponesrečenka" dr. Mira Ažman pa sta obvisela na pletenici pod policijskim helikopterjem. Poročilo UNZ Celje pravi, da je policijski helikopter lebdel približno petnajst metrov nad sidriščem petih gorskih reševalcev pod vrhom Turske gore. Po jekleni pletenici sta se z vitlom s helikopterja na sidrišče spustila Luka Karničar in Rado Markič ter se pripela na vrv sidrišča. Na njem sta bila takrat za dvig v helikopter že pripravljena reševalec Marjan Kregar, v reševalni vakuumski vreči pa v vlogi ponesrečenke dr. Mira Ažman. Pri tem je bila reševalna vreča še vedno pripeta na vrv sidrišča, kar je neobičajno in tega zato tudi nihče ni opazil. Hkrati so se tik pred dviganjem "ponesrečenke" prepletli še varovalna vrv dr. Kokalja in ročaja reševalne vreče. Nekdo je dal posadki helikopterja znak, da Kranjčani varujejo Pavarottija Kranj, 4. julija - Varnostniki delniške družbe Varnost Kranj so osebni varuhi slavnega italijanskega tenorista Luciana Pavarottija, ki te dni gostuje v Sloveniji. Za kranjske varnostnike, ki so si očitno tudi v tujini ustvarili sloves zanesljivih varuhov, saj so doslej bdeli nad varnostjo že več znamenitih gostov, je to vsekakor veliko priznanje. Kot je povedal direktor Varnosti Dušan Mikuš, bodo njegovi varnostniki bdeli tudi nad superzvezdnikom Michaelom Jacksonom, ki bo avgusta koncertir-al v Ljubljani. H. J. dvigne... Dogajanje, ki je sledilo in popeljalo v smrt pet velikih mož, je bilo znano že brž po tragediji. Ko sta bila Kregar in Ažmanova poldrugi meter od tal, je helikopterju pošla moč, za hip so odpovedali vsi inštrumenti, v zrak pa je začelo dvigovati tudi reševalce na sidrišču. Helikopter je bil namreč pripet na skalo v sidrišču, zaradi cesar ga je začelo vrteti v desno in bočno nazaj, motor je zaradi obremenitve izgubil moč. Pilot je z manevrom uspel helikopter zravnati, pri tem pa je iz skale sidrišča izpulilo vrvi, na katere je bilo pripetih pet reševalcev. Potegnilo jih je s skalne police, zanihali so na pletenici vitla pod helikopterjem, nato pa je varovalna vrv dr. Kokalja pretrgala ročaje reševalne vreče. Pet reševalcev je skupaj s kosom odlomljene skale s sidrišča padlo na strmo steno in 300 metrov globoko v prepad. Na vprašanje, zakaj je bila varovalna vrv dr. Kokalja napeljana skozi ročaje reševalne vreče, preiskava ni odgovorila. Preiskava posebpe komisije za letalske nesreče pri upravi RS za zračno plovbo še ni končana. Proti ugotovitvam celjske UNZ so že protestirali gorski reševalci, ki so nesrečo v okviru posebne komisije GRS podrobno analizirali že 19. junija. Izključili so krivdo reševalcev na sidrišču. Zvone Korenčan pravi, da vreča niti za hip ni bila vpeta na vrv sidrišča, povsem nemogoče je tudi, da bi se ročaji varovalne vreče zapletli z varovalno vrvjo dr. Kokalja. Če pa bi se že, bi vrvtekla čez vrečo in prsni koš dr. Ažmanove, ga zdrobila, po pretrganju ročajev pa bi vrv na nagnjenih nosilih zdrsnila Až-manovi za vrat. Zvone Korenčan poročilu celjske UNZ tudi očita, da ne pojasnjuje, od kod je s spremljevalčeve desne strani v trenutku, ko se je le-ta odlepil od tal, priletela v loku visoko na nosila vrv. Ne pojasnjuje niti odžgane dvojne varnostne popkovine spremljevalca in njegovega po desnem stegnu ožganega delovnega pajaca. Manjkajo tudi Eojasnila, kaj se je dogajalo v elikopterju. Komisija GRS bo s svojimi ugotovitvami tragedije na Turski gori nad Okrešljem javnost seznanila na današnji tiskovni konferenci v Ljubljani. Včeraj popoldne pa so simulacijo nesreče ponazorili pred gasilskim domom v Kranju. • H. J. HHHHHHnHHUHHHBHHHHHH »HEGLAS in a D a D D a H a a a D a D a D a a a a a D D D D a a D a Poletni kviz Tokrat smo vam pripravili drugo nagradno vprašanje za rubriko POLETNI PROMETNI KVIZ. Pri žrebanju, ki bo 16. 7. 97, bomo podelili pet vrednostnih bonov, ki jih bodo lahko dobitniki koristili pri upravljanju vozniškega izpita B kategorije. Gorenjski glas in avto šola QUEEN vam svetujeta previdno vožnjo in lepe ter vesele počitnice. NAGRADNO VPRAŠANJE KUPON IME IN PRIIMEK: _ NASLOV: <\s %s <\s s-i^ oN. erN» rfV. crV. cf*v iyj§fflGLAS št. 52 KPAJ IN POŠTNA ŠT.: TELEFON:_ NE IMAM VOZNIŠKI IZPIT B KATEGORIJE: DA Vprašanje: Kaj pomeni oranžna luč na cesti ? a) pozor! nezavarovan železniški prehod b) pozor! delo na cesti c) pozor! policijska kontrola Vse dobitnike nagrad bomo objavili v Gorenjskem glasu, 18. 7. 97. H D H H H H D D D D H D d H h D D a H a n a a a a D a H a DiiiioaDiiDoanoiiaDaiiiiiiiiBiiaaDiiiiiBHHiiaiia a Peterle spet trdno v sedlu JVfarfco Jensterle, zunanji sodelavec S tem, ko je bil Lojze Peterle na izrednem kongresu slovenskih krščanskih demokratov znova izvoljen za predsednika stranke, je dobil tudi vsa formalna pooblastila, da lahko začne izvajati prenovo krščanske demokracije tako, kot si jo je sam zamislil in jo te nekajkrat napovedal. Peterle je dobil kar 94 glasov, njegov edini protikandidat Pri-mol Bule pa le 47, kar je drug pomemben podatek, saj nam dovolj zgovorno kaže, kako stranka podpira Peterletovo politiko, čeprav je bila le-ta v številnih javnih analizah označena za pogubno in zastarelo, poleg tega pa je stranka z njo tudi pogorela na nedavnih volitvah. Toda politično vodstvo stranke se je kljub temu odločilo, da bo namesto javnemu mnenju raje prisluhnilo svojim načrtom, zato se bo v prihodnje začelo naporno delo prepričevanja volivcev, ki se na desnici le raje zatekajo pod okrilje Slovenske ljudske stranke, toliko bolj, ker jim le-ta s svojo oblastjo lahko hitreje zadovoljuje njihove neposredne interese. Vsi kongresi so namreč rituali. Tudi tisti, ki so jih nekoč izvajali komunisti, ter seveda zdaj vse politične stranke. Med kongesi strank in parlamentarnimi ali predsedniškimi volitvami je ogromna razlika in če v neki stranki na kongresu zmaga določena struja, vse do rezultatov volitev še vedno ni jasno, ali je bilo to za stranko dobro ali ne. Ker so krščanski demokrati zdaj "na kongresu potrdili politiko, s katero so izgubili na volitvah, to ne more pomeniti nič drugega, kot da hočejo "spremeniti ljudstvo", ki se le nekaj časa ne ukvarja s stranko. Sicer pa je treba priznati, da Peterletu ni bilo telko zmagati. Alternativci v SKD so burno vstopili v politično dogajanje in obetali radikalne reze v stranki, potem pa se je hitro izkazalo, da so izredno neenotni in različni, saj niso uspeli ponuditi uveljavljenega kandidata, ki bi lahko suvereno pariral predsedniku Peterletu. Edini skupni imenovalec alternative je bil Peterletova rušitev, potem pa se je vse skupaj nehalo. Vsi so se hoteli znebiti strankinega voditelja, vendar so le na začetku dvomili drug v drugega, saj so si bili po svojih političnih prepričanjih zelo različni. Peterle je imel najprej proti sebi dva protikandidata - Maksimilja-na Indiharja in Primola Bulca. Pri Indiharju se je zapletlo le zaradi tega, ker ni bilo jasno, če sploh je član SKD, na koncu pa je tik pred kongresom odstopil od kandidature in volivcem priporočil, naj podprejo Bulca. Toda s tem ni mogel spremeniti volilnih rezultatov, saj je Primol Bule v primerjavi s Peterletom preveč neznana in neizrazita oseba, da bi ji stranka prepustila vodstvo. Peterletu se bi lahko zoperstavila le taka imena kot so recimo dr. Andrej Capuder, Edvard Stanič, dr. Peter Vencelj, Anadrej Šter in drugi v javnosti bolj znani krščanski demokrati, za katere se tudi natančno ve, kakšno je njihovo prepričanje. Bule pa je na površje priplaval zaradi svojega pisma, ki ga je poslal občinskim odborom in naj bi bilo menda dobro sprejeto. Odposlano pismo je lal daleč premalo za zmago na strankinih volitvah, toliko manj pa še,če ti nasproti stoji Lojze Peterle, ki si je v zadnjih letih zaradi svojih funkcij v stranki in v vladi na terenu vzpostavil pravo mrelo podpornikov. Živi stik je pač veliko močnejši od dopisnega, v Sloveniji, ki jo zaradi majhnosti ni težko obvladovati, pa še toliko bolj. Krščanski demokrati so se torej odločili, da ne menjajo svoje poti. Če je kdo res lahko vesel rezultatov njihovih volitev, so to vsekakor politični nasprotniki, saj je recimo dr. France Bučar le pred čaosm napovedal, kako bo SKD izginila iz našega političnega prizorišča. Peterle je le v svojem nastopnem govoru na kongresu jasno povedal, da znotraj SKD ni mogoča alternativa, saj je le SKD lahko alternativa drugim strankam, krivdo za neusphe na volitvah je zvalil na koalicijo z LDS, potem pa je dodal še znane besede o vladi "starih sil". Toda "stare sile" bodo zda) vodile tudi SKD, ki se le dalj časa oddaljuje od politične realnosti in vse bolj prisega na tisto krščansko demokratsko politiko, kakršno smo poznali v časih pred drugo svetovno vojno. Čas se je medtem spremenil, pri nas pa SKD še kar hoče zgodovino zavrteti pol stoletja nazaj in nadaljevati iz teh izhodišč. Mati in hči Težave pa so se šele začele, vsaj Nataši se je zdelo tako. "K moji postelji je prišel zdravnik in uspelo mu je, da me je v premoru med popadki in mojim kričanjem, pregledal. O, madona, je rekel, kaj niste opazile, da otrok nima prave lege?! Babice, +ki so bile dežurne, so se spogledale. Zdravnik je potem, več ali manj, ostal ves čas pri meni. Bolečina me je že čisto ohromila in zdelo se mi je, da mi postaja vseeno zase in za otroka. Bila sem omotična in utrujena in želela sem si, da bi spala, spala... Ura se je pomaknila že čez polnoč, ko so mi rekli, da gre zares. In da moram pritiskati tako kot mi bodo ukazali. Da je zelo resno. Bila sem Že na koncu z močmi. Toda nenadoma sem zaslišala jok. Vse v meni se je umirilo, oddahnilo in sprostilo. Hčerko imate, so mi rekli in mi jo položili na trebuh. Kako mi je bilo lepo. Kar naenkrat... začela sem se jokati od same sreče. Moja mala deklica, sem ji govorila in se je narahlo dotikala. Moj zaklad, moje življenje..." Tudi Francki, ki je čez noč postala stara mama, je bilo lepo pri srcu. Takoj, ko je mogla, je obiskala Natašo in malo vnukinjo. "Vedela sem, kaj je dala skozi, ker sem tudi sama imela težak porod," je s tresočim glasom dopolnila Natašino pripovedovanje. "Stala sem med vrati in ju gledala. Nikoli poprej nisem pomislila na bivšega moža. V tistem trenutku pa me je spreletelo, da bi moral biti tudi on zraven in doživljati skupno srečo." (Zanimivo, PREJELI SMO Mir na Kobli, nemir v Kranjski Gori V zadnjem času je ga. Vlasta Felc, novinarka Dela napisala nekaj člankov v zvezi s problematiko kranjskogorskih žičnic. Še ne malo nazaj pred začetkom smučarske sezone 1996/97 je podobno problematiko opisovala iz SC Kobla. Problematika je na las podobna, s to razliko, da je g. Kotnik, Župan občine Kranjske Gore, podprl delovanje lastnikov zemljišč in jih sklical že v mesecu juniju, g. Franci Kramar, župan občine Bohinj, pa je delovanje lastnikov zemljišč ocenil kot veliko izseljevanje (objavljeno v Gorenjskem glasu 15. 11. 1996) in sklical sestanek oz. tiskovno konferenco v mesecu decembru - tik pred začetkom smučarske sezone 1996/97. Veliko medijev je zaskrbljeno pisalo, kaj bo s SC Kobla, ali bo smučarija ali je ne bo. Vse pisanje je bilo usmerjeno k temu, da, če ne bo smučarije, bodo krivi lastniki zemljišč, še posebej pa njihovi izvoljeni predstavniki. Med njimi tudi Branko Mencinger, ki so ga na eni od občinskih sej v decembru javno očrnili, da je on tisti, ki bo kriv, če SC Kobla ne bo deloval. Na tej seji je bilo govora, kako mu stopiti na hrbet, kako ga diskvalificirati. In res jim je delno tudi uspelo, saj se je javno mnenje v Bohinju in tudi širše nagnilo proti lastnikom zemljišč. V tem času so meni celo grozili, tudi z ubojem. V medijih sem bil predstavljen, na podlagi informacij nasprotne strani in vseh, ki so jih podpirali, kot človek, ki hoče SC Koblo zapreti. Sprašujem se, kdo ima tako zastarelo mišljenje, da lastnik zemljišča, tako kot lastnik podjetja ali katere koli druge stvari, ne bi imel pravice s svojo lastnino tudi upravljati in ne dajati samo v najem. To je ključno vprašanje današnjih žičničarjev, saj je veliko smučišč na zasebnih zemljiščih. Smučarski centri pa ne morejo delovati brez zemljišča, naprav, delavcev in tudi širšega turističnega interesa. Zato je nujno, če želijo, da se bodo smučarski centri razvijali v zadovoljstvo vseh, da žičničarji spoznajo, da je lastnikom zemljišč potrebno ponuditi tudi skupno upravljanje, delništvo ali družabništ-vo v družbi, tako kot se je to uredilo na SC KOBLI (ne pa samo takšne najemnine, ki jo izračuna njihov najeti sodni cenilec). Dejstvo je, da so si Žičničarji lastili zemljišča, na katerih je bilo smučišče, nekaterim lastnikom so plačevali minimalne najemnine, nekaterim pa nič. Sedaj pa kar naenkrat ti ubogi lastniki hočejo svoje upravičene lastninske pravice tudi uveljaviti. Ledino teh pravic smo praktično izbojevali prav na SC KOBLA. Cena, ki sem jo plačal osebno, je bila visoka. Zaradi negativne propagande s strani Občine Bohinj, nekaterih medijev in posameznikov sem bil v smučarski sezoni 1996/97 in še danes najbolj negativna osebnost v smučarski javnosti. Ker pa negativni glas seže v deveto vas, te posledice čutim še danes, ko si iščem novo zaposlitev. Negativne osebnosti v zvezi z reševanjem smučanja na S C Kobla pa so tisti, ki so mislili lastnike zemljišč spraviti zopet na stranski tir, jih ustrahovali, da še teh najemnin ne bodo dobli, tako kot se sedaj podobna zgodba dogaja v Kranjski Gori in še kje. V Kranjski Gori so žičničarji lastnikom ponudili podpis pogodbe in plačilo najemnine za sezono 1996/97 s tem, da lastniki zemljišč dovolijo vpisati služnostno pravico v zemljiški knjigi. To je praktično prevzem pravice, s katero lastnikom zemljišč vzamejo pravico razpolaganja z lastnim zemljiščem . To pa tudi najbolj neumen kmet ne bo privolil. Ali pa, vredno je poskusiti, si mislijo pravniki. Podobno so poskušali tudi v Bohinju, vendar so njihovi poizkusi propadli (zadnji poizkus je bil celo tako pre-finjen, da je župan Občine Bohinj sklical tiskovno konferenco in tam ponudil nekakšno konzorcijsko pogodbo, seveda vse z namenom, da bi zavedel lastnike, ki pa so bili trdno odločeni, da pride v poštev samo skupno podjetje med lastniki zemljišč in delavci. To pa se je 27. 1. 1997 tudi zgodilo, saj je 25 družbenikov med njimi 16 lastnikov zemljišč, osem de- lavcev in en sin lastnika zemljišča podpisalo prenos deležev s tem, da ima vsak družbenik 4-odstotni delež v družbi. Za 9. julija 1997 pa je sklicana skupščina, kjer bomo podpisali novo družbeno pogodbo in določili tudi nadzorni svet. Upam, da so tudi na občini Bohinj spoznali svojo napako, ko niso pravočasno (poleti 1996) obvestili lastnike zemljišč, kaj nameravajjao bivši delavci na SC Kobla (ustanavljali so novo družbo KOBLA ŽTG d. o.o.) in lastnikov zemljišč niso takoj povabili in vključili v novoustanovljeno družbo. Te napake g. Kotnik, župan Kranjske Gore ne ponavlja. Tudi pri pogajanjih se je župan Bohinja veliko udejstvoval in na občinskem svetu so ga celo pohvalili za njegov trud, vendar je vsaj v začetku pogovorov deloval negativno za lastnike zemljišč (članek v Gorenjskem glasu, 15. 11. 1997). Čeprav je veliko govoril, da podpira lastnike zemljišč, seveda samo do tiste mere, ko je vprašanje o najemnini, ne pa tudi, ko se je govorilo o upravljanju in deležih v novi družbi (izjava na decembrski seji občinskega sveta). Še večji problem njegovega prepoznega pozitivnega ravnanja pa je bil to, da so morali žičničarji SC Kobla menjati nosilno vrv na sedež-nici Kobla 2 v najbolj nemogočih razmerah (konec decembra in začetek januarja, ko je bilo najbolj mraz -vsa pohvala delavcem). Zato se je prava smučarska sezona na SC Kobla začela šele v začetku januarja. Kljub temu da se je že konec februarja tudi končala, pa dir. SC Kobla govori o pozitivni bilanci. Torej, koliko denarja se nabere šele, ko je sezone cca 100 dni, kot je bila sezona v letu 1995/96? Kljub temu je prišlo do prenosa deležev v družbi Kobla ŽTG, d. o.o., in do pozitivnih odnosov med delavci in lastniki zemljišč, tako da bomo, ko bo prišlo do javne dražbe, skupno nastopili pri odkupu smučarskih naprav in pri nadaljnjem razvoju SC Koble. Takšni odnosi pa so potrebni tudi na drugih smučiščih, kjer prevladuje zasebna lastnina. Ostanki zastarele miselnosti, ki jo je bilo v Občini Bohinj neverjetno veliko in tudi nekateri novinarji niso zaostajali, pa so prepričevali, da se te zadeve uredijo bolj na vajočnačfr miren in razumevajoč >~- , Interesi oziroma apetiti M", smučarskimi centri pa so p nekaterih posameznikih: *lC' ničarjih, gostilničarjih, javni" delavcih v občinah in drugi" vplivnih ljudeh veliki. Pra\ zaradi tega pa se bojijo K upravljanju in v nadzorni" svetih poštenih lastnikov zemljišč in delavcev, ki 50 prvi pogoj, da se bodo SI& carski centri, vasi, ki so lodf ane zraven centrov 1 infrastruktura razvijala pa tako kot sedaj, velikokrat pridobljeni - maloštevM. nt ko ¥ denof od sezone šel r zasebne žepe, za razvoj Pa bilo denarja. da!1 Vlasta Felc začela vel bolj spoštljivo pisati o Zanimivo je tudi to, - , ga. Vlasta Felc začela g| 0 i uuij apusujivo pisuu v '-- ■ kih zemljišč v Kranjski (m kot so bili njeni lanskem komentarji s SC Kobla. Eden od 34 lastnikov zen# na SC K0BI> Branko Mencinf Ravne 16, Boh. Bis^' Opravičilo Ob izdaji prospekta J | Čipkarske Šole Železni*1 ' prišlo do pomanjkljivosti datkov, ker so se z.pira0. po ustnem izr°^ večini Zato prosim vse prizadet* iskreno opravičilo. Pri nM vanju učnega osebja čipkah šole manjkajo naslednji P datki: -1947-1948: Milena Mm je bila poleg Ivanke Hm tudi učiteljica klekljan}* Železnikih -1949-1950: Marija Krt**1 je nasledila Mileno Mlakar * ■ 1976-1997: Milena 0^ ^ ner je učiteljica klekljan/f J< jiv, zato naj bi se glasd' £ - 1994 - 1995. H%0 moja Nataša ni bila taka..." ho & In ko sem šla od njiju, mi je njun • 0 m kako - izzvenel drugače kot ponavadi » i0 sem občutek, da bosta naredili vse, da se D fi( telave premostile in rešile. Kljub temu, d ^ bo zmeraj vse lepo in prav. In kljub bo morda Natašo kdaj zaneslo v "laif in Kht} goče, Francka kdaj P<* * so temu, da bo, mogoča vsega sita. Samo, roko na srce, tako je življenje in tudi naše, mar ni tako?! ,ue 1 P.S.: Na koncu pa bi za vas, drage bral i bralci, imela eno prošnjo: mogoče Živi ^ vami par dobrega srca, toda brez štren* ^ glavo. Moški pri štiridestih, ki ne zna ne * in ne prati, bi bil zelo vesel, če bi kdo p0* pa- prati, zanj, hkrati pa imel pri njem Pokličite me po tel. št. 691 549. sta novC' lakaj je potrebno zamenjati Ruparja V zvezi z zadnjimi dogodki v Tržiču me moti, da niti Predsednik občinskega sveta 8°*p. Smuk niti nihče od ostalih svetnikov ne pove /avno, zakaj je potrebna tako I '•'fra zamenjava iupana. . Kot član odbora za prostor '" okolje in še posebno kot cfon nadzornega odbora ob-une Tržič ter kot odbornik v Prejšnji skupščini, imam do-ty" dober vpogled v dogajan-v upravljanju občine Triič. Tolikšne podpore pri vseh svo)ih odločitvah, kolikor jo Je imel gospod župan Pavel Kl*Par na začetku svojega Mandata, bi bil vesel vsak vodstveni delavec. Vse, kar je zfel> Je občinski svet vsaj z 1 iVotretjinsko večino sprejel slabem letu je s svojo ^tetavostjo, svojeglavostjo, I ^upoštevanjem argumentov Uriigih in neizvajanjem skle-Pov občinskega sveta obrnil Proti sebi skoraj vse svetnike, u«' iz svoje lastne stranke, i> svojimi nastopi na Radiju f r<'č in s pisanjem v Gorenjs-*em glasu je nekritično žalil ,Voie domnevne nasprotnike, i J So zahtevali le spoštovanje Podpisov, pogodb in dogovorov. i Ža/ mu "nasprotniki" niso ■ :tač<*li Z isto mero in ustvaril ga hna n sloves, neizprosne-Trfi/Ca za dobrobit Tržiča in Pa si osvežimo ' lJlča«ov. " Pomin. I ^a^omunalne naprave blo-H Mlaki občina ne bo , PlačnH'11 tolar)a- Vse mora (k h ■ zadruga. V Trži-'•toiou 0 ustanovili svoje 1 *nosko P°dJet)e- Vse to S°SDn$°x hruPa govori in piše t f°a župan. ki v f °Sroz;tm Primeru ni mogla (i le z 2 gospoda Smuka, saj t tn*HdJnariem v prejšnjem ?'* klU*razP°laSa< Predsed-• QtiČii ,ne8<* sveta, gospod "1 P0(i Prt Me8UČ in ne gOS-tV. V(er Smuk. Popolnoma druga situacija pa je sedaj, ko je razpolagal z denarjem župan, gospod Pavel Rupar. Nadzorni odbor je pregledal le 7 postavk od preko 200 tih v občinskem proračunu v letu 1996 in že pri teh smo odkrili, da je župan nezakonito in delno še malomarno zapravil precej preko 120 milijonov SIT. Kaj se je dogajalo v letu 1995 in kaj se dogaja v letu 1997, bo potrebno še vse preveriti. V pisnem odgovoru na naše ugotovitve, na žalost, nikjer ne oporeka našim navedbam finančnih zlorab, temveč ima le pravno formalne ugovore. Zanimivo, da se je pri ugotovljenih finančnih oškodovanjih občine okoristil med drugimi tudi osebno župan Pavel Rupar. Da ne bi obelodanili na-daljnih nepravilnosti, nekaj, ki smo jih že odkrili, nismo podali v prvem poročilu, ker bi bilo preobširno, nam župan nezakonito iz razumljivih razlogov ni omogočil nadaljne-ga pregleda finančne in druge dokumentacije. Ker je nastal eden glavnih sporov med občinskim svetom in županom v letu 1996 zaradi spremembe županovega predloga občinskega proračuna za leto 1996, naj navedem, kaj je občinski svet spremenil. Iz proračuna je izpadlo: del sredstev za občinske plače, most preko Mošenika, Kurni-kov trg in del sredstev za neproizvodne investicije. Ostala pa so vsa ostala dela predvidena v samem Tržiču. V proračun pa je občinski svet vključil: lokalne ceste Kovor-Bistrica, Brezje-Va-diče, Leše-Vadiče, Kovor-Brdo, Hudo-Hrušica-Brezje, križišče Retnje-Jerala, Gol-nik-Novake, mrliške vežice v Križah, ureditev kanala Križe-Sebenje, sanacija plazu pod Čarmanom-Lom, refundacija prevozov študentov in dijakov in dodatna sredstva za zdravstveno varstvo in za stanovanjsko gradnjo. Iz gornjega prikaza se jasno vidi, da so svetniki mislili na celotno občino in na vse prebivalce občine. Župan Pavel Rupar pa je v nasprotju z veljavnimi zakoni ignoriral občinski svet ter delal in dela, kot neomejeni diktator to, kar misli, da mu bo prineslo največjo popularnost. Račune pa plačujemo mi vsi. Zakaj je občinski svet iz proračuna za leto 1996 umaknil gradnjo mostu preko Mošenika? Za obvoznico v Tržiču je bil izdelan le projekt ceste brez izdelanih načrtov objektov (mostov in opornih zidov). K gradnji obvoznice se je pristopilo popolnoma nestrokovno. Namesto da bi se najprej izdelali kompletni projekti vseh objektov na trasi in pridobila potrebna zemljišča za obvoznico, se je delalo na horuk. Najprej samo projekt in zemljišče za most preko Bistrice. Ko je bil most preko Bistrice zgrajen, se je šele pristopilo k izdelavi projekta in pridobitvi zemljišča za most preko Mošenika. Za osebne ambicije gospoda Ruparja je bil namreč tak način gradnje veliko bolj atraktiven. Občini Tržič pa je Že prinesel ogromno škodo, ki bo v prihodnosti še večja, če bomo hoteli speljati obvoznico do Raven, ako bomo delali na ta način. Ko je projektant mostu izdelal projekt za most preko Mošenika, je moral, da bi se držal predvidenega nivoja ceste, predvideti poglobitev Mošenika. Ta poglobitev struge v projektu ceste ni bila predvidena, zato smo se na odboru za prostor in okolje po ogledu na terenu zmenili, da se napravi nov projekt, ki bo upošteval enake normative, kol so bili uporabljeni pri projektiranju trase obvoznice. Sami smo že izrisali možni vzdolžni profil in ugotovili, da je možno speljati most preko Mošenika brez poglobitve. Zato smo predlagali občinskemu svetu, naj se s predvideno gradnjo počaka do izdelave novega projekta, saj bi s tem prihranili dosti denarja. Toda župan je samovoljno sklenil pogodbo z izvajalcem, podrl kamnite oporne zidove, znižal jez in v nasprotju z veljavnimi občinskimi urbanističnimi predpisi, ki predpisujejo ob vodah kamnite oporne zidove, vklenil Moše-nik z betonskimi opornimi zidovi, ki niso ne lepi in ne trajni. To, da je pri tem zapravil po nepotrebnem precej preko 50 milijonov SIT, za gospoda Pavla Ruparja ne predstavlja nobenega problema. Prav tako, kot preko 100 milijonov neporavnanih obveznosti pri zaključnem računu za leto 1996. Enako, kot je popolnoma v redu, da ni do danes predložil predloga proračuna za leto 1997, čeprav je to po zakonu dolžan. Prav tako je za gospoda Pavla Ruparja popolnoma v redu, če oddaja občinska dela po nenormalno visokih cenah svojemu bratrancu in kolegom in to v glavnem brez ali s prikrojenimi razpisi. Kako si gospod Pavel Rupar predstavlja demokracijo, pa je pokazal vsej Sloveniji v teh dneh. Po mojem poznavanju razmer z varnostniki pred občinskimi vrati ne varuje občine pred občinskim svetom, temveč skuša pridobiti Čas za prikritje svojih mahi-nacij pred razkritjem. Žigama vas, 27. 6.1997 Skerjanec Janez, predsednik SLS Tržič v Se enkrat o novih cenah telekomunikacijskih storitev Na zadnje cenovne in tarifne spremembe v telekomunikacijskem prometu se je del javnosti, še zlasti uporabniki Interneta, odzval tako, da želimo v Telekomu Slovenije ponovno pojasniti svoja stališča. Zato dajemo naslednjo izjavo: Spremembe cen in delno tudi tarifnega sisema v telekomunikacijskem prometu v Sloveniji sodijo v okvir postopnega prilagajanja cenovne politike in tarifnega sisema merilom, ki veljajo v drugih evropskih državah. Odstopanja od njih so bila in so še vedno zelo velika. Končna posledica teh nesorazmerij je, da Telekom Slovenije ne more zagotavljati dovolj finančnih sredstev za naložbe in razvoj. Četudi vlaga v razvoj po dvajset milijard tolarjev na leto (kar je vrednostno skoraj polovica njegovih letnih prihodkov!), je to glede na potrebe po osnovnih in drugih telekomunikacijskih priključkih in storitvah še vedno premalo. Po zadnjih spremembah je telekomunikacijski promet v Sloveniji še vedno daleč najcenejši v Evropi. Cene v domačem, notranjem prometu so od evropskega povprečja nižje za 78 odstotkov, v mednarodnem prometu za 12 odstotkov, telefonska naročnina pa za 45 odstotkov. Ob tem je treba opozoriti, da so se cene v mednarodnem prometu znižale za 18 odsotkov, medtem ko se je naročnina podražila za poldrugi odstotek, telefonski impulz pa nominalno za 8,6 odstotka. Za ravno toliko so dražji telefonski pogovori v obeh območjih medkrajevnega prometa. Kolikšna je podražitev v lokalnem prometu, v katerem se je tarifni impulzni interval skrajšal s petih na dve minuti, je nemogoče izračunati kar povprek. Za vse uporabnike, ki v lokalnem prometu v povprečju telefonirajo manj kot dve minuti - in takih je po naših prometnih podatkih 70 odstotkov vseh - je podražitev ravno tako 8,6-odstotna. Za vse druge, ki vzpostavljajo daljše telefonske zveze, pa je podražitev seveda občutnejša. Mednje sodijo tudi uporabniki Interneta. Vsaka sprememba tarifnega sistema v telekomunikacijskem prometu nekatere skupine uporabnikov nujno prizadene bolj, druge pa manj ali sploh ne. Kljub spremembi je cena pogovora v lokalnem prometu pri nas še vedno za 67 odstotkov nižja od evropskega povprečja. Za ilustracijo naj navedemo, da stane dve-minutni telefonski pogovor na Slovaškem, preračunano, 16,16 SIT ali na Madžarskem 10,57 SIT, pri nas pa po novem 4,25 SIT z davkom vred. V zahodnoevropskih državah so cene po pravilu še precej višje. Zaradi tega je tudi uporaba Interneta v delu, vezanem na ceno impulza v lokalnem prometu, pri nas še vedno nekajkrat cenejša kot v Evropi in tudi po svetu. Izjema so morda ZDA, pa še to ne v vseh delih te velike države. Telekom Slovenije, p.o. Služba za odnose z javnostmi Spoštovani gospod Marjan Podtibnik, podpredsednik slovenske vlade Dovolite mi, da se s tem javnim pismom takole obrnem na Vas. Vzrok mojega pisanja namreč tiči v pogubnem dejanju uničevanja slovenskih internetovcev. V mojih očeh krivdo v celoti nosite: Vaša Slovenska ljudska stranka (odkar ste v vladi se vrstijo podražitve še huje kot v najboljših jugocajtih), Vaš minister za promet in zveze, ter vsekakor, ne nazadnje, Vi osebno, kot nekakšen podpredsednik slovenske vlade za državotvorne resor je. Zaradi navedenega je po mojem mnenju ves srd, ki ga ostali internetovci namenjajo gopsodu Adolfu Zupanu popolnoma nepotreben. Omenjeni gospod je samo nepomemben birokratek, ki zvesto izvaja Vašo politiko. Vaš premeteni koalicijski partner, Janez Drnovšek, se je šel skrit v Ameriko. Sploh pa nas naivne Slovence tukaj sedaj dražite z eno brezvezno, umetno dilemo, ali bomo šli v NATO, ali bomo šli v drugem krogu, ali drugi krog bo... M a, briga me! Medtem pa povišate cene telefonije z indeksom 270. Ej, človek, podražite za 170 odstotkov! Vaš birokrat Kramberger pa na televiziji flanca o povprečni podražitvi dveh (2) odstotkov. Tole je pa cleo za "tako potrpežljivo ljudstvo" too much. Skratka, resno Vam svetujem, da poizkusite pomiriti upravičeno nezadovoljstvo jeznih internetovcev in ostalih prevaranih uporabnikov državnega monoplista Telekoma. 1. Postavite posebno znosno nizko cneo impulzov za internet uporabnike. 2. Takoj omogočite poslovanje Telekomovi konkurenci na vseh področjih delovanja' 3. Takoj zamenjajte Adolfa Zupana! In če boste ravnali tako, kot Vam tukaj svetujem, potem, potem se bo morda vsa pravična jeza, ki leti na Vas, morda pomirila. Morda, Vam pravim. Vas prav prijazno pozdravlja, laj nar kranjski, Rastko Tepina P. S.: Nikar ne računajte na staro finto politikov, namreč, da bomo do naslednjih volitev že pozabili na vse te tegobe, ki nam jih nalagate. Tudi če bodo vsi ostali prevaranci pozabili, Vam zagotavljam, da jaz ne bom. Sem Vas že zapisal v črno knjigo. Z velikimi črkami. mmmm 064/223-111 GLAS steber blejskih kmetov! ^etsk■ ble)ske8a Jez*™ je v "starih" časih kazala svoj ktne, ' enačaj, zatem pa namenila turizmu. Le malo '"ni D ]t !e najti po nekdanjih blejskih vasicah - med "•Šboft le Prav Rotov<> "Danejeva" družina ■ Vetrovi ■ s'onu poznana pa tudi še danes predana kmetskemu fi'edu VJetu H>78 se omenja Seničarjevo posestvo na *jirni n %osPdar je bil Martin SeniČar - zadnji med U4o'nafi,e Danijtl SeniČar. In po njemu naj bi se V za Vestrovo posestvo ime "Pri Daneju". eiski "j, * so to posestvo prodali, kupil pa naj bi ga Pttran notelir" Jakob Klinar iz Mlinega - lastnik Hotela it ? /Podaril pa ga je svoji hčerki za doto. Omoiila • **« Dn'°n0m sestrom ■ Komatarjevim iz Korimeg r'Qieie *!.M lt ie ",0 lel° "mrla, zapustila pa celotno "fo/n " Posestvo z domačijo svojemu motu Antonu. An°gospodarili tu "Daneji". 1 *"»a» ■ 'er se Je za,em drugič poročil s Katarino ,riene k'1 fraproč pri Ljubnem. Prileml je planino H'p'rorV1-pa seie Se z gostilno, prevaianjem blaga in e*ih. i LJUD,Jani in Trstu - redil govejo livino v svojih ^ove.Je 4 konje in nad 100 ovac. Povila mu je iliri i Poseb** Pa iial *olati To je bilo posebnost za tisti čas, '%) iT' la trdega kmeta Kot najstarejši Anton (1834-it^tinsk-Prevzel domačijo in gostilno, Jolef je bil t>°Star Z' skrbnik v Radeljci pri Bučki, zatem pa 32> bT-' m Janez P" )e šel med "S°sP°de" (18™' la(inJa U,,e *uPn'k po raznih tupnijah na Slovenskem, )'r'iAvTfPa'e Prellvel k°i biseromašntk v škofji Loki, Vel Pa »i" pa le Postal profesor matematike in fizike -/ Or " v Liuh'jani. 1 *nton r ro,en' na Bledu, Uvel pa je tu do svoje smrti li*njsl< w >e v 'e'" 1*66 prvzel domačijo Za svojo r'~PoH aruilco si je izbral Jero Ovsenik iz Dvorske Ilbinc,t leP'h konj, iena Jera pa se je Itr," 1° >e Vodila An.S> . - At,""°lo ie u'j'.', "*"'/' f-ena jera pa se je lotila gostilne izt°n 'tobr„,\da le slovela daleč naokoli. Ker je bil /f, f!7' la ie ™šč pisane besede, zato so ga P°znan PT? ble>ske ohč>ne. Županoval je celih 23 " W Po tem, da je bil odločen narodnjak ■ Piše: Božo Benedik Brez Blejcev tudi Bleda ni Slovenec. Avstrijskega cesarja Franca Jolef a, ki je leta 1883 obiskal Bled, je pozdravil v narodni noši in v slovenskem jeziku. Zato mu je "ušlo" odlikovanje. Tudi turizmu je bil zelo naklonjen, saj nekaj gradbenih dovoljenj za počitniške vile nosi njegovo ime. Ni pa dočakal večje starosti, saj je umrl star komaj 53 let. Po smrti njegove tene Jere (1844-1922/ je leta 1915 prevzel posestvo sin Janez, ki pa je bolj slišal na ime Ivan. Rojen je bil v Gorjah, saj je bila njegova mati Jera, po domače "Kozlova", doma iz Zg. Gorij. Za naslednika posestva je sicer po običaju določen najstarejši sin Anton. Ta pa se je leta 1903 smnno ponesrečil, ko se je s svojimi vrstniki peljal v Bohinj "lenit se", kot so takrat temu rekli. Tako je prevzel posestvo sin Ivan. Imel je dva brata in sestri. Brat Alojz (1873 - 1948) se je posvetil duhovniškemu stanu. Slulboval je po številnih krajih po Slovenskem, umrl pa vvisoki starosti v Grahovem na Primorskem, kot dekan Drugi Josip (1874-1960) je bil profesor za klasično jezikoslovje. Bil pa je tudi strasten planinec. Bil je od leta 1927 dalje zavzet sodelavec Planinskega vestnika. Po upokojitvi je navdušeno obiskoval naše gore, med prvo svetovno vojno je bil kot rezervni oficir v albanskih gorah, še v starejših letih je vsaj 100-krat obiskal Šmarno goro, tako da ena od steza na Šmarno goro nosi ime po njem - "Vestrova pot". Poznan je njegov rek, da je "goro potrebno znati brati". Sestri sta ostali na Bledu. Katarina se je poročila k trgovcu Ivanu Rusu in Ana na kmetijo k Francu Dolarju v Zeleče. Ivan je bil predan kmetijstvu in obdrlal kmetijo kot jo je podedoval. V zakonu je imel tri otroke. Od teh je najstarejši Ivan obdrtal domačijo na Bledu, drugi sin Jote (1907-1984) pa se je hotel posvetiti gostinstvu, Še posebej ko se je poročil z Vido Kokalj. Že je začel graditi svoj hotel na svojem zemljišču ob glavni cesti pri vhodu na Bled ■ to je današnji Hotel Krim. Še nedokončanega so podrtavali v letu 1948. Ker tako ni imel doma, se je preselil v Zg. Gorje h Kozolovim na nekdanji dom in prevzel tamkajšnje posestvo. Hčerka Terezija pa je umrla le kot otrok, dobila je telji udarec po nesreči v glavo. Jote Wester je bil poleg pravega kmeta še ljubitelj lepega petja, po domačih šegah in navadah. Znal pa je tudi spisati kakšno za posebne prilolnosii Takole je napisal ob nesreči, ki je zadela Franca Slivnika - Jurca iz Zagoric in Joleta Bijola - Jczemika iz otoka leta 1938: Jezernik je Vrca prosil da bi se po ledu vozit Napreteta konjiča ta dva osliča. Konjič jima je tekel a nobene rekel. Ko prideta do otoka te led pod nima poka. Konjič se ie utopil in zapustil to lalostno zemljo. Jurka pa je tako norela da je vsa vas skup letela. Za spomin pa ostal je Jurčevega konja zvonec s tem pa je tudi zgodbe konec. Sin Ivan je ostal zvest kmetijstvu, pridno je obdeloval nekaj nad 8 ha svojih njiv in travnikov, bogatejši je bil pri gozdovih, imel pa je še svojo planino na Vršanah. Kot kmet se je kosal s svojimi vrstniki ■ večjimi kmeti na Bledu, ki so še ostali zvesti temu poklicu. Pri srcu pa mu je bila vzreja Irebcev, izdelovanja sira na planini. Ostal pa je samski, tako je brez drutine moral opustiti obdelovanje svoje kmetije. Prepustil jo je Joletu -sinu njegovega te omenjena brata Joleta, ki seje preselil domov na Kozlovo kmetijo. Tudi mlajši tal še samski teli obdrtati svojo domačijo, ki jo lepo urejeno sredi vasi kaj radi ogledujejo otroci gostov iz velemest, ki po večini še niso videli kmečke pivine. In zakaj smo izbrali ravno "Danejeve" - Vestre Najbrl zato, ker so med redkimi ostali zvesti naši kmečki zen>:j>. jo ljubijo in kot kale, jo bodo še v bodoče, kot r kmetje. Res bi bila škoda, da bi opustili svojo domaće hišo v Zagoricah štev. 23, ki je podobna pravi mah graščinici. Ne pozabimo pa, da je "Danejeva" drutina dala t,am Slovencem tudi nekaj pomembnih mol - pa tudi teto zavednega in razgledanega lupana! Blejski lupan Anton Vester z leno Jero. Slikal se je vedno v narodni noši. GLASOV KAŽIPOT > Izleti V Trento Žirovnica - DU iz Žirovnice organizira za svoje člane pohod iz doline Vrat skozi Luknjo v Trento. Pohod bo 8. julija ob 6. uri. Avtobus bo pobiral od Rodin pa do konca krajevne skupnosti. Prijave sprejemamo po tel.: 801-502, do 7. julija popoldne. Pojdite z nami! Zajčarjev kostanj Kranj - DU Kranj vabi na pohod do Zajčarjevega kostanja - drevo, ki je eno največjih dreves v Sloveniji. Odhod je v četrtek, 10. julija, izpred kina Center. Prijave z vplačili sprejemajo v društveni pisarni. Vabljeni! Na Mangartsko sedlo in Mangart Žabnica - DU Žabnica organizira izlet na Magartsko sedlo in Mangart. Izlet bo v sredo, 23. julija, ob 5. uri z vseh postajališč od Dorfarij do Kranja. Prijave z vplačili sprejema ga. Marjeta Pečnik, Sp. Bitnje 27/a, tel.: 312-288 in g. Jože Trilar, Pot v Bitnje 12, tel.: 311-976 do zasedbe avtobusa oz. do petka, 18. julija. Vabljeni! Planinski izlet Kranj - Planinska sekcija Iskra prvikrat organizira zelo zanimiv planinski izlet na Svinjo - Saualpe v Avstriji. Odhod posebnega avtobusa bo v soboto, 12. julija ob 6. uri izpred hotela Creina. S seboj morate imeti veljaven potni list. Prijave z vplačili sprejemata ga. Jasna Soklič v tajništvu Iskra-Ero (tel.: 221-321, int. 2822, 2644) in na Laborah v Iskratel g. Matija Grandovec (tel.: 273-093) do srede, 9. julija do 14. ure, oz. do zasedbe mest v avtobusu. V švicarske Alpe Kranj - Planinska sekcija Iskra organizira od 30. julija do 5. avgusta planinsko odpravo v Vališke Alpe (južna Švica). Od- PIZZERIJfi "ORLI" pizze iz krušne peči solate, sladice ODPRTO VSAK DAN 15.00 - 24.00 SOBOTA 12.00 * 24.00 NEDELJA IN PRAZNIKI 12.00 - 23.00 TEL: 064 / 461 198 hod bo s posebnim minibusom v sredo, 30. julija, ob 0.05 izpred hotela Creina. S seboj morate obvezno vzeti veljavni potni list. Rok za prijave je 10. julij. Zbirata pa jih ga. Jasna Soklič in g. Matija Grandovec. Informativni sestanek udeležencev bo 10. julija ob 19. uri v klubskih prostorih PD Kranj. Upokojenci vabijo Naklo - DU Naklo organizira naslednje izlete: 7. julija v Čateške Toplice, 8. julija tudi v Čateške Toplice, 11. julija v Italijo (Cortina, Dolomiti) in 15. julija v Izolo. Prijave sprejemajo poverjeniki. S kolesarji Cerklje - ŠD Krvavec iz Cerkelj organizira jutri, v soboto, 6. julija, tradicionalni kolesarski izlet. Tokrat bo pot vodila v Preddvor. Zbor udeležencev je pred OŠ Davorin Jenko v Cerkljah ob 17. uri. Ljubitelji kolesarstva, pridružite se nam! Koncerti Zaključni koncert Škofja Loka - V kapeli Puš-talskega gradu bo jutri, v soboto, ob 18. uri zaključni koncert poletne glasbene šole Glasbena Loka '97. Koncerti violinske šole Bled - V okviru letošnje poletne violinske šole bo danes, v petek , ob 20.30 v Vili Bled koncert z naslovom Večer slovenskih skladateljev. Jutri, v soboto, ob 20.30 bo v Festivalni dvorani nastopil Mladinski godalni orkester Glasbene šole Vič-Rudnik, umetniški vodja je Jože Schalamun, dirigent pa Baki Jashari. V nedeljo, 6. julija, ob 20.30 bo koncert na Blejskem otoku - Baročne sonate za violino in orgle. V ponedeljek, ob 20.30 pa bodo v hotelu Golf na sporedu veliki violinski koncerti. Koncert s kljunastimi flavtami škofja Loka - V atriju Starega farovža na Mestnem trgu bo jutri, v soboto, ob 20.30 koncert kvarteta kljunastih flavt AIR. Koncert Godbe Lesce Kropa - V okviru prireditve Kovaški šmarn bo jutri, v soboto, ob 14. uri na Placu koncert Godbe Lesce pod vodstvom dirigenta Dušana Mlakarja. Prireditve 3 Tržičani v Borovljah Borovlje Na povabilo pobratene koroške občine Borovlje bo občina Tržič na osrednjem trgu v Borovljah v soboto pripravila pester kulturni program. Predstavili se bodo tržiški godbeniki, folklorna skupina Karavanke, plesna skupina Valkuta ter ansambel Svežina. Svoje delo bosta predstavila mojstra domače obrti Jernej in Matej Kosmač, zbrane pa bosta predstavila župana obeh občin Piknik Žabnica - DU Žabnica vabi na 3. piknik, ki bo v soboto, 12. julija, s pričetkom ob 16. uri na športnem stadionu nogometnega kluba Bitnje. Prijave z vplačili sprejemajo poverjeniki do 7. julija. V primeru slabega vremena bo piknik v nedeljo, 13. julija. S seboj povabite tudi svoje prijatelje in znance! Veselica Velesovo - PGD Velesovo prireja v nedeljo, 6. julija, ob 15. uri proslava ob izročitvi gasilskega vozila. Sledila pa bo velika vrtna veselica z ansamblom Fantje na vasi. Vabljeni! B Mi 064/223*111 Vikend na Pungertu Kranj - Alpinistični odsek Kranj bo predstavil svoje dejavnosti na prireditvi "Vikend alpinističnega odseka Kranj na Pungertu". V petek, 11. julija, in v soboto, 12. julija, ob 21. uri se bodo začela predavanja namenjena predstavitvi dejavnosti. Zaključek GE0ARH-a' 97 Ljubelj - Jutri, v soboto, 5. julija, ob 10. uri bo v karavli v Podljubelju sklepni del letošnjega raziskovalnega tabora GEOARH Tržič ' 97. Organizator tabora je tržiški Geograf v sodelovanju z Zavodom za kulturo in izobraževanje in ministrstvi za šolstvo in šport oz. za kulturo. Udeleženci GEOARH-a ' 97 bodo predstavili rezultate raziskovalnega tabora. Gasilci na olimpiadi Kranj, 3, julija - V nedeljo se bo v mestu Hering na Danskem začela gasilska olimpiada. Iz Slovenije se je bo udeležilo kar 14 ekip. Danes zvečer bodo z avtobusi odpotovale na pot ekipe PGD Begunje na Gorenjskem, Dob pri Ljubljani, Šmartno na Pohorju, Stekljevec, Ka-mance, Topole, HajdoSe, Sinkov Turn in Dobrna. Olimpiada bo trajala do 12. julija, ekipe pa se bodo vrnile s 1500 kilometrov dolge poti v nedeljo, 13. julija. • A. Ž. LJUDSKA UNIVERZA KRANJ v sodelovanju z UNIVERZO V LJUBLJANI in MARIBORU organizira IZREDNI ŠTUDIJ EKONOMSKA FAKULTETA LJUBLJANA FAKULTETE V MARIBORU • VISOKA POSLOVNA ŠOLA Smeri: - management - turizem - podjetništvo - mednarodno poslovanje - računovodstvo • FAKULTETA ZA ELEKTROTEHNIKO, RAČUNALNIŠTVO IN INFORMATIKO • FAKULTETA ZA STROJNIŠTVO • FAKULTETA ZA KEMIJO IN KEMIJSKO TEHNOLOGIJO • FAKULTETA ZA GRADBENIŠTVO Študij bo organiziran v obliki študija na Vpis v 1. letnik daljavo. Pridružie se 20 MIO ljudi, ki v svetu Vpis v 3. letnik, za pridobitev visokošolske uspešno študirajo na ta način. izobrazbe za večje poklicne možnosti in uspeh LJUDSKA UNIVERZA KRANJ vaša pot do znanja S 064 22 22 26 Krajevni praznik Gorice - Danes, v petek, 4. julija, bo ob 18. uri gasilska vaja gasilskih društev Golnik, Trste-nik in Gorice. Jutri, v soboto, 5. julija, pa bo ob 20. uri gasilska veselica z bogatim srečelovom in družabnimi tekmovalnimi igrami. Igral bo ansambel Mon-roe. Vabljeni! Molitveno srečanje Brezje - V nedeljo, 6. julija, bo ob 15. uri v baziliki Marije Pomagaj molitveno srečanje za duhovno in moralno prenovo slovenskega naroda. Molitev rožnega venca in sv. mašo bo vodil stiski opat dr. Anton Nadrah. Kam na Jesenicah Jesenice - Danes, v petek, 4. julija, bo ob 18. uri v Razstavnem salonu Dolik na Jesenicah otvoritev razstave slik udeležencev 18. Planinske slikarske kolonije Vrata 97. Ob otvoritvi bo krajši koncert noneta Vasovalci iz Breznice. Razstava bo na ogled do vključno 23. julija. V nedeljo, 6. julija, ob 10. uri vabi Lutkovno gledališče na zadnjo predstavo 5. mednarodnega iutkovnega festrivala. Pred TD Kr. Gora se bodo predstavili lutkarji Papilu iz Ankarana z igrico Brundarija in lutkarja glasbenika iz Francije. Prav tako v nedeljo, 7. julija, bo pod Golico prva letošnja akcija Slovenija - moja čista dežela. Zbor udeležencev je ob 7. uri na spodnji postaji sedežnice na Črni Vrh. Akcija bo trajala do 14. ure, kob bo EKO ŽUR z ansamblom Dvanajsto nasprotje in Boutiquom Moped Show. V Kosovi graščini pa si lahko ogledate razstavo "Je kuhano oglje", ki prikazuje oglarjenje pri Sv. Katarini nad Tržičem. Vabljeni! Proslava na Kališču Kranj - Ob jubilejni 55-oblet-nici, ko je bil 18. junija 1942 na Kališču ustanovljen Kokrški odred bo v nedeljo, 6. julija, ob 11. uri pri planinskem domu na Kališču krajša spominska slovesnost s priložnostnim program, na predvečer pa bo kresovanje. Razstava ilustracij Tržič - Od danes, 4. julija, dalje bo na ogled razstava ilustracij akademskega slikarja Nikolaja Omerze v Paviljonu NOB. Razstava bo odprta vsak dan od 17. do 19. ure, ob sobotah in nedeljah pa od 9. do 12. ure. V ponedeljek ogledov ni. Škofjeloški poletni večeri škofja Loka - Jutri, v soboto, 5. julija, bo ob 21. uri v atriju Starega farovža na Mestnem trgu prireditev z naslovom "Air" - kvartet kljunastih flavt. Vabljeni! Pod Homanovo lipo Škofja Loka - Danes, v petek, 4. julija, bo ob 20. uri nastopil kranjski Dixieland band; jutri, 5. julija, pa bo ob 11. uri promenadni koncert Mestnega pihalnega orkestra Škofja Loka. Kosec vabi Selca - Turistično društvo Selca vabi na etnografsko prireditev KOSEC VABI, ki bo v nedeljo, 13. julija, s pričetkom ob 15. uri. Po tekmi koscev in nastopu folklorne skupine bo ob 17. uri začetek veselice z ansamblom Nagelj. Pridite, ne bo vam žal! Krajevni praznik Bistrica pri Tržiču - V sklopu praznovanja krajevnega praznika, 4. julija, krajevna skupnost Bistrica pri Tržiču bo pojutrišnjem, v nedeljo, 7. julija, bo ob 11. uri na Bistriški planini tradicionalno družabno srečanje krajanov s proslavo ob spomeniku NOB. Po tradiciji bo krajevna skupnost za vse udeležence pripravila brezplačni planinski golaž. Udeležence pa naprošajo, da posodo in jedilni pribor prinesejo s seboj. Obvestila It Obnova poti skozi Žrelo Kranj - Markacisti Planinskega društva Kranj sporočajo, da so obnovili pot skozi Žrelo. Odslej je možen varen dostop po Žrelu do Kranjske koče na Ledinah. Krvodajalske akcije Rdeči križ Slovenije nam je posredoval podatke o krvodajalskih akcijah v mesecu juliju. Akcije bodo potekale: 4. julija -Železniki, 8. julija - Gorenja vas, 9. in 10. julija - Žiri. Postanite tudi vi krvodajalka - krvodajalec! Darovana kri pomeni tudi lepši in varnejši dan! 60-letnica gasilcev Žeje - Bistrica - PGD Žeje -Bistrica praznuje letos 60-letni-co delovanja. Ob tej priložnosti bodo organizirali proslavo z gasilsko parado, ki bo v nedeljo, 6. julija, ob 15. uri v Žejah. Odkrili bodo tudi kip sv. Florjana. Po proslavi bo gasilska veselica. Vabljeni! soboto, ob 10. uri na vrst gradu Kieselstein lutkovna P' dstava Rdeča kapica vizveo Flek teatra (Boštjan sev<" Kranj). Lutke brez meja MMW M.V- M.w,- ir(J Kranjska Gora - v.°5!,v prireditve Lutke brez meja nedeljo, 6. julija, ob 10. uri m Turističnim društvom Luf|;urana gledališče Papilu iz AnKa^ uprizorilo predstavo Brunom Razstave Vrata '97 Jesenice - V r«u.*»»-' salonu Dolik bodo danes.. razstavni petek, ob 18. uri odprli raza., vo slik nastalih v 18. pla"'"^ slikarski koloniji Vrata 9' siiKarsKi KOioniji vraia ~ m otvoritvi bo pel nonet Vasov Jubilejna razstava J Radovljica-V galeriji Pa*Jc radovljiške graščine d j| danes, v petek, ob 1&-. Gledališče Rdeča kapica Kranj - V okviru Poletnega otroškega festivala bo jutri, v odprli razstavo Žlahtnost grafskega izročila. Razstavo £ pripravili ob 50-letnici r°l grafskega društva Radovljica- Razstavlja Nikolaj Otm Tržič - V Paviljonu NOB JJ danes, od 17. ure dalje JJ ogled razstava likovnih °e akad. slikarja Nikolaja Ome^l Razstava bo na ogled do ^ avgusta. Umetniško kovanje i Kropa - V Kovaškem muzj bodo jutri, v soboto, ob 'IJ u odprli razstavo del umetnisWj kovanja Adama Kržišnika. Srednja ekonomsko-turistična šola Radovljica Gorenjska cesta 13, 4240 RADOVLJICA telefon: (064) 715 047, fax: (064) 712 241 razpisuje vpis v 1. letnik izobraževanja odraslih v šolskem letu 1997/78: 1. v štiriletni program EKONOMSKO KOMERCIALNI TEHNIK, poklic EKONOMSKI TEHNIK 2. v štiriletni program TURISTIČNA DELA, poklic TURISTIČNI TEHNIK Kandidati za oba programa morajo izpolnje naslednji pogoj - dokončana osnovna šola ali dokončan skrajš program srednjega izobraževanja oziroma dveletni program poklicnega izobraževanja Kandidati za program turistična dela pa tuja - ustreznost zdravstvenega stanja za opravlp izbranega poklica (zdavniško potrdilo) Prošnje kandidatov z dokazili o izpolnjenih P°9 bomo na zgornji naslov sprejemali do 15. septembra 1997. Desetletnica v Podnartu Podnart - Danes (petek) se bo na ČeSnjici pri p.^yp#jK meddruštveno gasilsko vajo začelo praznovanje iO-letnice poj | Podnart. Po vaji se bo 21. uri začela veselica z ansambV> ^ design. Jutri, 5. julija, bo ob 18. uri proslava, odprli pa pjn"^ nov gasilski dom. Nastopili bodo Moški pevski zbor iz *° q\$$ recitatorji in harmonikarja Tomaž Kokalj ter Anže Bešter. pokrovitelj bo župan občine Radovljica inž. Vladimir ^ Sodelovali bodo tudi gasilci iz sosednjih druStev ter župa" ^ iz Sele Borovnica iz Avstrije, Po podelitvi priznanj se v® ^ veselica s srečelovom, igral pa bo ansambel Obzorje. • GOSTILNA .vdmVflik RESTAVRACIJ DANES, V PETEK, 4. JULIJA ANSAMBEL KATER' POJUTRIŠNJEM, V NEDELJO, OB 1B. URi: PIHALNI ORKESTER LESCE Vsako sredo ansambel ^^Pf i ^ Prireditve so vsako sredo in petek od 19. ure dalje. Rezervacije nateL J P 9 d Ji b s D V; H; Bi (i HALO - HALO GORENJSKI GLAS S TEL.: 064/223 111 Zokoi )° B" •bi°vo »pre|emamo po telefonu 0641223-111, faksu 0641222-917 ali osebno na trn*.?}? v branju oz. po pošti - do 12.30. ure dan pred Izidom Gorenjskega glasa! Cena oglasov in Ponudb v rubriki: lxredno ugodna. AVTOŠOLA B in B, tel. 22-55-22 VOZNIŠKI IZPIT MED POČITNICAMI • KRANJ - CPP V PONEDELJEK - 7. JULIJA, dopoldne ob 9.00 in popoldne ob 1 8.00 • RADOVUICA - gasilski dom - tel. 714-960 • JESENICE - gasilski dom - tel. 86-33-00 Nakupovalni Madžarska Lenti - 5.7., 12.7., Palmanova 8.7., Trst 29.7., Gardaland - Aquland 7.7., 14.7., -l*-LETl možnost plačila na dva čeka, Madžarske toplice 4 dni od 4.9. do 7.9., Rozman, tel.: 064/715- 249, Šenčur 411-887 mMATOLOŠKA ORDINACIJA GgUCTl PRVI -UANES PONUJAMO NAJVEČ Dr. Predrag Aleksič, Ljubljana, Vodovodna 34. Zdravljenje kožnih obolenj, krčnih žil z injekcijami in operativno, kapilar, odstanjevanje bradavic in drugih kožnih izrastkov. Nudimo tudi kozmetično dermatokirurgijo. Tel.: (061) 445-080 od 17. do 20. ure. Y.POBRNI SE VEDNO NEKAJ DOGAJA jluJ^NE PRIREDITVE: Danes, v petek, 4. julija, bo ob 20. uri v dvorani Zdraviliškega doma naslop folklorne skupine in 'e,a Vigred KUD Dobrna. SLIKARSKE RAZSTAVE: V avli hotela Dobrna do 11. julija razstavlja slikar dr. Rajko Uvio iz Celja. HpKO KOMBI PREVOZI 5 S3-876 in 57-757 Nakupovalni izleti Lenti, Celovec, Trbiž, Trst. V času šolskih počitnic enodnevni kopalni izleti na slovensko obalo (prevozi po dogovoru). Y,Il-JE\f TURIST KoPalni izle,i: 00 nedeljah in praznikih; Podčetrtek - Atomske Toplice; Rogaška Slatina in Terme Čatež; Tel,; 064/451\ 542 V i3SU c in dopustov P° naroci,u- Naročila sprejemamo vsak dan od 18. do 23. ure. ^jUSTVO IN TRGOVINA °SlŠČETE TRŽIČ: ODPRTO: vsak dan od 9. do 19. ure, po 15. avgustu do 18.30 ure, NOČNO KOPANJE: - vsak petek od 20. do 22. ure - cena: 250 SIT (mesečne in sezonske vstopnice ne veljajo!) Voda je ogrevana nad 25 stopinj C. CENE VSTOPNINE: - odrasli 500,00 SIT, od 15. ure dalje 300,00 SIT -šoloobv. otroci 300,00 SIT, od 15. ure dalje 150,00 SIT - predšolski otroci 100,00 SIT - vrtci 60.0OSIT-mesečna karta upokojenci 3.000,00 SIT - upokojenci nad 70 let starosti imajo kopanje brezplačno. RADOVLJICA: Kopališče bo v letošnji sezoni odprto do 20. septembra, če bo vreme dopuščalo. Voda bo ogrevana do 26 stopinj C. Obratovali bomo od 10. do 18. ure, ob sobotah, nedeljah in praznikih do 19. ure. V juliju bo ob ponedeljkih, sredah in petkih med 21. in 22. uro rekreacijsko plavanje. Cena enkratnega vstopa na kopališče bo v letošnji sezoni za odrasle 450, za mladino do 14 let pa 350 SIT. Od 14. ure dalje boste za popoldansko karto odšteli 350 oziroma 250 SIT. Pričetek 20-urnega plavalnega tečaja bo 30. junija ob 10. uri. KRANJ: Odprto vsak dan od 9. do 18. ure. Igrišče za odbojko na mivki odprto od 9. do 22. ure. Temperatura vode: OLIMPIJSKI BAZEN 26 stopinj C, OTROŠKI BAZEN 30 stopinj C. Cene vstopnic: CELODNEVNA VSTOPNICA ODRASLI 500 SIT. OTROCI 300 SIT. POPOLDAN OD 14. ure DALJE ODRASLI 450 SIT, OTROCI 200 SIT. Otroci do 5 let imajo prost vstop. JESENICE: Letno kopališče Ukova na Jesenicah je odprto vsak dan od 10. ure do 18.30. Vstopnina je za odrasle 450 SIT, za otroke pa 250 SIT. KROPA: Letno kopališče je odprto od 1.7. do 31.8., vsak dan od 9. do 18. ure. * HALO - HALO GORENJSKI GLAS © TEL.: 223 111 Glavnu /J tr9 6, 4000 Kranj 064/222-681 Vpisovanje ABONMAJEV za gledališko sezono 1997/98 bo potekalo od 4. do 15. septembra. BLEJSKO POLETJE :|£ soboto, 5. julija 1997 Občina Bled 9 asben GLASBENI FESTIVAL VIOLINA '97: Mladinski godalni orkester i biJo n t Vič " RudniK v Festivalni dvorani ob 20.30 uri. Vstopnice po 1.000.- SIT se utri v t unst'cnem društvu Bled in eno uro pred koncertom. <^'ramn0vsko Poslovnem centru na Bledu v sklopu občinskih prireditev ob 21. uri iV^Ta AnaJ'epso Gorenjko, ki nas bo zastopala na izboru MISS SLOVENIJE za MISS ?av' on fdi ODDAMO LOKAL - kava bar, + terasa, vsa dovoljenja, ^ predplačilo. OZIRIS ©267-53^ Na vpadnici mesta Kranja p«*^ POSLOVNI OBJEKT na pafS?"^ MALI OGLASI g 223-444 APARATI STROJI KMETOVALCI! AGROIZBIRA ČIRČE vam nudi ugodno rezervne dele za kosilnice BCS, kosilnice obračalnike, samonakladalne prikolice Sip Šempeter, akumulatorje in gume za traktorje vseh tipov in dimenzij. Posebej ugodno obračalni sistem 220 cm 27990 SIT akumulator 12 V 100 Ah 11.280 SIT itd. Predno se odločite za nakup, pokličite nas na Đ 064/324- 802 15362 Ugodno prodam STROJ za pletenje vrvic do 5 mm, 100m ena ura. ©801- 258 15546 Ugodno prodam rabljeno PEČ za CK Stadler ali menjam za 1/2 m3 DESK za šolanje. ©471-482 15945 Prodam PRALNI STROJ Gorenje, star 5 let. ©324-078 16006 Poceni prodam dva NOVA OGREVALNA KORITA Igo za hrano. ©635- 044 16084 Prodam TERMOAKUMULALCIJSKO PEČ 3 KW in trajnožarečo PEČ Toby. ©246-538 16114 Prodam NOVO HI-FI OMARICO 20 % ceneje od nove. ©491-442 16125 Za gotovino KUPIMO zazidljivo parcelo ali parcelo z možnostjo nadomestne gradnje na relaciji Škofja Loka -Gorenja vas. Tel.: 041/647-257 V Kranju pri nebotičniku prodamo 2 SS 50 m2, I. nadstr. za 82.000 DEM in GARAŽO Triplex za 12.500 DEM. Tel. 225-003, popoldne Prodam sedežno garnituro, kuhinjsko mizo s stoli in gugalnik. Telefon: 331-048 UGSKA V Kranju, Škofji Loki, Radovljici, in na Jesenicah. IVpisuje začetnike in dobre plesalce S 064/411-581 Glasov izlet -S. julija Še nekaj je prostih mest za Glasov izlet, ki bo jutri, v soboto, 5. julija. Peljali se bomo v Novigrad, kjer bomo plavali, se zabavali ... Odhod avtobusa bo izpred kina Center ob 7. uri zjutraj, povratek pa v večernih urah. Prijave sprejemamo po tel. štev.: 223-444. Prodam CIRKULAR železne konstrukcije z mizo na dvig. ©311-196 16147 Prodam enoosni TRAKTOR Gorenje in motorno nahrbtno škropilnico, oboje malo rabljeno. ©242-39716156 Prodam VIDEOREKORDER Samsung in lita PLATIŠČA. ©741-143 PO 16. Uri 16159 SILOKOMBAJN MENGELE MB 220, PUHALNIK za žito in iskopalnik krompirja na propeler, prodam. ©061/375-168 16201 Dober kombiniran ŠTEDILNIK zelo poceni prodam. ©323-354 16202 Barvni TELEVIZOR 55 cm ekran, prodam. 0323-663 16256 AGREGAT električni 600-800 W ugodno naprodaj 600 DEM. ©733- 536 16287 Rezilko za železo tip Maja, ugodno prodam. ©720-196 16289 Prodam SOBNO PEČ na olje. ©242-076 16293 Prodam AGREGAT 2 KW. ©246- 737 16341 VIDEOREKORDER Normende 400 DEM in FOTOAPARAT Olympus MJU-ZOOM, 320 DEM. ©222-763 16385 Prodam DIVO 2000 s parnim likalnikom, malo rabljeno. Inf. na ©77-242 16397 Ugodno prodam VIDEOREKORDER Informacije po ©331-048 16403 Prodam TROSILEC HLEVSKEGA GNOJA Silokombajn Mengele TIP 280 in prevozni bazen za mleko, 200 1.0068/81-323 16418 IZOBRAŽEVANJE Prodam KNJIGE za 4. razred poceni in kupim za 7. razred. ©241-660 16197 Uspešno POMAGAM OTROKOM PRI TEŽAVAH BRANJA IN PISANJA. ©631-004 16409 KUPIM Odkupujemo vse vrste STARINSKEGA POHIŠTVA, ure, umetnine, nakit, kovance, razglednice... Nudimo tudi kvalitetne RESTAVRATORSKE USLUGE. ANTIKA KIRKA. Gregorčičeva 8, Kranj, ©211-248, ali ©471- 534 1347 Odkupujemo smrekovo in borovo hlodovino. Verea.d.o.o., 451-209, 041/665-360 15835 Kupim VEČJO KOLIČINO BOROVNIC. ©064/431-478 16086 Kupim elektro motor 3 fazni 1,5 2 KW 1400/O. ©241-663 16323 m2. K3 KERN d.o.o. «221 164 { 222-566 in fax 221-785 KRANJ - MESTNO JED?£,V f TRGOVSKI LOKAL v P^^njiiv J 25 000 DEM, ODDAMO v KJ^ C mestnem jedru 40 m2, v 1juimi2 '1 c dva prostora, cena 14 DfJppO* \ ODDAMO več PISARNIŠKIM r,0,«| t TOROV v Kranju. K3 KER* i ©221-353, 222-566 in fax Z* I 16406_~___^^-0«. ^ Prodamo VEČ PISARNIŠKIH P JJj n TOROV v Kranju. K3 KEP* • ©221-353, 222-566 in fa* 16407 KOLESA HONDA DOMINATOR 650 I. IJy do 4/98, dobro ohranjena, P' 4 ©246-540 ____Jk Prodam moško DIRKALNO S 10 prestav, odlično onrau^ ©241-861 MOPED VESPA Piaggio s1, J 4000 km. ©332-706 ____| il LOKALI ODDAMO v bližini Kranja ŽIVILSKO TRGOVINO z bistrojem z odkupom inventarja, gostinski lokal z odkupom inventarja v bližini Šk. Loke, PIZZER-IJO z odkupom inventarja v bližini ŠK. Loke. K 3 KERN d.o.o. ©221-353 in 222-566 ter fax 221-785 10188 Prodam DIRKALNO KOLO 5^ COMPAGNOLO. DIA - xZt$ Snimano POLTABULARJI- °e ,5? DEM. ©064/332-145 ____-X *7^Gl' Prodam motorono kolo v $ MITO 125 cm 3, star en^JH 13000 km, lepo ohranjen. ^ poškodovan. ©451-017, 0*** 521________« Ugodno prodam OTROŠKO jjS Kekec. ©55-251 tel.: 064/24 21 21 ^ KRANJ Šuceva 27 v? & J BREZVRVIČNI TEL, S0^on CENTRALE.GSM TEL., % ^r&cSp '< MONTAŽE.ZAŠČITE.ISDN, **o rilV* TFI F FAKS I MA MAVADFM PAPIR N° GLASBILA Prodam KITARO Alvaro, za 20 000 SIT. ©B00-477 16231 GR. MATERIAL OPAŽ 96 SIT I. klasa, talni 1150 SIT, smrekov, suh, z dostavo. ©063/451-082 Andrej 16078 Ugodno prodam nova OBOKANA VRATA 235 x 180 cm, balkonska vrata z oknom 210x160 cm in 80 I BOJLER za vodo. ©635-044 leoes Prodam LES hruške debeline 2,5 in 5 cm. ©421-075 16106 Prodam 7 kostanjevih TRAMOV 20 x 20 cm, dolžine 3,2 m. ©403-242 ŠPIČAK cementna opeka 2000 kom. podarim. ©061/823-119 16142 Suhe smrekove PLOHE paralelno žagane in javorjeve, količine po želji. ©221-872 16218 SNEGOLOVILCE različnih velikosti dobite ugodno na ©332-097 popoldan 16240 Strešno kritino Trajanka, siva, cementna, 2000 km, poceni prodam. ©0609/637-200 16326 Prodam okno Termopan 120 x 120 z roleto. ©411-093, po 16. uri 16330 Prodam suhe hrastove PLOHE 1.5 m3. ©411-403, zvečer 16343 Figure Salons V NAŠEM SALONU VAM V ENI URI POMAGAMO: "da se vam povcčd razgibanost sklepov a*da se izognete glavobolom *da izboljšate prekrvavitev, prebavo, odvajanje vode *da zmanjšate telesno težo ^ *da odstranite celulit |^ *da pravilno \9 oblikujete postavo JT*da se znebite bolečin P v hrbtenici L *da se ^ znebile stresov In ^p-.e popolnoma sprostile Vse to dosežete z ■Tiedicinsko priznano in dolgo znano metodo Posebej priporočamo astmatikom, srčnim bolnikom In obolelim ta multiplo sklerozo JANKA PUCLJA 3 Tel.: 064/331-819 Del. čas od 8.30 -12. ure in 15. do 20. ure TELEFAKSI NA NAVADEN PAPIR ODDAMO v bližini Kranja KOZMETIČNI SALON, v Šk. Loki 52 m2 za neživilsko trgovino z odkupom inventarja. K3 KERN d.o.o. ©221-353 in 222-566 ter fax 221-785 11272 Oddamo v Kranju trgovino 39 m2 v mestnem jedru, odkup inventarja; oddamo 37 m2 prostorov (trije prostori) V PRITLIČJU, ZA PISARNE ALI DRUGO MIRNO DEJAVNOST. K 3 KERN, 221-353, 222-566 13466 ODDAMO v centru Bleda 130 m2 poslovnega prostora, ni za gostinstvo. K 3 KERN, 221-353, 222-566 OBVESTILA^ X ENODNEVNI IZLET NA M°V 9c vso postrežbo. VtW-W>^\i *a GARDALAND SKUPINE 8 V 8< dogovoru. ©491-442 * NAKUPOVALNI IZLET na $ ]' ŽARSKO in ITALIJO vsa* A % ©491-442 \ PREVOZ Z BARKO, KOP* MORJU VES DAN! " NAKUPOVALNI IZLET ^Jf> "J Madžarsko vsak teden 16129_______"""^Sj i."* Odvetnik DAMIJAN p^VLlJe'p'!$ S ča cenjene stranke, °?c\tf*^ \ svojo pisarno v stavbo ^ anjU jI Vj. na Koroški cesti 2 v $#U p, nadstropje. Nova telefons* y ^ je ©363-210 in fax 2l2-^>^ C, OBLAČILA^* Prodam NOV PLAŠČ Han* 7 V Cc Oddamo ali prodamo v Kranjski Gori 125 m2 trgovskega lokala. K 3 KERN, 221-353, 222-566 13469 PRODAMO KRANJ PLANINA nedokončano poslovno stavbo ob cesti, 420 m2 uporabne površine, 120 m2 v etaži, NAKUP MOŽEN PO ETAŽAH. KRANJ CENTER najboljšemu ponudniku prodamo trgovski lokal z izložbo, 65 m2. KRANJ CENTER MANJŠI GOSTINSKI LOKAL, 165.000 DEM. DOM NEPREMIČNINE, 22-33-00, 0609/650-123 14303 KRANJ OKOLICA ODDAMO poslovne prostore, primerne za TRGOVINO ALI DELAVNICO skupno 130 m2, tel., CK, namembnost urejena, parkirni prostori. Mike & Co. d.o.o., ©226-503 14668 Kranj - okolica oddamo več prostorov v pritličju in mansardl, 350 m2, 390 m2, višina 2,10 m in 4 m, za skladišče ali delavnico. Mike & comp, 226-503 15804 Ugodno prodam SAMOSTOJNE REGALE za trgovino, krom-steklo in čebelnak 12 pan|ev. ©242-374 16099 Manjši lokal cca 10 m2, v Kranju Planina II ali III kupimo. LOCI ing. 225-116,633-629 Hite LOKAL poslovni prostor 15 m2, v starem delu Kranja, prodamo. LOCI ing. 225-116, 633-629 16189 OTR. OPRI 52, 60 % ceneje! ©324j^-^ Prodam SADIKE EUO^ MCA, ©451-532 l^tek, 4. julija 1997 MALI OGLASI 35. STRAN • GORENJSKI GLAS TRG BLED NEPREMIČNINE Z VAMI PRI NAKUPU IN PRODAJI «76-076, BLED, PREŠERNOVA 50 MENJALNICA FOTOKOPIRANJE HS^DBA TEDNA NA RADIU TRIGLAV J*MJFM> VSAKO NEDELJO OB 11.00 4. LJUBLJANA ali okolica do petdeset km izven Ljubljane, takoj za našo stranko najamemo gostinski lokal, bistro ali okrepčevalnico. GS-5 STRANIC k.d. tel./fax: 064-715-009 5. RADOVLJICA - okolica: prodamo zazidljivo parcelo na eni lepših lokacij v izmeri 3290 m2, v celoti ali eno polovico. Cena: 35 DEM/1 m2. GS-5 STANIČ k.d. tel./fax: 064-715-009 Posesti j Udarno NAKLO - HIŠO Z DELAV- * Prodam Jfro6,o 700 m2, PREDDVOR 2 StaS hiše, 90.000 DEM, 9 100o mo IS0 v ćirčah "a Parceli i P»«bitoSi.CL?.5,a 127.000 DEM, v * SS2h ^lš0 DVOJČEK 8 * 9.5 i DEM v rit 86 m2' cena 80 000 il ^OnarL TJAH na odlični lokaciji i s|ovno ni pno hišo- sP°dai za po-5! 8LEj<5ifA!arfIlost' zgoraj stanovanie, j Ovijeno DOBRAVA, prodamo ob- ParcGi ta-, dvostanovnanjsko hišo, d ^LOG ddT12, cena 178 000 °EM, l hl*o , ,PR| CERKLJAH montažno Pfii K % wSS° kletJ°- Parcela 977 I ^3 KERN, 221-353, 221.785 * ^Son|riaikolica'Prodamo starejšo i'iflllSi Podkleteno, parcela ^oje m2- Mike & Comp. 226-503 H Bitf>jj£---■- ' S?5 m? P,r,odamo zazidljivo parcelo. t i&io"12- MIKE & Comp./226-503 , A IN VEDEŽEVANJE P° telefonu ali osebno 220-41-43 l vejš0^° STRAHINJ prodamo no-"-, Ssutok°Pntlično HIŠO, lahko tudi ,^aniska, cena 350 000 9 Parceli iin„NlCE starejšo hišo na J* °k0lica d° m2' cena 700(50 °EM, t Darceii R£rnika- starejšo hišo na 5 2 rr,0?nr0m2. cena 150.000 DEM, i % ni i° dokupa dodatne par- r nVi_ 1 d'6q n«<-J«i---u:x— _ ^ PnoT^ P^Hcju. parcela 1800 ?6na?R^9ROZ Lucija vrstno hišo, hišo i? ° 000 DEM , v PREDOSLJAH JB, Drjl10 m v gradnji, parcela 2900 ?0Qrv,lmerno za delavnico, cena po K 3 KERN, 221-353, fax nedokončano hišo z DVORJE pri Cerkljah $ DarJ: ,?Pno hišo , lepega videza, Dei^ ceh 600 — ™n m2, cena 290 000 ^novlipn^ ^?ma^ah starejšo delno Sen Ih lšo -a Parceli 700 m2, v ?Sli fin^PritllčJe nove hiše na % »up m2, na Orehku pritličje ?Wčna Vt"1, na 0rehku starejša lm , a z delavnico na parceli ^6 n2' K 3 KERN, 221-353, 222- 13465 iJdfe JEZERSKO CenlVl PARCELi 498 in 1537 %rroJ 80 DEM/ m2, Podljubelj aoirjg zazidljive parcele in 4000 m2 2*^JivrT na 25000 DEM, Žirovnica Re9lednParcel° 1000 m2 na soncni Sh, B'' le9i, cena 55000 DEM, LVSerrii h 2azidljivo parcelo 600 m2 ia' cen=°^umenti. že stoji b/unar-80.000 DEM, centru 6lš EVE K Ti Urneni 2az'dljivo parcelo z vso poliče on«'0' cena 150.000 DEM, 1di°8RE? ic m2 zazidljivo parcelo, kc 0 m? na sončni legi parcelo cena 65000 dem. K 3 v^^353, 222-566 13471 t VrwT a novejšo samostojno loSS' 450-000 DEM, ŠKOFJA §5 cr=ca 10 km) novo hišo na Va°ClAMA r200 m2. 390.000 DEM, HNiLi« BLEd ZASIP dvostano-EftOtevn. s 140 m2 poslovnih EJt KfUm1.3 Parceli 900 m2, PROA->'io i^. BITNJE dvostanovanjs-^leriAm m z dvema garažama, $30 rVcPasu na parceli 700 m2, li rl^KOVn' PRODAMO KRANJ cc;ca 50o u novejšo hišo na parce-US^So ^i?12' uporabne površine SSrTREM|?m',k22°000 DEM. DOM ^123^'CNINE, 22-33-00, 0609/ S- Pa?^ MOJSTRANA novo hišo ou0 m2 ob zelenem pasu, n4 $MJL pEMT "podČetrTek ^qS5) iSEHP! hiša v gradnji t, ^2 r^PJ 'okaciji, na parceli In°vani u MARTULJK dvos- (ol'?t, oPhjSo na parceli 500 m2, %'lca) 0k 000 DEM, CERKLJE m$ v »,no*vljeno kmečko hišo, hi*o°00 rjpk?žl na Parceli 600 m2, 1rj7>ritTit^ KRANJ Struževo 1/2 V?ie) z vrtom in garažo, 22-?lnA DOM NEPPTeMIČ-J3-00, 0609/650-123 GS-5 STANIČ k.d. nepremičnine - na območju celotne Gorenjske iščemo več gozdnih parcel, več zazidljivih parcel, več gostinskih lokalov za najem ali za odkup. GS-5 STANIČ k.d„ tel./fax: 064-715-009 KUPIMO DRULOVKA del dvojčka, AMBROŽ pod Krvavcem vikend ali zazidljivo parcelo, KRANJ z okolico do 15 km, starejšo hišo z vrtom, GORENJSKA manjšo kmetijo na lepi lokaciji, KRANJ z okolico novejšo enostanovanjsko hišo. DOM NEPREMIČNINE, 22-33-00, 0609/650-123 14299 PRODAMO KOVOR dve zazidljivi parceli 806 m2 travnika in 2744 m2 gozda, pod DOBRČO 721 m2 z lok. dovoljenjem, 30.000 DEM, Zg. Duplje zazidljivo parcelo cca 600 m2 prodamo, 70 DEM/m2, MAČE.nad Preddvorom cca 500 m2, sončna ob gozdu, 65 DEM/m2, iok. dok., lepo sončno parcelo ob zelenem pasu, 1187 m2, NAKLO (okolica) sončno parcelo z lokacijsko dokumentacijo za poslovno stanovanjsko gradnjo -mirna obrt, 1200 m2, 90 DEM/m2, Besnica 393 m2, sredi vasi, cena po dogovoru, Hotemaže 2000 m2 ali manj ob robu mirnega naselja, Golnik 59 m2, v hribu v urejenem naselju. DOM NEPREMIČNINE, 22-33-00, 0609/650-123 14300 TV-VIDEO-AUDIO~HI~FI ZASTOPSTVO IN PRODAJA pioivcen 0SherwDod POLETNA PONUDBA OD 1.7. > 31.8. 97 HI-FI KOMPONENTE IN APARATI MODELI *96 NA ***** PONUDBA VELJA DO RAZPRODAJE ZALOG ttl PRI NAS JE DENAR VREDEN VEDNO VEC IZPOSOJA SONY VIDEO KAMERE CANKARJEVA 5, KRANJ TEL.:064/222-055 KUPIMO KRANJ okolica do 15 km, večjo gradbeno parcelo na lepi lokaciji, KRANJ in okolica večjo parcelo ob robu naselja, GORENJSKA KUPIMO VEČ MANJŠIH PARCEL ZA ZNANE KUPCE. DOM NEPREMIČNINE, 22-33-00, 0609/650-123 14301 VIKENDE PRODAMO Triglavski narodni park Gorjuše, Poljanska dolina, Stiska vas pod Krvavcem, Atomske toplice, prodamo več vikendov na lepih lokacijah. DOM NEPREMIČNINE. 22-33-00, 0609/ 650-123 14302 Prodamo gozd v izmeri cca 8,5 ha v okolici Jesenic. Mike & Co. d.o.o. «226-503 i46«4 Blizu Cerkelj prodamo novejšo, lepo urejeno hišo, na parceli 600 m2. Mike & comp., 226-503 14685 B.A.V d.o.o. Mi te XTjSS tel.fax:064 52 233 \r Koroška cesta 5 4290 Tržič 1. GORENJSKA: zaradi povečanega povpraševanja naših strank takoj kupimo 11 stanovanjskih hiš različnih cenovnih razredov z več ali manj zemljišča. GS-5 STANIČ k.d. tel./fax: 064-715-009 2. GORENJSKA: takoj odkupimo več večjih in manjših stanovanj na območju Gorenjske za naše znane kupce. Plačilo v gotovini. GS-5 STRANIC k.d. tel./fax: 064-715-009 3. JESENICE: prodamo dvo in pol sobno izredno funkcionalno stanovanje 64 m2, v stanovanjski hiši, lastna CK, pritličje, pnpadajoče zemljišče in garaža. Cena 68 000 DEM GS-5 STANIČ k.d. tel./fax: 064-715-009 6. RADOVLJICA: Kamna Gorica; prodamo 1/2 stanovanjske hiše, pritličje, klasično ogrevanje. Cena: 75.000 DEM GS-5 STANIČ k.d. tel./ fax: 064-715-009 7. RADOVLJICA: Kamna Gorica; prodamo dvosobno stanovanje v hiši, klasično ogrevanje, s pripadajočim zemljiščem in garažo. Cena: 49.000 DEM GS-5 STRANIC k.d. tel./fax: 064-715-009 8. RADOVLJICA: Kamna Gorica: prodamo dvosobno stanovanje v hiši, klasično ogrevanje, pripadajoče zemljišče in na novo urejen poslovni prostor z ustrezno dokumentacijo. Cena 49.000 DEM GS-5 STANIČ k.d. tel./fax: 064-715-009 9. JESENICE - Planina pod Golico: prodamo počitniško stanovanjsko hišo, skoraj novo, 120 m2, na lokaciji 1015 m nadm. vršine. Cena po dogovoru. GS-5 STANIČ k.d. tel./ fax: 064-715-009 A 10. KRANJ - okolica: prodamo izredno lepo stanovanjsko hišo, pritličje, mansarda, CK, KTV, telefon, gospodarsko poslopje, 536 m2 pripadajoče parcele. Cena: 170.000 DEM. GS-5 STANIČ k.d. tel./fax: 064-715-009 11. RADOVLJICA: prodamo garsonjero 28 m2, CK, KTV, telefon, II. nadstropje, staro 17 let. Cena: 55.000 DEM. GS-5 STANIČ k.d. tel./fax: 064-715-009 12. JESENICE: prodamo trisobno stanovanje, 76 m2, IV. nadstropje, dvigalo, ČK, KTV, telefon, neopremljeno, pripadajoča klet; lahko zamenjava za zazidljivo parcelo ali za poslovni prostor. Cena 69.800 DEM. GS-5 STANIČ k.d. tel./fax: 064-715-009 13. RADOVLJICA: prodamo dvosobno stanovanje, 50 m2, CK, KTV, telefon, IV nadstropje, balkon, lep razgled. Cena: 83.000 DEM. GS-5 STANIČ k.d. tel./fax: 064-715-00914. RADOVLJICA: Cankarjevo naselje; prodamo izredno lepo dvosobno stanovanje, I. nadstropje, 60 m2, CK, KTV, telefon, klet, garažni nadstrešek, kletni prostor, pogled na Karavanke. Cena: 97.000 DEM. GS-5 STANIČ k.d. tel./fax: 064-715-009 15. BLED - alpski bloki: prodamo izredno lepo stanovanje, pritlična etaža, 75 m2, CK, KTV, telefon, balkon, garažni nadstrešek, klet. Cena: 150.000 DEM GS-5 STANIČ k.d. tel./fax: 064-715-009 16. KRANJSKA GORA: prodamo izredno lepo trisobno stanovanje 65 m2, pritličje, CK, KTV, novejše gradnje, balkon, telefon, v samem centru Kranjske Gore. Cena: 138.000 DEM. GS-5 STANIČ k.d. tel./fax: 064-715-009 17. KRANJ - okolica: takoj prodamo izredno lepo garsonjero, 28 m2, nova, delno mansarda, CK, KTV, telefon, vselitev možna takoj. Cena 51.000 DEM. GS-5 STANIČ k.d. tel./ fax: 064-715-009 18. KRANJ - okolica: takoj prodamo enosobno stanovanje 45 m2, atrijsko. Vselitev in prepis možna takoj. Cena: 55.000 DEM. GS-5 STANIČ k.d. tel./fax: 064-715-009 19. KRANJ - Planina: prodam trisobno stanovanje 80 m2, večji balkon, telefonski priključek, CK, KTV, toplovod, lep razgled, prepis in vselitev možna takoj, čena: 120.000 DEM. GS-5 STANIČ k.d. tel./fax: 064-715-009 20. KRANJ - Drulovka: prodam dvosobno stanovanje z dvema kabinetoma, I. nadstopje, telefon, kletni prostor, balkon; prepis in vselitev možna takoj. Cena: 140.000 DEM. GS-5 STANIČ k.d. tel./fax: 064-715-009 21. AMBROŽ pod Krvavcem: takoj prodamo zazidljivo parcleo 627 m2, primerno za vikend, dela že delno začeta, možnost menjave za stanovanje ali podstrešje. GS-5 STANIČ k.d. tel./fax: 064-715-009 22. KRANJ: prodamo lepo, popolnoma prenovljeno enosobno stanovanje, 45 m2, III. nadstorpje, CK, KTV, tel. priključek. Cena po dogovoru. GS-5 STANIČ k.d. tel./fax: 064-715-009 Kranj okolica prodamo novejšo hišo z gospodarskim poslopjem na večji parceli možen je nakup samo hiše in dela parcele. Mike & Comp, 226-503 14686 Blizu Tržiča prodamo hišico, CK, telefon, lepo urejeno, parcela cca 600 m2. Mike & Comp., 226-503 14687 Na Jezerskem prodamo neizdelan vikend na 600 m2 zemljišča, popolnoma na samem, ob potočku z lastnim zajetjem vode, na robu gozda, nad jezerom za 90.000 DEM. AGENT Kranj, 223-485, 0609/643- 493 14705 V okolici Kranja kupimo manjšo, starejšo hišo, potebno adaptacije obvezno ob cesti, na vsaj 500 m2 zemljišča ali starejše gospodarsko poslopje, cena po dogovoru. AGENT Kranj, 223-485 ali 0609/643- 493 14706 V Stražišču prodamo hišo v dveh etažah, komplet izdelano, staro cca 15 let, dim. 12,60 m2 x 10,30 m 600 m2 zemljišča, vseljivo po dogovoru za 370.000 DEM. AGENT Kranj, 223-485 ali 0609/643-493 14708 Agent - Kranj >I8H> Glavni trg 16, Kranj tel. :Ć64/223-4S5,-0609;634*493 NEPREMIČNINE AGENCIJA z najnižjimi stroški našega posredovanja Hotemaže pri Preddvoru prodamo hišo staro cca 15 let na 1500 m2 zemljišča, vseljivo takoj, brez bremen, takoj prepis za 350.000 DEM. AGENT Kranj, 223-485, 0609/643- 493_14709 V Kranju v bližini centra kupimo novejšo vseljivo hišo na vsaj 800 m2 zemljišča do 350.000 DEM za znanega interesenta. AGENT Kranj, 223-485 ali 0609/643-493 14710 V Tržiču nujno prodamo dvostano-vanjsko HIŠO z možnostjo poslovnih prostorov, staro 15 let, z vsemi priključki, komplet izdelano, dva komplet ločena stanovanja, na sončni strani, na 1408 m2 zemljišča, cena po dogovoru. AGENT Kranj, 223-485, 0609/643-493 14715 V okolici Kranja kupimo zazidljivo parcelo, po možnosti z lok. dokum. oziroma z objektom v začetni gradbeni fazi ali z obstoječo nadomestno stavbo. AGENT Kranj, 223-485, 0609/643-493 U7ie V okolici Kranja nujno kupimo manjšo bivalno hišo na vsaj nekaj zemljišča za znanega interesenta do 260.000 DEM. AGENT Kranj. 223-485,0609/643-493_14711 Na Drulovki kupimo hišo, lahko dvojček ali končna vrstna, za znanega kupca do 270.000 DEM. AGENT Kranj, 223-485, 0609/643-493 14712 V Čirčah nujno prodamo 13 let staro vioskopritlično, samostojno hišo, dim. 12 x 11 takoj vseljivo, na 600 m2 zemljišča, za 450.000 DEM. AGENT Kranj 223-485, 0609/643-493 14713 Na vašo željo vam izdelamo cenitev, uredimo stanje zemljiške knjige, svetujemo pri izdelavi in popravilu starejše ali nove hiše, izdelamo gradbeni načrt vse s posvetom strokovnih sodelavcev in še marsikaj drugega, pokličite nas, posvet je zastonj. AGENT Kranj, 223-485 ali 0609/643-493_14719 V Stražišču kupimo hišo v III. gr. fazi.obvezno podkleteno, lahko tudi Zg. Bitnje na vsaj nekaj zemljišča, po možnosti visoko pritlično. AGENT Kranj, 223-485 ali 0609/643-493m72i V Zalogu pri Cerkljah prodamo samostojno hišo staro 14 let z vsemi priključki, na 977 m2 zemljišča, komplet ograjena parcel, možnost dozidave, mirna okolica, vseljiva po dogovoru, cena 250.000 DEM. AGENT Kranj, 223-485, 0609/643- 493_14722 Kupimo HIŠO v 3. ali 4. gradbeni fazi v okolici Kranja. ©461-801 15049 KERN tel.: 221-353 222-566 fax: 221-785 d.0.0, NEPREMIČNINE Maistrov trg 12 4000 Kranj Oddam POČITNIŠKI APARTMA na zeio lepem kraju. ©55-008 15997 Prodam ZEMLJIŠČE, stara hiša, voda, elektrika 10 min. do Čateških toplic, enkratno! ©064/411-186, po 20. uri 16153 Stanovanjsko hišo - novejšo ali v zaključni gradbeni fazi kupimo. LOCI inž. 225-116, 633-629 i6iei Počitniški apartma v Stinici pri Jablancu, velikosti 54 m2, prodamo. LOCI inž. 225-166, 633-629 16I82 V okolici Cerkelj prodamo stanovanjsko HIŠO, renovirano, parceja cca. 600 m2, cena 160 000 DEM. Mike & Co. d.o.o. ©226-503 15495 V Dvorjah prodamo novo, vseljivo, visokopritlično HIŠO z vsemi priključki, CK, telefon, na 600 m2 zemljišča, komplet podkleteno, vseljivo po izplačilu, cena ugodna - po dogovoru. AGENT Kranj ©223-485 ali 0609/643-493 15508 V Zalogu pri Cerkljah prodamo starejšo, vseljivo HIŠO, 140 m2 bivalne površine, delno prenovljeno, na cca. 600 m2 zemljišča, pogoj Slovenci, cena 150 000 DEM. AGENT Kranj ©064/223-485 ali 0609/643-493 1551? /-PPCN NEPREMIČNINE telJfax:331-292,331-366 -!»..............................mm....................————................*f PARCELO za vikend, Gorenjska, kupimo. LOCI ing. 225-116, 633-629 16187 STAREJŠO HIŠO, do 30 let površine cca 100 m2, s parcelo cca 400 m2 v Škofji Loki ali bližnji okolici, kupimo. LOCI ing. 225-116, 633-629 leise Starejšo enodružinsko hišo z manjšo parcelo na relaciji Kranj - Škofja Loka, kupimo. LOCI ing. 225-116, 633-629 16191 HIŠE PRODAMO: ZG.BITNJE viso-kopritlična obnovljena, manjša parcela, sončna, mirno okolje 220.000 DEM, RADOVLJICA 30 let star dvojček, manjša parcela, za mirno obrt, 150.000 DEM, CERKLJE okolica stara 5 let, 600 m2, izredno ugodni, 290.000 DEM, HOTEMAŽE 14 let, 280 m2, večja parcela + tenis igrišče, po dogovoru. LESCE nova kvalitetna, lep razgled na Triglav, 330.000 DEM, KRANJ starejša obnovljena 120 m2, 400 m2 parcela, 180000 DEM. NEPREMIČNINE OZIRIS, 267-535 16211 HIŠE prodamo BLED vila v centru 300 m2,1000 vrta, 320.000 DEM, vila na mirnem predelu 500 m od jezera cena 550.000 DEM, hiša Bled Rečica v gradnji na parceli 1100 m2 cena 280.000 DEM, hiša Bled Ribno manjša 7x8 500 m vrta, cena 120.000 DEM. TRG BLED NEPREMIČNINE, 76-076 16250 NEPREMIČNINE Ljubljana, Tacenska 95 tel.: 061/15-22-284,15-22-274 VAM NUDI: • sestavo pogodbe, cenitve tridimenzionalno projektiranje, statiko, gradnje, obrtniška dela. PIA ŠKOFJA LOKA S 623-117,622-318 1. Kupimo več zazidljivih parcel Škofja Loka - Kranj 2. Prodamo garsonjero (26 m2) Podlubnik 3. Prodamo vrstno hišo Podlubnik 4. Prodamo 2 SS (60 m2) Spodnji trg 5. Prodamo zazidljivo parcelo (1.931 m2) Poljane 6. Prodamo večsobno stanovanje Frankovo naselje 7. Prodamo 3 SS z atrijem v Frankovem naselju 8. Prodamo 1 SS (44.3 m2) Kranj - Planina 9. Prodamo 1 SS (37m2) Partizanska c. 10. Prodamo zazidljivo parcelo (600 m2) Čadovlje 11. Prodamo 1/2 hiše v Medvodah 12. Prodamo starejšo hišo v Železnikih (obnovljena) 13. Prodamo Zgornje Bitnje starejšo hišo 14. Prodamo 3 SS (75 m2) Podlubnik 15. Prodamo tri 1 SS Frankovo nas. 16. Prodamo Železniki večjo meščansko hišo 17. Prodamo hišo z lokalom Šk. Loka 18. Prodamo hišo - Rovte 19. Prodamo starejšo lovsko kočo - Breznica 20. prodamo vikend - Stari vrh 21. Prodamo vas Rudno starejšo hišo 22. Prodamo 2 SS Partizanska c. 23. Prodamo zazidljivo parcelo (2.600 m2) Racava - Žiri 24. Prodamo 2.5 SS z atrijem v Frankovem naselju 25. Prodamo v Naklem starejšo hišo 26. Prodamo novo samostojno hišo v Vodicah PIA KRANJ S 312-622 1. Kupimo 1 SS Kranj 2. Kupimo 2 SS Kranj 3. Kupimo več stanovanjskih hiš, nižjega cenovnega razreda 4. Kupimo več stanovanjskih hiš, potrebnih adaptacije 5. Kupimo poslovni prostor v Kranju 6. Prodamo vikend z vinogradom -ugodno - Štajerska 7. Prodamo več stanovanjskih hiš na atraktivnih lokacijah 8. Prodamo 4 SS (92 m2) Planina (obroč, odplačevanje) 9. Prodamo 3 SS (70 m.2) Šorlijevo naselje (obroč, odplačevanje) 10. Prodamo 3 SS (72 m2) Planina 11. Prodamo 2 SS (60 m2) Planina 12. Prodamo 1 S + kabinet (44 m2) Planina 13. Najamemo poslovni prostor (40 m2) v okolici Kranja 14. Najamemo gostinski lokal v okolici Kranja 15. Najamemo stanovanjsko hišo v okolici Kranja 16. Najamemo eno ali dvosobno stanovanje v Kranju PIA JESENICE a 863-145 1. Prodamo hišo Dovje - Mojstrana 2. Prodamo hišo na Jesenicah 3. Prodamo 3/4 starejšo hišo -Kamna Gorica 4. Prodamo hišo Ribno - Bled 5. Prodamo hišo (za turistično dejavnost) v Gozd Martuljku 6. Prodamo 1/2 hiše - Podkoren 7. Prodamo hišo Prihodi nad Jesenicami 8. Prodamo garsonjero - Kr. Gora 9. Mojstrana zazidljiva parcela (2750m2) 10. Prodamo 2 SS stanovanje Kranjska Gora 11. Prodamo 3 SS stanovanje Kranjska Gora 12. Koroška Bela (Jesenice) prodamo 1 S stanovanje 13. Oddamo 2 SS Mojstrana 14. Oddamo poslovni prostori Jesenice - Čufarjev trg 15. Oddamo prostor za trgovino (150 m2) Žirovnica 16. Oddamo skladišče (90 m2) Potoki 17. Prodamo počitniški dom na Mežakli (750 m2) 18. Prodamo objekt 2600 m2 Jesenice (poslovni center) 19. Prodamo "Kasta" 1750 m2 in skladišče 290 m2, Jesenice 20. Prodamo poslovni objekt 1320 m.2, Jesenice Starejšo hišo s skupno površino cca 180 m2 na parceli do 1000 m2 v okolici Kranja ali Tržiča kupimo. LOCI in* 225-116. 633-629 16183 Prodamo večjo enostanovanjsko hišo v izmeri 180 m2, 2 garaži, 950 m2 vrta potoček, posebej gospodarsko poslopje. Cena samo 185.000 DEM, KOČNA novo dvosta-novanjsko hišo in 550 m2 zemljišča, cena 230.000 DEM. Radovljica hiša v gradnji na parceli 1000 m2. TRG BLED NEPREMIČNINE, 76-076 tttSI VIKENDI prodamo lepo urejen opremljen 85 m2 velik vikend na Goški Ravni (Jelovica) 1600 m2 zemljišča, voda, elektrika, vikend na Planini pod golico v izmeri 70 m2 in 850 m2 zemljišča, vikend parcelo na Kupljeniku (gradbeno dovoljenje, zelo lep projekt), vikend v Srednji vasi in 1000 m2 zemljišča. TRG BLED NEPREMIČNINE, 76-076 16253 PARCELE GRADBENE: Bled center 870 m2, Bled zasip 700 m2, Moste 1070 m2, Breg 1350 m2, Moste 1500 m2, Bohinjska Bela 650 m2. TRG BLED NEPREMIČNINE, 76-076 16254 Prodam zazidljivo parcelo v bližini Radovljice. S 330-546 16259 APARTMA PRI UMAGU oddam do 18.7.97. «718-068_16273 NOVIGRAD oddam garsonjero z vrtom do 8. avgusta. «311-349 16357 KRANJ prodamo polovico hiše, 75 m2, vrt, 300 m2, garaža, cena 85000 DEM. Mike & comp., 226-503 16364 NA GORENJSKEM TAKOJ KUPIMO HIŠO, LAHKO POTREBNO ADAPTACIJE. ©224-210, 222-076 16376 JESENICE - na Razgledni prodam 2000 m2 ZAZIDLJIVE PARCELE, HRUŠICA - prodam 4000m2 STAVBNEGA ZEMLJIŠČA v industrijski coni, PODMEŽAKLA - prodam 612 m2 ZAZIDLJIVE PARCELE, 33 000 DEM. «064/78-408 16381 BLED - REČICA: ugodno prodamo HIŠO 120 m2 z velikim vrtom. Cena 170 000 DEM. «064/78-408 16382 Prodamo v Kranju - POSLOVNO HIŠO V.GRADNJI, 4. G F, 4 etaže po 100 m2, po 900 DEM/mm2, lokacija ob prometni cesti s parkirnim pros-■torom. K3 KERN d.o.o. ©221-353, 222-566 in fax 221 -785 16405 AOEJICUA ZA PROMET. Z MEPREMlČfUMAMl ■ Pturtisanaka ul 6, 4890 TRŽIČ teL/fax: 50-50B. mobitel- 0609/643-902 V MOSTAH PRI ŽIROVNICI PRODAMO več zazidljivih parcel. SVET NEPREMIČNINE, 330-112. V Podbrezjah PRODAMO osem let staro visokopritlično hišo, 187 m2, parcela 715 m2, dve garaži. Cena 280.000 DEM. SVET NEPREMIČNINE, 330-112. Na Brniku PRODAMO obnovljeno stanovanjsko hišo, 130 m2, parcela 536 m2. cena 200.000 DEM. SVET NEPREMIČNINE, 330-112. V Dupljah PRODAMO poslovno stanovanjsko hišo v 3.gradbeni fazi, 570 m2, parcela 877 m2. SVET NEPREMIČNINE. 330-112. V okolici Cerkelj PRODAMO starejšo pritlično hišo, na parceli 600 m2, za 150.000 DEM. SVET NEPREMIČNINE, 330-112. Nad Jesenicami, v vasi Prihodi PRODAMO veliko, 20 let staro hišo, parcela 1133 m2, cena 250.000 DEM. SVET NEPREMIČNINE, 330-112. V PODČETRTKU prodamo hišo v 4. gradbeni fazi, cena 99.000 DEM. SVET NEPREMIČNINE, 330-112. Kupimo manjšo enodružinsko hišo na Gorenjskem, za cca 100.000 DEM. SVET NEPREMIČNINE, 330-112. NEPREMIČNINE g 76-076. BIKI) PHKSKHNOVA 50| V Cerkljah prodamo starejšo HIŠO na 760 m2 zemljišča, mirna okolica, nadomestna gradnja, možnost prevzema takoj, cena 110 000 DEM. AGENT »223-485 in 0609/643-493 18418 V Zalogu pri Cerkljah prodamo starejšo HIŠO, delno adaptirano, takoj vseljivo, na 600 m2 zemljišča, 140 m2 bivalne površine, uporabne cca. 400 m2, razlika neizdelana, potrebna popravila, delno podklete-na (velbi), cena 150 000 DEM. AGENT «223-485 in 0609/643-493 18421 ENOSTANOVANJSKO HIŠO za poslovne prostore in stanovanje v centru Radovljice ODDAM v najem. »715-303 in 715-378 16424 PRIREDITVE GLASBA ZA PRIREDITVE, VESELICE, POROKE, ZABAVE. Glasbena agencija Sinkopa & Gloria «891-262, 802-274 in 0609/639-207 15481 TRIO ALI DUO igra za ohceti, obletnice, veliko humorja. »731-015 16062 GLASBO ZA OHCETI, obletnice IN RAZNE ZABAVE. NUDI DUO 422- 169 16235 GLASBO za ohceti, obletnice, vodimo tudi program (humorja in petja). Cena ugodna. »731-015 POSLOVNI STIKI CERTIFIKATNE DELNICE: COLOR, SAVA, PETROL, KRKA, LEK, ISTRA BENZ in ostale odkupimo z gotovino in pridemo na dom. »312-385 9293 KRANJSKA ZASTAVUALNICA Nudimo vse vrste posojil najugodnejše obresti. TpI.: 064/211-847__f STORITVE Odkupujemo delnice SAVE, PETRO-LA in ostale. »310-537 14W1 Delnice SAVE, PETROLA, PIVOVARNE UNION in LAŠKO ter ostale odkupimo za gotovino. »041/669- 221 16036 POZNANSTVA Situiran moški srednjih let (174/75) išče dobro, mlajšo plesalko. Šifra: PLESALKA 16097 Ženska! Prodajam karto za vožnjo z raketo SS 20 v nebesa! Šifra: RAJ 16351 RAZNO PRODAM Prodam uokvirjena GOBELINA "Zadnja večerja" in "Zimska idila". Cena po dogovoru. »228-322 15249 Prodam POSTELJI 190x90 cm in vlečno kljuko Z 101. »242-368 16105 Novo žel. zapornico za dvorišče in parkirne prostore, novi baldahin za malo prikolico. »063/421-281 16111 Prodam okroglo kuhipjsko MIZO, novo in otroški avtosedež. »634- 808 18132 Prodam bukova in mešana drva z dostavo. »685-518 iei9e Prodam suha cela ali razrezana bukova drva. »64-323 16212 Prodam namizni vrtalni stroj, radio-kasetofon Grunding, avto radio, volovski komat, razne slike. «57- 977 18241 Verjemite ali ne... -Ar s RADIO OGNJIŠČE krvaveč Tinjati Kum Ajdovima ms 91.2 w,<> 91.2 STAN. OPREMA Novo WC ŠKOLJKO s keramičnim kotličkom, bele barve, prodam. »66-052 15988 Prodam novo ustrojeno GOVEJO KOŽO 4,50 m2. »738-462 16150 Ugodno prodam POHIŠTVO zaradi selitve. »22-71-18 leiss Prodam sedežno kotno GARNITURO. »225-114 10176 Ugodno prodam PREPROGO v rdeče rjavi barvi 2 x 3 m z resicami. »332-662, po 15. uri 1«200 Po ugodni ceni prodam malo rabljen POGRAD in POLICE. «331-858 GARSONJERO novo 26 m2 prodam v centru Radovljice. «714-902 18294 Prodam dva JOGIJA hospital in postelji 190 x 90 beli. «227-249 16312 Prodam sedežno GARNITURO s posteljo narejeno po naročilu. «625-216, po 20. uri 18333 ŠPORT ROLERJI novi In rabljeni, rabljene vzamemo v račun ali odkupimo. RUBIN Kokrica, 245-478 1823« TESNENJE OKEN in VRAT, uvožena tesnila, 10 let garancije, 30 % prihranek pri kurjavi. Prahu, hrupa in prepiha ni več! «061/813-553 3425 Popravila vseh vrst TV APARATOV TV Gorenje tudi na domu. «331 -199 Sinko 16094 PVC OKNA -zamenjava staro za novo, novogradnje! MBA, s.p. tel.: 064/861-062, mobitel 0609/643-293, fax:861-0S4 PARKET, KERAMIKO, LAMINAT -POLAGAM, BRUSIM IN LAKIRAM PARKET. TARLE.s.p., «323-585, zvečer 14440 ŽIČNE MREŽE ZA OGRADITEV VRTOV IZDELUJEMO IN MONTIRAMO. Frlic «332-100 15001 OBREZOVANJE IN OBLIKOVANJE ŽIVE MEJE TER RAZNA VRTNARSKA DELA. «714-282 15003 VODOVODNO NAPELJAVO V HIŠI KAKOR TUDI RAZNA DROBNA POPRAVILA IN PREDELAVE KOPALNIC, VAM NAREDIMO Z OBRTNIŠKO STROKOVNOSTJO IN KVALITETO. MATERIAL BREZ DAVKA. KLIČITE ZVEČER PO 20. URI ALI ZJUTRAJ DO 8. URE NA «51-469 TV SERVIS VSEH ZNAMK - tudi na domu. Montaža in servis TV in SAT ANTEN. «738-333 ali 0609/628-616 3426 HIŠA, STANOVANJE, LOKALI -okolica od A do Ž. Izdelava, storitve, oprema in usluge na ključ, fi in fax 332-260 7536 LEDO SERVIS - popravilo hladilnikov, zamrzovalnikov, pralnih strojev, štedilnikov. «064/242-766 9834 .VEDEŽEVANJE 090 44 09 VODOVODNE INSTALACIJE in POLAGANJE KERAMIČNIH PLOŠČIC. Prevzamemo tudi kompletno prenovo kopalnice. «81-124 12138 Izposodite si viedo kamero Sony -uporaba je enostavna, posnetki pa odlični. «222-055 13505 SAMO EN KLIC REŠI VSE VAŠE PROBLEME! EXPLEO, d0.0. Zaključna dela v gradbeništvu • centralna ogrevanja - adaptacije kopalnic - elektro inštalacije -keranučarstvo - pečarstvo ' zidarstvo - pleskarstvo Tel: 041/674-418 nonstop24 ur. Hitra in kvalitetna izvedba, garancija 2 leti! ODVOZ kosovnih odpadkov in ostale storitve Radovljica, Bled okolica. «064/745-070 16108 INOX DIMNIKI vrtanje in sanacije dimnikov z nerjavečimi tuljavami, za plin, olje in trdo gorivo. «0609/645- 581 16121 ROLETARSTVO. NOGRAŠEK vam nudi rolete, žaluzije, lamelne zavese. «621-443, po 19. uri 16122 *vodovod ♦oj^nia ♦MaM« S,**"*!** 'kanali*«*!« Kranj, SANIRAM DIMNIKE z vstavitvijo nerjavečih tuljav primeren za vse vrste kurjav in novogradenj. «0609/643-925 10497 ELEKTROINSTALACIJE VRHOVNIK vam nudijo izdelavo vseh vrst elek-troinstalacij v dogovorjenih rokih In po konkurenčnih cenah. «064/245-379 ali 0609/641-662 11439 IZKLOPI, RUŠENJA, PREVOZI, ZEMELJSKA DELA, ULĆNIK, 50-476 ROLETE, ŽALUZIJE, OKNA, HARMONIKA VRATA - IZDELUJEMO, MONTIRAMO in SERVISIRAMO. «211-418 ali 714-519 13587 TENDE, SCREENE, LAMELNE ZAVESE IN ALUMINIJASTE ROLETE NUDIMO PO KONKURENČNIH CENAH. NA ZALOGI TUDI AL ROLETE ZA GARAŽNA VRATA. «061/ 651-247 13572 Nudimo brezplačne PREVOZE BETONA do 20 km. Cena betona je ugodna! BIHI d.o.o. Kranj «041/ 626-643 ali 211-534 14073 POZOR! Uspešno podjetje vas kvalitetno in po najugodnejši ceni reši problemov, ki jih imate z dimniki (črni madeži, kondens .jvstavimo A testirane, nerjaveče cevi in pripravimo dimnik za prijaznejšo zimo. «041 671-519 14381 Žaluzije, rolete, lamelne zavese, plise zavese, komarnike ter screen senčila! Izdelava, montaža, popravila, pestra izbira barv. Možnost plačila na obroke. «061/132-20-01, 061/ 662-270 15231 Po ugodni ceni opravljamo VSA GRADBENA DELA. Naročila na 736-327, od 19. do 22. ure 15436 IZDELAVA PODSTREŠNIH STANOVANJ z Izolacijo in polaganje laml-natov. «422-193 15625 POMLADNI VbItK 090 43 Ol PO0OVORI-ST1KI POKLIČI KAJ PMNTBALL! Tel: 360-100 POZOR! Zdaj je čas, da pripravite !voj dimnik na novo sezono. POKLI-IITE NAS In mi ga saniramo z nerjavečimi cevmi. «041/671-519 15707 Asfaltiranje in tlakovanje dvorišč, dovoznih poti in parkirišč, polaganje robnikov ter pralnih plošč. «061/ 813 642 1577» Izvajamo VSE VRSTE NOTRANJIH In ZUNANJIH pleskarskih del. «56 715 i8i3>s Opravljam manjša zidarska dela notranje omete. «78-606 16143 Šivam, likam, perem, pomagam, v kuhinji, izdelujem "šablone" v kro-jaštvu. «695-182 18hs SNEGOLOVILCE izdelujemo za vse vrste streh, tudi barve bramac. «324-468 16158 ELEKTRO ADAPTACIJE - priklop gospodinjskih aparatov. «223-346 NON STOP 16168 BELJENJE STANOVANJ- hitro in kvalitetno. «228-348 leni AVTOMATIKO za bojlerje kolektorjev, oljne gorilnike - servisiramo, dobavljamo, montiramo, umerimo. BET - S d.o.o., ffi/fax 874-059 16221 ELEKTROINSTALACIJE, DOMOFO-Nl - montaža in svetovanje - izvaja EPNEZ S.P. «311-530 16223 STKO.JVO I/IIIIOI IVfl estvihov Klemene tel. 471-813 0609/632-047 KOMBI PREVOZI tovora in selitve po ugodni ceni. «621-609 16260 Opravljam zidarska In keramična dela. «674-578 ali 77-780 162/6 SERVIS, POPRAVILA in PRODAJA rabljenih pralnih strojev. «332-350, 325-917 16281 MONTAŽA STROPOV, STEN TER PREDELNIH STEN Z GIPS PLOŠČO ALI OPAŽEM, TER SUHA MONTAŽA OKEN IN VRAT. «431-098 16285 Vaš osebni horoskop In astrološko svetovanje. «061/559-713 mmj ASTOLOGIJA, VEDEŽEVANJE NA DOMU «323-919 16302 Prevzamem vsa zidarska dela. Delamo hitro in poceni, imam svojo skupino. «224-730 16304 VODOVODNE INSTALACIJE HITRO, KVALITETNO IN PO KONKURENČNIH CENAH. KOŠNIH.s.p.. 332-061 18309 Sprejmem vsa zidarska dela, manjša in večja. «312-368 18310 Selitve In prevozi občutljivejših tovorov, v komori In 16 m3, 2 t. « 471 - 762, popoldan 16322 Načrtovanje in zasaditve vrtov, grobov in ostalih zelenih površin, svetovanje. «310-744 16348 SERVIS GOSPODINJSKIH APARATOV - če vam zamrzovalna skrinja pušča vodo pokličite «332-053 STANOVANJA PRODAJA IN NAKUP nepremičnin, cenitve, izdelava pogodb, vpisi v zemljiško knjigo. MIKE & comp. 226-503 6161 ZELO UGODNO 3 ss na Jesenicah 70 m2, CK, telefon, opremljeno, ugodno prodamo za 64000 DEM, prvi obrok 35.000 DEM takoj, plačilo ostalih obrokov na daljši rok. Mike & Comp. 226-503 9430 Prodamo Kranj 1 ss 44 m2 SVET HE. d.0.0. Huje 33, 4000 Kranj leim/330-m NEPREMIČNINE Jrjx064/33(M12 1, cena 76 000 DEM, 1 ss Drulovki.cena 70000 DEM, Drulovka 2 ss 62 m2 v 2. nads. *«g 110.000 DEM, Kranj 2,5 ss 82. "^j v 3. nadstropju na Planini 2. « ^ 135.000 DEM, Bled alpski bio* j m2, v 1. nads., cena 165000 Dt<% 3 KERN 222-566, 221-353___M NAJEM polsovno stanovao^ HIŠO v Britofu, starejša HK*\ Podbrezjah. cena 500 DEW^ polovico HIŠE v Britofu za ceno m DEM/mes, 1 ss na Hrušici. 3| DEM/mes, predplačilo, 2 ss V«« žah, 500 DEM/mes., predplac«0; 5 v Kranju s tel., CK, 800 trimesečno predplačilo, 3 ss, 1 ^0 v Zabreznici pri Žirovnici, 40vYM mes, predplačilo, 1 sobno V 400 DEM/mes, predplačilo. KJ/; | d.o.o. «221-353, 222-566 »jg 221-735 PRODAMO: CERKLJE 2 SS, €l| brez CK, 1300 DEM/m2, Planina II, 2 ss/V, 78 mZ. ' 1 DEM/m2, KRANJ Planina L*-S| 65 m2, 95000 DEM, KRANJ J^Lg II, 3 ss7XII, 85 m2, 2 M'"Tgfl 123.000 DEM, KRANJ c^ te< meščansko, 2 ss/lll, 85 m2, ^jj 1600 DEM/m2, KRANJ P|an'n;V ss + 2 kabineta, 92 m2 v ?JJKffl 1600 DEM/m2. DOM NEPHc^ NINE, 22-33-00, 0609/650^1^^ PRODAMO KRANJ Šorltjevo mi ss, 70 m2/IX, 119.000 0£M;%$ Šorlijevo nas., 2 ss 60 m2/"l. rs«0. DEM, KRANJ Planina I, A1*',, i|C* 92 m2, 136.000 DEM, RADOVA . okolica novo sončno 2 ss, 50 2000 DEM/m2, RADOVLJICA. »3| m27IV, CK, tel., 82000 DEM ^ NEPREMIČNINE, 22-33-00, 650-123 4 ŠORLIJEVA prodamo 3 ss, 72 m2, CK, balkon, cena po dogovoru. Mike & comp., 226-503 10079 Prodam v Kranju atrijsko stanovanje na Planini 3, 91 m2 z lastnim vhodom, 2 ss 65 m2 na Planini, 2 ss 66 m2 pri sodišču. K 3 KERN, 221-353, 222-566 in fax 221-785 10696_ Na Jesenicah 3 ss 69 m2, plačilo po obrokih (30.000 DEM takoj, ostalo po dogovoru), v Tržiču 3 ss 79 m2 na Deteljici, v Šk. Loki 2 ss, 61 m2 v Podlubniku, cena 95 000 DEM, v Radovljici, 2 ss, 58 m2 (zasedeno), cena 76 000 DEM. K 3 KERN d.o.o., 221-353, 222-566 in fax 221-785 --j——— ^ M Panasonic M telefon W£• GARSONJERO ali starejše SSaSJ^A D0M NEPREMIČNINE, 4*»>> ©224 o?" banovanje za RT. KUP|MnR^NJS^A GORA -V^G^RSONJERO 1 "883-150 ,M,S V Kranju na Planini III prodamo večje 1 ss stanovanje 52,50 m2, v pritličju, možnost samostojnega posiovnega prostora, takoj vseljivo, prazno, cena 90 000 DEM. AGENT Kranj ©064/ 223-485 ali 0609/643-493 15511 Prodamo LESCE 3 ss 76 m2 v 2. nads. manjšega bloka, mirna okolica, cena 1750 DEM/m2. K 3 KERN, 221-785,221-353 15619 NEPREMIČNINE domplan kranj, p.o. 140B kranj,bleiweisova 14 p.p.139, letltel.064/268-700, |fax:064/211-864 upravljanje m vzdrževanje stanovanj NOVO promet z nepremičninami - Menjamo dvosobno lastniško stanovanje v Kranju, v izmeri 50 m2, IV. nadstropje, za manjše, garsonjero ali enosobno v nižjem nadstropju. - Zamenjamo dvosobno stanovanje s kabinetom na Planini v Kranju, v izmeri 80 m2, za manjšo vseljivo hišo v okolici Kranja. - V Zrečah prodajamo dvosobno stanovanje s kabinetom v I. nadstropju, v izmeri 64 m2 za 90.000 DEM. - Prodamo ali oddamo v podna-jem poslovni prostor v Kranju, mansarda, v izmeri ca 150 m2, od tega 90 m2 izdelanega. - V središču mesta Kranja oddamo v najem garsonjero, v II. nadstropju, v izmeri 22 m2. - Lastniško trosobno stanovanje na Planini v Kranju, v izmeri 77 m2, zamenjamo za dve manjši stanovanji. - Prodamo enosobno stanovanje v Kranju, Planina II, 11. nadstropje, v izmeri 44 m2 za 75.000 DEM. - Prodamo dvosobno stanovanje v Kranju, Planina II., v pritličju, izmere 64 m2 za 96.000 DEM. - V Tržiču prodajamo dvosobno adaptirano stanovanje v izmeri 47 m2 za 75.000 DEM. Odgovornost in strokovnost zagotavljata zanesljivost in uspeh ŠKOFJA LOKA Frankovo nas. prodamo petsobno stanovanje, 120 m2, dvoetažno, mansarda, 180000 DEM. NEPREMIČNINE OZIRIS, 267- 535 16208 PLANINA prodamo kompletno opremljeno GARSONJERO, 30 m2, nizek blok. 62000 DEM. 1 ss 44,5 m2, 75000 DEM in 2 ss 68 m2, 110.000 DEM. NEPREMIČNINE OZIRIS, 267-535 16209 SORLIJEVO NASELJE prodamo lepo 1 ss, nizek blok 76000 DEM in trisobno 72 m2, 3. nad. 125.000 DEM. NEPREMIČNINE OZIRIS, 267-535 16210 JESENICE - HRUŠICA oddamo komfortno, opremljeno 2 ss stanovanje, 40 m2, CK, KTV, mirna lokacija za 400 DEM/mes. ©064/860-029 in GSM 041/66-94-94 16225 PIA nepremičnine, podružnica Škofja Loka, poslovna hiša, Kapucinski trg 7,M;a64/62fr117, 064/622-318 V Radovljici oddam 2 ss STANOVANJE v hiši z vrtom. Inf. na ©226-816, zvečer 16228 Prodam 2 ss STANOVANJE. 50 m2, šk. Loka - Frankovo n.Cena 84 000 DEM. ©064/631-187_I6229 Na Jesenicah prodamo štiri 3 ss v izmeri 70 in 75 m2, takoj vseljiva, cena 900 DEM/m2. Enega menjamo za enosobno stanovanje z doplačilom. Kupimo več enosobnih in dvosobnih stanovanj. TRG BLED NEPREMIČNINE, 76-076 16249 Odajamo stanovanje v najem 68 m2, 2 ss, s toplovodom, telefon, centralna kurjava, CATV, cena po dogovoru. Lokacija na Planini II, 6. nads. ©326- 743 18320 KRANJ PLANINA III ugodno prodamo 82 m2 veliko, obnovljeno trisobno mansardno stanovanje z lepim razgledom v urejenem štiri nadstropnem bloku. ©421-879, zvečer 16325 Po ugodni ceni prodam 3 ss 80 m2 4. nads. , CK, KATV, telefon. ©061/ 611-221 ali 611-073. 041/670-796 16347_ Kranj stanovanje 62 m2 adaptirano, prazno, 69000 DEM prepis takoj. • 323-337 16349 KRANJ - PLANINA I - PRODAMO 1 SS STANOVANJE, 45 M2, KOMFORTNO, ZA 75 000 DEM. ©224- 210 18377 Staning 064 242 754 Kranj t»piwi«i«mo iti r"rifm"/a vy* »Umovanja hi»c parceli-vikend« nonlovnc pr«.si«.n ODDAM GARSONJERO v najem in prodam STROJ ZA PLETENJE Sing-er. ©471-290 16410 V Šorlijevem naselju prodamo 3 ss stanovanje. Cena po dogovoru. ©226-797 16413 V Kranju prodamo 1 ss stanovanje 44.30 m2, v 11. nadstr., z vsemi priključki, vseljivo po dogovoru. Cena 75 000 DEM. AGENT ©223-485 in 0609/643-493_i64if> V Kranju prodamo 2 ss stanovanje s kabinetom, 79.70 m2, v 4. nadstr., z vsemi priključki, vseljivo 01.09.97, cena 117 000 DEM. AGENT ©223-485 in 0609/643-493 16420 VARSTVO I >o "" O Milena Zavrl Iščete dnevno ali večerno varstvo za vašega malčka? Pokličite 242-129, ZANESLJIVO BOSTE ZADOVOLJNI! VOZILA DELI Prodam karamboliranega OPEL KADETTA 1.3 S za dele. ©66-841 Za R 5 prodam vlečno KLJUKO, prtljažnik, prevleke. ©78-879 16144 Za VW CADY prodam PLASTIČNI KESON in nove prednje blatnike. ©52-003 16160 CITROEN AVTOODPAD rabljeni in novi rezervni deli, odkup avtomobilov. ©692-194 16248 Prodam AVTOPRIKOLICO 130X100. ©55-076 16286 Prodam nove GUME NOKIA 155, 165,17570 13; 185/60 14 ter rabljene 165765 13, 155 13 Sava. ©460-087 Prodam JUGO 45 za rezervne dele. ©242-525 16338 Prodam AVTO PRIKOLICO avstnjs-ko Puma, 500 kg. ©76-843 16340 Tel.: 064/221-572 Partizanska 1 8 4000 Kranj PRI KOKRŠKEM MOSTU Nudimo najsodobnejše storitve v modnem trendu. Brezplačna masaža za poškodovano utrujeno lasišče, proti srbenju z dodatkom mentola in morske soli s pomirjajočim in osvežilnim učinkom. NOVOM —j Intenzivna nega, modno niansiranje za lesk in zdravo lasišče z najnovejšimi kreativnimi dosežki firme SCHVVARZKOPF, WELLA IN KADUS. VOZILA MITSUBISHI ECLIPSE turbo, 200 KM, 1.4/91, 89 500 km, servisiran -servisna knjižica, veliko dod. opreme, izredno lepo ohranjen, prodam. ©0609/644-991 16038 Odkup, prodaja vozil ter možna menjava staro za staro. ADRIA AVTO, ©634-148 in 0609/632-577 HYUNDAI PONY 1.3 LS, prvi lastnik, rdeče barve, redno servisiran, lepo ohranjen, garažiran, ugodno prodam. ©061/716-221 16039 Prodam SUZUKI SVVIFT 1.3 GTI, I. 95. Sr. Bela 53, Preddvor. ©451-102 Prodam GOLF JGL, letnik 1982. ©331-860 16056 Prodam BOLHO, I. 88, odlično ohranjena, registriran celo leto. ©77-092 16098 Prodam GOLF letnik 1986. ©310-063 16101 OPEL KADETT 1.3 GLS, I. 87/7, 5600 DEM, OPEL CORSA 1.3 I. 87/7, 4600 DEM. ©323-298, 0609/643- 202 16102 JUGO 45 KORAL, I. 88, od I. lastnika zelo ohranjen, 1600 DEM. ©323-298, 0609/643-202 16103 .KABELSKA TV IjMJ^ KAMNIK - DOMŽALE \ C#Tl/ Maistrova 16/ Kamnik __telefon: 061/817-313 OGLAŠUJTE V NAŠEM PROGRAMU -ZADOVOLJNI BOSTE! ENODNEVNI IZLET NA MORJE z vso postrežbo. ©491-442 13510 GARDALAND skupine 8 oseb po dogovoru. ©491-442 13514 NAKUPOVALNI IZLET NA MADŽARSKO in ITALIJO vsak teden. ©491-442 13516 Odkupujemo LADE, gotovinsko plačilo, uredimo prepis. ©323-298, 0609/643-202_14628 Odkup, prodaja in prepis vozil, kredit, menjava, staro za staro. Avtopris.d.o.o., Zg. Bitnje 164, ©312-255 ali 471-340 15409 KARAMBOLIRANO ali slabo ohranjeno vozilo kupim. ©061/344-929, 0609/614-013 15639 FORD ESCORT 1.4 CLX, I.92, 68 000 km, reg. do 6/98, prodam. ©862-512 15697 Prodam BMW 315, letnik 1981, reg. do 1/98. ©332-150_15935 MAZDA 323,1.3, letnik 1988, reg. do 4/98, garažiran, dobro ohranjen, prevoženo 110.000 km, prodam, ffi 621-414 15946 LADO SAMARO s 5 vrati karavan ali RIVO takoj kupim. Gotovinsko plačilo. ©061/1263-400, 0609/614-484 15982 Prodam VW PASSAT letnik 1992. ©461-412, Golnik 15968 Ugodno prodam MITSUBISHI LAN-CER 1.5 GLX, 1.10/87, reg. do 18.11.97, zelo dobro ohranjen. ©330-072 15971 Prodam Z 101 GTL 55, I. 86, reg. do 2/98. ©451-337 16027 GOLF diesel I. 90, metalna, 160.000 km, odlično ohranjen, prodam. ©54-042 18112 Prodam R 20 TX I. 80, cen. zaklepanje, elek. pomik stekel, reg. do 10/97, potreben manjše kleparske obnovitve. Motor brezhiben. ©326-746, Staretova 17 Člrče 18113 Prodam FIAT 126 P, I. 89, cena 1200 DEM. 084-204 ien5 Prodam JUGO 55,1. 89, bele ba4rve. «682-634 lena Ugodno prodam avto HONDA ACČORD, i. 94, 2001 LS, servo volan, ABS, pom. streha, prevoženo 70.000 km. ©331-747 15119 Prodam OPEL KADETT, letnik 1990, 1.4 S. ©325-386 16120 Prodam R 5 FIVE. letnik 1994. ©33- 11-75 16123 NAKUPOVALNI IZLET V ITALIJO IN NA MADŽARSKO - VSAK TEDEN. ©491-442 16126 MERCEDES 115-220 D vozen, nereg. prodam aH zamenjam za starine. ©431-247 16127 PREVOZ Z BARKO IN KOPANJE V MORJU ves dan! ©491-442 iei30 Prodam JETTO CL, I. 87, reg. do konca avgusta, lepo ohranjena, cena 6500 DEM. ©874-185_I6i36 Prodam GOLF JXB, 1.86/86, bele barve. ©712-511 16138 Prodam JUGO 45, letnik november 1989. ©622-629_leue Prodam Z 101 1.1 GX, I. 88, reg. do 3/98. ©411-244, po 15. uri 16152 Prodam HROŠČA 1200, I. 74, dodatna oprema, generalno obnovljen motor. Gf 451-415 Prodam R 5 francoski, letnik 1987, prevoženo 96000 km. ©312-259 Prodam RENAULT 4 GTS francos, letnik 1988, 4200 DEM. ©324-430 16173 Prodam OPEL VECTRO 2.0 I CD oprema 92. ©461-609, mobitel 041/ 676-742 16174 Prodam R 5 CAMPUS 91, rdeč in pajek SIP na dva vretena. ©422-239 Prodam FORD TAUNUS letnik 1977. ©326-818 16177 Prodam KATRCO letnik 1991, reg. do 29.6.98. ©733-847 popoldan 16178 Prodam GOLF JGL 1.3,1.81, reg. do 4/98. ©324-698 16180 Prodam JUGO 1.1 GX, I. 88, 98000 km, reg. 4/98. ©621-159 letia Prodam Z 101, I.88, reg. do 4/98. ©620-717 16214 Prodam JUGO KORAL 55, letnik 1989, reg. do 2/98, cena po dogovoru. ©82-709 16215 Prodam R 19 CHAMADE, I. 93, 16 V z vso opremo. ©632-559 po 15. uri Prodam OPEL KADETT 1.8 I, letnik 1991 s strešnim oknom, reg. vključno 3/98. ©312-004 16217 Prodam PEUGEOT 104, I.5/84, reg. do 3/98, cena po dogovoru. ©225- 658 16224 R 4 GTL, I.92, prodam. ©226-435 popoldan 10227 Y 45, 1.86, registriran in UNO TDI. 1.93, reg, prodam. ©228-089 16230 JUGO 55 KORAL, letniki 990, reg. do 5/98, prodam. ©325-543 16236 SUBARU LEGACY, I. 91, z vso opremo, prodam. ©325-543 16237 HYUNDAI LANTRA 1.8 GT, 16 V, I. 93, z vso opremo, prodam. ©325- 543 16238 Prodam R 4 GTL, december 86, bež barve. ©422-062 16242 Prodam JUGO 55 KORAL, letnik 1990, 68000 km, garažiran, odlično ohranjen. ©411-893 16244 Prodam JUGO 55, letnik 1988, dobro ohranjen. ©441-276 16246 Prodam z 101 SKALA 55,1. 90, rdeče barve, 64000 km. ©332-212 16257 AVTO SOLA ing. HUMAR Tečaj CPP vsak PONEDELJEK ob 9h dopoldne in »LIČNA JE NAJUSPCSNCJSn AVTOSOIA GOLF diesel, I. 88, rdeče barave in hladilnik 80 I, prodam. ©471-118 16154 Prodam FORD ESCORT 1.6 XR 3. letnik 1981. ©491-001_16155 Prodam JUGO 45 A, I. december 86, rdeč, reg. do 1/98, cena 1100 DEM. ©58-693, popoldan 16157 Ugodno prodamo R 5 CAMPUS, 3 v, I. 92, R 5 CAMPUS 3 v, I. 93, CLIO 1.2 RN, 5 v, I. 93, EXPRESS FUGON, I. 94, YUGO 45 KORAL, I. 90. R 5 T DIESEL I. 90. Vsa vozila so servisirana, možen ugoden kredit. ©428-00-12, 428-00-11, PREŠA.d.o.o., Cerklje 16165 HYUNDAI PONY 1.3 L, I. 90, cena 6500 DEM, HYUNDAI PONY 1.3 L, I. 92, cena 8400 DEM. GOLF JXD I. 86, cena 6200 DEM. ŠKODA 135 GLX I. 93, cena 6500 DEM, ZASTAVA 128 I. 90, cena 2200 DEM, Z 101 I. 88, cena 1700 DEM, JUGO KORAL 55 I. 89, cena 2400 DEM, JUGO KORAL 55 I. 90, cena 2900 DEM, ZASTAVA 126 P, I.88, cena 700 DEM, prodamo. Vozila so registrirana AVTOHIŠA LUSINA Škofja Loka, Gosteče 8, 632-286 16192 R 18 I. 81, reg. jan. 98, poceni prodam. ©325-503 16193 Prodam Z 128 I. 86, reg. do 2/98 ©461-985 JUGO 45 KORAL I. 88, bel, reg. 6/ 98, prodam za 1900 DEM. ©471- 693 16195 Prodam GOLF TDI III, bordo rdeč, letnik 1994 ali menjam za manjši avto. Zalog 17, Cerklje, 421-004iei99 Ugodno prodam JUGO 45 rdeče barve, letnik 1986, reg. do 7.7.97. »242-099 16203 Prodam ALFO 75 letnik 1985. ©311-829 16204 Prodam zelo lepo ohranjen RTVVINGO, I. 10/93, z vso dodatno opremo. Samo resne ponudbe po tel,: 041/647-257 VW HROŠČ 1200 J, I. 74, Z 126 P 650 GL, prodamo. AVTOGARANT 634-231 16261 CITROEN BX 1.4 E, I. 87, VVART-BURG I. 353 W I. 87, prodamo. AVTOGARANT 634-231_16262 SUZUKI SWIFT 1.6 GLX I. 95, CITROEN ZX 1.9 D reflex prodamo. AVTOGARANT 634-231_16283 AVTOGARANT - odkup, prodaja in prepis vozil, ugodni krediti. AVTOGARANT 634-231 16264 FIAT REGATA 100 S, I. 86, RENAULT 4 I. 88, prodamo. AVTOGARANT 634-231 16265 HYUNADI PONY 1.3 LS, 1.91, OPEL SENATOR 2800 I. 80, prodamo. AVTOGARANT 634-231 16266 ALFA ROMEO 33 1.5 IE I. 91, JUGO 55 KORAL I. 89, prodamo. AVTOGARANT 634-231 16267 SUZUKI SVVIFT GL I. 90, OPEL KADETT 1.3 S I. 88. AVTOGARANT 634-231 16268 R 4 GTL I. 90, ZASTAVA JUGO 55 POLY, prodamo. ©634-231 16269 BMW 520 11. 90, CIMOS AX 11 TRE I. 87, prodamo. AVTOGARANT 634- 231 16270 GOLF 1.6 letnik 94, reg. eno leto, lepo ohranjen, prodam. ©634-054 ' VW POLO 60, rdeč, star 20 mesecev, prodam. ©718-853 16274 Prodam ŠKODO FORMAN GLX I. 93 za 6900 DEM. ©431-309 16282 HYUNDAI P0NY 1.5 GLS 5 v, letnik 90, kovinsko sive barve, FIAT TIP0 1.6 IE SX I. 94, rdeče barve, CITROEN AX 11 TRE I. 87, kovinsko srebrne barve. PRODAMO. HYUN-DAI SALON JESENICE, J. Finžgarja 5, tel.: 064/863-430,862-596 Prodam JUGO KORAL 55, letnik 1990, reg. do 2/98, temno rdeče barve, cena 3000 DEM. ©411-710 16283 Kupim R 5, TVVINGO ali CLIO novejši letnik. ©76-419 16290 Prodam ALFA ROMEO 33 1.5, I. 86, reg. celo leto, cena 3800 DEM. ©212-847 16292 Zelo poceni prodam dobro ohranjenega fičota. ©78-252 10295 Prodam FIAT CROMA 1.6, I. 88, 122000 km, cena 6500 DEM. ©622-656, 620-901 16297 CLIO 1.4 RT, letnik 96, reg. eno leto, prodam. ©0609/643-054 i«298 Prodam CITROEN ZX 1.4 I, I. 94, prevoženih 16500 km. ©326-630 10303 Prodam JUGO KORAL 55, letnik 1990, rdeče barve, dobro ohranjen. ©491-406 16306 LIVADA.d.o.o. AVTOINTEX proda več vozil: GOLF 88, 90, KADETT 1.4 S 91, KADETT 1.8 I 91, CORSA SWING 1.4 89, OPEL RECORD KARAVAN 79, JUGO 45 89, 90, R 4 GTL 88, LANCIA Y 10 1.1 IE 94, R 5 CAMPUS 90, BMW 316 87. Možna menjava staro za staro, nakup na kredit, prepisi vozil. 0224-029 10311 Prodam FIAT REGATO I. 86, reg. do novembra 1997, cena 2000 DEM. ©320-006 10315 AURISINA, d.o.o., PRODA naslednja vozila: BMW 525 i, I. '92, LANCIA DEDRA INTEGRALE l.'92, ŠKODA FORMAN LX, I. *93, FORD FIESTA 1.1,1. '94, GOLF D, I. '84, AUD1100 2.0, I. '87, R4 GTL, I. '88, OPEL KADETT 1.7 diesel, I. 91. Možnost kredita in menjave. Tel.: 061/123-25-63 in 064/242-296 po 18. uri. OPEL KADETT let. april 91, prevoženo 85000 km, prvi lastnik, metalno svetlo zelene barve, cena 9900 DEM. 0685-183 10330 Prodam GOLF JX bele barve, letnik 1988. cena 6800 DEM. 056-119 10339 Prodam SEAT IBIZA SXI 1.5 I. 3/93, prvi lastnik. 066-379 10342 Prodam PEUGEOT 205 GL 1.1 letnik 1985, reg. do 12/97. 0431-142i63i7 Prodam 126 P, I. 87, ohranjeno in čoln, motor T 4 in prikolico. 0221- 91 9 16324 GOLFA 1.1 letnik 80, reg. 12/97. 0403-158 16327 Prodam Z 101 SKALA 55,1.88. zelen barve, prevoženih 99000 km, prvi lastnik, reg. do 6/98, cena po dogovoru. ©311-070 16329 Prodam ŠKODO FELICIO 1.3 Gl_XI, I. 95 z vso dodatno opremo. ©324- 480 16332 Prodam OPEL KADETT 1.3 S I. 88 in Zastava 850, I. 84, cena po dogovoru. ©226-604 16334 Prodam JUGO KORAL 45, I. 89, cena po dogovoru, prva lastnica. ©64-365 16335 NA ZALOGI IMAMO 150 RABLJENIH VOZIL - MOŽEN KREDIT NA 4 LETA; OBRESTI 9.5 %. AVTO LESCE ©719-118_ 16395 NAJNOVEJŠE V AVTO LESCE -FOTO PRODAJA VOZIL! 0719-118 16396 Prodam BMW 320, 1.80-82, reg. do decembra. Ugodno! ©224-676 16398 Prodam R 4 GTL, I.89, reg. celo leto. ©622-075 16399 GOLF CABRIOLET 1.8 i, črn, I.92, dod. oprema, lita platišča, el. streha, gretje sedežev, usnje, servo volan, rač., prodam. ©064/225-318 10401 Prodam R 4 GTL, 1.11/89, rdeče barve. ©738-093 io4n Prodam LADO NIVO, I.92, cena po dogovoru, bele barve. Sp. Bela 3, Preddvor 16412 mobitel \VTO-avdio-oJom-mobitel-SYSm Stružnikova 19 AVTOALARM električni pomik stekel 4208 ŠEHČUR Tel., Fax: 064/411 016 centralno zaklepanje Prodam AUDI A 4 1.9 TDI I. 95. ©802-211 16345 Prodam R 4 GTL, letnik 1988. ©695-063 ugodno 16352 MAZDA 323 SEDAN, I. 90/12, prvi lastnik, prodam. ©633-246 16355 Prodam FIČOTA, reg. eno leto, cena po dogovoru. ©77-060 16356 t SERVIS AVTOMOBILSKIH IZPUŠNIH CEVI ŽABNICA SP. BITNJE 22 TEL: 0641311-965 TOYOTA COROLLA 1.3 XL, I.90, 4 v. ©242-277 16358 NISSAN SUNNY 1.6 SLX, I. 90, 4 v. ©242-2 7 7 16359 NISSAN SUNNY 1.6 SLX I. 87, 5 vrat. 0242-277 16360 HYUNDAI PONY 1.5 GLS, I.90, 4 vrata, ohranjen. 0242-277 16361 JUGO 55 KORAL I. 89, ohranjen. 0242-277 16362 ŠKODA FAVORIT 136 L, I. 91, prodam. 0242-277 16303 Prodam FIAT REGATA 100 SIE, I. 87, cena 3500 DEM. 0411-013 po 15. Uli 16367 Prodam RENAULT 5 CAMPUS, I.92. Informacije na 0226-627 od nedelje po 19. uri 16371 Prodam MAZDO 626 1.8 LX, I.90, prevoženih 129 000 km, reg. do 5/98. 0451-498 10383 MAZDA 323 1.7 D, I.89, rdeča, CZ, ES, AR, ESS, reg. do 1/98, 7600 DEM. AVTO LESCE 0719-118 16386 BMW 316, I.88, met. siv, reg. do 8/ 97, 6900 DEM. AVTO LESCE 0719- 118 18387 PASSAT 1.6 karavan, 1.90, metalik črn, reg. do 5/98, ohranjen, sani, AR, prodamo za 12 900 DEM. AVTO LESCE 0719-118 16388 Z 101 GT 55. I.88, rdeča, reg. do 4/ 98, 1700 DEM. AVTO LESCE 0719- 118 16389 PUNTO 55 S, I.95, moder, 5 V, reg. 4/ 98, 1. lastnik, prodamo za 11 900 DEM. AVTO LESCE 0719-118 18390 CLIO 1.4 RT, I.96, bel, 33 000 km, SV, CZ, ES, 5 V, 16 900 DEM. AVTO LESCE ©719-118_16391 JEEP GRAND CHEROKEE 5.2 V 8 LIMITED, 1.93, 1. lastnik, met- zelen, ohranjen, cena ugodna! AVTO LESCE ©7 1 9-118 16392 JUGO 45 KORAL, I.89, krem, reg. do 6/98, ohranjen, 1700 DEM. AVTO LESCE ©71 9-118 16393 ASTRA 1.4 I, I.95, 3 ali 5 vrat, AIR BAG, sv. metalik barve, na zalogi 10 kom. do 16 400 DEM. AVTO LESCE ©7 1 9-118 16394 GANTAR I C| BratovPrapfOtmk 10,NAKLO ■k—* Tel fax 064 471 035 PRODAJA IN ' • — MONTAŽA IZPUŠNIH Jvt^: MMLMOV TIK AVTOMOBILSKIH C^V BLA2UCEV =MONROEF amortizerji Prodam R 11, I.87, 120 000 km, dobro ohranjen. ©326-943 10414 FORD ESCORT 1.6 D, I.88, šibedah, rdeče barve, lepo ohranjen, prodam. ©472-230 10422 Prodam 126 P, I.86, reg. do 9/97. ©327-726 16423 Prodam HYUNDAI PONY 1.3 SEDAN LS, I.90. Inf. na ©58-211 16427 ZAPOSLITVE Iščemo AKVJZITERJE za prodajo medicinskega pripomočka. Možna redna zaposlitev. ©55-446, 50-274 in 0609/651-737 .15593 Simpatično dekle za strežbo zaposlimo. Kvani kotiček Čuk, Kidričeva 47, Kranj 15825 Zaposlimo DELAVCE v kamnoseški stroki, možnost priučitve. ©471-845 in 211-836 15937 Zaposlimo PLESKARJA. ©225-205 15995_ Iščemo dekle za delo v strežbi v športnem parku. ©431-149 leoge Redno zaposlimo GRADBENEGA TEHNIKA - lahko pripravnik. Tel.: 431-747, 0609/634-660 Iščemo TRGOVCA za prodajo bele tehnike. ©223-455_16107 Delo na domu! Zaslužek do 20 000 SIT na teden. ©223-188 16134 Sprejmem delo - ČIŠČENJE LOKALOV, POSLOVNIH PROSTOROV STANOVANJ ali NUDIM POMOČ STAREJŠIM LJUDEM. ©223-197 16137_ Zaposlimo monterja ALU stavbnega pohištva za določen čas, 3 mesece, možna stalna zaposlitev, potrebne so izkušnje. 0861-680 ieu9 mm.. Zasavska c. 60 A, Kranj tel.: 064/33-23-77 ZAPOSLIMO: ŠIVILJO - VEZILJO Možnost priučitve, 5 let del. izkušenj na istih ali podobnih delih. Informacije od 8. do 12. ure in od 16. od 18. ure ali pisno. Honorarno zaposlimo dekle ali fanta za pomožna dela v kuhinji. 0323- 007 16151 Honorarno zaposlimo VOZNICO ali VOZNIKA starega od 20-30 let, stanujoč v okolici Šenčurja. 0411- 416 16164 Iščemo izučenega gostinca aH gostinko Iz okolice Kranja za redno zaposlitev. Zaželjen lasten prevoz 0422-900 16167 Zaposlim STAVBNEGA KLJUČAVNI CARJA z izkušnjami. 0472-605 in 471-516 16179 ZASTOPNIKI POZOR! ZA PRODAJO JEZIKOVNEGA TEČAJA SAY IT IN ENGLISH VAM NUDIMO 30 % PROVIZIJO. ©634-064, 56-105 IN 0609/637-492 I6100 STROJNI TLAKI Hitro in počen V redno delovno razmerje sprejmemo TRGOVCA ali TRGOVKO. Pogoj: IV. ali V. stopnja trgovske, komercialne aH ekonomske smeri: Prijave z dokumenti pod šifro "Škofja Loka" oddajte v maloogiasnem oddelku! je;M:tt!/S41-189 Zaposlimo ZASTOPNIKE za prodajo GSM telefonov. ©222-014 16196 Gostilna v bližini Tržiča išče dekle ali fanta ZA SAMOSTOJNO DELO V STREŽBI. Naslov v oglasnem oddelku. 16233 Zaposlim pridno dekle za pomoč v kuhinji. ©731-330_16247 V pizzeriji zaposlimo KUHARJA-ico ali pripravnika in NATAKARICO. ©731-246 16255 Zaradi povečanega obsega dela zaposlimo TRGOVKO za nedoločen čas v trgovini z živili na območju Jesenice. ©84-112, od 12. do 15. ure 16258 Iščem delo negovalke starejših in bolnih oseb v Škofji Loki in okolici. ©633-075 16288 Zaposlimo SLIKOPLESKARJA z večletno prakso. ©411-638 16384 Takoj zaposlimo PRODAJALKO za prodajo tekstila. Pogoj: izkušnje. ©332-123 po 20. uri 16402 V pizzeriji ZAPOSLIM PIZZOPEKA. ©421-226 16425 foto bobnar! Prodam breje ZAJKLJE. © 16234 __ 471-2*1 OGLAS POD 11 ŠIFRO11 Če je oglas pod "šifro*, potem se zbirajo pri nas samo pismene ponudbe oz. prošnje. Torej v zvezi s "šifro" pri nas ne dajemo nobenih podatkov. Nudim honorarno delo popoldan. ©714-738 kliči 16296 Pizzerija PLANET Kranj zaposli DEKLE za strežbo in PICOPEKA z delovnimi izkušnjami. ©223-268 16305 Iščemo dekle na pomoč v strežbi Špela, Ribno, ©78-444 16313 Takoj zaposlimo prodajalko živilske stroke za delo v samopostrežni trgovini v Kranju. ©225-874 16326 Voznik C in E kategorije in s IV. stopnjo izobrazbe dobi zaposlitev v transportni firmi. Lahko tudi pripravnik. Šifra: VOZNIK 16350 Iščemo dekle ali žensko za občasna dela v kuhinji. Pizzerija Tonač, Cerklje ©422-271 16372 Honorarno zaposlim urejenega fanta za delo v strežbi v večernem času. ©621-336 16373 I Ljubljanski 1a, KRANJ, tel.: 064/221-112j Nama v Škofji Loki ŽIVALI LABRADORCE z rodovnikom, kvalitetno leglo, prodam. ©695-17216010 Prodam 7 tednov stara KUŽKA nemška ovčarja, brez rodovnika. ©421-806 16104 Prodam BIKA ali menjam za telico. Sr. vas 108, Šenčur 16109 Kupim BIKCA sim. do 14 dni starega. ©461-183 10110 Prodam dve TELICI in KRAVI breje. Berložnik, Za žago 20, Bled 16131 Prodam 6 grahastih JARKIC, tik pred nesnostjo. ©403-242 16139 Zelo lepi KOZI in kozlička čiste srnaste pasme, prodam. ©692-006 16146 Poceni oddam NEMŠKE nerodov-niške OVČARJE. ©891-051 16I61 Prodam TELICO brejo 8 mesecev in bikca starega 3 mesece. ©633-373 16169 Prodam mesec dni staro TELIČKO simentalko. Dorfarje 26 16207 Prodam KOKERŠPANJELE z rodovnikom.©331-699 in 224-570 16219 Kupim BIKCA simentalca, starega 10-30 dni. ©325-538 16222 Prodam TELETA simentalca. 9 612 ______\ RJAVE JARKICE stare 7 wug2l. prodam. Oman, Zminec 12, 475_•_ Prodam KRAVO. 0721-19^ Prodam sedem in štirinajst dni m TELIČKA sim. ©721-916____. ' Prodam več TELET simentalcev rejo ali zakol. ©738-876__^ Prodam 4 OVCE in mrkača. PJjj 580 _____A -----vTkr^- Prodam devet mesecev brejo ^ VO in deset KOZ z mlekom. 352 Prodam ali menjam IKC* i TELIČKO^ talko A kontrola za bikca. »'" 16300 -^jj Prodam dve TELICI, stari 8<^eS%f za nadaljno rejo. g632-8i°^^1 Prodam več brejih TELlC P° ©401-527 ______ ArflOt^ Prodam teden dni starega v ■ lega bikca. Basaj, Suha 40, 16316_ A Prodam BIKCA 100 kg *ežK,^ Sajovic, Suha 29 Kupim 10 dni starega B-^j simentalca. ©401-156 Prodam 10 dni staro TELIČKO ©802-163___i Prodam 14 dni staro TEj-^ simentalko. Tenetiše 29, Goin» ^^^^^^^^^^^^^^^^^ 73K Prodam mlado kravo zaJ:ent^-menjam za brejo telico sim ^ ©491-505 ___' -■---"Trtjo i Kupim BIKCA simentalca 0° ^\ do 300 kg. ©061/841-108^^ Kupim VEČ BIKCEV SIMENTA^ do 1 tedna starosti. ©632J^jj^i Prodam 11 tednov starega B Sj SIMENTALCA za rejo alt ^ ©422-174 AKRIS d.o.o. ko ugasne žmjism PREVOZI, UPEPELTTVE, POKOPI, P*** novo A OBNOVA GROBOV, SVETOVANJ*' ORGANIZACIJA IZVEDBA Nova vas 17, 4240 Radovljica, Tel: 064/7&'3 NON-STOP __ V SPOMIN Utihnil je tvoj glas, obstalo je tvoje srce, ostali so sledovi pridnih rok in kruto spoznanje, da se ne vrneš več. bre* 7. julija bo minilo žalostno leto, odkar nas je nenadoma 1» -c slovesa zapustil naš dragi mož, ati, stari oče, brat, tast in s JOŽE UDIR p.d. Štularjev iz Sp. Besnice Hvala vsem, ki se ga spominjate, mu prižigate svečke in postojite ob njegovem preranem grobu. VSI NJEGOVI Besnica, Rudno, Dražgoše, Škofja Loka, 4. julija 1997 ZAHVALA V 60. letu starosti nas je mnogo prezgodaj zapustil naš drag1 oče, stari oče, brat, stric, tast in svak FRANC MIKELJ Vsem dobrim sorodnikom, sostanovalcem, prijateljem, w^rfif sodelavcem tovarne Save, 1BI in OA Save se iskreno ^^jj jemo za izrečena sožalja, podarjeno cvetje in sveče ter sp gfjti)' na njegovi zadnji poti. Hvala dr. Perčičevi, dr. Grilu, ^ t Golnik ter ANMP Kranj za zdravljanje. Zahvaljujem^. ,«i župniku Milanu Grdenu, Navčku, pevcem DU N #11 trobentaču. Še enkrat hvala vsem, ki ste te težke trenui z nami in nam stali ob strani. znane ŽALUJOČI VSI NJEGOVI Kranj, Koprivnik, Naklo, Zg. Bitnje, 28. junija 1997 etek> 4. julija 1997 ZAHVALE 39. STRAN • GORENJSKI GLAS SPOROČILO O SMRTI Svojo življenjsko pot je sklenil naš upokojeni sodelavec iz Razvojno tehnološkega inštituta JOSIP VILIC rojen 1930 Od dolgoletnega sodelavca smo se poslovili v četrtek, 3. julija, ob 17. uri v njegovem domačem kraju Divjaki, občina Škrat, v Republiki Hrvaški. Ohranili ga bomo v trajnem spominu. KOLEKTIV SAVA ZAHVALA Ob izgubi drage mame, babice in prababice MARIJE CEGNAR se zahvaljujemo sorodnikom, prijateljem in znancem za izkazano spošotovanje. Zahvala tudi osebju Doma upokojencev v Kranju. Prisrčna hvala pevcem iz Nakla, prav tako g. župniku za opravljeni obred. Hvala vsem, ki ste jo spoštovali. Hčerka Marta in vnuk Marko ZAHVALA V 78. letu se je nepričakovano za vedno, tiho poslovila od nas draga mama, stara mama, prababica, teta in tašča VALENTINA ŠENK iz Predoselj 103 Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki so z nami sočustvovali, ji darovali cvetje in sveče ter jo v tako velikem številu pospremili na njeni zadnji poti. Zahvaljujemo se delovnim organizacijam Merkur - trgovina na debelo, področje skladišč, VEKO, Gorenjski tisk - vzdrževanje, folklorni skupini ISKRAEMECO, pevcem iz Predoselj, Navčku, d.o.o. -pogrebne storitve, Francu Jermanu, govorniku pri odprtem grobu ter gospodu župniku za lepo opravljen obred. Vsem skupaj in vsakemu posebej še enkrat iskrena hvala. VSI NJENI Predoslje, Udine 19. junija 1997 V SPOMIN DRAGI MAMI Solza, žalost, bolečina te zbudila ni, a ostala je tišina, ki močno boli. NEŽA KATRAŠNIK 29. junija je minilo letno dni, odkar te, draga mama, več med nami ni. Vsem, ki v spomin nanjo postojite ob njenem grobu in ji prižigate sveče, se iskreno zahvaljujemo. ŽALUJOČI VSI NJENI ZAHVALA V 86. letu je prenehalo biti srce naše dobre mame, sestre, tete, babice in prababice MARIJANE ARHAR roj. Košir Zahvaljujemo se sosedom, sorodnikom, prijateljem in znancem, ki ste nam v težkih trenutkih stali ob strani, izrekali sožalje, podarjali cvetje in sveče. Posebna hvala Kovačevim za požrtvovalno pomoč. Hvala gospodu župniku in pevcem za pogrebni obred. Hvala vsem, ki ste jo v tako velikem številu spremili k zadnjemu počitku. Žalujoči: sin Gregor, hči Marinka z družinama in sestra Tončka Škofja Loka, 28. junija 1997 ZAHVALA Zaman bili vsi tvoji dnevi so trpljenja, bolezen je bila močnejša od življenja. Ostalo grenko je spoznanje, to je resnica, niso sanje, da te nazaj nič več ne bo, ker za vedno vzela si slovo. V 64. letu je utihnilo srce naše dobre žene, mame, stare mame, tašče, sestre, tete FRANCKE STENOVEC iz Cerkelj izre?° se zanvalJujemo sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za vso pomoč, ^°nar SOzaUa> darovano cvetje in sveče. Zahvaljujemo se tudi pogrebniku Jeriču, 'n n.eimU' £°sP°du župniku za lep pogrebni obred in pevcem iz Nakla. Vsem imenovanim imenovanim, ki ste nam pomagali in nam v teh težkih trenutkih stali ob strani in ste as° mamo v tako velikem številu pospremili na njeni zadnji poti, iskrena hvala. žalujoči: mož Franc, hčerka Olga in sin Franci z družinama ter brat in sestri Cerklje, 27.junija 1997 ZAHVALA Ob izgubi naše drage mame, tašče, babice, prababice, sestre in tete MARIJE PREVODNIK Matevževe Mance iz Podbrezij se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za izrečeno sožalje, podarjeno cvetje, sveče in spremstvo na njeni zadnji poti. Zahvala gospodu župniku za lep pogrebni obred, pogrebni službi Navček, pevcem iz Nakla in osebju bolnišnice Jesenice. ŽALUJOČI VSI NJENI Podbrezje, 30. junija 1997 se ZAHVALA Ob boleči izgubi naše ljubljene JANE RESMAN ln znJ^no zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, sodelavcem, prijateljem jo Dn m za izrečena sožalja, darovano cvetje in sveče ter vsem, ki ste jP°spremili v njen prerani grob. Posebej se zahvlajujemo tudi dr. *dravn-u in osebJu Onkološkega inštituta v Ljubljani, osebnemu Njeti? • dn Bečanu, g. župniku Matiju, podjetju Navček, OS Naklo, lJu m sindikatu Živila Naklo, Mihu Slefetu za lep poslovilni govor, pevcem, nosačem in g. Štamulaku. Iskrena hvala! VSI NJENI Naklo, junij 1997 ZAHVALA Ob smrti naše mame, babice, prababice, sestre in tete IVANKE LAMOVEC roj. Bastarda se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, znancem in sosedom za izražena ustna in pisna sožalja, darovano cvetje in sveče. Zahvaljujemo se tudi gospodu župniku za lepo opravljen pogrebni obred. Hvala vsem, ki ste jo v tako velikem številu pospremili na njeni zadnji poti. Za vedno boš ostala v naših srcih. VSI NJENI Zg. Bitnje, Stražišče, Voglje ZAHVALA Zaman je bil ves boj, zaman vse urice trpljenja, bolezen je bila močnejša od življenja. Zato ne jokajte na mojem grobu, le tiho k njemu pristopite, pomislite kako trpel sem in večni mir mi zaželite. Ob boleči izgubi ljubega moža, očeta, starega ata, brata in strica FRANCA KREMSARJA, st. Kobelovega ata iz Kokre 33 se iskreno zahvaljujemo vsem sosedom, prijateljem in znancem za nesebično pomoč v teh težkih trenutkih. Posebna zahvala velja dr. Hnberniku, pevcem iz Predoselj in gospodu župniku za lepo opravljen obred. Vsem in vsakemu posebej hvala. Žalujoči: žena Ivanka, sin Franci z družino, hčerke Cveta, Dana in Milena z družinami Kokra, 24. junija 1997 ZADNJE NOVICE OD RETKA DO TORKA bo dežurni novinar Uroš Špehar telefon: 064/223-111 mobitel: 0609/635-757 pokličite, sporočite, predlagajte. ■VII bomo pisati Obeta se še en zanimiv konec tedna. V petek bodo gasilci iz Goric svoje znanje izpopolnili na gasilski vaji - tam bomo seveda tudi mi z beležko in fotografskim aparatom v i oki. Seveda pa nikakor ne smemo pozabiti opomniti neke naše bralke, ki nam svojega imena nikakor ni želela zaupati (čeprav pravila bontona velevajo drugače), da v 49. letošnji številki Gorenjskega glasa na 4. strani najde skorajda pol strani reportaže o delu gasilcev na Koroški Beli. In nato pride na vrsto sobota.krajši izlet v Borovlje, kjer se bo v sosednji pobrateni občini Borovlje predstavljala tržiška občina. Sobota je dan za poroke, tokrat na vrsto pride zlata (pa slavljencev tokrat ne bi omenjali), prav tako pa bomo obiskali srečanje rodbine Beguš. Nedelja bo minila v znamenju koscev v Selcih. Sicer pa še vedno velja, da je vašim predlogom namenjen mobilni telefon dežurnega novinarja 0609 635-757, še posebej ob koncu tedna, ko naša redakcija večinoma sameva. Če se pri vas dogaja kaj zanimivega, veselega, žalostnega, oziroma nenavadnega, nas prosim pokličite, saj bomo lahko le tako pisali o čisto vsem, kar se na Gorenjskem zanimivega dogaja. G.G. Al' prav se reče Khislstein aV Kiselkamen Javni razpla za oddajo del: nadaljevanje adaptacije podstreha gradu Kisel kamen 1. Naročnik: Meitna občina Kranj, Slovenski trg 1, Kranj. Grad Khislstein v starem jedru Kranja ima skoraj toliko pisav kot piscev, saj se le redkim posreči njegovo ime prav zapisati. No, kranjski župan Vitomir Gros pa je v Uradnem listu RS številka 35 z dne 13. junija letos izumil povsem novo različico Khislsteina: Kiselkamen. Njegovo pojasnilo svetniku Matevžu Kleču, ki ga je nova pisava gradu v uradno objavljenem dokumentu mestne občine Kranj zmotila, je bilo jasno in skopo: v preteklosti da sta se uporabljali obe imeni, izmenoma Khislstein in Kiselkamen. Zgodovinarji se sicer ne strinjajo, a kranjskemu slovenistu to očitno ni mar. Od župana potemtakem lahko pričakujemo, da bo naslednjič šel še dlje; da se bo pod uradni razglas mestne občine Kranj namesto Vitomir Gros podpisal Vitomir Veliki... Ljubljana, 4. julija • Drevi bo v okviru evropskega meseca kulture v Gallusovi dvorani Cankarjevega doma gala operni koncert enega največjih svetovnih tenoristov Luciana Pavarottija in orkestra Slovenske filharmonije. Predsinoči pa je slavnega pevca na Brdu sprejel tudi predsednik države Milan Kučan. foto: Janez Pelko SALON aIUm KERAMIKE EX INT.T',:12V KRANJ-ZLATO POLJE 3k Uradni rezultati žrebanja v Cerkljah Čigav bo avtomobil Druga nagrada gre v Žabnico, četrta v Škofjo Loko, peta pa v Zalog pri Cerkljah Cerklje, 4. julija - Do včeraj do 16. ure se na Občin*v Cekljah še ni oglasil lastnik izžrebane vstopnice, ki je1,1 razstavi cvetja v Cerkljah zadela prvo nagrado: oseb!!!j avtomobil tvvingo. Oglasili pa so se že dobitniki nekatera j preostalih nagrad. Tako je druga (potovanje v Lurd # dve osebi) odšla v Žabnico, četrta v Škofjo Loko in pe*a Zalog pri Cekljah. Po neuradni objavi v torkovem Gorenjskem glasu objavljamo danes tudi uradne podatke. Žrebanje je vodila konj1' sija (odvetnica Mojca Janežič Ropret, župan Franc Čebulj |» Mato Čuturič iz Glinj), žrebala pa sta Rok iz Zaloga |» Boštjan iz Tupalič. Osebni avtomobil tvvingo je zađe' razglednica - vstopnica številka 003713, potovanje v 1$ za dve osebi razglednica -vstopnica 004018, celoletno k8^ Iza Krvavec razglednica - vstopnica 004175, mini telefon5* centralo Selecom 000287, četrto in peto nagrado GorenjsK| ga glasa pa razglednici - vstopnici 003499 in 000180. • A' *" Priznanja odlien jakom tudi v Železnikih Spticamggelimo Poslom enota Kanj Koroška 27,4000 Kranj (Bežkova vila) telefon 064 360 800 telefax064360810 mobitel ■COVINSKI OWWATH NMT • (MM hrt|> vavvv moMllti Železniki, 3. julija - Minulo soboto so se tudi v Železnikih s posebno slovesnostjo in priznanji spomnili na letošnje odličnjake v osnovni in srednjih šolah, saj je župan Alojz Čufar podelil 23 priznanj tistim, ki so vsa leta šolanja dosegli odličen uspeh. Na slovesnosti, ki so se je udeležili ravnatelj domače osnovne šole, razredniki osmih razredov ravnatelj Gimnazije iz Škofje Loke, profesor Srednje kovinarske in cestnoprometne šole iz Škofje Loke ter drugi predstavniki in delavci občine, so pripravili krajši kulturni pro- gram mladih glasbenici Priznanja so dobili: Učenci osnovne šole: ^ jan Benedičič, Janja Barbara Bertoncelj* jj Demšar, Helena Faj^-rtji Golek, Anja Gorjup>v »Jj Jelene, Nina Kordez, "J Kristan, Karia Marenk, »Jjj na Mohorič, Špela rjjjj Borut Pohar, Veronika r j, nik, Špela Prezelj, JeLj) Rant, Blaž Rihtarši**/jr Trdina, Valerija Trojar P nez TVojar. ^ Za odlični uspeh J »'Jj> šoli pa sta priznanji 0 Zofka Pintar (Gimnazij Aleš Šolar (SKCPS). 1* GBD GortHJtkl horino potr,dotika drulba d d Koroška 33, Kranj 0 064/361-300 Želite prodati svoje delnice? Niste zadovoljni z obrestmi v bankah? Bi radi oplemenitili vaše prihranke? OGLASITE SE PRI NAS, RADI VAM BOMO SVETOVALI. "Varnost, strokovnost, donosnost!" Kamera presenečenja Gorenjskega glasa in Gorenjske televizije TELE Balin zamenjal za balon Kranj - Malokrat se zgodi, da se v izpeljavo presenečenja podamo pred poldnevom. Če me spomin ne vara, se Je to dosedaj zgodilo, ko smo šli v Portorož, na skok z elastiko, na rafting in v pekarno. Torej smo tokrat petič vstali že ob rani uri - ob sedmih zjutraj. Da to ni nobena potegavščina, boste gledalci Gorenjske televizije ugotovili po Paplerjevem še ne povsem lepem glasu. Da ne bomo preveč dolgovezi-li, na sobotno jutro smo obiskali Rutarjeve v Kranju. In začuda, ko smo v bojazni, da še vsi spijo, pozvonili na vratih, se le-ta takoj odpro. No, kmalu smo izvedeli, da se odpravljajo na balinarski turnir. Tako sin Matjaž kot tudi Slednjega pa smo prišli iskat. Iva, ki še tedaj, ko je polno zaposlen, le to "] volanom - je namreč da ne boste napačno {6. pali), smo peljali V r maže v balonarsko^ t gostilni Logar. Takoij^i soboto balin raje zam a za balon. Seveda ^ ji balonu tudi polete u # je moral najprej P°^hflili sestaviti, nato nf"saj j' Poleteti se ni bal, ^ balon upravljal zpgjj.lf venski balonar Avi *e$r ker ;er je polet dobro PjJJj ga je na trdnih tleh c ^ pravi balonski krst- ^ f panjcem, seveda. ste|cl grlu, kar po plavi je ta cenjena pijača. ,0^' Oglejte si torej bairf oče Ivo. ko Kamero presenečenja, ki bo na p1 ^afl£' pravi, da Gorenjske televizije TELE-TV Kranj sedi (za ob 20.20. • S. Šubic 8i'2vie ZAHOČE Po$ta vam priporoča • da vam lahko pismonoša varno dostavi w* pošiljke, si namestite hišni predalčnik • po konkurenčnih cenah ga dobite na vseh • posebne izvedbe lahko naročite z naročil"1^' ki jo dobite na pošti =?ADiO C=?Arij 913 Ffl STEREO VEČERNI PR0QRAM Z NATAŠO IN JURETOM