Tedenske novlrc Skof dr. JegHČ V Rimu. Papež je sprejel Ijabljanskega* škofa dr. Jegliča in je imel ž Bjim pogovor o koakordatu ali aagodbi, ki bo skleajeaa med Jugoslavijo ia sveto stolico. C- g. Ivaii Čagran umirovljeni župaik Špitalski Je 23. t. m. amrl v vojaiški hiralaici. Dolgo let je bolehal, dokler ga ni španska rešiia zemeljskih muk, katerih je pač veliko moral prestati. Spremljalo ga je aa zadaji poti osem duhovaikov. Svoj čas je bil spretea žuraaiist in ,,Siidsteirische Post" je marsikatere imenitne člaake priaesla iz Djegovega spretaega peresa. Govoril je veliko jezikov ia je tudi bil spretea zdravaik. Naj mu bo aa oaem sveta podeljen mir, katerega tukaj Bi aašel. %p Duhovne vaje za žene. Pn Sv. jož efa aad Celjem bodo duhovae vaje za žene. Začetek y pondeljek 1. sept. zvečer ob 6. Sklep: 5. sept. y petek zjatraj. Višarska Mati Božja, to je tista Cudodelna Marijina podoba, ki se je častila na Sv. Višarjih, je bila od 20. julija 1915 zaradi vojske skrita v irančiškanskem samostanu v Mariboru. Tako je bila oteta žalostne,usode, ki je zadela njcno svetišče, Višarsko cerkev, katero so Lahi porušili. Zdaj pa si želijo Korošci (o visokospoštovano podobo nazaj, da bi jo zaČasno izpostavili pri Sv. Križu nad Dravogradom . Proj pa bo sloveča Višarska Mnti BOžja v javno tcščenjo izpostavljena v baziliki Matere Milosti v Mariboru od 31. avgusta do 8. septembra. Pobožni Castilci I^arijini se vabijo, da to priliko dobro izrabijo in Mariji nadomestijo čast, ki se njeni podobi ni mogla skazorati, ko se je morala skrivati. u. ciuiini komisar za Prekmurje dr. Lajašič nas zopet obvešča, da so v Prekmarju izvanredno velike množiBe raznega sadja. G. komisar vabi trgovce s sadjem iu iatereseate sploh, naj bi se podali v Prekmurje, da skleaejo kapne pogodbe za že dozorevajoče sadje ia se pomeaijo tudi o tozadevaem transportu v Slove' Bijo ia Jugoslavijo splob, kjer bo letos malo ali skoro aič sadja. Pri SOdiŠŽU V NaribOfU je bil obsojea radi hujskaaja proti Jugoslaviji sia ptujskega wOrniga" na 10.000 K deaarae globe. Posaemaaja vredao za vse nemškatarske hujskače ia rovače, ki aočejo ostaviti mej Jugoslavije. Nažrt o zgradbi pofjske železnrce med Mar- sko Soboto—Radgono je že predložea deželni kjer so bili gostoljubao bratsko sprejeti. Odtod Stf. Bsrbara pii $3fiboru. Tukaj smo aašega so dospeli v Jugoslavijo ia aas aaprošajo, naj Be s temi vrst;cami obraemo do Baše vlade, da se eakrat zavzame za te aaše mučeniško trpt če sopatroaa sv. Jeraeja letcs dne 24. avgusta praznovali na posebea način. Naš dornačin, vlč. g. Badkurat ia voj. profeaor Eraest Terstenjak je ujetnike. Taborišče Marchtrenck je zaano 2e izra aa fa dan med Bami obhajal petiadvajsefletaico stare Avstrije, ker je tamkaj amrlo od lakota SM;je;-a, ira?ni*t\a. J:jl;'(anfcn 1-3 govorii <_""• župi¦: vsled bul 'sni Bad 3000 Rusov. Še sedaj hra- uik Gou>iišek. Pri ttj priiiki je na prediog yič. ugo v SKlauišča tabora 1000 lesenih rakev, ki bodo menda krils mrtva trupla aašib faatov, ako 89 B6 bo vlada v Beogradu zavzela ia izposlovala Bjih rešitev ia vraitev v domoviao. Podpi- saai so v tem pisma aa uredaišty«: Aatoa Remih iz Rajheaburga, Drago Moderc iz Vidma, Koziac iz SevBice ia A. Doleac iz Gaberja pri Celja. Ogenj. Dne 22. t. m. je aaičil ogeaj aa Vel, Dolu posestBikoma Jos. Gorjup in Jaa. Bogolinu hišo ia gospodarska poslopja, A. Haler ja pa hleve, poleg tega veliko žita ia hišae oprave. Zažgali so oiroci s cigaretami sredi daeva. Zakaj se ae zabrani kaditi otrokom in sploh ljadem na podu, v skednju ter hlevih?! V Koprivaici je treba požarae brambe. Kje ste možje? PH Gomli Radgpni je 15.t.m. aa prazaik Marijiaega Vnebovzetja je utoBil pri kopaaja v Muri IgBac Slana, star še komaj 22. let. Bil je pošten ia pridea faat, vsakdo ga je ljubil, kdor ga je pozaal, to mu je dokaz veličastea pogreb, ki se vladi. TakošBJa zgraditev te železaice je aad ga je U(jeležilo" neštevilao Ijudstvo' od blizu ia vse potrebaa, da se bode zamoglo iz Prekmarja daJeč dne ^l. t. m, ob pol 3. uri popoldae Ba izvažati razaovrstao sadje, ki je letos tamkaj tako bogato obrodilo. Hrvati zabtevajo spodnji del Prekmurja zase. Zastopfliki ljudstva pri že sklicaaem pokrajiBskern zboru v Murski Soboti bodo odločili sami, kam da hočejo spadati. zadnji poti v Bjegov preraai grob. Kakšna orgajijzadia je Sokol? Kratek odgo- vor Ba to vprašanje se glasi: To je liberalaatelovadska orgariizacija, vere ifl cerkve ta organizacija po svojih aačelih ae pozna. Katoliška te- Maj Za babice. S 1. oktobrom 1919 se vrši lovadaka" organizacija je Orel. na šoli za babice v sloveaskem jezika. Za te- Ka^en |jst j@ ,,KfHetiiski llst", ki S8 ta liS tečaj je razpisaaih 10 ustaaov po 200 K. Toza-fg^j občiff3?n VSiijliie? To je list, katerega očefa devne prošaje je vložiti Ba dotično okraJBO gla- bo iskati v CeJj*kih"liberalaih advokatih. To že varstvo ozir. magistrat do 10. septembra 1919 kaže njegOva vsebiaa, ki se kar cedi liberalflih Tri ZbOrOVanja SKZ V SIOV. gor. V aedeljo, Obljub, kakor iih ie bilo slišati od celjskih libe dae 24, avg. je SKZ zborovala na treh krajih v Slov. gcr.: v Št. Juriju, Št. Jakobu ia Št. Ilju. Na sbodu v Št. Juriju, ki se je radi velikega šte vila zborovalcev moral vršiti aa prostem, sta gooorila dr. Josip Leskovar ia urednik Žebot, rav ralnih advokatov zlasti ob času volitev. Obljube so po ceai, bolj kakor pa advokatsko delo. A od obljub tudi kmet ae bo sit. Tisti pa, ki 88 trudijo za kmetsko pravo blaginjo, se zbirajo s kmetom v Sloveaski Kmečki Zvezi, to je ediBa notako tudi pri Sv. Jakcbu. V Št^Juriju ss je prava politična organizacija za kmeta.' Njeno g^lasiJo aa Štajerskem pa je ia ostane ,,Slovea- ustanovila krsjevna orgaBizacija SKZ, kateri Ba čeluje predsedaik štajerske Kmečke Zveze g. Iv. Roškar. Ljudstvo je na obeh shodih zahtevalo: 1. sklicaBJe pokrajiBskega zbora, 2. volilao pra yico za žeaske, 3. ureditev cariae, 4. električaa sila se aaj porabi za kmečke obrate. 5. prost m neoviraB izvoz viaa, 6, vlada aaj da Ba razpolaso avtomobile za vožbjo kameaja ia gramoza na okrajae ceste, 7. dohodaiaski davek ia davek na vojflie dobičke se aaj takim knetom, ki se jim je pomotoma previsoko predpisalo te davke, črta. jKrivica se mora popraviti, 8. za SloveBske gorice aaj vlada takoj preskrbi mline, v katerih bodo lahko sloveajgoriški kmetje zameajali svoje žito za mliaske izdelke, ker v mliae ob Muri ne smejo več voziti. — Tretji shod SKZ se je vršil v Št. Ilju, aa katereta je govoril uredaik Golec. O tem shodu pcročamo med dopfsi. ski Gospodar"J ?^^%;č ^^>? Kakšen nainen ima ,,Kmetijski Ifst?** išfepri- prege med kmeti. Kmetje bi Baj dali priprego za liberalni voz demokratske straake, da bi ta voz ob času volitev izvozil liberalae advokate. Ljadstvo bodi pametao, pa se drži Kmečke g. župaika Gomilžeka gdč. Ivanka Brus aabrala za mariborsko Dijaško kuhifljo, osobito _a prekmurske dijake 150 K. G. jabilafltu želimo, da bi čez 25 let obhajal zlato sv. mašo ia ž« potem vse druge jubileje čil iB zdrav! St llj V SfOV. gor. Dae 30.1. m. ob 3. ari pop. bo pri aas blagoslovitev aovih jekleaih zvoaov^ katere je kapil za 10.000 K, za cerkev požrtvovalai g. veletržec v Štrihovem Jaaez Polak. Nove zvoaove bode blagoslovil p. č. g. dekaa iz JareaiBe. Slovesai aagovor aa te prve, jekleae ozaaBOvalce jagoslovaaskega Št. Ilja bode govoril g. prof. dr. A. Medved. Dae 8. sept po rani slažbi božji bo pri Bas obČBi zbor Kmet. podružaice. Govoril bode aadživiaozdravaik g. Piraat o svifljereji. Gospodarji iB gospodiflje, ki se zaaimate o svifljereji ste vabljeai k zanimivemu predavaaju. lz Prekmurjas Dnevi resnega dela so se zafeli v Prekmurju , Prvo velikansko navdušenje, ki je vladalo od zase danja Prekmurja 12. avg. do 17. avgusta, ko je bil prvi ljudski tabor v Beltincih (oblika Belatinci je madžarizem) je minulo. Prekmurcem je zagrenila V6selje vsiljena hrvatska uprava. Najlepši in najzavednejše slovensko čuteči del Prekmurja hočejo Hrvati pohrvatiti. Izhodišče jugoslovanskega gibanja, Bel tince, bivališče voditelja prekmurskih Slovencev, Crensovce, je hrvatska uprava ,,zasedla", slovenske žandarje in redarje v Lendavi zaprla, na meji te ,,Krvatske ironte" jemljejo Hrvati prekinurskim Slo vencem *vse pro6, kar si prinesejo iz slovenske Sta jerske. Prej smo imeli ,,boljševiško" fronto, zdaj pa imamo ,,hrvatsko fronto"! Neodpustljiva ie ta zlob * nost. Razmere še niso urejene, Sv. Gothard še ni re-i šen, madžaroni še upajo na ogrsko'pomcč, sedaj pa nam padejo ,,Hrvati" za hrbet! Rešujte ra.ie svoje Ijrvatsko Prekmurje okoli Kaniže, od slovenskega Prefcmurja pa odtegnite svoje grabežljive roke! Dne 24. avg. je prišel g. dr. Slavič prvikrat po svoji vrnitvi iz Pariza v Prekmurje. Sešel so je tam s svojirai prijatelji in zaupniki, s katerimi je imel zveze za rešitev Prekmurja. V Beltincih je bil zaupni sestanek, katerega se je udeležil poleg g. dr. Slaviča tudi g. civilni komisar dr. LajnšiC ter g. župnik Zveze ia Bjeaeg-a glasila ,,Šloveaskega Gospo- Klekl z drugimi voditelji jugoslovanskega gibanja« Kmet brSZ ŽUlfeV. ,,Domoljub" poroča: V ,,Kmetijskem Listu" je zapisaao, da aobedea izmed odboraikov ,,Satnostojae kmetske straake" ni brez žuljev iB da dobro plačajo tistega, ki jim imeauje le eaega odborBika, ki bi ae imel žaljev Ba rokah. Dobro, jaz trdim, da je to. ,,kmet" Viktor Eagelmaa iz Sp. Tahiaja. Plačila za to pa aočem nobeBega, ampak izjavljam Navzoč je bil tudi z g. proJesorjem Kardinarjem križevski g. župnik Weixl, ki je za časa boljševiškega preganjanja sprejemal jugoslovanske prekmurske voditelje-begunce. Drugi dan, dne 25. avgusta, je bilo prvo zbo rovanje prekmurskega sosveta, ki se je peCal s tem, kako urediti prekmursko upravo. Z gnjevom in veliko. nevoljo so govDi:niki povdarjali hrvatsko vsiljivost in počasnost belgrajske vlade, ki od 17. avg. dozdaj ni da sem pripravljea plačati zdravBiško spričevalo spodila Hrvatov čez mejo, dasi je bila telegralično 63 V mestU Pijberk se bode vršil 1. septembra potom Ur6daištva ,,Domoljaba", ako se Viktor kakor po aavadi velik letai sejm. Ker*ga že dv« leti Bi bilo, bode udeležba gotovo zelo velika. Shodi SKZ za prihodnjo nedsljo. ph sy. Petra niže Maribora Ba prostein pri cerkvi. V slučaja slabega vremeBa bo shod v šoli. Govoraiki iz Maribora. V Spodaji Sv. Kuiigoti bo shod v šoli po sv. maši. Govorita uredaika Golec ia Žebot. V Goraji Sv. Kungoti bo zborovapje po večerflicah ob 3. uri popoldae tudi ?a Sv. Križ, Sv. Jarij ia SvečiBo. Govorita urednika Golec ia Žebot. Slcu- Kmečka Zveza za ptujski okrai, ima v nedeljo dfle 31. t. m. po pozni maŠi ob pol 11. ari dop. svoj zaupni shod v miaoritskem samo- Eflgelman zglasi z ajim pri uredBištvu ia tako dokaže, da ima res žulje aa rokah. Torej, g. EngelmaB, najpoprej k zdravaiku, potem pa v ,,Domoljubovo" uredništvo z Vašimi žuljevimi rokami!" staaa. «« U*.a8"ae vrši v domajS In iz Maribora. V86 kat. misleče ljudstyo tJ^^p^h^aike apr_ye"y lendavsaedeljo, dne 7. septembra takoj po ram sluzbi iz Krčevine m Lajteršperga, mozje, zene, faatje J Prekmuria ker hoeemo nedelieno slovens. božji v Posojilaici zaupai shod Slov. Kmetske ia dekleta pridite! " fera delu l rekmurJa' ker h0(ie™0 nedeijeao slo^ens. -¦"-- - - SV. Duh na Ostrem VrhU. Dne 17. t. m. se k0 u^avo našfgj Prekmuna- To zahtevajo zlasuza- f~Z"k.-i- „. "J"x.""i" ai Ti/r-i^o -K-oi« stopniki iz vseb župnij od Hrvatov ,,zasedenega Prek- Zveze. Pristop dovoljeB le člaaom Zveze. Pridite vsi udje, govori iiaš priljubljen govoraik Slov. goricll^,^ ,r^.»«v je Ba povabilo g. aadučitelja Al. Majceaa zbralo v novi šoli lepo število ljudi. Pojasnilo se jim je murja. 4. Svojcmu civilnemu komisarju g. dr. Lajngit V UJetniŠkem taborU W MarchtrenkU aaNižjem stališče mej. Vsi Bavzoči so bilo maeaja, da bi ČUi krjeTmenovan^napredlog li_bl'iaaske vlade* od s stiojaicami. Po Boči so se ti reveži splazili iz Maribora svbje potrebščiae. Tadi Lučaae so v skozi bodeče žice. Na pol aagi ia zgfladovafli do gospodafskem oziru popolaoma odvisBe ( OBemoglosti so se potikali več dai po gozdovih, goslavije. Vočfaa tržanov to izprevidi, a potikali kjer so se hraaili z borovnicami in aapol zrelim sadjem. Eakrat jih je celo spaslo nenoško orožaištvo, ki je aaaje streljalo, a raBJea ai bil aikdo. Ubežnikom se je posrečilo uiti v Ceho Slovaško,se ne raorejo gibati ia odpoBioči, ker so aa Beutralaih tleh. Podpisalo je 49 posestaikov prošfljo za priklopitev teh občia k Jugoslaviji, aa glavarstvo Maribor. Bralno drdžtvo v K a p e 1 i pri Radencih priredi v gostilni >v zidu« gledališki predstavi »Tri sestre« in »Za letovišče.« Na sporedu je tudi šaljiv prizor, petje in deklamacije. Začetek ob treh popoldne. Poseti nas tudi Ijutomerski Orel, kateri nastopi po pozni sv. maši na cerkvenem prostoru v javni telovadbi. Pridite! — Pri Sv. Lovrencu v Slov. gor. se vrši dijaška reselica z zanimivitn sporedom, nato pa prosta zabava v gostilni gospe Neže Toplak. — Fantje bralnega društva v Cirkovcah jriredijo ob 3. uri iiopoldoe burko »Trije tički«. N* sporedu je tudi deklamacija in godba. — Pri Sv. Ruprrtu v Siov. gor. se vrši za faro Sv. Rupert po rsni službi božii \ novi šoli usta ¦ovai občni občni zber kmet. p-dužnice, kjer bode predaval strokovni govom-k. Vfsi ktt-ri se/animajo za združitev in organiza?i o ktnetskeea stanu se uljudno ˇabijo. — Pevsko druSlvc v Rušah priredi v nedeljo, 31. avgusta ob 13 uri v gostilniš'«ih prostorih g. Novak a vesdiro z trlfdabškimi preristavami inpet em. — V Š t. j u r j u o b Taborubi irn^ a Kmečka Zveza shcd po rani službi božji v društve ih prostorih. Go . vori dr Ogrizek. — Ljutomerski Or e 1 telovadi po večernicah pri Kapeli, ne pa po p"uni sv. maši, kakor je bilo zadnjič wb,aš večernicah igra »Pogumni krojaček«. Čisti dobiček ?a spomenik padlih vojakov. — Črešnjevec. Naši %':!i uii brainega društva upti zorijo y nedeljo po večernicab na prostem igro »Moč nniforme«. Prosimo, da prihitite na prijazen naš grič ta dan v obilnem šfevilu. — B. alno društvo pri Kapeli prirfdi tri predstave »Tri sestrec, >Za letovišče«, »Planšarica« s petjem in deklamscijami. Začetek ob 3. uri prpoldne Predpnldne ob poi 9. uri sprejem Orlov, ob 9. uri siužba borja s petjem moškega zbcra, po maši nastop Orlov v prosti telovadbi pri cerkvi in ustanoviter Oria. Vabljeni vsi sosedi in Prekmurci. &S Sgs Ha7praznik/dne 8. septembra': ¦-< ^P Šolsko slavnost priredi učiteljstvo narodne šole v Ljutomeru po večeinicsb v ulovadnici v prid ubožni šolski mladini s sledečim vsporedom : I. Kosi A.: »Živela troimena Jugoslavija«, spevoigia 2 deklamacijami, govcrom in petiem, spremljev. glasovirja. II. M. Gregorčič: »Lažojiva Minka«. Ipra v dveh d-janjh. Vstupnina po 6 K, 4 K, 3 K in 1 K. K obilni udeležbi vabi učiteljstvo. V nedeljo, dne 14. septembra: Fantje in dekleta iz Št. Rup^rta in Trnove pri rede veliko narodao igro s peijem v 5 dejanjih, ter vrtno veselico v Št. Rupertu j_ri Gomilskem. 28. avgusta 1919. SLOVENSKI GOSPODAE. 3.