Poštnina plačana v gotovini.
Leto XI., št. 6
(»JUTRO" $t 34*J
Ljubljana, ponedeljek lo. februarja I94I
Cena t Df«
Upraviustvo i.fuoilana, K_naXljeva 9
—	reiefon St 3122. 3123, 3124, S125. S126
Insifrat.nl cniaeieJrr LjuoHana, delen-ourgova uUL. — TeL 3492 to 2492. Podružnica Maribor- Grajala trg 7, reiefcm 3t 2455.
Podružnica Cene K anova oHca 2.
—	Telefon 3t 190. Podružnica Jesenice: Prt kolodvoru
tt. 100.
Podružnica Nove mesto: Ljubljanska
cesta 5t 42. Podružnica Trbovlje: v hlS dr. Baum-Ti rtriprla.
PONEDELJSKA IZDAJA
Uredništvo:
Lfubljana, Knafljeva uL 6. Telefon S t- 3122, 3123 3124. 3125 in 3126, Ponedeljska izdaja »Jutra« izhaja vsa* ponedeljek zjutraj. — Naroda se oosphe'' in vella tv loftt? prejemana Din 5.—, po raznašal-cih dostavljena Din 6.— mesečno.
Maribor 'irajskJ trg SI. 1. reielor. St 2455.
Celje, Strossmayerjeva uL L Tel. 85.
Rokopisi se ae vračajo. — Oglasi po tarlfu.
osedanjem in bodočem razvo
Velik govor angleškega ministrskega predsednika po radiu — Orisal je dosedanje uspehe imperialne vojske v Afriki in poudaril, da se je položaj Anglije znatno izboljšal — Churchill® vo mnenje o bodečem razvoju vojnih operacij
London, 9. febr. s. fReuter) Nocoj ob
21. ie govoril po radiu ministrski predsednik Churchill. Njegov govor je trajal skoro 40 minut Churchill je izvajal med drugim:
Skoro pet mesecev je minilo, odkar sem vem zadnjič govoril po radiju. V vojnem času ne štejejo besede, temveč dejanja. Od časa. do časa pa moramo vendarle pregledati položaj. Sedaj je naš položaj mnogo boljši, nego bi si kaor koli cd nas še pred nekaj mesci usojal napovedovati. Vse doslej smo i zdržali vse napade obeh diktatorjev preti nam. Po hudih porazih svojega letalstva v zgodnji jeseni je sovražnik opustil načrte za vdor v Anglijo, če ravno bi mu bil ta vdor nujno potreben in čeravno je delal zanj velike priprave. Nato je poskusil sovražnik zlomiti duha angleškega naroda z napadi na angleška mesta. Ves svet pa se je moral prepričati, da se ta načrt ne samo ni posrečil, temveč da je angleški narod danes odločnejši nego kdajko-li prej. Ves imperij nam pomaga v vedno večji meri. Zato pa je tudi prva naša dolžnost, da se izkažemo vredne te pomoči
V teku zadnjih mescev so vrgla sovražna letala 3 do 4 tone bomb na Anglijo za vsako tono bomb, ki smo ji mi vrgli na Nemčijo. London in naša velika mesta so morala prestati najhujše preizkušnje. Kljub temu pa so vsi naši mi ožje, žene in otroci prenašali v:<e napore in tem pomembnejša bo njihova zmaga
S. t
€

adiia puščavo
V	oktobru je Italija brez povoda napadla Grčijo. Grčija se je branila sama s svojo herojsko vojsko in je oživeia v nas spomine na klasično dobo zgodovine. Naša generala Wavell in Wilscn, ki sta imela nalogo, da branita Egipt in Suez, sta bila tedaj pred težko preizkušnjo. Toda poslali smo svoji vojski na Bližnjem vzhodu zelo močna ojačenja v moštvu- materialu, tankih in letalih, kljub grožnji vdora v Anglijo. Tudi veliko število vojaštva iz Indije. Avstralije in Nove Zelandije je prišlo na Bližnji vzhod. S tem se je začel zmagoviti pohod v Libijo, ki bo zlomil italijanski imperij v Afriki. Pred 2 mesci sem napeto čakal novice po velikem protiudaru, ki smo ga pripravljali iz Egipta Tajnost tega udara ie bila dobro varovana. Vse priprave so biie skrbno prikrite. Naša vojska se je pripravljala več mescev z vsemi pripomočki modernega vojevanja. Nato je bilo podvzeto drzno in nevarno podjetje prodora čez Zapadno puščavo. Ze po sijajni zmagi pri Sidi Baraniju, v kateri je biio ujetih mnogo desettisočev sovražnih vojakov, je bilo jasno, da je za Italijane vsa Vzhodna Libija v nevarnosti. Niso se
* mogli več ob obali umakniti nazaj, ne da bi ne trčili na naše brigade, ki so prodrle daleč v puščavo. General Wavell je takoj videl to svojo možnost in je udariL
V	osmih tednih je nilska vojska prodrla nad 400 milj daleč in vsa italijanska armada v Vzhodni Libiji, ki je štela nad 150.000 mož, je uničena ali zajeta. Vsa Cirenaika, velika skoro kakor Anglija in Walles skupaj, je osvojena. Beduini, ki so bili nad 30 let pod italijanskim gospod-stvom, so osvobojeni. Egipt in Suez sta zavarovana Pristanišče, oporišče in letališče v Bengaziju so strateškega pomena, ki bo imel še velike posledice za vso vojno v Vzhodnem Sredozemlju.
Zaslužni generali
V	tem trenutku se je treba spomniti onega moža, ki je vodil te uspešne operacije. General Wavell se je izkazal pravega mojstra vojevanja. Obenem pa je tudi general Wilson potrdil svoj sloves odličnega taktika. Nadalje so se posebno izkazali poveljnik 13. armadnega zbora general O' Connor, poveljnik avstralske vojske general Makay in general Craigh, ki je vodil oklopne divizije. General Wa-vell sam pravi v neki brzojavki, da sta si glavne zasluge za uspeh pri Bengaziju pridobila generala O' Connor in Craigh, ki jima je pomagal general Wilson. Ne smemo pa prezreti tudi velikega uspeha, ki ga je dosegla angleška oklopna vojska, ki je postavila v tem oziru pravi rekord.
Vloga mornarice
Seveda vsi ti uspehi ne bi bili možni, če ne bi sodelovalo tudi letalstvo pod maršalom Lougmoreom in sredozemska vojna mornarica pod admiralom Cunnighamom. Prav ta vojna mornarica je prisilila italijanske vojne ladje, da so stale v svojih lukah in to šele je omogočilo uspešne vojaške operacije v Libiji. Kako daleč segajo uspehi naše vojne mornarice, smo videli ravno davi, ko je vojno brodovje iz zapadnega Sredozemlja pod admiralom Sommerwellom zaplulo v genovski zaliv in silovito obstreljevalo močno italijansko oporišče Genovo, odkoder vsak trenutek lahko krene močna nemška ekspedicijska vojska, da bi napadla generala Weyganda v Afriki.
Prav ta podvig je moral povedati italijanskemu naroou, da ima še prijatelje, ki ga*hočejo re^-i enih, ki so pognali Italijo v vojno. Moral je tudi povedati, da Anglija še Obvlada morja.
<u»
1500 milj dalje proti jugovzhodu od Egipta pa prodirajo indijske armade iz Sudana postopno naprei v Eritrejo, da na ta način od vseh strani izoiiraio italijansko armado v Abesiniji Druge angleške čete prodirajo istočasno z zapada v Abe-sinijo. z juga pa prihaja mogočna sila južnoafriške armade. Končno ie treba omeniti še abesinske patriote, katerih neodvisnost ie bila pred 5 leti . ' ..ki Da so se sedai dvignili z orožiem v roki in katerih cesar se mudi v njihovi sredi, da se bori za svobodo svoie^a naroda in za svoi prestol. Tu ie v teku proces, da se popravijo pred leti storjene krivice. Božji mlini meliejo počasi, toda nadvse sigurno.
Pomoč iz Amerike
Medtem pa prihaja preko morja vedno večja pomoč iz Zedinjenih držav. Hopkins se je mudil tri tedne kot moj tovariš, kot posebni odposlanec predsednika Roosevel-ta v naši sredi. Willkie pa je bil med nami kot prvoboritelj velike ameriške republikanske stranke. Lahko smo sigurni, da bosta oba povedala resnico o tem, kar sta videla. Več tudi nočem, vse ostalo prepuščamo v presojo predsedniku Rooseveltu in narodu Zedinjenih držav.
Kaj še pride?
Vse, kar sem vam povedal, daje razloge za zaupanje in celo za veselje. Nikdar nisem hotel vzbujati napačnih upanj. Sedaj pa hočem govoriti o drugem izgledu vojne. Vsi se namreč moramo vprašati, kaj je pripravljala Nemčija v teh zimskih mesecih proti nam? Kakšna nova preizkušnja nas čaka? Lahko smo gotovi, da se bo vse to v kratkem pokazala Pred mesci sta Nemčija in Italija pričeli z vojaškimi operacijami v Albaniji. Nato je bila Madžarska priključena njunemu političnemu sistemu. Rumunija je prišla pod nemški vpliv. Sedaj so nemške čete že ob Črnem morju, tam so tudi nemške vojaške in letalske sile. Prve predstraže nemškega prodiranja so že dospele v Bolgarijo. Izgleda, da je bolgarska vlada pristala na to, da je več tisoč nemškega osebja za letališča prispelo v Bolgarijo, tako da so ta letališča vsak čas uporabna za nemško letalstvo. Vrše se priprave za pokret nemške vojske v Bolgarijo ali skozi Bolgarijo. Morda se je ta pokret tudi že začel. Spomniti se moramo, kaj se je zgodilo v maju v Belgiji in na Nizozemskem, kakšno usodo sta doživeli ti državi, ker je belgijski kralj prepozno naslovil apel na nas.

4 -
Ce bi sedaj vsi balkanski narodi stali trdno skupaj, podprti od Anglije in Turčije, bi trajalo mnogo mescev, preden bi nemška vojska in letalstvo na jugovzhodu Evrope kaj opravila. Nekaj bi bilo gotovo mogoče doseči z naraščajočo angleško in ameriško pomočjo. •
>, . i—^
V
■» < „ . rft.nn
lu- \ -cj. a »* ^ .	. a 4 . . 4 . , ^ 4 ,
, - . Spominjam se, kako je v svetovni v juliju leta 1915, ko je bilo že očitno, da nekaj z Bolgarijo ni v redu Lloyd Geor-ge povabil k sebi bolgarskega poslanika na večerjo in ga skušal prepričati, kaj pripravlja kralj Ferdinand. Razgovor pa je bil brez baska. Poslanik ni mogel verjeti, kaj se pripravlja, enako pa tudi vlada ne. In tako je bila končno Bolgarija kaznovana za svojo udeležbo v vojm, ko smo zmagali. Upam, da se ta napaka ne bo ponovila. 30 let je bolgarski narod nosil posledice te napake.
»Francoski
)
V srednjem delu Sredozemlja pa pripravlja francoski	Laval Nemčiji oblast nad Italijo in Francijo, da bi z nemško tajno policijo zgradil svojo oblast. Ne vem, kako se bodo dogodki razvijali. Vsekakor pa se bomo dalje borili tudi v Sredozemlju. Nad Malto so pred 14 dnevi Nemci poskusili napad na naše ladje s strmoglavci. Naša matična ladja »Illu-strious« je bila pri tem resno poškodovana. Toda z najboljšo protiletalsko obrambo, kar jih pozna svet, je bilo od 150 nemških strmoglavcev 90 uničenih, in sicer 50 sestreljenih v zraku, 40 pa ob priliki napadov na letališča. Tako so se morali Nemci prepričati, da tudi s temi letalskimi napadi ne bodo ničesar dosegli. »Illustrious« pa je kljub temu s histrost-jo 23 milj dospel v Aleksandrijo.
Angliji je potrebno le orožje in brodovje
Izgleda gotovo, da sta vlada in narod Zedinjenih držav odločena, da nam pomagata z vsemi potrebnimi dobavami vojnega materiala k zmagi. V svetovni vojni je prišlo 2 milijona ameriških vojakov preko Atlantskega oceana. Toda sedanja vojna ni vojna velikih armad. Ne cotgebujtemo
ogromne in hrabre ameriške vojske, ki se sedaj formira v Zedinjenih državah. Ne bomo je potrebovali niti letos, niti prihodnje leto, niti kdajkoli. Potrebujemo pa nujno ogromie množine vojnega materiala in tehničnih pripomočkov v neprestanem dotoku. Potrebujemo pa tudi ladje za prevoz. V letu 1942 bomo potrebovali ogromno število ladij, mnogo več. kakor jih sami lahko gradimo, če hočemo vzdržati vojne napore na zapadu in vzhodu.. Zato moramo tudi pričakovati, da bodo Nemci storili vse, kar je mogoče, da potope naše ladje, ki dovažajo ameriški vojni material.
Po porazu Francije in Norveške se je zelo zožil nemški prijem okoli nas na morju. Nikdar nisem podcenjeval te nevarnosti. Kljub temu pa s popolnim zaupanjem lahko rečem, da bo naše letalstvo, zlasti letala obalnega poveljstva, kos svoji nalogi, prav tako pa da bodo mornarji trgovske mornarice prenesli vse težave.
O nemškem vdoru
Se snoči ie šef našega generalnega štaba sir John Dill. naša prva vojaška avtoriteta. izrazil svarilo, da bo do njego-
vem mneniu Nemčija morda prisiljena iz strateških, gospodarskih in političnih razlogov peskusiti vdor v Anglijo v bližnji bodočnosti. To ie svarilo, ki naj ga n h-če ne prezre Res se za ta primer noč in dan pripravliamo. Smo danes močnejši, nego kdaikoli orei. mnogo močneiši rego v juliju, avgustu in septembru. Močnejša ie naša mornarica, močnejše letalstvo, močneiša in bolie ooremliena pa tudi koona voiska Zaupam v vrhovnega oo-veljnika vojske, predvsem pa v one 4 milijone angleških vojakov, ki nosijo orožje. Ni lahka voiaška operacija tak vdor v Anglijo zlasti oa. ker imamo na morju in v zraku premoč. Vendarle pa moram izraziti tudi besedo previdnosti.
Anglija Je pripravljena
Ne smemo imeti prevelikega zaupanja, ker prav to predstavlja največjo nevarnost. V jeseni bi bil vdor v Anglijo več ali manj improvizirana zadeva Hitler je tedaj mislil, da bo po zlomu Francije tudi Anglija klonila. Toda klonili nismo. Zato
so morali Nemci znova napraviti svoje načrte. Sedaj bo nemški vdor, če do njega pride, mnogo bolj skrbno pripravljen, tako po opremi nemške vojske, kakor tudi po načrtih. Pripravljeni moramo biti na napad s plini, s padalci in jadralnimi letali. General Dill je pravilno povedal, da mora Nemčija, če hoče vojno dobiti, naj doseže sicer kar koli, predvsem uničiti Anglijo. Angleški imperij pa je branilec pravice za ves svet.
Nikdar ne bomo klonili!
Ko je prišel Willkie v Anglijo, mi je prinesel s seboj osebno Rooseveltovo poslanico- V tej je Rocsevelt izrazil Angliji svoje najboljše želje v borbi za razvoj človeštva. Kaj naj odgovorim na to pismo? Mislim, da soglašate, da povem naslednje: Z vašim zaupanjem v nas, z vašo vero in blagoslovom bo po volji božje previdnosti vse dobro. Nikdar ne bomo klonili! Niti še tako dolgo trpljenje nas ne bo uničilo. Dajte nam samo orožja in mi bomo začeto delo dokončali!
eSko brcdoofe pre
Včeraj zjutraj so se pojavile pred Genovo angleške vojne ladje in hudo obstreljevale genovsko luko — Podrobnosti še niso znane — Prodiranje na afriških bojiščih se nadaljuje
London, 9. febr. AA. (Reuter) Britanska admirali teta objavlja:
Naše pomorske sile so davi ob zori hudo bombardirale italijanska oporišča v Genovi. Podrobnosti o tem napadu še ni. Po poročilih, ki so na razpolago, Je bil ta podvig kronan z velikim uspehom. Teh operacij So se udeležile težke In Iahke edinice.
so prispeli v Libiji do Ageile
Kairo, 9. febr. br. (SDA). Vrhovno poveljstvo britanskih čet na Bližnjem vzhodu objavlja komunike, v katerem pravi, da se po zavzetju Bengazija brez odmora nadaljuje prodiranje britansikih čet iz Cire-neike v Tripolitanijo. Danes so britanske čete, ki so že včeraj dosegle Veliko Sirto, zavzdle Ageilo, ki leži dobrih 250 km južno od Bengazija. 2e včeraj so zavzele britanske čete Soluk in prodrle do Aggedabia. odkoder prodirajo sedaj, ko so se združile s kolono, ki je zavzela Ageilo, dalje ob morski obali in so že prekoračile mejo Cirenaike.
Med generali, ki so jih ujele angleške čete v Bengaziju, je tudi general Bergan-zollli, ki je pobegnil po padcu Bardije. Kakor se je sedaj ugotovilo, je pobegnil z motornim čolnom v Bengazi, kjer pa so ga sedaj ujeili skupno z drugimi italijanskimi generali.
še s generalov in 2o.ooo ujetnikov
Kairo, 9. febr. br. (Reuter) Vrhovno poveljstvo britanskih čet objavlja komunike, v katerem javlja, da so angleške čete v Bengaziju poleg že javi j enega poveljnika armade, poveljnika armadnega zbora in generala Bergonzollija ujele še pet drugih generalov, število ujetnikov vsako uro narašča. Spričo razprostranosti ozemlja, ki so ga zavzele britanske čete v zadnjih dneh in naglega prodiranja v Tripolitanijo, bočno število ujetnikov še nI ugotovljeno, znaša pa že sedaj blizu 20.000.
Eritreja
Kairo, 9. febr. br. (Reuter) O bojih v Vzhodni Afriki javlja vrhovno poveljstvo britanskih čet, da so poskušali Ttalijani pri Kerenu izvesti protinapad, da bi olajšali nadaljni umik. Protinapad je izvršila brigada, ki je bila nalašč v ta Jiamen poslana iz Abesinije. Poskus pa ni uspel in se je napad izjalovil v ognju topništva, nakar so angleške čete prešle v j uriš in so prisilile Italijane, ki so imeli velike izgube, k umiku. Operacije se uspešno nadaljujejo. Južno od Kerena preganjajo motorizirane angleške čete italijanske čete, ki se umikajo v neredu. Angleška letala so ponovno hudo bombardirala Asmaro, glavno mesto Eritreje
lijanske kolone In važnejše postojanke v notranjosti Abesinije. Tri italijanska letala so bila včeraj sestreljena v zračnih bitkah. Angleško letalstvo pri tem ni imelo nikakih izgub.
Kairo, 9. febr. AA. (Reuter). Posebni Reuter j ev dopisnik poroča, da so južnoafriške čete zavzele trdnjave Robok, ki leži severnozahodno od Goraia. Kakor je znano, je bil Gora i zavzet pred nekaj dnevi. Leži 35 km od Kenije v Abesiniji.
Italijansko službeno vojno poročilo
Nekje v Italiji, 9. febr. AA. (Štefani) O položaju na afriških bojiščih poroča italijansko vorhovno poveljstvo:
S©verna Afrika Južno od Bengazija borbe krajevnega značaja.
Vzhodna Afrika: Pri Kerenu je sovražnik zopet napadel, toda napadi so bili odbiti.
Na s°malijski meji: Naše čete so odbile sovražnikov napad s protinapadom. Naše letalstvo je aktivno in neutrudno sodelovalo v teh borbah ter bombardiralo in obsipavalo s strojniškim ognjem sovražnikove čete, vojna in oskrbovalna sredstva- Sovražnik je skušal s svojimi letalskimi silami prodreti na področju Asmare in Adi-grija, toda zaradi hitrega posredovanja naših lovskih skupin, ki so sestrelile štiri sovražnikova letala, je bil ta poskus preprečen. V tej akciji je kapitan Mario Vizontini sestrelil dve letali in tako dosegel svojo 16 zmago v zraku. Protiletalsko topništvo je sestrelilo neko drugo sovražnikovo letalo. Tri naša letala se niso vrnila na svoja oporišča.
Na EgpjsKem morju so sovražnikova letala včeraj bombardirala naša letališča, žrtev ni bilo in je škoda zelo majhna. V noči med 7. in 8. februarjem so nemške letalske skupine uspešno bombardirale nekatera letališča na Malti. V noči med 8. in 9. februarjem so nemške letalske skupine intenzivno in učinkovito ponovile napad ter bombardirala oporišča na Malti.
Abesinskl podkralj na fronti
Rim, 7. febr. br. (SDA) Abesinski podkralj vojvoda D' Aosta je včeraj odpotoval z letalom iz Adis Abebe na fronto pri Asmari. Po ogledu nekaterih lazaretov se
je z letalom vrnil v Adis Abebo.
Z albanskih
Abesinija
Kairo, 9. febr. br. (Reuter) Prodiranje angleških čet na cesti proti Gondarju je trenutno nekoliko počasneje, ker morajo čete odstranjevati številne mine, ki so jih položili Italijani na svojem umiku. To delo pa naglo napreduje in se bodo operacije na tem področju v prihodnjih dneh pospešile. Angleško letalstvo neprestano napada tta-
Atene, 9. febr. AA. (At. ag.) Uradno poročilo grškega vrhovnega poveljništva št. 105 pravi:
Omejena delavnost se je uspešno končala. Ujeli smo nekaj sovražnikovih vojakov.
Ministrstvo za varnost pravi v svojem poročilu, da so sovražnikova letala včeraj bombardirala Preveso. Trije civilisti so bili ubiti. Stvarna škoda ni velika Pri bombardiranju neke vasi na zapadnem Pelopo-nezu sta bili ubiti dve osebi. Škode ni bilo Nekje v Italiji, 9. febr. AA Uradno poročilo št 247 vrhovnega poveljništva italijanskih oboroženih sil javlja o položaju na grškem bojišču:
Akcije krajevnega značaja Naše letalstvo je bombardiralo sovražnikove postojanke in čete. Doseženi so bili vidni re-zeltati. Zadeti so bili tudi nekateri objekti na oporiščih v Prevesu in Lovarinu. Med temi akcijami so oaši bombniki sestrelili
letalo »Gloucester« in neko drugo letalo. Tri lovska letala tipa »Hurrican« so napadla naše ogledniško letalo v zapadnem delu Sredozemskega morja. Naše letalo je sestrelilo letalo tipa »Hurrican«.
Uspehi grške mornarice
Atene, 9. febr. br. (SDA). Grško mornariško ministrstvo objavlja bilanco uspehov gržke mornarice v borbi proti italijanski mornarici. V prvih treh mescih sedanjo vojne je grška mornarica uničla 3 italijanske podmornice, transportne pamike s skupno tonažo 35.000 ton in eno pomožno kri žarko.
Nemško službeno vojno poročilo
Berlin, 9. febr. br. (DNB). Nemško vrhovno vojno poveljništvo je objavilo danes naslednje poročilo:
Posamezna bojna letala so vč«raj podnevi in ponoči uspešno napadla vojaške cilje v Midlandu in južno-vzhodni Angliji-
V Sredozemlju je nemško letalstvo v valovitih napadih na letališča na otoku Malti in na pristanišče Lavaletto zadelo z bombami težkega kalibra zaklonišča in taborišča Izbruhnili so obsežni požari.
Manjše število sovražnih letal je metalo v pretekli noči na treh mestih bombe na naseljena področja v zapadni Nemčiji.
Izmed treh sovražnih letal, Id so skušala poleteti na Norveško, sta bili dve sestreljeni.
Pogrešamo dve lastni letali
Letalske akcije na zapadu
London, 9. febr. AA. (Reuter) Letalsko ministrstvo v svojem snočnem uradnem poročilu objavilo, da je bilo včeraj dopoldne nad jugozapadno angleško obalo sestreljeno sovražno letalo. Popoldne je sovražni bombnik metal bombe ob obali kentske grofije. Protiletalsko topništvo je letalo sestrelilo. En angleški lovski aparat se ni vrnil.
London, 9. februarja. AA. (Rerter). Letalsko ministrstvo in ministrstvo za notranjo varnost poročata:
V noči od sobote na nedeljo so bila sovražnikova letala delavna nad zahodno in severovzhodne angleško obalo v omejenem obsegu. V severovzhodni Angliji je bilo vrženih nekaj bomb, ki pa niso povzročile nobene škode in ne zahtevale nobenih žrtev. Včeraj so bila sestreljena tri sovražnikova letala.
Lond°n, 9. febr. AA. (Reuter) Manjše skupine britanskih letalskih sil so preteklo noč napadle industrijske objekte v Mann-heimu.
Zopet tuja letala nad Bitoljem
Beograd, 9. febr. o. Ob 14.30 je 5 letal neznane narodnosti priletelo nad Bitolj v višini 3000 metrov. Naši protiletalski topovi so takoj pričel' strdjati in so se v zrak dvignila tudi naša lovska letala, nakar so neznana letala odletela preko P Kristan nazaj v Grčijo, odkoder to nrinls
Obenem bo zavzemal položaj podpredsednika vlade In bo še nadalje vodil tudi mornariško
ministrstvo
Admiral Darlan — novi francoski ztsnanfl minister
Vichy, 9. febr. br. (SDA) Kakor objavlja službena francoska agencija, je podal zunanji minister Petainove vlade FlamJin ostavko. Maršal Petain je ostavko sprejel ter imenoval za zunanjega ministra admirala Darlara. ki bo obenem zavzemal položaj podpredsednika vlade in bo poleg zunanjega ministrstva vodil tudi še nadalje ministrstvo vojne mornarice.
Darbsi sestavlja novo vla&o ?
Vichy, 9. febr. p. Kolikor se je moglo zvedeti, je Laval odklonil, da bi vstopil v vlado mešala Petaina, v kateri bi postal minister brez portfelja ter član izvršnega o "bora vlade, ki bi predstavljal nekak di-rektorij- Po seji vlade, na kateri je admiral Da; lan poročal o položaju, mu je maršal Petain poveril mandat za sestavo vlade. Admiral Darlan je imel nato posvetovanja z generalom Huntzingerjem in zunanjim ministrom Flandinom. Pričakujejo, da bo imel maršal Petain po radiu govor, v katerem bo pojasnil stališče vlade v Vichyju.
Lažne vesti o begu Petaina
in ačsrsirala Barlana v ASrliko
Vichv, 9. febr. br. (Reuter) Snoči je agencija Transoeean razširila vesti, da so nastali v Vichyju nemiri ter da sta maršal Petain in admiral Darlan z letalom pobegnila v Afriko. V merodajnih krogih ugotavljajo. da so te vesti zlonamerno razširjene z namenom, da bi se izzvala zmeda v francoski javnosti in povzročili neredi.
V*ehy, 9. febr. p. švicarski tisk je objavil senzacionalne vesti, po katerih so se pripetili v Viciiyju nemiri in sta maršal
New York, 9. febr. p. Ob 14.30 je pristalo na newyorškem letališču letalo »Clipper«, s katerim se je vrnil iz Anglije preko Lizbone Wendel Wiilkie. Na letališču so ga sprejeli zastopniki ameriškega tiska in mnogi prijatelji. Willkie je izjavil, da bo takoj odpotoval v VVashington ter je izrazil upanje, da bo v senatu pripomogel k sprejetju zakonskega predloga o pomoči Angliji Kmalu zatem je imel po radiu kratek nagovor na ameriški narod, med katerim je dejal med drugim:
Srečen sem, da sem se vrnil domov. Odšel sem v Anglijo in na Irsko na lastno pobudo, da bi se prepričal o pravem stanju stvari, ter nisem zastopal nikogar, Želim, da bi se ameriški narod vsak dan za-
Petain ter admiral Darlan odpotovala z letalom v Severno Afriko, dočim se v Vichy-ju nadaljuje treljanje iz pušk in strojnic. Te vesti je objavil švicarski tisk v zvezi z Lavalovo odklonitvijo predlogov maršala Petaina, ki mu jih je izročil admiral Darlan.
Kakor so izjavili danes na merodajnem mestu v Vichyju, so vse te vesti o nemirih neresnične ter so bile razširjene z slabim namenom. Vse merodajne osebnosti so na svojem mestu. Razen tega izjavljajo, da pogajanja z Lavalom še niso končana, čeprav je odklonil dosedanje predloge vlade v Vichyju.
Politika Francije
Bern, 9. febr. AA. (Havas) Ženevski list »La Suisse«, ki poudarja lojalnost Petainove vlade v izvajanju pogodbe o premirju ter komentira položaj v Franciji, pravi med drugim:
Italija je popolnoma priznala korektnost Francije pri izvrševanju in spoštovanju klavzul pogodbe o premirju. Izprememba vlade v Vichyju, ki jo pričakujejo v vsakem primeru, je notranje vprašanje Francije. Ves svet vidi resnico, da Francija častno izpolnjuje svoje obveznosti. Francoski državni poglavar je obdan od oseb, ki so prav tako dobre volje in se trudijo, da se z Nemčijo vzpostavijo zaupljivi odnosa j i. Zato ni nobenega razloga za mnenje, da Nemčija ne bi hotela pokazati zaupanja v Francijo. To bi bilo samo v korist obeh držav.
Vichy, 9. febr. AA. (Havas) Maršal Petain se je dopoldne udeležil svečane službe božje v Viehyju v spomin padlih gojencev vojne akademije
vedel svoje sreče, ker mu ni treba živeti, kakor živi svobodni angleški narod, ki noben dan ne ve, kaj se bo pripetilo jutri. Govoril sem z vsemi vodilnimi osebnostmi v Angliji in na Irskem, kakor tudi z navadnimi ljudmi ter moram-reči, da so bili vsi istega mnenja in da vsi verujejo v pomoč Amerike.
Katastrofalne poplave v Turčiji
Carigrad, 9. febr. p. Turški Rdeči križ je objavil, da grozi nevarnost, da bodo zavzele poplave v zapadmi Turčiji katastrofalen obseg. Poročajo, da so mnoge kraje še evakuirali.
Beograd. 9. februarja Iz Novega Vrb as a v Vojvodini poročajo o veliki žaloigri. ki je prizadela družino uglednega kleparia Jovana Nenadeva v Kuli. Ko se je na obali poede ele-ga kana1 a blizu Kule igral njegov lSletni sinko Čedomir. se ie led udri pod njim in ie nesrečni fant izginil pod ledom. Čedomir ie bil vzoren naraščajnik S:kol-skeea društva v Kuli. zato ie starešinstvo takoj brzoiavilo v Beograd po potapljača. da poišče truplo. Mati nesrečnega edinca ie polna dva dneva in dve noči stala na kraiu nesreče, da merda vendarle ugleda mrtvega sina. Oče pa ni mogel več iz hiše. Ko so mu s poročili žalostno novico, ie zboleL
O drugi družinski žaloigri. ki ie zadela pošteno družino, poročajo iz Tuzle. Tu pa žaloigre ni povzročila nesreča, marveč odvraten zločin. Bilo ie v petok okrog devetih zvečer, ko ie v vasi Turškem Lu-kovcu. nedaleč od Tuzle, neznan razbojnik vdrl v hišo Josufa Cužiča in zaklal
dva niegova otroka ter 141etneea hlapca Mehmeda Kašumovida. Podrobnosti grozovitega zločina so naslednje: Ne da bi slutil kai zlega, je kmet Cužič odšel s svoi o ženo na svatbo nekega svojega sorodnika. Hišo ie zaklenil in sta prej z ženo spravila k počitku 81etnega Osma-na. 31etno hčerko Nazo ter 141etnega hlapca Mehmeda. Naimlaišega otroka, ki ie staro šele 4 mesece, ie pa mati vzela s seboi. Ko sta se roditelja vrnila, sta našla hišna vrata razdeiana. V hiši se jima ie nudil grozen prizor: na tleh blizu peči 1e ležal zaklan 141etni hlapec Meh-med. V groznem ftrahu. da se je tudi otrokom kal zgodilo, »ta planila roditelja v sosedni o sobo. V postel ji sta ležala oba otroka zaklana. Do obupa potrta in kakor brez uma sta nesrečna roditelja vpila na pomoč. Zbralo se ie mnogo sosedov in prihiteli so tudi orožniki. Doslej še ni bilo mogoče dognati. kdo ie zvar v človeški podobi in kak ie bil nagib, da je izvršil tako strašno dejanje.
Finžgarfev večer
v Drami
•
V proslavo 701etnice pisatelja F. S. Fini-garja so v soboto zvečer igrali v drami njegovo ljudsko igro >RazvaLina življenja«. Pred predstavo je imel predsednik Društva slovenskih književnikov g- prof. France K o b 1 a r namesto obolelega g. Otona Zupančiča kratko slavnostno besedo. V jedrnatih stavkih je orisal Fjnžarja kot samoniklega slovenskega pisatelja, kot močnega izipovedovalca našega narodnega življenja in oblikovalca slovenske besede. Govornik se je bavil z njegovim pojmovanjem pisatelja in pisateljevanja in izrazil ob koncu hvaležnost občinstva, združeno z željo, da bi mogel slavljenec že dolgo ustvarjati za svoj narod. Pisatelj Finžgar ni bil prisoten ▼ gledališču, ki niti ni bilo najboljše zasedeno. Po govoru prof. Koblarja se je dvignil zastor in Finžgarjevo dramatsko delo si je tudi po zaslugi odlične igre, zlasti ge. Danilove in g. Cesarja, takoj osvojilo pozornost občirstva.
INSERIRAJTE V »JUTRU«!
Neuspel rt* a ne ver s izmišljenimi vestmi o begu maršala Fetalna in admirala Darlana v Afriko
Washmgton, 9. febr. o. Dopisnik agencije United Press poroča, da tako burne noči, kakor je biia pretekla, v Vichyju še niso doživeli od junija lanskega leta Prebivalci sploh niso spali, ker se je vsak trenutek menjal položaj. Dogodki so se razvijali na sedežu francoske vlade po naslednjem vrstnem redu:
Ob 14.30 je admiral Darlan prišel v kabinet maršala Petaina, kateremu je sporočil rezultat svoji pogajanj z Abetzom, La-valom in De Brinonom v Parizu.
Ob 15. so se pojavili prvi glasovi, da Laval ne bo stopil v vlado.
Ob 17.30 se je pričela seja vlade, ki se je končala ob 18.22. Objavljen je bil komunike, da Laval odklanja vstop v- vlado kot državni minister in član odbora za sodelovanje z Nemčijo, ker zahteva povsem druga pooblastila dočim se maršal Petain točno drži dogovora, sklenjenega v Mon-toiru, kjer je s Hitlerjem očrtal bodoče sodelovanje Francije in Nemčije. Razen tega se maršal Petain ravna točno po besedilu pogodbe o premirju.
Ob 23.30 je Transocean-Radio v Bernu poročal, da je nastala v Vichyju revolu-
cija in da sta maršal Petain in admiral Darlan pobegnila v Afriko.
Ob 23.30 so iz Londona poročali, da z nobenega merodajnega mesta ni potrdila te vesti in da je maršal Petain še vedno v Vichyju.
Ob 23.45 je general De Gaulle govoril po radiu francoskemu narodu ter ga pozval, naj ohrani mir, ker vesti o revoluciji in begu maršala Petaina niso resnične.
Ob 24. je bilo iz Ne\v Yorka javljeno, da dopisniki agencij Columbia in Associated Press ničesar ne vedo o kakih nemirih v Franciji.
Davi ob 6.. je DNB demantiral vesti o revoluciji v Franciji.
Ob 7. je bilo iz Vichyja objavljeno, da vesti o ostavki Flandina niso resnične.
Ob 7. 15 so iz Londona objavili, da položaj v Vichyju ni povsem jasen, zlasti ne, ker ni razčiščena pozicija Flandina.
Vicby, 9. febr. o. »Le Journal« je objavil članek, da je maršal Petain podpisal dogovor o premirju z vidika treh točk, ki so za sedaj Francijo najvažnejše, namreč svoboda, brodovje in imperij.
sprejet
glasov
v reprezentančni zbornici po šestdnevni razpravi — Zdaj mora o njem sklepati še senat
VVashington, 9. febr. AA. (Reuter) Po
6-dnevni debati je reprezentančna zbornica sprejela zakon o pomoči Veliki Britaniji z 260 glasovi proti 165. Sedaj bo ta zakon predložen ameriškemu senatu. V ameriških političnih krogih smatrajo, da bo debata v senatu trajala precej dolgo, vsaj tri tedne.
New York, 9. febr. AA. (DNB) Predno je bil sprejet zakon o pomoči Angliji je reprezentančna zbornica odklonila celo vrsto drugih predlogov in amandmanov.
Z 263 glasovi proti 160 je bil odklonjen predlog republikanskega poslanca Fisha, ki je zahteval, da se namesto zakona o pomoči Angliji da na razpolago kredit 2 milijard dolarjev. S 147 glasovi proti 70 je bil odklonjen predlog Fisha, naj se prepove pristajanje ladij vojujočih se držav v ameriških lukah zaradi popravil.
Predlog republikanca Eatona, naj se pomoč Angliji omeji na 2 milijardi dolarjev, je bil odklonjen s 177 glasovi proti 120.
S 122 glasovi proti 38 je bil odklonjen predlog republikanskega poslanca Wads-worsa, ke je zahteval, naj se ameriške dobave državam, katerih obramba je važna tudi za obrambo Zedinjenih držav, omeji na 7 milijard dolarjev. S tem je bil odklo-
njen eden glavnih predlogov opozicije.
Republikanski poslanec Contello je predlagal izročitev samo tretjine vseh tipov le* tal, ki so v ameriški službi, tujim državam, kakor tudi, da je za vsako dobavo treba odobritev šefov vojske. Ta predlog je bil tudi odklonjen s 103 glasovi proti 173.
Reprezentančna zbornica je odklonila tudi predlog republikanskega poslanca Davea, naj bi Zedinjene države za ves čas, dokler bo trajala vojna, prevzele kot jam~ stvo vse imetje, ki ga imajo Angleži in inozemci investiranega v podjetjih v Ameriki.
Veliko zanimanje je zbudil republikanski predlog, naj se v zakon o pomoči Angliji vključi klavzula, po kateri ameriških čet ne bodo smeli poslati izven teritorialnih vod zapadne poloble. Tudi ta zakon je bil odklonjen. Vladna stranka je to utemeljitev utemeljila s tem, da zakon o pomoči Angliji ne določa nobenega prevoza ameriških čet v inozemstvo.
VVashington, 9. febr. br. (DNB) Zunanjepolitični odbor senata bo končal razprave o zakonskem predlogu za pomoč Angliji v torek, ko bo prej podal Wendel Willkie svoje izjave o vtisih, ki jih je dobil na obisku v Angliji.
Prva Izjava WIllk!ea po povratku Iz Anglije
„Amerii£ki narod naj se zaveda svoje sreče, da ga ni zadela usoda angleškega naroda"
Iz Madžarske
Budimpešta, 9. febr. p. Za 12. t. m. je sklicana seja gornje zbornice, na katere dnevnem redu bo ratifikacija pogodbe o večnem prijateljstvu med Jugoslavijo in Madžarsko ter pogodbe o pristopu Madžarske k trojnemu paktu. Pričakujejo, da bosta zgornja in poslanska zbornica soglasno ratificirali ti dve pogodbi.
Budimpešta, 9. febr. p. Novi madžarski zunanji minister Bardoszy, bo imel v poslanski zbornici 11. t. m. svoj prvi govor, za katerega vlada v političnih in diplomatskih krogih veliko zanimanje.
Priznanje generalu Antonescu
Bukarešta, 9. febr- AA. (Štefani) Ru-mimski kralj Mihael je imenoval generala Antonesca za armijskega generala v prizna nje za odločnost, s katero je vzpostavil v Rum uniji red.
Sovjetski smuk čez dra in s trn
Moskva, 9. febr. AA. (Tass). V zvezi s sovjetskimi vojaškimi smučarskimi tekmami čez drn in strn v čast ljudskemu komisarju za narodno obrambo maršalu Ti-mošenku, ki se bodo začele 10. februarja je pomočnik komisarja za narodno obrambo maršal Budjeni izjavil sotruaniku agencije Tass, da bo ta smuški tek čez drn in strn pomemben dogodek v življenju sovjetske vojske, nato pa je pripomnil, da so smučarske vaje sestavni del vojaškega pouka. Komisar za narodno obrambo je večkrat ponovil, da se je pozimi nemogoče uspešno bojevati, če vojaki ne znajo smučati. Poveljniki in vojaki sovjetske vojske so zelo dobro razumeli velik pomen tega športa v vojski in so se z vso vnemo vež-bali za ta tek čez drn in strn. Maršal Budjeni je pristavil, da je komisariat za narodno obrambo dobil zadnje čase iz vseh okrožij ugodna poročila o razvoju tega športa. Tako se je med drugim v vojaškem okrožju Anhangelska udeležilo smuškega tega čez drn in strn 70 odstotkov vsega tamkajšnjega vojaštva. Tekme so bile 5. februarja in so udeleženci tekmovali za diplome z naslovom »Pripravljen za napad in obrambo«.
Trgovinska pogajanja med Rusijo in Japonsko
Moskva, 9. febr. o. Danes so se pričela trgovinska pogajanja med Rusijo in Japonsko.
Japonska in Amerika
Tokio, 9. febr. AA. (DNB). Lis* »Tokio Niči Niči« pravi, da je dipUomatski uspeh Japonske v posredovanju med Francosko Indokino in Siamom hudo prizadejal angleške načrte. Zedinjene države so nameravale pripraviti fronto za obkroževanje Japonske. Pri tem naj bi sodelovala angleška Vlada v Čungkingu in Holandija z namenom, da se prepreči japonsko prediranje proti jugu pravi lisit in dodaja, da so Zedinjene države smatrale kot najbolj nujno in važno nalogo pomagati vladi v Čungkingu, da bi tako zaposlile čim več japonskih sil. Na koncu list »Tokio Niči Niči« pravi, da je vprašanje zadržanja Zedinjenih držav napram Japonski prišlo v odločilno fazo Zaradi tega mora biti Japonska budna in oborožena.
Tokio, 9. februarja. AA. (DNB). Japonski državljani se pripravljajo za povratak na Japonsko, kakor javlja list »Tokio Asa-hi Šimbun« iz New Yorka. Meseca marca in aprila bo odšlo iz Zedinjenih držav 150 žensk in otrok.
Švicarski manevri
Bern, 9. februarja. AA. (Havas). V navzočnosti generaila in vrh cevnega poveljnika sta imeli dve diviziji švicarske vojske manevre, ki so trajali nekaj dni. Čeprav sta bili ti dve diviziji sestavljeni iz mladih re-krutov, sta pokazali izredno sposobnost zlasti v tem, da sta napore in mraz vztrajno prenašali.
Potniški avtobus padel ISO m globoko v prepad
Beograd, 9. febr. p. Na cesti preko Cako-ra se je pripetila v Rogovski klisuri huda prometna nesreča. Potniški avtobus se je prevrnil preko cestne ograje 150 m globoko v prepad. Avtobus se je v zraku večkrat zasukal, k sreči pa je padel na velik kup snega. Hudo ranjeni so bili šofer in 7 potnikov ter dvomijo, da bi jih ohranili pri življenju.
Beograd, 9. febr. p .Snoči okoli 22. sta ! trčila skupaj pod Topčiderskim podvozom i tramvajski voz št. 13 in potniški avtomo- I bil, ki ga je vozil Slovenec Josip Furlan iz Beograda. Dasi je bil udarec zelo hud, k sreči človeških žrtev ni bilo.
Samomor upokojenega železničarja
Zagreb, 9. febr. o. Snoči je izvršil sa- 1 momor upokojeni, 62 let stari železničar , Mart;n Komar. V bližini kolodvora Sava je izpil večjo količino oetove kisline. Ko so ga našli pasantj. je bil že mrtev. Vzrok ( samomora ni znan.
Seja banovlnskega odbora JNS za dravsko banovino
Polnostevilna udeležba iz vseh krajev Slovenije — Politična porodila so podali dr. Andjelinovio, Ivan Fucelj in Milan Mravlje
Ljubljana, 9. februarja 1941
Danes dopoldne je zasedal banovinski odbor JNS za dravsko banovino. Na dnevnem redu so bila poročila o notranjem in zunanjem političnem položaju ter razprava o a*t •!« n j: p., < ».»->. n gospodarskih problemih. Seji so prisostvovali vsi člani banovinskega odbora z izjemo obolelega dr. Alberta Kramerja. Osrednje vodstvo stranke je zastopal njen podpredsednik dr. Andjelinovič. Ob navdušenem odobravanju so bili poslani pozdravni brzojavi predsedniku stranke g. Petru Zivkoviču, podpredsedniku g. Jovu Banjaninu in glavnemu tajniku dr. Kramerju. Sejo je otvoril in vodil predsednik banovinskega odbora g. dr. Janko Raj ar.
Minister dr. Anjelinovič je sporočil pozdrave vodstva stranke in njenega predsednika g. Zivkoviča ter v svojem govoru podčrtal neomajno odločnost vseh resničnih j ugosloven sk i h nacionalistov, da zap*. stavijo vse druge interese interesom državne celine, države in naroda. Poudaril je, da so vedno pripravljeni sodelovati z vsu-komur, toda nikdar ne bodo žrtvovali vr-
hovnega načela narodnega in državnega edinstva ter nedeljivosti Jugoslavije.
V obširnem govoru je nato tolmačil politične prilike v države in še posebej v Sloveniji, ki se je v svojem govoru dotaknil tudi nedeljskih izvajanj ministra dr. Ku-lovca v Celju.
O delu stranke v dravski banovini je poročal podpredsednik ban. odbora g. Milan Mravlje ter v temperamentnih izvajanjih orisal sedanje razmere. V imenu mladinske JNS je podal poročilo njed predsednik g inž. Rus, ki je zlasti podčrtal akcijo za ustvaritev napredne skupnosti, ki je že rodila prve uspehe. O mednarodnem položaju je podal zanimivo poročilo g. dr. B. Vrčon. Tajnik banovinske organizacije g. dr. M. Zajec je nato pre-čital predlog resolucije, nakar se je razvila vsestranska debata, v katero so posegli številna govorniki. Ob soglasnem odobravanju je bila resolucija sprejeta in izpopolnjena še z nekaterimi dodatki, nakar je predsednik g. dr. Rajar zakTiučil zborovanje
Maribor čez
Maribor. 9. februarja Topla zimska nedelja. Ob prijetnih solnčnih žarkih ie kopnel sne2 do mestu in v okolici ie bilo vse v vod'. Od 70 cm ie skopnel do višine 55 cm. Ob enajstih smo imeli že več ko 6 st. C nad ničlo. dočim ie bila današnja min malna iutrania temperatura 5.6 st. C o d ničlo Mariborčani so šli danes v prirodo: kdjr ni bil na dilcah. io ie mahnil peš. Dopoldne pa ie bilo zelo razgibano društveno življenje. V čitalnici Studi iske knjižnice »o zborovali člani Muzejskega drušva Občni zbor ie otvoril in vodil predsednik dr. L. Poljanec. V k'enih poročilih so očrtali delovan je v pretek1' poslovni dobi društveni funkcionarji. Muzejsko društvo ie izredno marljivo delovalo in sicer predvsem v štirih smereh, kikor ie poudarjal v svciem poročilu a sil ni tain'k banov, arhivar prof. Franio Baš. Pripravljanje novih muzejskih prostorov, restavriranie in konserviranie muzealij, izpopolnjevan i e muzelfkh zbirk, organizacija notranie^a društvenega dnla s posebnim poudarkom ra stikih društva in muzeia z iavnostio. Muzejsko društvo ia po končanih restavracijskih delih po mestni občini prevzelo veliki in mali me-zanin. stopnišče za loretansko kapelo, vrt na severu od gradu in severno Prai-sko dvorišče. Med drugim so bile kon-servirane in restavrirane nove pridobitve s planega grobišča na Pobrežiu. Glavno delo restavriranja ie bilo namenjeno lesenim narodopisnim eksponatom in cerkveni umetnosti. V glavnem so sedaj pripravljene za iavnost vse kulturno zgodovinske zbirke izvzemši numizmatično. Za nadzorni odbor ie poročal prof. dr. Dolar. Volitev letos ni bilo. Občnemu zboru sta nrisostvovala tudi zastopnika mestne občine in škofa.
Naši tekstilni strokovnjaku
ki so organizirani v »Zrezi tekstilnih strokovnjakov kraljevine Jugoslavije« s sedežem v Mariboru, so imeli danes dopoldne v veliki dvorani Pri Orlu redni občni zbor. Navzočni so bili tudi delegati iz Ljubljane. Kranja. Zagreba Va-raždina in drugod. Izčrrmo so poročali o društvenih prizadevanjih predsednik Ber-lič. blagajnik Gobec in tainik Samuda Dohodki izkazujejo 21.164.35 din. izdatki pa 11.409 din. Vseh tekstilnih strokovnjakov v Jugoslaviji ie okoli 1000. od teh jib je v Mariboru 300. Na občnem zboru so v izčrpni debati razpravljali o vseh tekočih zadevah svoie stroke. P-edvsem zahtevajo. da se domačim strokovni s kom da'e pri namestitvi prednost pred tujimi mojstri, ki se če sto označujejo kot »ne-nadnme^fiivi«. Pomanika-Me surovin 1e treba čim p^eie izločiti, ker b^do sicer socialne in gosnodarske posledice lahko usodne in redn«1edne Pri volitvah so bili izvoljeni: p-edsednik Jere. podpredsednik Faitl. taWk Samuda. blagainik Pahor, tainik II. Poeačnik. blagajnik II Ramfl, odbor5 ka: Fri' in r»olar. nfmrvvtivka Peče in Kaube. km"?-'čar ie Šo^s. revbor-ia Oneparin in Pračar. Z občega zbn-a je bila o^no?lana u^ano«:tnn b^-zrravka Ni Vel. kraivi r>~7<,,*avn; b^njavi -na m ?n. za soc. politiko in ministru za trgovino.
pi<Mner»to marlhor^o srce
ki ima svoie torišč3 v srečki organizadii Rde'egq križa v Mariboru. ie razod?lo Fvoio to^oto ob danskem dopold^n-cV«m. občnem zboru or; Orlu Otvoril in v~d;l f»a ie nredsed^ik dr Tvnn Ja^ič. Doroč-^i w so o vzglednem delovanju v
| prid bližnjemu pole? predsednika še tainik Močnik, blasajnih Pfeifer. gospodar Minarik. Ravter za Podmladek, dr. Sene-kovič pa za nadzorni odbor. Društvo šte-ie 1444 članov Podmladek pa 2114. Društvo ima do danes 360 izpraJanih bolničarjev in bolničark. 77 izprašanih sama-rijanov in samarijank. Teden Rdečega križa ie vr?el v Mnriboru 6545 d narjev. 65 dečkov ie bilo p slanih na letovanie v Kaštel Lukšič. Pri volitvah ie bil po večini izvoljen dosedanji odbor z g. driem Jančičem na čelu. Na dana-njem občnem zboru ie predsednik dr Jančič izroč'1 zaslužnima edbomikema gg. magistru Mi-nariku in dr. H. Velkeriu odlikovanje s srebrno svetinjo v znak priznanja za njuno oožrtvovalno delo na torišču RK. Pohvalno ie omenil vzorno d^lcvanie ljubljanski delegat dr 'e^tih. Navz čnj so bili predstavniki voj;: i<ih in civilnih ob'a-stev.
Narodno zavedni železniški delavci
ki po včlanjeni v delavskem odseku UJN2B. so zborovali danes dopoldne v Zelezničarjevih prostorih na stadionu ob Tržaški cesti. O prizadevnem delovanju sta poročnla predsednik Ropret in tain:k Muravs. Očrtala sta težavni p-loža j železniškega delavstva. Novi odbor v sedanji sestavi jamči za nedilinie uspešno delo v obrambi živlieniPkih in stanovskh pravic nar:dno zavednega železniškega delavstva.
Gradnji Obrtniškega doma v Mariboru
ie namenjen poseben sklad, v katerega se stekajo mod drugim tudi vsakoletni dohodki obrtniškega plesa Tudi letošnji VI. obrtniški ples v okusno okrašenih prostorih Sokolskesa doma. ki ga je organiziralo Slovensko obrtno društvo, ie privabil mariborsko javnost v lepem številu. Udeležili so se ga odlični oredstav-niki našega iavnega živlienia. ki so hoteli dati s svojo navzočnostjo našim obrtnikom priznanje za njihovo idealno prizadevanje v današnjih čarih. Prinravili so navzočn:m nekai veselih uric. Ves č's ie vneto igrala vojaška godba pod vodstvom kapelnika kapetana J. Jiranka. Pripravljalni odb"T ie vzorno organiziral lepo družabno prireditev.
Zimska odisejada pobeglih dvo čkov
Poročali smo že o pobegu dvojčkov Pavla in Petra Pirca. sinov kazniln:škega paznika. Pred tednom dni sta pobegnila zdoma. Starši so bili zelo v skrbeh. Zmerom sta pripovedovala, kalco bi bilo po zimi leno živeti v gozdu, kier čuva medved mlade otroke. Tudi o veverici sta sanjarila in o lepem življenju v gozdu. Ta njuna domišljija je starše zelo skrbela. Pred tremi tedni je Peter vnrnšal svojo mater, če bi bila kai žalostna, če bi z bratom naenkrat izostala. Ko je videl materino žalost, ii ie deial. da jo je vprašal samo za šalo. Pavel je cele noči sedel na postelji in fantaziral, razmišljal o pravljičnosti gozdne življenja. Ko sta 131etna dečka, ki obiskujeta prvi razred II. drž. realne gimnazije, izostala, so bili starši v skrbeh za njuno življenje. Bali so se. da iu bo zametlo v kakšnem goedu. Ravno tiste dni ie močno snežilo. Žalostni starši rya so bili zelo vzradcfčeni. ko so bili obveščeni, da sta njuna dvojčka živa in da sta pri stari materi pri Št. Jerneju na Dolenjskem. Ves teden sta hodila in tavala v zimi, mrazu in snegu, dokler si nista premislila glede nadalinie peti in se zatekla k dobrim svojcem. Njuna zimska pravljica je po hudi preizkušnji pri kraju.
žaloigri
Sin edinec je izginil pod ledom — Neznan razbojnik je zaklal dva otroka in mladega hlapca
Pa ženskem svetu
Na gospodinji visi vse breme teh dni
Zveza gospodinj v Ljubljani bi lahko štela I6.000 članic, če bi bilo med našim ženstvoin dovolj gospodarske zavednosti
Racianiranje živil z uvedbo potrošnih ks.rt je izzvalo neko posebno nastrojenje v Ljubljani, pa gotovo tudi po ostalih mestih in krajih. Od vsepovsod slišimo pritožbe, grajanja, pohvale, vsakdo se čuti poklicanega, da ob teh važnih dneh pove tudi svojo besedo. Delo Prevoda je res ogromno in res je tudi, da se navadno učimo na napakah. Pomanjkljivosti, ki so se pokazale, bodo gotovo odstranjene.
Zveza gospodinj se je prav te dni zavzela pri Prevodu za nekatere izpremembe,
Velike žene
Ekater iaa Karavelova
Meseca novembra lanskega leta se je vsa bolgarska javnost spomnila osemdesetletnice Ekaterine Karavelove, največje Bol-garke, ki je z delom in žrtvami sodelovala pri ustanavljanju nove Bolgarije. Njene zasluge na narodnoprosvetnem, človekoljubnem, književnem in političnem popri-šču imajo bajno vrednost.
Rodila se je v mestu Ruse leta 1860. Bolgari so bili takrat še pod Turki, njih premožnejša mladina se je šolala v inozemstvu, zlasti v bratski Rusiji. Ekaterino Penovo je bogata teta tudi poslala v Moskvo, kjer je dovršila žensko gimnazijo in se mislila vpisati na petrograjsko medicinsko fakulteto. Ko se je po maturi vrnila domov, je bila Bolgarija že svobodna. Prebujeno narodno življenje je povsod klicalo k delu. Mlada maturantka, ki si je v Rusiji obogatila dušo z močnimi etičnimi potezami, zlasti s smislom za žrtvovanje in socialnost, je takoj doumela potrebe časa. Na svojem domu je ustanovila dekliško šolo. čez nekaj let se je poročila z možem, za katerega je bila kakor ustvar jena. Petko Karavelov, politik, državnik, revolucionar, visoko izobražen, je bil človek, ki se je ves žrtvoval ideji in javnemu delu; toda zaradi razboritega, borbenega in nepopustljivega temperamenta bi bil marsikdaj odbijal, če bi ga ne bila krotila žena, ki je neprestano blažila njegove na-st.ope in ustvarjala prijetno okolje, obenem pa vzela na svoje rame vso skrb za dom in otroke. Ta skrb. zlasti materialna, ni bila majhna, šele tri dni pred smrtjo — piše njegov tovariš — je Karavelov mi3lil na družino: »Zdi se mi, da sem — kolikor in kar sem mogel — napravil za druge in za Bolgarijo, a..., pozabil sem, da imam ženo in otroke. . . Zanje nisem storil ničesar . . .«
Ko sta se zbližala, sta si obljubila: »Skupaj bova delala in se nikoli ne bova pritoževala.« Tako je tudi bilo, le da je žena izdatno sodelovala in trpela z možem v politiki, poleg tega pa še pridobivala sredstev za preživljanje družine — s peresom in poučevanjem. Nekdanji kolegi in učenke z raznih gimnazij so ob njenem jubileju napisali ganljive spomine na njene pedagoške in umetniške sposobnosti. Kadar je mož imel dohodke — in to je bilo redko — je poučevala brezplačno, ker je razumela težki finančni položaj mlade države.
Petko Karavelov se je vztrajno boril za ustanovni ustroj, zato je moral celo v izgnanstvo. Leta 1884. je zmagala demokratska stranka in Karavelov je prevzel predsedstvo vlade. Takrat je izvršil svoje največje politično delo— zedinjenje Bolgarije z Rumelijo. V novem razvoju je primanjkovalo inteligence in Karavelova je prevzela brezplačno poučevanje na gimnaziji. Ob državnem prevratu leta 1886. so revolucionarji prisilili kneza Aleksandra k odstopu, začasno državno upravo je prevzelo regentstvo treh članov, med njimi tudi Petko Karavelov. Nova vlada pa se je brezpogojno maščevala nad svojim nasprotnikom, ječe so bile polne. Ekaterini Karavelovi, ženi z močno etično zavestjo, je b::lo težko, da je njen mož v taki vladi. Z dokazi o krutem postopanju ga je pregovorila, da je izstopil iz regentstva, čeprav sta oba vedela, da ju bo zadelo maščevanje. Od tega trenutka se je začela trnjeva pot Karavelova in njegove družine. Pretrpeti sta morala najsramotnejše moralne očitke in živeti osamljena v gmotni bedi. V ženi ni imel samo moralne opore in sodelavke, temveč tudi gmotno pomočnico. Oba sta sodelovala pri listu »Trnovska konštitucija«, Ekaterina je pisala duhovite politične feljtone. Prav tako je dopisovala tudi v »Biblioteko sv. Klimenta«, ki jo je urejeval mož. Tu so izšli njeni prevodi iz največjih svetovnih literatur.
Leta 1891. je bil na sofijski ulici ubit finančni minister Bjelčev. To je dalo vladi dobrodošel povod za maščevanje. Umora so obdolžili Petka Karavelova, voditelja opozicije, in vojno sodišče ga je obsodilo kot veleizdajalca. Zaprli so tudi nekatere njegove ožje pristaše. Ekatarina Karavelova je izvedela za mučenje jetnikov in je sporazumno z drugimi ženami naslovila na diplomatske zastopnike drugih držav prošnjo, naj se v imenu pravičnosti zavzamejo pri bolgarski vladi, da uvede preiskavo. Ministrski predsednik je poznal sposobnosti Ekaterine Karavelove in njen vpliv na demokratsko stranko, zato se je je hotel iznebiti za vedno. Dal jo je zapreti kot veleizdajalko in tudi njeni dve tovailšici, ženi zaprtih politikov. Sodišče je dobilo nalog, naj jo obsodi v smrt na vislicah! Rešil jo je le odločen nastop preprostega čevljarja, člana sodišča, ki je ogorčeno izjavil: »Kar tukaj počnete, je samo strankarstvo. Po mojem je gospa nedolžna. Lepo vam je povedala: vsaka žena bi napravila to, kar so napravile ona in njene tovarišice za svoje može!«
Karavelov je bil v ječi leta in leta, za ženo in otroke so nastopili časi najtežjih materialnih preizkušenj. Nikjer ji niso dali službe; odbili so Ji celo prošnjo za mesto na bolgarski šoli v Solunu in Carigradu! Končno je bila sprejeta na katoliško žensko gimnazijo v Ruse. Njeno mučeništvo, odločnost in pedagoške sposobnosti so tako navdušile rusensko javnost, da so go-jenke trumoma izstopale iz državnih zavodov in se zaradi nje vpisovale v katoliški zavod. Plača ni bila velika, pa si je po-magala s honorarji za prevode. Ko je po letih prišel mož iz ječe, ni bil več za delo. Posrečilo 9e ji je, da je dobila službo na gimnaziji v Sofiji. Petko Karavelov se je de enkrat dvignil — sestavil je koalicijski
predvsem, da bi se gospodinjstvom dovolila železna rezerva naj potre bnaših živil. Naš
čas je tako poln presenečenj, da nihče ne ve, kaj nas lahko doleti jutri, zato bi bila taka rezerva za vse primere skoraj nujno potrebna. Gospodinje bodo že same skrbele, da se zaloga ne bo pokvarila, s tem, da jo bodo pravočasno obnavljale. Ta rezerva naj bi ostala kolikor mogoče nedotaknjena in res pripravljena za najtežji primer. — Enotna, 85% moka ne vzdrži dalje ko 2 do 3 mesec^, ker ji niso odvzete klice, v katerih so olja, ki postanejo sčasoma žarka. Zaradi teh klic je enotna moka mnogo bolj redilna in tudi več je je, le da je treba paziti na to, da se nam nt I skvari.
Zveza gospodinj, ki je s svojimi predlogi in nasveti obiskala bivšega ministra Snoja, je skušala tudi doseči, da se testenine ne bi štele v kvoto moke in kruha, pač pa bi naj Prevod določil posebej moko za testenine. Vendar je dobro, če se tudi testenine racionirajo. Dalje se je Zveza zavzela za bolehne in stare ljudi ter da naj bi bila določena stroga kazen za vsako verižni-štvo, prekupčevanje in zlorabljanje živil. Ljudje pa bi morali biti tudi dobro poučeni o pravilnem shranjevanju živil, da se čim delj ne pokvarijo. Zveza je intervenirala tudi glede na gospodinjske legitimacije, ki naj bi jih uvedli namesto kart. Te legitimacije bodo veljale za ostala živila, kruh
in moko pa bomo še naprej dobivali na karte. Sladkorja in olja ne bo zmanjkovalo in je vsaka zadevna bojazen neosnovana.
Gospodinje so tisti čini tel j, ki v glavnem ureja potrošnjo. Ljubljana bi lahko imela 16.000 organiziranih gospodinj. Brezbrižnost ljubljanskih gospodinj do svoje stanovske organizacije, ki bi morala biti prav danes posebno močna, je vse graje vredna. Ogromno breme leži danes na gospodinji. Od nje pričakujemo, da nam bo vsak dan postavila na mizo dober obed, ob enem pa, da kakor ve in zna štedi, štedi. . . Ona je tista, ki mora danes najbolje obvladati matematiko, da se ne uračuna pri svojih vsakdanjih proračunih in da izhaja s prenizko plačo, kljub draginji, ki je vsak dan občutnejša. . . Konec januarja je izšel odlok, da se morajo s prvim februarjem vsa živila na živilskem trgu prodajati po tehtanju, nič več po mericah in litrih. In kaj se je zgodilo? Niti ena prodajalka ni imela 1. februarja tehtnice s seboj, tako da smo kupovale domačo solato dražje od uvožene, če bi bile gospodinje tako dobro organizirane, kakor so prodajalke, se to ne bi moglo zgoditi. Tudi pri ureditvi nove tržnice bi morale imeti gospodinje več besede kakor je imajo.
V interesu vsake gospodinje je, da se pozanima za svojo stanovsko organizacijo in se pridruži skupnemu boju za omejitev draginje!
nam
Najtežji je pač položaj siromašne uradniške družine na kmetih
žene smo hvaležne ponedeljskemu »Jutru«, da nudi prostora za resen razgovor o vseh perečih vprašanjih našega časa. Zdaj smo zapored čitale izpovedi uradniške in obrtniške žene, ki sta lepo opisali težke razmere, v katerih žive dandanes družine delovnih ljudi po mestih, pa sem si mislila, da bi bilo prav, če tudi jaz kot žena državnega nameščenca na deželi orišem svoj položaj.
Za tiste, ki služijo po bogatih ln rodovitnih krajih, je že še dobro, da lahko vsaj živila kupujejo doma, nam pa, ki nas je usoda vrgla v pasivne kraje, je toliko huj-
veselje človeka, ko mu nazadnje zemlja še slabo obrodi ali mu živina setev popase in nimaš ničesar od vsega skupaj razen celo leto trdega dela.
K stroškom za špecerijo, ki jih je uradniška žena iz mesta navedla zadnjič z zneskom 700 din za štiričlansko družino, moramo na deželi pribiti še kakih 10 do 15%, kar je tu vse dražje. Mleko sploh težke} dobim, a če ga že dobim, je tudi po 2.50 din. Račun pri mesarju mi znese na mesec okrog 150 din, za 2 metra drv, kolikor jih potrošimo pozimi, moram šteti 250 din — kje pa je potem še obleka, ki
Pred kosilom
še, ker pri nas kmetski žlvelj nima niti zase dovolj živeža do prihodnje jeseni. Res je, da imamo vsaj stanovanje ceneje kakor v mestu, a nihče ne vpraša, kakšno je to stanovanje. Največkrat je to samo soba in veža, a če je človek srečen, dobi še kuhinjo zraven, ki je pa seveda brez elektrike in brez vodovoda. V večini primerov je stanovanje brez drvarnice in kleti, ki ju moraš potem pri sosedih posebej plačevati ali pa moraš zanje izkazovati vsakovrstne usluge. Tudi njivo si vzamemo v najem, pa ne zato, da bi bili kaj na dobičku, temveč ker na deželi ne moreš kupiti niti zelenjave, pa niti krompirja, dokler ga jeseni splošno ne kopljejo. Za kos njive dam običajno 100 do 150 din najemnine, voz gnoja stane zdaj 120 din. Zraven prištejte še stroške za seme in fižolovke, kar je treba vse drago plačati, pa si lahko zamislite
je na deželi najmanj za 20% dražja kakor v mestu? A kupiti jo moram pri svojem trgovcu, ker drugje na obroke in na upanje ničesar ne dobim. Za kos mila, ki je stal še nedavno 5 din, zahteva trgovec zdaj 11 din, a če se pritožujem, mi reče, da je še prepoceni, ker ne plačam takoj.
Poglavje zase pa je šolanje otrok. Na-meščenska družina v mestu ima s tem sorazmerno malo stroškov. Pa poglejte naš položaj! Sina imam na učiteljišču in plačam zanj mesečno 500 do 600 din. Dva se mi vozita z vlakom uro daleč, a morata vsak dan hoditi še 8 km peš v obe smeri. Vožnja stane 150 din, a kje so de čevlji ln topla obleka, saj stane samo par dolgih volnenih nogavic, če jih sama spleteno, 100 din, pulover ali jopica pa 200 din? Kje je še izdatna hrana otroka, ki prebije celih 10 ur brez tople jedi? Zdravnik je otroku
kabinet demokratov in naprednjakov, toda po dveh letih je umrl. Takoj drugi dan je Narodno sobranje izglasovalo njegovi družini državno penzijo, a žena se je morala za vedno odpovedati službi. To ji je bilo v veliko žalost tudi zato, ker je bila po svojih trdnih moralnih načelih vedno navezana na lastni zaslužek. Car Ferdinand, ki se ni strinjal z ideologijo Karavelovih, ji je ob moževi smrti ponudil svojo pomoč. Toda ko je bila pozneje v stiski, je raje prodala ljubljeno družinsko hišico, ko da bi se bila okoristila s carjevo ponudbo.
Po moževi, smrti se je Karavelova umaknila iz politike in začela samostojno kulturno in človekoljubno delo. Globoka osebna doživetja in trpke skrbi ji niso zlomile duha. V rusko-japanski vojni je organizirala sanitetsko misijo in poslala na bojišče izdatno pomoč za ranjence. Samo po sebi je umevno njeno požrtvovalno delo v vseh bolgarskih vojnah. Bratomorni srbsko-bol-garski spor je bil odtujil Bolgariji njeno največjo zaščitnico — Rusijo. Karavelova, ki je sama dobila najboljšo duhovno podlago na Ruskem, je ta preokret hudo občutila in sklenila je izravnati nesoglasja. Obšla je vse kulturne centre v Rusiji, organizirala rusko-bolgarski krožek ln pridobivala domovini stare in nove prijatelje. Iz Petrograda je pisala carju Ferdinandu znamenito pismo, v katerem mu je očitala zaigrane simpatije Rusije in dvora ter ga rotila, naj se spet približa bratski državi. V tistih dneh je doživela pretresljivo nesrečo. Ruski časopis je objavil vest, da je bolgarski pesnik Jovanov ustrelil svojo ženo Loro, rojeno Karavelovo, potem pa poizkusil ustreliti še sebe. Nihče ni videl solze v očeh nesrečne matere: podnevi je z nezmanjšano gorečnostjo vršila propagando za domovino, ponoči pa je samotno objo-kavala smrt ljubljene hčerke, čudovito močna žena!
Upravitelji Bolgarije pa niso poslušali njenega klica in so usmerili deželo na druga pota ter zaigrali njeno usodo. — Ko se
je Karavelova vrnila iz Rusije, je vzela k sebi hčerkine otroke in jih vzgajala ln preživljala s svojim delom, obenem pa neumorno nadaljevala delo za napredek naroda, zlasti za dvig žene. Po njeni zaslugi so ustanovili v Sofiji višjo žensko obrtno šolo. Ko je bila nekaj časa članica višjega šolskega sveta, je na njeno pobudo prodiral v bolgarsko šolstvo moderni pedagoški duh. Pod njenim vodstvom so se bolgarske žene pridružile mednarodnim ženskim organizacijam: Mednarodni ženski zvezi ln Mednarodni ligi za mir in svobodo. Sama je potovala po Švici, Angliji in Ameriki ter seznanjala vplivne kroge s krivicami, ki so jih bolgarskemu narodu prizadejale mirovne pogodbe. Simpatičen nastop, temeljito znanje tujih jezikov, zlasti pa izredna veličina njene osebnosti so bila sredstva, s katerimi se je takoj priljubila povsod.
Skromna hišica Karavelovih je bila nekoč središče, pravi salon politikov in kulturnih delavcev, domačih in tujih, pa tudi zatočišče nesrečnežev. Karavelov sam jc imenoval ženo, »moj notranji minister«. Opravljala mu je tudi vso važno korespondenco s tujimi politiki, pregledovala in več krat tudi izpopolnjevala njegove članke ter se aktivno udeleževala posvetovanj, še danes je njeno skromno stanovanje priljubljeno zavetišče za vsakogar, ki je željan tople besede. Osemdeset let je stara, bo-lehna, komaj so jI zdravniki rešili vsaj eno oko, pa vendar še vedno dela — piše spomine, ki bodo zanimivi že zato, ker je ta žena osebno in pismeno občevala z najznamenitejšimi osebnostmi evropskega političnega življenja. Na kraju svoje dolge, trnjeve, a plodne poti je prejela mnogo odlikovanj za svoje državljanske in kulturne zasluge; ženska zveza je pred leti izdala bogat »Jubilejni zbornik«, Klub bolgarskih pisateljic pa jo je letos počastil s posebnim spominskim zvezkom.
Ekaterina Karavelova je zgodovinska osebnost.	P. Hočevarjeva |
predpisal surovo maslo in med. S čim mu naj kupim ta priboljšek, ko kmalu niti ca kruh ne bo? Pa priboljški za moža, ki vrši od zore do noči težko službo na terenu? Kje Je obleka zanj ln zame, kje perilo in posteljnina, ki ju je treba zmerom nado-mestovatl? če pojde še par let tako, bomo ostali brez najpotrebnejšega. Duševne hrane, knjig in revij, si že dolgo ne moremo misliti, kino in gledališke predstave so našim otrokom španska vas. Da o zdravljenju ali celo o popravljanju zob sploh ne govorim, ko stane samo vlak do zobnega zdravnika več kakor njegov honorar.
Sama že po trpim, a otroci se mi smilijo. Ne morem spati, cele noči računam in razdeljujem bore 1900 din moževe mesečne plače na sto in sto delov ln oremišliuiem,
žena državnega nameščenca na deželi
Krušne karte In naša mladina
Pri pregledovanju količin moke, vklju-čivšl testenine in zdrcli, ki so določene za posamezne s-terosfne dobe, iznenadi človeka dejstvo, da je otrekom 10 do 14 let odmerjeno le 3 kg irs-ke, terej 1 kg manj nego odraslemu oziroma staremu človeku. Ta količina moke krije morda niijaujše potrebe otroka predšolske dobr, je pa za razvijajoč se organizem otroka nad 10 let nezadostna. Kdor misli, da poje otrok teh let manj od odraslega človeka, se močno moti. Praksa nas uči, da ima normalen, zdrav otrok v tej dobi silno razvit tek, da konsumira čudovite količine, ne da bi se pojavili kakršnikoli znaki zadebelenosti, kar Je zgovoren dokaz, da jih organizem res tudi porabi, deloma da krije tekoče potrebe, deloma za graditveno delo. Ker je v teh letih nagon po gibanju otroka velik, a telesni razvoj v silnem razmahu, je naravno, da potroši in rabi mladina večje kalorijske vrednosti ko star človek, ki omejuje svoje gibanje. Razdelitev količin moke samo po starostnih dobah v predšolsko, šolsko in odrasle, ne upoštevajoč fiziološke potrebe posameznih starostnih dob, se zdi zato zgrešena.
Ta odredba zadene poleg tega v prvi vrsti socialno šibkejše sloje, ki imajo povprečno največ otrok in ki so vezani na ceneno hrano, med katero je do nedavnega kruh še spadal. Premožnejši sloji nadomestijo lahko primanjkljaj moke z rižem, sladkorjem itd. Siromašnejšim slojem so ta hranila zaradi visokih cen nedostopna, krili bodo lahko primanjkljaj edinole s
koruzno moko (iganei zjutraj tal sveder), 6e bo res na razpolago prebivalstvu v neomejenih količinah.
Prt racionalizaciji živil, ld Je v današnjih časih sicer nujna, dajejo v drugih državah prednost mladini, zlasti v pred-pubertetni ln puberteto! dobi, ker se zavedajo, kaj pomeni zdrav in krepak naraščaj za bodočnost vsakega naroda. Pri nas pa grozi zaradi pogrešnega gledanja odločujočih člniteljev na fiziološke potrebe v razvojni dobi, vsaj v slromašnejših slojih, podhranjenost mladine. — Upamo, da bodo na odločujočem mestu olajšali staršem skrb za zadostno prehrano otrok in popravili odredbe vsaj toliko, da izenačijo pripadajočo količino moke otroku 10—14 let s količino, določeno odraslim.	Dr. K.
Zavarovanje postrežnlc
Zagrebške »Novosti« so pretekli teden posvetile daljši članek vprašanju zavarovanja postrežnic, ki je izzval o v zadnjem času precejšnje spore med onimi, ki so za i<n proti takemu zavarovanju. »Novosti« navajajo članek, ki ga je bila prinesla social-no-politična revija »Radnička zaštita« in v katerem avtorju Dilber in Višnar razpravljata o problemu zavarovanja postrež-nic, ter pravijo:
»O potrebi obveznega zavarovanja postrežnic je s sociellnega stališča komaj potrebno govoriti Gre za celo kategorijo delavk, katerih zaslužek je pod vsakim povprečnim standardom in ki bi zaradi bolezni, onemoglosti ali nesreče ostale brez zaposlitve ter tudi brez vseh sredstev, brez podpore in najelementarnejše zdravniške pomoči, prepuščene na milost in nemilost ulici in neaktivnrsti dobrodelnih društev in socialnih ustanov. Tu gre izključno za ženske delavke, ki se rekruitirajo iz bednih mestnih in vaških slojev in ki mu je socialna zaščita sploh, posebej pa še obvezno socialno zavarovanje potrebno kakor vsakdanji kruh. Kakor navaja statistika Suzorja, je bilo v enem letu teže bolnih 15.000 hišnih pomočnic. Hišne pomočnice obolijo največ za hripo, ker so izpostavljene neglim izpremembam temperature, dalje so podvržene boleznim prebavil zaradi slabe in nezadostne prehrane pri brezvestnih delodajalcih Mortaliteta hišnega pomožnega osebja je večja od morta-litete vseh drugih zavarovancev. Karakteristično je tudi veliko število samomorov v vrstah hišnih uslužbencev.«
Elektrika pred 100 leti
V januarski številki »Elektrotehniškega vestnika«, strokovnega glasila Združenja elektrotehniških obrti za dravsko banovino v Ljubljani je urednik inž. Slavko Zajec objavil razpravico Elektrotehniško slovensko strokovno slovstvo, iz katere povzemamo odstavek, ki utegne zanimati tudi širšo javnost:
V naše kraie ie prišla nova veda o elektriki razmeroma kmalu: že v letu 1849. v Ljubljani pri Blazniku natisnieni knjigi »Naravoslovje ali fiziko do domače zložil« opisuje Karel Robida, učitelj, pobožni benediktinec iz Celovca, na 14 in pol straneh male osmerke »Električnost«, kakor je imenoval našo elektriko, in v prvem stavku pravi doslovno: »kaj de je električnost ne vemo. ako ravno njene zakone dobro poznamo«. Zanimivi so njega izrazi kot kladna električnost za pozitivno elektriko, zoperna električnost za negativno elektriko. elektrostroj za elektrizirni stroj in elektrovod. Naši terminološki početki so tedaj že tu. če niso bili že v dnevnem tisku Bleiweisovih novic kedaj prej omenjani slični izrazi. V naše kraie je tedaj, kafeor vidimo, prišla vest o elektriki razmeroma kmalu. Ce se spomnimo, da je bila v Celju elektrika v uporabi že leta 1875.. da je leta 1880. že zasvetila električna luč v Tržiču in leto kasneje v Litiji, moramo pač priznati, da 90 naši predniki imeli tedaj čvrst korak z duhom časa. Ne tako čvrstega v naši beli Ljubljani. Misel na uvedbo elektrike so ie pojavila leta 1890.. ko se je v ljubljanskem občinskem svetu na javni seji prvič načelno skle-palo o postavitvi elektrarne. Toda komaj 1. januarja leta 1898. je bila ljubljanska elektrarna otvorjena. Vendar so ljubljanske ulice doživele svoj krst v pogledu električne razsvetljave že 12. junija leta 1897., ko so zasvetile obločnice na Prešernovi in takratni Spitalski ulicL
Rože-zdravilo
Navadna potomka (lat. paeonia officina-lis) ali kresnik je planinska roža in raste tudi pri nas na Notranjskem in po vrtovih. Je to trpežna korenika, ki sestoji iz repastih ali vretenastih gomoljev. Sočnata stebla imajo prstaste ter deloma pernate
liste. Cvete maja in junija. Korenina nabiramo jeseni. Ista je zcpma, v začetku sladkasta, pozneje pa grenka in ostra. Sveža diši močno in zoprno, posušena pa sko-ro nima duha Razrezana korenika se kuha na vinu. 5 do 10 kapijic tega čaja večkrat dnevno se priporoča proti želodčnim krčem. Je tudi dobro sredstvo proti bolezni kamna in proti protinu
Repinec (lat. lappa oifficinalis) ali repje se nahaja ob po'teh, po neobdelanih poljih, gromačah in travnikih. Je to dolga vretenasta, zunaj sivorjava korenina, ki poganja v dveh letih vejasto, zelnato steblo z velikimi, srčastimi listi, ki se manjšajo vedno navzgor. Čaj se uporablja (15 do 25 gr na pol litra vode, zjutraj in zvečer po tri polne žlice brez sladkorja) proti želodčnim vnetjem in želodčnim tvorom. Najbolje učinkuje čaj iz semen in to proti bolezni kamna, želodčnim težavam in težki glavi. Zavrelico uporabljamo za umivanje pri izpuščajih, lišajih, preti hrastam na glavi otrok in kožnim luskinam. Korenina pospešuje rast las. Tri do' petkrat tedensko drgnemo kožo ne glavi s čajem od korenin (30 g na pol litra vode in par zrnc sode).
Zeleni teloh (lat. belleborus viridus) ali zelena slepiča je pri nas ponekod zelo razširjena. Je to korenika z rog!jaslim steblom Vsaka veja ima zelen cvet, spodaj pa sedeč prstast list. Vsaka cvetna vejica raste iz listne rožice. Pritlično listje je prsitasto ter dolgopecljasto. Zelen teloh cvete od marca do aprila. Korenina se nabira februarja in je ostrega, v začetku sladkastega, pozneje grenkega, v začetku zoprno žaltavega, ostrega vonja, ki povzroča močno kihanje. Teloh je strupen. Ta rastlina se radi nezanesljivega učinka in strupenih snovi uporablja le prav redko proti oslovskemu kaši ju, kodiki, žolčnim kamnom itd.
V TRGOVINI
Maksi: »Mama je rekla, da je bilo v jajcu, ki ste mi ga dali, že pišče.«
Trgovec: »Potem pa povej mami, da mi dolguje še osem dinarjev.«
* Težko je gospodinjiti v današnjih hudih časih. Vsaka, še tako dobra gospodinja
potrebuje praktičnih nasvetov bolj ko kdaj prej. Dobi jih v »Ženskem Svetu«. Zahtevajte list na ogled. Pišite takoj na naslov: »Ženski Svet«, Ljubljana, Aleksandrova cesta 16.
Vo;na ladja na manevrih
čez dobro uro vožnje zadani iz vseh zvočnikov ponovno signal trompete: Na bojne prostore! Na krovu se opazi živahnejše tekanje in vrvenje, topničarji odkrijejo na mah še ostale topove, zapirajo z vijačnimi zapahi vrata, ki vodijo v spodnje prostore, zavzemajo mesta pri topovih in pri blizu stoječih dvigalih za mu-nicijo. častniki, oboroženi s samokresi, se pojavijo na krovu. TI bodo nadzorovali službo topničarskega moštva in pazili, da se v nobenem primeru nihče ne oddalji od svojega mesta. Prav tako se zaprek vsa vrata, ki vodijo v strojne prostore, in pred vsakimi vrati je postavljena oborožena straža, ki ne pusti odpirati vodo-tesno zaprtih vrat. če večje je vrvenje pod krovom. Skupine mož vlečejo iz skladišča neke škripce ha verigah po tračnicah, visečih pod stropom, in se razvrstijo nad skladiščem municije. S temi škripci bodo prenašali municijo k posameznim topovom in izpod krova bodo naboje potegnila električna dvigala. Prosto strojno osebje zavzema prostore pri pripravah za gašenje požarov.
Pa se stisnem v kuhinjo, kjer sem imel pogled na dimnik prost. Tja se je zatekel tudi šerif, ki je bil zdaj vsem v napotje, in razlagal kuharjem položaj, v katerem se je zdaj ladja nahajala.
»Vidite, < pravi, »tam na obzorju tisto belo jadro, za njim pa še dve maniši. Te nam predstavljajo sovražne ladje. Ko bo
ladja v določeni razdalji od tarč, bo otvo-rila nanje ogenj iz sprednjih stolpov.«
Ladja se bolj in bolj približuje tarčam. Vsi topovi, tudi manjši, usmerjajo nanje svoje cevi in jih stalno drže na muhi. Iz kuhinje opazujemo početje dveh podčastnikov, ki sedita ob topu vsak na svojem sedežu, krita od topovskega oklepa, in se ukvarjata z usmerjanjem topovskih cevi proti tarčam. Dva druga topnlčarja stojita pri električnem dvigalu tik kuhinje vedno pripravljena sneti z dvigala vsak po en naboj in ga vložiti vsak v eno topovsko cev. Tako so razvrščene skupine pri vseh ostalih šestpalčnlh topovih.
Strašen pok, spremljan z močnim sunkom zračnega pritiska in tresljajem ladje je naznanil, da je prednji stolp oddal prvo salvo. Oblak črnega dima se je pričel valiti čez krov. čez nekaj sekund zadani druga, nato tretja salva. Tako se vrstijo zaporedoma. Stebri vode se dvigajo okrog tarč, ki so še okoli 15 milj oddaljene. Ladja se med streljanjem počasi bliža tarčam. Točno že razločujemo ogrodje prve tarče. Oddaljeni smo še deset, osem milj. Zdaj stopijo v akcijo šestpalčni topovi. Top pred kuhinjo je že dvakrat izstrelil. Topničarja vlagata naboje v cevi ln odstranjujeta praz ne naboje. Zasliši se besno streljanje vseh večjih in manjših prednjih topov. Ladja je že vsa v dimu, povsod smrdi po smodniku. Pod krovom pa ropočejo škripci.
Pogled za kulise želodca
Ne samo ljubezen — tudi poezija in mM za znanstvena odkritja gresta Skozi želodec, kakor so dognali ameriški učenjaki
Nihče ni videl želodca na delu, dokler niso iznašli Rentgenovih žarkov. Dotlej so ga učenjaki pač imeli priliko opazovati mi trebušnih operacijah in pa pri. poizkusih z živalmi, vendar ga takrat nikoli niso videli v normalni funkciji Dandanes ga zdravniki opazujejo taka da dajo pa-
cientu pogoltniti barij ev sufat, ki ne pro-pušča Rentgenovih žarkov, obenem pa nima vpliva na njegovo delovanje. Tako dandanes zdravniki lahko opazujejo ne samo peristaltično sibanie želodca, ki je podobno raztezanju in krčenju srca. temveč tudi izločanje želodčnih sokov.
Ko so profesorji na medicinski fakulteti čikaške univerze pred 15 leti začeli proučevati želodce svojih študentov, so odkrili zanimivo dejstvo, da so vsi ti želodci nenavadno veliki in neaktivni. Z opazovanjem so začeli septembra 1925. a ko so februarja nato ponovili pregled, so opazili, da so želodci med tem pokazali mnogo večjo delavnost in da so se znatno zmanjšali. Takrat se ie začel letni semester. in ko so profesorji vzeli v študij tudi žeicdce novodošlih študentov, so dognali, da kažejo tudi ti podoben razvoj: od kraja so bili razširjeni in malo delavni, v teku leta pa so se skrčili in razgibali. Učenjaki dolgo niso našli vzroka temu pojavu. Pozneje so odkrili da sloni razlika med prvim in kasnejšimi opazovanji na dejstvu, da spada želodec med organe. ki so v izredni meri občutljivi za čustvene vplive. Študentje, ki so prvikrat prišli na pregled, so bili precej preplašeni. Ko jih je začetniška negotovost minila, pa je začel želodec normalno delovati.
Profesor dr. Sommerfield je odkril posebno metodo, kako se po obsegu rentgenske slike izmeri obseg želodca. Dokazal je. da se »rej ko pet minut nato, ko člo-
Charles Darvvin
električna dvigala za municijo neprestano delujejo. Morje okoli tarč je vse penasto. Prva tarča je že vsa v cunjah. Oddaljenejše so ponovno zadete. Ladja se obrne, zavije med tarče — zdaj so vsi topovi v akciji, prednji in zadnji stolpi, topovi na
straneh, že se ladja oddaljuje od razcefra-nih tarč streljaje z zadnjimi topovi. Signal trompete naznani konec bojnega manevra. »Sovražnika« smo uničili.
2e proti večeru brzi ladja z vežb proti mogoče sto milj oddaljenemu oporišču. Topovi so spet pokriti, ograja na mestu, letali sta se vrnili in z žerjavi so ju potegnili na krov in spravili v hangar. Strojno moštvo leži v vseh kotih po krovu. Temno in hladno je že postalo. Medle tem-nomodre luči slabo razsvetljujejo prehode na krovu. Nekatere prežene mraz s krova v pretirano segrete spodnje prosto-
vek popije kozarec neke tekočine, znajde v želodcu še neka druga tekočima, katere količina zavisi od vrste popite pijače. Kadar človek popije kozarec mleka, vsebuje želodec pet minut nato za tri kozarce tekočine. a kadar popije kozarec sirotke, se napolni želodec za 5 do 7 kozarcev. Tako pa reagira na pitje samo vznemirjen želodec, ker ostane ustje v čreva zaprto še dolgo potem, ko ie želodec sprejel hrano ali pijačo, medtem ko se zdrav, miren želodec odpre že dve minuti nato. Obseg želodca ne zavisi torej toliko od količine zaužite jedače in pijače, temveč od razmerja izločenih želodčnih sokov, ki so potrebni, da sprejeta hrana nastopi običajno prebavno pot. Ti poizkusi so pokazali, v kako veliki meri zavisi želodec od človekovega duševnega življenja. Razvada mnogih ljudi, da pomečejo kosilo v največji naglici v sebe. pa ie najzgovornejši vsakdanji dokaz za to. Ustje v črevo se zapre, zaužita hrana se kupiči v želodcu in posledica so vetrovi, gorečica. slabo počutje in slaba volja. V zdravem želodcu hrana navadno ne ostane deli ko eno ura Nekateri želodci so v večji meri nagnjeni k tem nerednostim kakor drugi, razen tega pa se javljajo po zaužitiu nekaterih jedi. ki učinkujejo na ustje črevesa kakor obroč in ea zapro. Kadar ie reakcija dovolj močna, nastopi bruhanje, a če ie šibkejša, pacient deli časa trpi od simptomov razširitve želodca, dokler se ustje ponovno ne odpre. Žrtev takšnega nereda pa ne trpi samo od razširitve želodca, temveč čuti včasih bolečine v zgornjem delu trebuha. pogostokrat ie čez mero zaspan, nima volje za duševno delo in dremlje se mu po ves dan. nazadnje izgubi živce in postane razdražljiv. Včasih se pojavi tudi neodoljivo kihanje ali pa kri človeku udari v glavo. Po takšnem močnem kihanju se ustje v črevo odpre. — Duševno razpoloženje. smo rekli, močno -vpliva na želodec. prav tako pa tudi želodec ni brez vpliva na misel in duha. Poznavalci zgodovine trde. da si Darvvin pač nikoli ne bi bil izmislil svoje razvojne teorije, če ne bi bilo fantazije, ki mu jo je podžgal njegov kronični želodčni katar. Prav tako se je imel Conrad za svojo neudržano fantazijo zahvaliti nervozi želodca, enako je Pee zajemal snov za svoje strahotne novele iz želodčnega katarja, ori čemer si le mnogokrat pomagal tudi z alkoholom Zanimivo ie. da so nekateri ljudje priredi izredno duhoviti, medtem ko drugi ne zmorejo ničesar drugega, kakor da bi radi zadremali. Kar ie enemu zdravje, je drugemu lahko v škodo.
Obrazi naših dni
Maršal Sapošnjikov
Maršal Boris Mihajlovič Sapošnjikov, eden najvidnejših voditeljev in organizatorjev sovjetske armade, je star 58 let in po rodu iz Zlatousta, kjer se je rodil kot sin skromnega uradnika. Po dovršeni gimnaziji je vstopil v vojno akademijo v Moskvi nato pa je študiral še carsko ge-neralštabno akademijo. Leta 1910 je postal oficir carske armade in je naglo napredoval.	.
V svetovni vojni je služil pri konjenici in je kmalu dosegel čin polkovnika. Kot oficir je bil med vojaki zelo popularen, tako da so mu mnogi ostali zvesti tudi po zlomu carskega režima. Ko Je republikanska vlada uvedla načelo, da se višji oficirji volijo, so delegati revolucionarnega vojnega sveta izbrali šapošnjikova za komandanta kavkaške divizije. V maju 1918, šest mesecev po padcu začasne vlade, je šapošnjikov kot prostovoljec vstopil v vrste rdeče vojske in Lev Trockij ga je postavil za pomožnega komisarja operativne sekcije vrhovnega vojnega sveta. Pozneje je postal šef operacij štaba revolucionarnega vojnega sveta in je zavzemal ta važni položaj do konca državljanske vojne. Sovjetski zgodovinarji pripisujejo njemu pretežni del načrtov za razne protiofen-zive proti »belim ina intervencionističnim« vojskam. Za te zasluge je bil leta 1921 na predlog Lenina in Trockega odlikovan z redom rdečega prapora. — Ko Je bila državljanska vojna končana, je šapošnjikov postal pomočnik šefa generalnega štaba. Leta 1925. je postal pomočnik komandanta leningrajskega vojnega okrožja, ki je v strateškem pogledu velike važnosti. Leta 1927. je bil imenovan za poveljnika moskovske garnizije, leto pozneje pa za šefa generalnega štaba rdeče vojske.
Joseph Conrad
Medicina ie potrebovala mnogo let iskanja in ODazovania. preden ie dognala. <-a vsi ti pojavi ne zavise samo od razpoloženja. tmeveč tudi od konslitucije želodca in od načina, kako želodec reagira na razne vrste jedi. Kaj se prav za prav g^di v želodcu, kadar pride v niesa hrana, katere ni vanien. ne vemo. Znano Da ie. da takoj nato začne delovati neki neznan mehanizem, ki vzbudi alarm in zapre J.-hod iz želodca. Bolečine, ki se po nekaterih jedeh javljajo v trebuhu, so p sle-dica tesa zaprtja in kupičenja hrane v želodcu, katerega obseg se znatno poveča še z dotokom izločenih orebavnih okov Ti sokovi prihajajo iz krvi. in če se iz črevesja ne ta vračali v kri bi se č ovek v kratkem izsušil ko mumija. Želodec se vede v organizmu kakor da bi ce zavedal svoje važnosti. nikoli nam ne oprosti. kadar grdo ravnamo ž njim. zmerom nam tako ali tako pokaže svoje nezadovoljstvo. Če se ne zmenimo za prvi n j asov opomin, nam utegne porušiti v-o ekonomijo v organizmu. oropa nas duševnega ravnovesja in nas vrže v pesimizem, ki ie v vsaki obliki zmerom — prva napo red konca.
| Sovjetska vlada je bivšemu carskemu oficirju, ld je kazal velike vojaške sposobnosti, poverjala razne posebne misije. Dokler so se še javljali upori, so ga so-vjeti pošiljali krotit nemirne pokrajine. Februarja 1932 — takrat so se bile mednarodne razmere začasno umirile — je postal upravnik vojne akademije. Razen vojne akademije je šapošnjikov vodil tudi
Sovjetski vojak na mandžurskl meji
poseben seminar, ki so ga obiskovale razne visoke osebnosti sovjetske vojne ln civilne uprave, med njimi bivši komisar za vojsko Vorošilov, maršal Budjoni, znameniti organizator sovjetske konjenice, a nekateri trdijo, da tudi predsednik vlade Molotov in celo sam tajnik stranke Jožef Stalin. Ko je po umoru Kirova 2. decembra obstajala bojazen, da bi Nemci preko Baltika napadli Rusijo, je šapošnjikov prevzel odgovorno mesto šefa leningrajskega vojnega sveta. Po padcu maršala Jegoro-va je bil leta 1937. vnovič imenovan za šefa generalštaba rdeče armade. Pred dve-
ma letoma je bil na kongresu komunistične stranke Sovjetske zveze izvoljen za začasnega člana centralnega komiteja, ▼ vrhovnem svetu — parlamentu SSSR — pa zastopa moskovsko volilno okrožje.
šapošnjikov zavzema ugledno mesto tudi v vojni strokovni publicistiki. Med njegovimi deli so najbolj znana »Mozeg vojske« v treh delili, študija o zgodovini in delovanju generalnega štaba, »Konjenica« in »Vojne operacije rdeče vojske in mornarice«. Zadnji knjigi je ob izidu napisal obširen predgovor Lev Trockij, pred leti pa jo je sovjetska cenzura prepovedala.
Ponošena suknja
2e zjutraj, še preden sem šel od doma, se je pričelo. Pričela je moja žena še v v postelji, ko sem ji povedal, da poj dem v neko tovarno vprašat o neki za dnevne časopise važni zadevščini.
»Kaj ? V stari, zamazani suknji hočeš iti h gospodu ravnatelju ? Da te le ni sram!«
Ko sem ženi dopovedal, da bom suknjo pustil pred vrati in da se najbolje počutim v nji, mi je pričela naštevati vse madeže na nji, da je že vsa razcefrana, razen tega pa mi je vrgla tudi precej mojih osebnih madežev v obraz. Ko mi je pripovedovala, kako dostojno oblečeni so drugi — gospodje, kakšen sem pa jaz, sem ji trdno za^ bičal, da danes lepo oblečeni hodijo največji sleparji. Od suknje je prešla k čevljem, češ: »V takih čevljih si upaš izpod strehe? Kaj bodo rekli o meni, da pač ne morem biti dosti vredna, če te pustim takega na cesto!«
Tudi glede čevljev sem ji odgovoril krepko: »Ali misliš, da bom razen tebi še čevljem suženj? A.li misliš, da bom hodil kakor kak gizdalin v lakastih čevljih in da zaradi njih ne bom hodil po jarkih in bregovih, kamor bi me gnalo srce? Na, na, tudi tvoje ljubeznive nežnosti sem že sit.« Ko je pričela stokati v solzah, da se bogati ljudje, o katerih je znano, da imajo dosti denarja, tu in tam lahko pokažejo v ponošeni obleki, jaz pa že zato ne smem. ker vsi vedo, da nosim staro suknjo pač zato. ker boljše nimam, sem pograbil svojo staro prijateljico in odšel.
Precej nerazpoložen sem stopil v vlak. V vagonu sem dobil starega prijatelja iz vojnih dni. Obema se je pri pozdravu nekoliko razjasnilo lice Pa si lahko mislite, da sva si takoj začela vzbujati spomine na tiste davne, lepe dni. ko sva juna-čila in vrtnarila med kipečim cvetjem Zabavljala sva seveda cez sedanje grde čase in ljudi. Tožila sva. kako malo. malo se je bilo izpolnilo naših lepih sanj. — In že je bil čas. da izstopiva. Pri slovesu sva si želela ."»rečno pot in se dogovorila, da se tudi povrneva skupaj z vlakom.
Med obujanjem spominov na pretekle dneve sem prekoračil vrata tovarne in sem skoraj prezrl gospoda vratarja, sedečega v stekleni kletki ob vhodu, kadečega debelo cigaro. Bil sem že pri vhodu v rav-natelievo palačo, ko zaslišim za seboj silen krik:
»Ali ne veš, da je tukaj beračenje prepovedano?«
Začuden pogledam, komu to velja, pa mi trd prijem za ramo že pojasni, da sta vsemu temu vzrok moja draga-suknjiča in prav tako moj ponošeni klobuk, ki ga tako rad nosim, ker sva se tako privadila drug drugegea. Oči so se bliskale nekako po generalsko uniformiranemu in oportane-mu vratarju. Nu, ko sva si pogledala iz obličja v obličje, se je njegovo mnenje nekoliko spremenilo. Kazalo je. da sem v njegovih očeh nekoliko napredoval. Vprašal me je, koga iščem in kaj hočem.
»Gospoda ravnatelja,« sem pojasnil gospodu vratarju.
»Kaaj? Gospoda ravnatelja? — ali ne veš, kdo je naš gospod ravnatelj? Kaj pa mu hočeš? Kdo pa si?« je zasikal skozi zobe, pri tem pa že spet bliskal z očmi. »Ali ne veste,« je v trenutku spremenil naziv, »da se mora vsakdo, tudi policaj ali orožnik, najprej zglasiti pri gospodu vratarju, potem pri gospodu pLsariu, potem pri gospodu tajniku, potem šele pri gospodični tipkarici in potem šele, če smo mi vsi dovolili, potem šele sme videti gospoda ravnatelja?«
Ko sem se bil pri vratarju opravičil, da ga pač nisem hotel motiti v prijetnem razpoloženju pri dobri, debeli cigari, se ie spet hudo zabliskalo in do malega treščilo. To pot pa sem bil pripravljen tudi jaz. Ko me je gospod vratar počastil z besedo: »Smrkavec!« in ko sem misMl, da bo zaropotalo, se je prikaza.! angel rešenik v obliki gospoda pisarja. Privabil ga ie bil krik. Joj, ta pa je že poznal mojo ljubo suknjo m mene v nji.
»Kaj pa hočete spet tu?« me ie nagovoril prijazni gospod pisar. »Pustite nas in naše liudi v miru. šele nred dobrim ste sleparili pri nas. V dnevnih zapiskih stoji
re, kjer si vzame vsak svojo posteljo na rame in jo obesi na jeklene drogove, ki so v ta namen pritrjeni pod stropom. Ko tako svojo posteljo na rami, se kmalu zaletim v strojnega upravitelja, vsega iz sebe.
»Poišči mi takoj podčastnika skladiščnika, naj mi poda takoj situacijo nafte in vode. Reci mu nadalj.e, da bomo pluli vso noč in morda jutri ves dan. Si razumel?«
Našel sem skladiščnika vsega mastnega od nafte.
»Reci strojnemu upravitelju, da smo vkrcali tisoč dvesto ton nafte, in da smo je porabili od polnoči do 8. ure zvečer približno tristo ton. Vode imamo tudi zadosti.«
Pozneje smo od njega Izvedeli, da se je v teku dneva ponesrečil neki hidroplan mogoče kakih dve sto milj od kraja strelskih vaj in da ga mora naša ladja v teku jutrišnjega dneva rešiti.
Izgledov na hitro vožnjo ni bilo, ker je začela pihati huda burja, morje je postalo peneče, narasli valovi so butali ob boke ladje in se valili čez krov. Velike kaplje slane vode so brizgale na moštvo, speče na krovu, ki se je potem umaknilo v varne viseče postelje pod krov. Nekaj mornarjev je ostalo na krovu. V težkih dežnih plaščih so pritrjevali in vezali vrvi, da so se ob njih bolj varno gibali po krovu. — Neurje vedno bolj narašča. Ladja mora zmanjšati brzino na — osem vozlov. Besnenje morja je zaskrbelo kapitana ladje, ki je odšel sam na poveljniški most. Cez noč je voda nekajkrat pljusk-nila v dimnik. Motorni čolni na krovu so bili še drugo jutro polni vode, ki so jo ob guganju ladje izlivali na krov. Pri izme-
njavi straže ob štirih sem opazil v enem kotu na tleh nekaj zamazanega, nekoliko naprej, v drugem kotu spet nekaj in tako skoraj v vsakem kotu.
»To je od topničarja rekruta,« pravi eden, »saj smo imeli snoči za večerjo ri-žoto. Poglej, tu je bil še eden!«
»Poglej, to je pa od našega šerifa!« pravi drugi. »Saj so večerjali podoficirji tunino in solato! Ha-ha!«
Proti poldnevu se je morje nekoliko umirilo. Ladja zmore spet 30 vozlov. Po nekolikournem križarjenju se usmeri proti svetli točki, ki se je znova prikazala in zopet izginila za valovi na obzorju. Cez eno uro smo tik pri ponesrečenem letalu, ki se je zarilo s prednjim koncem v vodo. Edini mož posadke, pilot, se je z rokami oklepal repa. ki je štrlel iz vode, stal je na robu krila. Valovi so premetaLvali le-
talo z njim vred, vsak val ga je do kož premočil. Zdaj je bil v navpični legi, zdaj sikoraj v vodoravni.
Rešilni čoln z osmimi možmi se spušča v vodo. Z veliko muko dosežejo letalo še večja je bila muka letalo zajeti z vrvmi in spraviti v čoln pilota, ki se je bil takoj po nesreči privezal z nekimi pasovi okrog telesa k repu letala. Da ni bil privezan, bi ga ne bilo več. Po spuščeni lestvi so ga skoraj prinesli na krov. Ves moker, bled, z rdečimi očmi od slane vode, jfe po nekaj požirkih ruma komaj mogel odgovarjati našemu kapitanu.
»Kdaj ste se ponesrečili?«
»Včeraj zjutraj, ko sem bil na predpisanem poletu, mi je odletela polovica propelerja in sem treščil v morje.
»Ste torej preživeli še precej viharno noč?«
»Gospod kapitan, bilo je nekaj strašnega. Mraz, tema, voda, burja, dvigalo me je visoko v zrak, nato me je voda zagrnila — ne morem vam tega opisati Vsako minuto sem mislil, da je po meni. Nekaj groznega.«
»Koliko let imate?«
»Osemindvajset.«
Kapitan je motril njegove lase, ki so bili popolnoma sivi...
»Poskrbite za tega gospoda hrano, perilo, kopel, vse!« je naročal kapitan šerifu. ki nas je razganjal od ponesrečenega pilota.
Kasneje smo izvedeli, da je tisti pilot zapustil službo in ni več letal.
Pozno zvečer je bila križarka s ponesrečenim letalom na krovu zasidrana v pristanišču.	(Konec)
zapisano, da ste se bili pritepli in prikradli neopaženo v sredino naše tovarne. In prav zaradi vas smo morali požreti velik cmok od gospoda direktorja!«
Ko sem se bil opravičil, da so mi bili takrat pot pokazali tovarniški uslužbenci in da nisem bil sredi tovarne, marveč sredi kupov starega kositra in železa, mi je dal gospod pisar razumeti, da so ljudje, ki se bavijo s pisanjem v liste, zelo nevarni. Treba se jih je zlepa ali zgrda otresti.
Tako sem bil odpravljen. Da se nekoliko razvedrim, sem stopil v gostilno in zamudil vlak. Hudo mi je bilo, ko sem se spomnil dragega prijatelja, ki sem mu bil obljubil, da se bo- a skupaj vrnila. Neprestano mi je bila pred očmi ta čudna do-godba. Da me je bil vratar nagnal zaradi ponošene suknje, mi je bilo prav, toda da izgledam tako mLad, da me ljudje naga-njajo ? smrkavcem, mi ni šlo v glavo. Konec koncev sem se še čutil domalo počaščenega zaradi prijaznega pridevka.
Na poti proti postaji srečam prijatelja, ki je tudi nekam jezno gledal predse-
»Kaj pa ti še tu? Ali se še nisi odpeljal?«
»Zakaj se pa ti nisi?« me vpraša.
»Smola, ta prokleta smola. V današnjih zmedenih časih bi bilo pač najboljše, da bi človek hodil v uniformi ali pa bi nosil vsaj legitimacijo za klobukom,« sem jel pripovedovati.
»Kaaj, legitimacijo? Potem bi ga gonili. kakor mene. Pomisli, kaj se mi je zgodilo. Zaradi te prokiete legitimacije so me aretirali. Prišel sem na postajo. Nič hudega sluteč, sem vprašal vratarja, kdaj točno odpelje vlak Kdaj, kdaj! se zadere name vratar. Kakor vsak dan ali ne znate brati, kaj je napisano na onile tabli! Ali bom moral vsakemu, prav vsakemu. . .
— Kakšnemu vsakemu? sem ga prekinil in iz žepa izvlekel legitimacijo, ki io je takoj, že po platnicah spoznal, da je želez-ničarska. Mislil sem, da ga bom ugnal. pa sem dosegel nasprotno. — Se dosti slabše, da si železničar, pa vprašuješ za vlake, me ie hrulil vratar. — Razjezilo me je in precej prevzetno sem mu pokazal sliko, češ, da bo vide!, s kom ima opravka Toda vprav to je postalo zame usodno. Pomisli: fotografija je stara 20 let. Vratar me je še enkrat premeril od nog do glave. Videl in občutil sem, kako primerja pred seboj stoječega sivega, neobritega deda, v oguljeni, obrabljeni suknji s fotografijo, pred-stavljajočo moža v najlepši moški dobi, oblečenega v z zlatom obšito uniformo višjega železniškega uradnika. — Aha, zdaj sva pa skupaj, ti stari goljuf! — Ne boš piha! kaše, ne boš se več vozil zastenj, za železničarske žulje! — Nu. samo predstavljaj si mojo priliko. Prav takrat, ko se prične premikati moj vlak. stopi stražnik pred mene. Vratar mu izroči legitimacijo. ukaže mi, da mu sledim. Ljudje iz vlaka, med njimi mnogi znanci, gledajo na peron. Prav gotovo so mislili, da sem najmanj član
»Nu, in kako si se rešil?« sem radoveden vprašal prijatelja.
»Hm, kako. Ko sem stopal čez peron v častitem spremstvu stražnika in vratarja, se je naenkrat pojavil angel odrešenik v podobi mojega nekdanjega pripravnika, ki načelu je postaji. — Ali ste prismojeni ali kaj je z vami? se je raztogotiL Pustite vendar gospoda svetnika!
»In potem?«
»Nu, vratar se je potuhnil in izginil ka-kro kafra. Izginil je med množico, ki me je spremljala po peronu in stražnik za njim. Pa kaj mi je vse to pomagalo. Vlak je bil odpeljal brez mene. Pomisli — pomisli samo. kaj bi bilo, da ne bi bilo prijatelja načelnika? V kebi bi razmišljal o tej nesrečni legitimaciji in ponošeni suknji.«
Podobne misli so mučile mene. Najbolj pa me je jezilo, da si bo žena nazadnje domišljala, da ima absolutno prav, ne glede na to, da v marsikateri strgani suknji tiči boljše srce in pod starim klobukom modirejša glava kakor v novi, lepo izlikani obleki.	—s-
Dva stila
Razmerje med Hitlerjevo Nemčijo in Sovjetsko zvezo je skrivnost, ki dandanes vznemirja svet. Dva bistveno različna sistema, ki drug drugega izključujeta, sta se znašla v neki posebni vrsti sodelovanja, ki sicer ne predstavlja kakšne vdjne akti-vitete, pa vendar nudi Nemčiji toliko opore	-»•#1 v" ft* 1 .t* *
Da so v razmerju med velesilami osi in sovjetsko Rusijo nekatere razlike, pa vendar od časa do časa prihaja na dan.
V tem pogledu je zlasti zanimiv način, kako sta nemški in ruski uradni tisk svoj čas zabeležila rezultate, ki jih je prinesel zadnji obisk predsednika sovjetske vlade in komisarja za zunanje zadeve Molotova v Berlinu. Usjadni komunike, ki je bil objavljen v Berlinu, je vseboval naslednji stavek: »Izmena misli je potekla v atmosferi medsebojnega zaupanja in je privedla do obojestranskega soglasja v vseh važnih vprašanjih, ki se tičejo Nemčije in Sovjetske zveze.« Veliko pozornost pa je vzbudilo dejstvo, da komunike, ki ga je objavila moskovska vlada, ni vseboval besede »soglasja«, temveč je govoril samo o »medsebojnem razumevanju«.
SKOTSKA
Škot je videl na nekem kinu napis: »80-letni starčki in starke imajo prost vstop v naš kino!«
Škotu, ki je bil slučajno tudi sam lastnik kina. je ilo to zelo všeč. Odločil se je, da bo tudi on uvedel za svoje stare rojake isto ugodnost.
Ko se je vrnil v svoje rodno mesto na škotsko, je obesil pred svoj kino desko z napisom: »801etni starčki in starke imajo prost vstop, če — pridejo v spremstvu svojih staršev.,.
Drugi dan I. zleta slovenskih smučarjev
Konec smucarsfcfii prainlkm
Včeraj so bile zadnje prireditve na celjskem zletu, ki so prinesle mnogo dobrega športa in dale močan poudarek propagandi za nas uaroana spori
Novi slovenski prvaki so postali: v alpski kombinaciji Gajšek (SPD Maribor), v klasični kombinaciji It&zin-ger Tone (Bratstvo), v skokih Klančnik Karol (SmK Ljubljana) in v slalomu Gajšek (SPD Maribor), obenem pa so bili oddani tudi mladinski prvenst veni naslovi v skokih in slalomu. — Zletno prvenstvo v slalomu za dame je osvojila Praček Lojzka (Gorenjec)
Celje, 9. februarja.
V zgodnjih jutranjih urah je vse kazalo, da bo drugi dan celjskih smučarskih praznikov pokvarjen, tako da so se tekmovalci zlovoijni vzpenjali k Ceijski koči. Dvajsetim najboljšim iz včerajšnjega smuka se je pridružilo še deset specialistov, ki goje sam slalom. Seveda je veljalo največje zanimanje seniorjem, čeprav so bila obenem tudi tekmovanja za j umor je in dame v slalomu. Ze dopoldne so se megle dvignile in dobili smo krasen solnčni dan, ki je takoj močno dvignil razpoloženje in je okrog koče zavladalo živahno smučarsko vrvenje.
Slalomi
Proga za slalom je bila v prav dobrem stanju, hitra in tehnično dosti težka. Kot krmar jo je najprej presmučal naš olim-pijec Praček, ki v konkurenci ni nastopil, pokazalo pa se je, da je bil danes najboljši mož na terenu, saj je v obeh tekih dosegel najboljši čas. Drugi favorit za alpsko kombinacijo Znidar je menda pravi pastorček sreče. Tako je bilo tudi danes ,ko bi moral svojo športno kariero kronati z najlepšim uspehom, a je nesrečno zapravil svoj siguren uspeh, ki mu ga je obetala včerajšnja daleko premočna zmaga v smuku. Sodniški zbor je namreč ugotovil računsko napako in je Znidar-jev čas v smuku pravilno 1:15.8 ne pa, kakor je bilo včeraj objavljeno 1:25.8), torej skoraj za celih 15 sekund boljši od drugoplasiranega, kar mu je prineslo za kombinacijo ogromen naskok. Danes je Znidar — menda v razburjenosti — izpustil vratca, zaradi česar je bil diskvalificiran in je seveda izgubil tudi — slovensko prvenstvo v alpski kombinaciji.
Rezultati seniorskega slaloma so bili naslednji:
1. Gaišek (SPD Maribor) 2:24, 2. Klein (Skala) 2:24.3, 3. Čop (SPD Maribor) 2:25, 4. Lukanc (Tržič) 2:28.2, 5. Ravnikar (Gorenjec) 2:35, 6. Ankele (Tr*ič) 2:38.1.
Skupna ocena v alpski kombinaciji pa je naslednja:
1.	Gajšek 147,
2.	Ravnikar 153.4,
3.	Čop 155.8,
4.	Klein 156.32.
5.	Lukanc 158.8,
6.	Čarman (Tržič) 159.6,
7.	Ankele 160.84,
8.	Žvan (SPD Beograd) 165.75.
SLALOM ZA DAME
1. Praček Lojzka (Gorenjec) 1:25, 2. Stolcer Pavlina (Gorenjec) 1:33.4, 4. Heim Erika (Skala) 1:35.9, 4. Černič (SPD Maribor) 1:47.6, 5. Čop (Skala) 1:48.1.
SLALOM MED JUNIORJI
1. Knop Ljubo (SPD Celje) 59.8, 2. Lukanc Matevž (Tržič) 1:03.2, 3. Kovač Franc (Gorenjec) 1:11.2, 4. A man Čoka (Tržič) 1:12.6, 5. in 6. Hutar Zvonko (Gorenjec) in Uršič Dominik (SPD Celje) 1:13.9.
MLADINSKI TEKI
Mtauinski teki so bili dopoldne ob 10., ko je bilo istočasno pri Celjski koči tekmovanje v slalomu. Tekmovali so v treh starostnih kategorijah. Rezultati so bili:
Mladina na 3 km: (22 tekmovalcev): 1. Dolžan Srečko 9:57, 2. Zima Srečko > 10:10, 3. Krznarič Pavel (vsi trije Dovje - Mojstrana) 10:14.
Juniorji do 16. leta na 5 km (21 tekmovalcev): 1. Male j Ciril (Bohinj) 17:10, 2. Muhič Edvard (Maraton, Maribor) 18:15, 3. Kuhar Jakob (Planina) 18:28.
Juniorji do 18. leta na 8 km (21 tekmovalcev): 1. Razinger Lojze (Bratstvo) 27:50, 2. Polda Janez (Dovje - Mojstrana) 48:40, 3. Brum Berti (Bratstvo) 28:52, 4. Kofol (Bohinj) 29:01, 5. Vojvoda (Bohinj) 29:08.
JSaiaket
Ob 11. je bil v hotelu »Evropi« svečan banket na čast predstavnikov prireditve. Navzočni so bili brigadni general Parac, brigadni general Lukič, poveljnik mesta polkovnik Tomaševič, poveljnik vojaškega okrožja polkovnik Caska, predstavniki celjske mestne občine,prireditelja SZSZ, SPD itd. Govorili so župan dr. Voršič, brigadni general Parac, predstavniki SZSZ, v imenu prosvetnega ministra sre-ski podnačelnik dr. Ogrin, v imenu saveza SKJ in celjske sokolske župe župni sta-šerina Jože Smertnik, za ZFO prof. Biten c, predsednik savinjske podružnice SPD dr. Vinko Hrašovec, v imenu ljubljanske in mariborske tujskoprometne zveze inž. Si a i mer, brigadni general Lukič in pohorski pesnik Ludvik Zorzut.
Skoki za kombinacijo
Skoki za kombinacijo seniorjev so bili pred samostojnimi skoki na skakalnici, ki jo je precej razmehčalo solnce. Zaradi tega so bili skakači precej nesigurni in je bilo razmeroma mnogo padcev. Tako si je Zemva že pri prvem skoku pokvaril vse izglede na prvo, pa tudi na drugo mesto, čeprav v teku ni mnogo zaostal za prvakom Razingerjem. Slednji je imel zato lahko delo in je sprevidnimi, dosti kratkimi skoki postal siguren prvak. Rezultati so naslednji:
1.	Razinger Tone (Bratstvo) 447.6,
2.	Dekleva Milan (Sm K Ljubljana) 412,
3.	Zemva Lonro (Br.) 353.9,
4.	Kranjčič (Železničar) 340.1,
5.	Kordež (Br.) 321.6,
6.	Jeglič (Kamnik) 259.4,
7.	Legvart (ISSK Maribor) 226.5,
8.	Janežič (Kamn.) 226,
9.	Ravnik (Kamn.) 202.5,
10. Skočir (ISSK Maribor) 193.9.
Kvaliteta skokov se najbolj vidi po tem, da je Zemva kljub enemu padcu Se vedno na tretjem mestu.
atAtmifiistojni skoki
^Kaiia-ouca je uaiie^ imuna sliko, ki smo jo vajeni videti samo še v naši Planici v dnevih poletov, ves auigi izieK je obkrožal širok venec giedalcev, ki jih je bilo okrog 4U0U, a po cesti proti Liscam se je se uuigo po zadetku vila uoiga množica. Solnce je skakalnico omehčalo in mno^j sKaKačev je po siaDem naietu na premehkem snežišču padlo, kar je doskok še bolj pokvarilo. Ker pa zaradi časovne stiske ni bilo mogoče doskoka sproti popravljati, je bila skakalnica vedno slabša. Nastopili so vsi prominenti in jasno je bilo, da bo borba huda. Zal je v konkurenci za najboljše mesto že pri prvem skoku izpadel Pribošek, ki je moral v sneg, prav tako tudi pri drugem skoku. Zemva Novšak in Klančnik po stilu, Me-žik in Florjančič po največji dolžini so bili po prvem skoku veliki favoriti. Pri drugem skoku je najprej Klančnik potegnil na 34.6 m. V krasnem visokem skoku Zemvi ni uspelo povečati dolžine in že je bil potisnjen z najboljšega mesta. Tud Florjančič ni mogel ponoviti podviga iz prve serije, zato pa je Mežik v odličnem stilu izenačil Klančnikov rezultat. Vse je radovedno čakalo Novšaka, ki je silno potegnil na največjo dolžino 35 m, v doskoku obstal, v naslednjem hipu pa se prevrnil v sneg. Rezultati so bili:
1.	Klančnik Karol (Ljubljana) (33, 34.5) 223.3,
2.	Mežik (Ilirija) (34, 34.5) 221.6,
3.	Zupan (Ilirija) (33, 33) 211.9,
4.	Novšak (Bohinj) (33,35) 209.7,
5.	Šušteršič (Ilirija) 206.5,
6.	Nedog (Ljubljana) 206.1,
7.	Zalokar (Ilirija) 201.
JUNIORSKI SKOKI
Pri skokih juniorjev se je spet postavila šola Mince Rabič - Zupanove iz Mojstrane, ki je po celonočni vožnji pripeljala v Celje celo vrsto bodočih junakov naših skakalnic. Seveda je razumljivo, da so bili naši najmlajši deležni največjega priznanja in simpatij navdušenega občinstva. Rezultati:
1. Polda (Mojstrana) 225, 2. Hutar (Bratstvo) 211.3, 3. Brum (Bratstvo) 181.6, 4. Trpine (Kamnik) 179.6.
br — Cortina, 9. febr.
Zadnji dan letošnjih tekem za svetovno smučarsko prvenstvo so prišli na vrsto samostojni skoki, v katerih je danes ob krasnem vremenu na idealno pripravljeni skakalnici »Italia« nastopilo 40 tekmovalcev. Ta konkurenca je prinesla presenetljiv konec, ker so prvič, odkar prireja FISa te tekme za svetovno smučarsko prvenstvo in prvič, odkar se razen letnih olimpijskih iger vršijo tudi zimske olimpiade, zmagali v skakalni disciplini sami — Finci. Pri tem je treba takoj pristaviti, da je bila ta njihova zmaga letos olajšana zaradi tega, ker med tekmovalci ni bilo najmočnejših predstavnikov te panoge, cele vrste odličnih skakačev iz Norveške razen edinega Sorensena, ki je v eni osebi tekmovalec in tudi oficielni predstavnik norv. smučarskega športa.
Zelo močno ekipo so v to današnjo borbo poslali Nemci, med katerimi je bil tudi dosedanji svetovni prvak Sepp Bradi in še mnogo odličnih skakačev, ki so res tudi zasedli pet mest med prvimi desetimi, toda najboljši med njimi Weiler, ki se je mogel spraviti na četrto mesto in je pustil za seboj svojega rojaka in bivšega prvaka Bradla. Italijani v tej konkurenci skoraj niso imeli besede, ker je njihov očitno najboljši zastopnik Dacol pri prvem skoku hudo padel in nato dstopil. Razen Nemcev so se izmed Srednjeevropcev najbolje držali Švicarji, ki so s svojim najboljšim možem prišli na 16. mesto. V ostalem je vredno omeniti, da je tudi med plasiranimi od 10. do 20. mesta še šest Nemcev, med njimi tudi svetovni prvak v smuku Jennewein in svetovni prvak v klasični kombinaciji Berauer.
Razdelitev daril
Pred magistratom je bila zvečer svečana razdelitev daril. Govorili so zastopniki ministra vojske general Parac, celjski župan, predsednik SZSZ mr. Zabkar in drugi.
Slalom na Golovcu
Ljubljana, 9. februarja
Danes dopoldne in popoldne ie SK Ko-rotan na Golovcu priredil slalom za se-niorje in mladino. Tekmovanja se ie udeležilo lepo število smučarjev, ki so imeli po dolgem zopet priliko startati skoraj sredi Ljubljane. Razen članov prireditelja se je tekmovanja udeležilo tudi lepo število tekmovalcev kubov SK Ilirije in SK Tržiča in člani Sokola.
Dopoldne so tekmovali seniorji na približno 900 m dolgi progi, ki je bila prav težka in ie zahtevala od vozačev mnogo pazljivosti in znania. Od najvišje točk3 Golovca ie vodila proga po njegovi strmini skozi 5 težko izvozljivih vratic proti cilju pod hribom. Tekmovalo ie 18 vozačev. ki so vsi dospeli na cilj. Tu je zmagal Razberšek Ivan. član SK Ilir je s prav dobrim časom 2:44.1. Odlična sta bila tudi Bertot in Beranek.
Popoldne ie bil slalom za mladino za katerega se ie na startu nabralo kar leno število mladih tekmovalcev. Zal ie b la smuka po poldnevu nekoliko slabša, kar je zelo uplivalo na hitrost vožnje in ni bilo mogoče doseči zaželene brzine. Proga ie bila dolga okrog 400 m z vi sin?ko razliko 60 m. Naiboliši čas ie dosegel mali Kumer. ki se ie kar iunaško spu=til Po strmini navzdol in vsa vratca minil brez napake.
Organizacija današnje prireditve ie bila v rokah funkcionarjev SK Korotana ki so svojo nalogo opravili pohvalno. Današnja prireditev ie bila prav dobro obiskana.
Uspeh tekmovalcev ie bil naslednji: seniorji: 1. Razberšek Ivan (Ilirija) 2:44.1, 2. Bertot Viktor 2:45. 3. Beranek Jože 2:48, 4. Bertot Bogdon (vsi SK Kcortan), 5. Jenko Dušan (Iliri ia). 6. Globcčnik Fr. (Tržič). Mladina: 1. Kumer Jane 40:4. 2. Žerjav Slavko 48 sek. 3. Potočnik M'ro 49 sek. (vsi Korotan'
Novi svetovni prvak v smuških skokih ! Paavo Vierto, je star 21 let in doma iz ! majhnega mesteca srednje Finske, kjer ' imajo do 50 m skakalnico in dobro atletsko progo, na kateri se poleti in pozimi pripavljajo sistematično tudi za to smučarsko disciplino, dosedanjo domeno Norvežanov. Današnja finska zmaga je dokaz, da bodo Finci prej ali slej tudi v smu-ških skokih enakovreden nasprotnik ostalima dvema severnima narodoma.
Podrobni rezultati današnjih skokov so bili naslednji:
1. Paavo Vierto (Finska) 221.5 (64, 75 in pol m), 2. Leo Lakso (Finska) 220.5 (65 in pol, 72 m), 3. Selanger (Švedska) 218.3 (63, 73 in pol m), 4. Weiler (Nemčija) 217.7 67, 76 in pol m), 5. Bradi (Nemčija) 216.4 (63, 74 in pol m), 6. Lindstrom (Švedska), 215.8 točk, 7. Topila (Finska) 214.7, 8. Klo-pfer (Nemčija) 212, 9. Sorensen (Norveška) 211.4, 10. Kraus (Nemčija) 209.9, 11. Palme 209.9, 12. Meergans (Nemčija) 208.3, 13. Haeckel (Nemčija) 208.3, 14. Jennewein (Nemčija) 308.1, 15. Murama (Finska) 207.4 točke, 16. Demarmeles (Švica) 202.7, 17. Klotz (Švica) 202.4, 18. Lantschner (Nemčija) 200, 19. Lahr (Nemčija) 198.8, 20. Berauer (Nemčija 197.9 točke.
Popoldne ob 17. je bila v smuškem stadionu, kjer se je zbralo okrog 10.000 oseb, svečani zaključek letošnjih tekem z razglasitvijo rezultatov in razdelitvijo nagrad. Nato sta kot zadnja spregovorila tekmovalcem in občinstvu predsednik italijanskega olimpijskega odbora in podpredsednik FISe Hamilton.
Smučarske ekipe 12 narodov jemljejo slovo od Cortine.
mrežo in pri 1 : 0 je ostalo do odmora.
/ drugi polovici igre je takoj spočetka Krnič z ostrim streiom dosegel že drugi gol za Železničarja. Zdaj šele je začel Gradjanski igrati nekoliko preudarneje. V 30. minuti je Jazbinšek po krasni solo akciji znižal razliko na 2 : 1 in isti igralec ,e imel v 40. minuti tudi glavno zaslugo, da je prišel Antolkovič do žoge in jo z glavo poslal v mrežo. »Purgeri« so po ianašnji igri lahko zadovoljni, da so rešili vsaj eno točko, ker so vsaj prvi del tekme odigrali zelo slabo in čisto raztrgano.
Sodnik Bažant ni delal brez napak, vendar njegove odločitve niso vplivale na izid.
Hemis v Splitu
o— Split, 9. febr.
Na igrišču Splita je bilo danes okrog 1000 giedalcev pri hitri in ostri prvenstveni tekmi med domačim Splitom in varaždinsko Slavijo. Gostje so ugodno presenetili ter se pokazali v tehničnem pogledu za boljšega partnerja Cisto po pravici so po dolgem napadanju v 43. minuti po Martinoviču prišli v vodstvo. Po odmoru so se domačini nekoliko popravili in res je v 8. minuti njihovemu Neškovčinu uspelo izenačiti. Igra je nudila potem še mnogo napetih momentov, toda rezultat je ostal nespremenjen. Rezultat: 1:1 (0:1'
Hajduk v Sarajevu
o— Sarajevo, 9. febr.
Liqgaška tekma med Hajdukom in Sa-škom, ki jo je prišlo gledat skoraj 2000 gledalcev, se je sprva začela precej ostro, toda sodnik Berglez iz Zagreba je znal moštvi spraviti v pravi tir. Ze do odmora so Hajdukovci dosegli dva zgoditka. po odmoru pa so še trikrat potresi i domačo mrežo in dosegli izid 5:0 (2:0). Splitska enaj-storica je bila danes odlično razpoložena, predvsem njen napad, ki je streljal mnogo in iz vsake pozicije. Rezultat je realen in zmaga zaslužena.
Ljubljana, 9. februarja.
Tekmovanje za siovensKo drsamo prvenstvo v umetnem drsanju, ki je Pilo v prireubi Slovenske drsaine zveze danes dopoldne, je potekalo v giavnem v boju med drsaici SK lhrije, ki je postavila za to konkurenco 7 svojih članic in 7 čia-nov. Poleg njih sta med juniorkami tekmovali tudi 2 Celjanki, čianici SK Celja.
Vreme je bilo ideaino, prav tako ledeaa ploskev, v katero so ob 8. začele risati najmanjše drsalke svoje obvezne like, sprva z bojazljivo previdnostjo, nato pa vse bolj sigurno in samozavestno. Nekaterim od teh najmlajših je bilo to tekmovanje prvo, pa so vendar zadovoljile prav vse s svojim izvajanjem. Mnogo sigurnosti in dovršenosti je pokazala zlasti se-niorska skupina, med katerimi je seve spet Silva Palme vidno prednjačila. Tudi v Thumovem izvajanju smo videli med seniorji največ povezanosti, elegance in lahkotnega poleta. Podrobneje prikazovati vse drsalno znanje naših znanih tekmovalcev je gotovo odveč, saj so se nam letos že velikokrat predstavili uspešno in smo jih spet in spet navdušeni in veseli občudovali. Poudariti je, da je bilo slovensko drsalno prvenstvo gotov uspela ponovitev državnega prvenstva, saj je današnje tekmovanje pokazalo visoko kvaliteto naših številnih tekmovalcev. Zelo razveseljivo dejstvo je, da je kader mladine t j. juniorski kader številčno tako močan. In vprav ti najmlajši so danes pokazali, da so jih pri resnih pripravah vodile skrbne roke učiteljev in pa njihova lastna želja in volja po napredku. Z njimi si lahko obetamo še nadaljnje lepe čase v slovenskem drsalnem športu.
Starejši (seniorji) so pokazali tolikšno znanje in tehnično izvedbo, bodisi predpisanih likov ali prostega drsalnega programa, da smo v drsalnem športu v domačem okviru res mnogo napredovali. Med damami Silvi ni in še dolgo ne bo podobne, vse, kar je spet danes pokazala, ji spet samo potrjuje bogat napredek in premoč, ki bo še dolgo njena domena. Thuma je ponovil uspeh z državnega prvenstva in je sigurno tudi tu odnesel prvo mesto. Lepo je presenetil Betetto, ki je z današnjim oddrsanim programom za-
SK železničar v sporu s L SSK Mariborom
Na sobotnem občnem zboru je bila sklenjena prekinitev vseh športnih odnošajev
Maribor, 9. februarja.
V dvorani na Železničarjevem stadionu so se sinoči v velikem številu zbrali železničarji - športniki, da prisostvujejo občnemu zboru ene največjih športnih organizacij v državi SK Železničarja Zborovanje je otvoril in vodil predsednik g. inž. Uran, klena in izčrpna poročila pa so podali tajnik Jenko, blagajnik Podpe-čan, gospodar Janžekovič, Knechtl za šahovsko sekcijo, inž. Djukanovič za table-teniški odsek, Mazi za teniški odsek, Steinbichler za zimskosportno sekcijo, Glavič za kolesarsko sekcijo, Podpečan za lahkoatletsko sekcijo, Ledinek za žensko sekcijo, Grošelj za nogometni odsek ter Bačnik v imenu nadzornega odbora. Vsa poročila so bila soglasno sprejeta. Pri volitvah je bil z nekaterimi spremembami izvoljen dosedanji odbor z zaslužnim predsednikom inž. Uranom na čelu.
Pri slučajnostih se je razvila živahna debata o odnosih do ISSK Maribora in je občni zbor z večino glasov sklenil, da do nadaljnjega prekine SK 2elezničar vse športne odnošaje z ISSK Mariborom, dokler se ne uredijo nekatera sporna vprašanja. Ta sklep, ki je v zgodovini mariborskega športa edinstven, bo menda zdaj predmet obravnavanj med športnimi diplomati in bi želeli, da se ta spor čim prej likvidira.
Obširnejše poročilo o poteku snočnjega občnega zbora bomo objavili v eni prihodnjih številk.
— Fritzi Gillardova na Bleda. Znamenita umetnica na ledu ln partnerica bivšega svetovnega prvaka v umetnem drsanju Dunajčana Karlija Schaeferja gdč. Fritzi Gillardova se je na povratku s turneje po Jugoslaviji ustavila za nekaj dni
Najvišji izid dneva
o— Osijek, 9. febr.
Ligaška enajstorica Haška je danes v tekmi za točke nastopila proti tukajšnji Sla-viji in zmagala visoko z 9:1 (6:0). Zagrebčani, ki so nastopili s svojo pomlajeno garnituro, so zadeli na izredno šibkega nasprotnika, ki se je šele po odmoru nekoliko postavil v bran.
Beograjski spored
p— Beograd, 9. febr.
Tukaj sta bili danes dve nogometni tekmi za zimsko pomoč, ki pa nista vzbudili posebnega zanimanja, saj se je zbralo na igrišču kljub lepemu vremenu samo nekaj nad 1000 giedalcev. Teren ni bil najboljši vendar še zmerom primeren za igro.
V	prvi tekmi je Jugoslavija igrala z reprezentanco ostalih beograjskih klubov in zmagaia s hazenskim rezultatom 14:0 (7:0), potem pa je BSK imel za nasprotnika drugo sestavo takšne reprezentance, ki je bila nekoliko močnejša in je ceio spravila v mrežo vodilni gol, toda nazadnje so tudi BSK-ovci gladko zmagali z 9:2 (5:2).
V	Zemunu je Bask zmagal nad SK Ženi unom 4:2, JedLnstvo pa je proti Vitezu izgubilo 1:5 (1:1).
Italijansko drž. prvenstvo
br — Rim, 9. febr.
Danes je bilo odigrano III. kolo v tekmah prve divizije za državno nogometno prvenstvo z naslednjimi izidi:
Lazio - Napoli 1 : 0 (v 36. min. drugega polčasa prekinjeno), Genova - Ju-ventus 2 : 0, Novara - Fiorentina 2 : 0, Ambrosiana : Milano 2 : 2, Livorno -Bari 1 : 0, Triestina - Venezia 3 : 1, Roma - Atalanta 1 : 0. Tekma med Torinom in Bologno je bila odgodena.
V	vodstvu tabele je tudi po današnjem dnevu ostala Bologna s 26 točkami, potem pa sledijo: Ambrosiana s 25, Juventus z 21, Torino z 20 točkami itd.
sedel drugo mesto, tako se je kaj hitro revanžiral Bioru, ki se je na drž. prvenstvu plasiral pred njega.
Med seniorskirna paroma se je odigravala napeta borba, ki se je vse do konca stopnjevala. Le malenkostno je uspelo Palmetovi in £>ibru, da sta spet zmagala Vlasto in dr. Svaba, ki sta se danes pokazala v prav posebno dobri luči.
Današnjemu tekmovanju je prisostvoval tudi ban g. dr. Marko Natlačen z gospo, ki je bil pokrovitelj tekmovanja in je za seniorskega prvak podaril lep pokal. Prvakinji seniork je poklonila darilo Slovenska drsalna zveza, za ostala darila pa je poskrbela SK Ilirija.
Organizacija prvenstva je bila odlična in je bil obširen spored končan dokaj hitro, kar je zlasti zasluga dobrega sodniškega vodstva, ki so ga sestavljali gg. Betetto kot vrhovni sodnik in ing. Blou-dek, dr. ing. Avčin in Kavšek.
Podrobni izidi
SENIORJI 1. Thuma Emanuel, 263 (seniorski prvak), 2. Betetto Milan, 244, 3. Biber Jože, 243 točk.
SENIORKE: 1. Palme Silva, 238 (seniorska prvakinja), 2. Sernec Vlasta, 179 točk.
JUNIORJI: 1. Rozman Mirko, 87.2 (juniorski prvak), 2. Klopčič Dušan, 81.9, 3. Lajo-vic Marko, 75.3 točke.
JUNIORKE: 1. Bogataj Marica 89.6 (juniorska prvakinja), 2. Lukec Zdenka 79.1, 3. Zore Mojca, 73.1, 4. Drašler Mara, 67.2, 5. Rihter Božena (SK Celje) 64.2, 6. Rav-nič Majda, 59.6, 7. Jerič Verena (SK Celje), 55.7 točke.
SENIORSKI PARI: L Palme - Biber 29, 2. Sernec - dr. I. Palme - Biber 29, II. Sernec - dr. Švab 28.8 točke.
JUNIORSKI PAR: I. Bogataj - Betetto 25.4 točke.
na Bledu. Nastanila se je v Park hotelu ter je včeraj dopoldne in popoldne drsala na jezeru. Kljub temu, da je umetnica hotela samo malo trenirati, Se je zbralo vsakokrat mnogo občinstva, gostov in domačinov, ki so umetnico navdušeno sprejeli in jo nagradili z viharnim odobravanjem.
— Dva poraza zagrebških hokejistov v Celovcu. Po zagrebških »Novostih« posnemamo, da je reprezentanca Zagreba v sredo in četrtek odigrala v Celovcu dve hokejski tekmi, v katerih je v prvi proti KAC izgubila z 0 : 9, v drugi pa je imela za nasprotnika reprezentanco Celovca, kjer je bila poražena z 2 : 11. Kakor je uredniku »Novosti« pripovedoval predsednik drsalne zveze g. Šuput, ki je bil z reprezentanco v Celovcu, so zagrebški hokejisti v obeh tekmah držali igro odprto in so s svojo borbenostjo osvojili simpatije gledalcev in poročevalcev. Zagrebški list se v nadaljnji oceni zagrebške reprezentance sklicuje na nedavne rezultate nekompletnega moštva KAC na Jesenicah in v Ljubljani, ne pove pa na primer — kar bi bil tudi prispevek k oceni — da je hokejski prvak hrvatske drsalne zveze, ki niti ni iz Zagreba, v Ljubljani prvenstveno tekmo proti Iliriji izgubil z 0 : 10. Ne glede na takšen način opravičevanja previsokega poraza Zagrebčanov v Celovcu, pa želimo njeni hokejski reprezentanci, ki je iz Celovca nadaljevala pot na Slovaško, boljših uspehov kakor proti Celovčanom.
Vremenska naročila
z dne 9. t. m.
Pokliuka: —7, jasno, 150 cm. pršič.
Bled: —6, jasno, 10 cm pršiča na 60 cm podlage, drsališče urejeno.
Polževo: —2, jasno, 55 cm snega, pr5i8.
Kranjska gora: —6, jasno, mirno, sneea 90 cm. pršič, drsališče in sanka-lišče uporabno.
Tekme v hrvatski ligi
m
žrtve III. kola — »purgeri
Nekaj presenetljivih izidov včerajšnje nedelje, med njimi remis med Gradjanskim in Železničarjem
o— Zagreb, 9. febr
Današnje ni. kolo v spomladanskem delu tekmovanja v hrvatski ligi je prineslo nekaj presenetljivih izidov. Na prvem mestu velja omeniti senzacionalni remis, ki so ga proti svojemu velikemu domačemu nasprotniku dosegli železničarji, pri čemer je Gradjanski izgubil dragoceno točko in je sedaj skupno s Hajdukom že za 2 točki za vodilno Concordijo. Celo serijo golov so tudi v današnjih tekmah knjižili Hašk v Osijeku, Concordla proti Bački im Hajduk v Sarajevu.
V posameznih tekmah na kratko naslednje:
Zmaga Concordije in uspeli Železničarja
Na igrišču Gradjanskega sta bili danes popoldne pred približno 3000 gledalci odigrani dve tekmi za točke v hrvatski ligi. Igrišče, ki je bilo še pod snegom, je bilo v zelo slabem stanju, ker je začel sneg zaradi odjuge kopneti in so se morali igral-
ci gibati po lužah in blatu, pa tudi sicer je teren močno oviral igro.
Pot prvi par sta se srečala Concordla In Bačka. Tekma se je končala s 6 : 1 (2 : 1) v korist domačinov. Conoordia je bila boljši in močnejši nasprotnik v obeh polčasih, pri čemer pa je njen napad igral še mnogo premehko, ker bi bil sicer lahko Subo-tičanam natresel še enkrat toliko gdov. Gostje so pokazali malo tehnike in le nekaj borbenosti in veliko požrtvovalnosti. Gole so zabili Golob 2 ter Beda, Zemljič, Pogačnik in Muradori po 1 za C., častni gol za Bačko pa je ustrelil Barakovič. Tekmo je sodil g. Gobec s precejšnjimi napakami.
V drugi tekmi sta nastopila Gradjanski in Železničar ter se razšla z neodločenim izidom z 2 : 2 (0 : 1). Železničarji so zaigrali zelo dobro in predvsem požrtvovalno, najbolj v prvem polčasu. »Purgeri« se nikakor niso mogli znajti, predvsem pa so napravi j ali vtisk, da podcenjujejo nasprotnika in so si zmage več ko sigurni. Toda v 17. minuti je levo krilo Vuletič . nenadoma spravil prvo žogo v njihovo |
FIS-tekme 1941
Bradi ni več prvak
Tri častna mesta v samostojnih skokih so zasedli severnjaki, najboljši iz Srednje Evrope je Nemec Weiler
Novi slovenski prvaki v umeinem drsanja
so spet sami Iftrijani: Thuma med seniorji, Ihil-metova med seniorkami, Rozman med juniorji ter Bogatajeva med juniorkami
V parih sta ostala najboljša Palmetova—Eiber in Bogataj sva—Betetto
Naši dobrovoljci — vedno pripravljeni
Zbor sreske organizacije je bil lepa manifestacija domoljubne odločnosti in tovariške zvestobe
Ljubljana, 9. februarja
Čuvaj mo Jugoslavijo! S temi plemenitimi besedami je predsednik dobrovoljcev prof. Josip Jeras dopoldne pričel 22. redni občni zbor v dverani inženjerjev v Kazini. Zbora se je udeležilo poleg predstavnikov obilastev tudi številno članstvo iz vse Slovenije. Poveljnika mesta je zastopa' podpolkovnik Radojkovič, poveljnika vojnega okrožja kapetan I. st. Anton Albert, ki je sam iz vrst vojnih dobrovoljcev. župana g. Mašič, Ljubljansko sokolsko žu-po 1. podstarosta Janko Jazbec, združenje vojnih invalidov Osana Slavko in Ivo Marinko, združenje rezervnih oficirjev dobrovoljcev Alfonz Lorge in M. Bežek. Legijo koroških borcev Franjo Zidan in Fra njo Kristan, združenie rezervnih podofi cirjev Janko Guček :n Zvezo bojevnikov Vinko Loboda in dT Stanko Aljančič. V nagovoru se je predsednik spomnil umrlih članc^ tovarišev Ignacija Videčnika in J. Škofa, katerih spomin so počastiili vsi z molkom in nato z vzklikom: »Slava!« Potem je predsednik opomnil navzočne na dogodke 1916 in 1917. torej pred 25 leti ko se je odigralo na pozornici svetovne vrvi-ne ene najbolj žalostnih a obenem najbolj junaških poglavij v gigantski borbi za naše osvobojenje in zedmjenje. za našo Jugoslavijo. To je bii umik srbske vojske in srbskega naroda čez divje albanske gore, umik v neznani svet. Pohod, edinstven v zgodovini na reden- in vojsk, je pokazal neizmerno ljubezen Srbov do rodne grude. S srbsko vojsko so šli čez Albanijo tudi številni naši dobrovoljci. Umik čez albanske gore je zahteval na tisoče žrtev iz vrst na" i h dobrovoljcev. Spomin jajmo se ob 25-letnici te velike tragedije vseh preminulih junakov pa nam bo laže vztrajati v dana:njih dneh!
Pri pozdravih je veljala prva beseda mla-
demu vladarju. Na predsednikov predlog je občni zbor soglasno odposlal udanost-no brzojavko, v karteri izražajo naši vojni dobrovoljci neomajno zvestobo in vdanost mlademu krallju. Odposlana je bila tudi pozdravna brzojavka ministru vojske in mornarice, armijskemu generalu Petru Pe-šiču, v kateri zagotavljajo pripravljenost, da stopijo na branik domovine, čim bi to zahtevali narodni in državni interesi. Podobna brzojavka je bila poslana tudi zvezi vojnih dobrovoljcev kraljevine Jugosla vije v Beogradu.
Nadalje je predsednik razložil delo odbora in smernice za tekoče leto, ko moramo biti budno na straži. Naši dobrovoljci so v tesnih stikih z narodno vojsko. To je že drugi občni zbor v času, ko grmijo ob naših mejah topovi in sejejo smrt Ko propada država za državo, stojimo mi trdno, ker nas čuva naša narodna vojska in nas varuje pred vsemi presenečenji. Vojni dobrovoljci se tega prav dobro zavedajo, zato kot izkušeni in prekalljeni borci širijo med jugoslovenskim narodom d.»-brovoljski duh in prikazujejo svetle vzglede iz borb za svobodno Jugoslavijo. Nje-hov nauk se glasi- »Bodimo pripravljeni, to je vse!«
Iz poročili odbornikov lahko sklepamo o veliki delavnosti odbora Tako je iz blagajniškega poročila razvidno, da je odbor kljub skromnim prejemkom, ki izvirajo le iz članarine, prav dobro gospodarili in je v blagajni celo nekaj prihranka. Obširno tajniško poročilo je podal tov. Rismal. Odbor se je sestal k 10 rednim in k izredni žalni seji za blagopokojnim Viteškim kraljem. Pristopilo je 21 novih članov <n 7 ustanovnikov. Lani v marcu je bil izdan v samozaložbi 2. zvezek Dobrovoljske knjižice, dr. Bogumila Vošnjaka »Jugoslovanski odbor v Londonu«; knjižica je izšila v
3000 izvodih. Za odkritje spomenika kralja Aleksandra I. 6. septembra lani je izšel 3 zvezek Dobrovoljske knjižice: »Besede kralja Aleksandra 1.« prav tako v 3000 iz vodih. Organizacija vojni dobrovoljcev je bila ves čas poslovanja v najboljših odno-šajih z raznimi sorodnimi organizacijami ir je bila zastopana na vseh nacionalnih slav nostih in prireditvah. O delovanju redakcijskega odbora je obširno poroča! tov. dr Eraest Turk; tudi tu je zabeležen znaten napredek. Član nadzornega odbora dr. La-pajne je pri pregledu knjig ugotovil, da so vse v najlepšem redu, nakar je prcd!a-gal pohvalno razrešnico odboru, kar je bilo soglasno sprejeto. Med slučajnostmi so razpravljali o potrebnem napredovanju vseh vojnih dobrovoljcev, ki so že v svetovn; vojni napravili potrebni izpit. Nadalje na' bi se odlikovali s posebno medaljo, kar so vsi soglasno odobrili. Predlog je bil do-slan v Beograd Zvezi vojnih dobrovoljcev.
Sledile so volitve. Predložena je biila samo ena lista s prof. Josipom Jerasom na čelu Bila je soglasno sprejeta. V novem odboru so spet tisti marljivi delavci, ki or ganizacijo že vrsto let uspešno vodijo in uživajo vse zaupanje Odbor se je sestavil takole: predsednik prof Josip Jeras, I. podpredsednik prof. dr Ernest Turk. II. pedpredsednik Anton Kržič. tajnik Valentin Kajžer, II. tajnik Melhior Rismai. bla gajnik Franc Nosan, odborniki: Ludvik Va-gaja, Ivan Lehner, Josip Kozak, Ivan Ja vornik in Rajko Pauilin; namestniki: Valentin Starman, Franjo Konic in Ernest Kru lej; nadzorni odbor: predsednik dr. Stanko Lapajne, dr. Josip Hebem, Andrej Šif reT, Vekoslav Fon in Stanko Habič: na mestnika sta inž. Ignac Perko in Rudolf Železnik.
1
a sredi pred pusta
Vse prireditve dobro obiskane* red pa se nikjer nI kalil
Ljubljana, 9. febiuarja
Sredi predpusta smo m pred pragom po-mu di, ki ne obeta mnogo dobrega. Zda) je še zatišje, zdaj še vse teče v kolikor toliko umerjenem tiiu. Toda negotovost bodočih časov je Usta vabljiva sila, ki dopušča ljudem več sproščenosti, več želja po razvedrilu v družbi, več pozabljenja pri skupnem razveseljevanju na družabnih prireditvah.
Letošnji predpust nt med najkrajšimi, vendar pa je v Ljubljani že toliko usta lj en: h vsakoletnih prireditev, da je sobotnih in nedeljskih večerov kar premalo, če se hočejo vse lepo razvrstiti. Nu, zastran cbiska letos ni nikjer strahu. Povsod je več ali manj polno, živahno, razgibano, veselo. Prav posebno dobro pa so prireditelji
odrezali to soboto. Močna odjuga, ki traja že nekaj dni, ni bila posebno vabljiva za smučarske in planinarske izlete, pač pa so bile mikavne številne skrbno priprasvlje-ne prireditve, med katerimi je bil večer Jadranske straže na Taboru kakor svetilnik, vabeč v veseli in pestro razgibani pristan.
Kratka poročila o tokratnih prireditvah lahko tem rajši priobčimo, ker je kljub velikemu vrvežu poteklo vse v lepem redu in se mir ni kalil. Vse je ostalo v okviru plesnih dvoran. Kronika policije, reševalne postaje in bolnišnic ne bodo kaj posebne ga beležili. Nedelja je bila spet južna in solnčna,to pa seveda le tistim, ki niso bili na prireditvah in so namesto podnevnegit spanja šli uživat v prirodo.
mm^
Z.4
ffriredItev Jadranske straže
Letcšnji ples Jadranske straže, ki ga is priredil ood D kroviteljstvom Nj. Veličanstva kralja Petra II. krajevni odbor JS Ljubljana, je bil pole? »Slovanskega večera« oač najlepša družabna prireditev v letošnji sezoni. Marljivi odborniki in odbomice so spremenili ogromno dvorano »Tabo a« v palubo na velikem par-niku. Vsa d.orana je bila okrašena z ve-lrkimi znaki JS. državnimi zastavami in množino slavnostnih praporčkov.
Velika dvorana in vsi stranski prostori so se pričeli kmalu po 19. uri polniti. Videti je. da so se Ljubljančani že privadili novemu redu pričetka naših prireditev. ki ie pomankniena skoraj vselej od prejšnje 21. ure na 20 Slavnostne goste je sprejemal krajevni cdbor s popularnim predsednikom S. generalnim tajnikom TPD Joškorn Pt?ga?nikom na čelu. Na letošnjem večeru Jadranske straže je bila posebno številno zastopana naša vo;ska z general i te to in oficirji vseh činov. Obiskali so odlično prireditev divizijski general Štefanovič. njegov pomočnik brigadni gen. Mašič s soprogo, komanddant štaba za utrjevanje, divizijski general Lev Rupnik z gospo, načelnik štaba za utrjevanje se-nerrl štabni polkovnik Parte z gospo, ljubljanski podžupan dr. Vladimir Rav-nihar z gosoo. minister v pok. dr. Grga Angjelinovič. predsednik oblastnega odbora JS g. pndban dr. Otmar Pirkmaier z gospo, bivši ban dr. Dinko Puc z gospo, sooroga komandanta r^aninske brigade generala Luk;ča. soproga generalnega tajnika Zbornice za TI ga Mohoričeva. direk+or TPD dr Vinko Vrhunc. aoela-cijski sodnik dr Stras-er. inž. Ozvald. ki je zastopal krajevno organizacijo železnica rske sekcije »Jadranske straže« in še dol?a vrsta uglednih dam in g0"0od~;v.
Programski del prireditve se je pričel s himno Jadranske straže. Nato je vkorakal v dvorano krasen sprevod narednih noš. ki so dajale tudi letošniemu večeru izredno veliko in očarliivo pestrost. Slavnostni sprevod narodnih noš je uredil prof. Jenko, ki je vodil tudi celotno organizacijo plesa. Plesni del so otvorili m^aiši oficirji ljubljanske earniziie z damami. ki so zaplesali kolo Jadranske straže N"kov nastop ie izzval burno odobravanje. ki se kar ni hotelo poleči Navrgli so še »Sel4ančico«. Nato je sledil prijeten nacton na?;h Belokranicev. ki so zanlesahi vzorno a^lešičko kolo »Lepa Anka«. metličko kolo in »Rešetca«. Belc-lcranici so bili za vs?ko kolo nagrajeni s prisrčnem aplavzom, ki se ie stoonieval od točke do točke. Glavna crgaoizatorica belokranjska . dmžine. ki je Ljubljančanom pokarala 'inMmno lepoto starinskih belokranjskih plesov, gdč. Marija Weisova, zasluži pač še posebno priznanje Belo-kranici so nastooaM s svojimi točkami brez godbe Za takt so preskrbeli s vre-pevariem. Vsekakor ie bil njihov nas+op poprečen in za prireditev JS zelo prikladen
Nat0 ge razvil ples. pri katerem se je učinkovito uveljavila množica okusnih damskih toalet.. Kdor na ni bil vnet za ples. se ie lahko tolažil v izvrstno založenih navilionih ali celo še v baru, ^kjer
močno veselo.
Mnogo ugibanja in stav ie sprožila volitev »kraljice Jadrana« in nagraditev 24 najlepših narodnih noš. Zanimanje za volitev je bilo letos kar ogromno. Po polnoči je razglasilo razsodišče strokovnjakov za narodne noše rezultat. Za kraljico Jadrana je bila izvoljena gospodična Breda Rusova s slovensko narodno nošo. Prejela ie nič mani kakor 947 glasov. Predsednik g. Joško Pogačnik ji je izročil krasno kristalno vazo in veliko bonbo-niero. Drugo mesto ie zasedla gospodična Radmila Djinovski s črnogorsko narodno nošo. Sledeča štiri mesta so zasedie: gospa Frani a Naglasova ter gospodične Smiljana Baeblerjeva, Ljudmila Reška in Lidija Beningerjeva. Vse štiri so bile v čeških narodnih nošah. Nadaljnja tri mesta so zasedle gospodične Mila Cirmano-va s slovaško in Anica Antičeva pa s senjsko narodno nošo. Rezultat volitev je sprejela vsa dvorana s prisrčnim odobravanjem.
Ves večer ie potekel v najlepšem redu. da bi lahko ta prireditev služila za zgled, kako .ie treba organizirati take večere, ki naj služijo zabavi a obenem tudi ju-goslovenski. narodni stvari.
Planinsko rajanje obrtnikov
Obrtniško društvo ped vodstvom gosp. Pičmana je priredilo v gornjih prostorih »Zvezde« že tradicionalno planinsko rajanje v korist Obrtniškega doma na Go-vejku. Prireditev je bila odlično obiskana in se ie mladine pa tudi starejših kar trlo v vseh prostorih. Razpoloženje ie bilo kaj vedro in so organizatorji proslave (gg. Pičman. Karel Vidmar in tovariši) lahko zadovoljni. Seveda bo tudi blagajni »Doma« ostalo nekaj pribitka.
V štepanji vasi
V okrašenem Sokolskem domu v Šte-panji vasi so se zbrali številni člani šte-panjevaške sokolske družine, ki visoko drži prapor jugoslovenske in sokolske misli v tem delu naše Ljubljane. Kakor vsaka prireditev štepanievaških Sokolov je bila tudi snočnia zelo lepo obiskana. Štepanjce so obiskali tudi prijatelji iz Ljubljane; med njimi smo opazili tudi ministra v pek. dr. Grga Angjelinoviča, ki ie star prijatelj Štepanie vasi. in pa direktorja TPD dr. Vinka Vrhunca. Igral je sokolski jazz iz D. M. v Polju.
Lepa prireditev zadruge policijskih nameščencev
Tudi Gospodarska zadruga policijskih nameščencev je priredila svoj družabni večer v prostorih Trgovskega doma. Pod veščim vodstvom njenega načelnika podnad-zornika policijskih agentov g. Tabernika je prireditev prav dobro uspela.
Med pestrim sporedom sta nastopila tudi »Jožek to Ježek«, ki sta odpela nekaj prav posrečenih kupletov. Pevci policijske straže pod vodstvom marljivega povovodje g. Slatnerja so pokazali prav lep uspeh. Posebno burno odobravanje občinstva so želi pri Vodopivčevih »žabah« ter Novakovi »Planula zora«, nadalje pri »Domovina mili kraj« in »Ej trubaču«. Upamo, da jih
bomo slišali še na kaki javni prireditvi, saj so kljub njihovi naporni službi pokazali prav lep napredek.
Točno opolnoči je načelnik g. Tabemik proglasil gospo Lucijo Jerančevo, soprogo podnadzornika policijskih agentov za kraljico nageljčkov, ki je prejela kot darilo lepo svinjsko gnjat, pač res sodiobno darilo, ki se bo v današnjih razmerah imenitno prileglo. Med zvoki policijske godbe, ki je neumorno igrala, so se gostje prav dobro zabavali m je via'c"alo prav do konca prisrčno razpoloženje. Cene so bile času primerne in se je videlo, da zadruga ni iskala res nikakega zaslužka, nego je vse to priredila, da zadovolji svoje člane in ožje prijatelje ter da obnovi njihovo staro tradicijo. Režija je bila vsekakor v veščih in pridnih rokah načelnika g. Tabernika. tako se obeta društvu pod njegovim vodstvom še mnogo uspeha.
Hermežani
so priredili za članstvo in prijatelje kluba v glasbeni dvorani Sloge lep zabavni večer v okviru proslave 50-letnice dolgotrajnega predsednika 2SK tov. Josipa Jesiha. ki je tudi marljiv delavec in odbornik organizacije UJNŽB. Nekaj tehtnih besed je spregovoril odbornik »Hermesa« g. Cigler ki se je zahvalil predsedniku tov. Jesihu za uspešno delovanje in za vse dosedanje zasluge. V imenu nogometne in lahkoat-letske sekcije sta spregovorilla gg. Kuhar in Perovič, ki sta g. Jesihu izročila diplome. Po govoru posameznih orbornikov se je razvil družabni večer splesom. Igrala je godba »Sloge«.
Marsovci v Delavski
zbornici
Sk Mars je priredil svoj II. športni ples v vseh prostorih Delavske zbornice pod pokroviteljstvom vojnega ministra na razpoloženju armijskega generala Milana Ne-diča. Prireditev je v polni meri uspela. Dvorana je bila nabito polna in je večer minil v veselem predpustnem razpoloženju. Športnega plesa so se poleg članstva udeležili tudi številni simpatizerji marljivega kluba. Okusno je okrasni dvorano zaslužni tajnik g. Franjo Zorko.
Predsednik kluba dr. Milan Perico je sprejdl odlične goste Vojnega ministra n r. g. Nediča je zastopal podpolkovnik Dušan Štefanovič. Organizacija te lepe prireditve je bila vzorna Ves večer je igrala neumorna vojaška godba 40. pešpolka, dirigiral je Henrik Strah. Le škoda, da je večer tako hitro minil.
iNa maškaradi v Šiški
Sokolska društvo Ljubljana - Šiška je priredilo v svojem domu vsakoletni pTed-pustni ples z maškarado, ki je bila v veliko zadovoljstvo društva prav dobro obiskana in sta billi obe dvorani Sokolskega doma do kraja napoljeni Na plesu so bile številne okusne maske. Udeležilo se je prireditve precej prijateljev sokolstva in članov bratskih Sokolskih društev. Nizke cene so omogočile vstop vsem slojem, ki so se na tem lepem predpustnem večeru imenitno zabavali. Pridno je igral jazz Sokola I. s Tabora pod vodstvom br. Češno-varja.
Na plesu „Zarje"
V proslavo 15-letnice je glasbeno društvo »Zarja« priredilo v soboto zvečer v vseh prostorih hotela Metropola predpust-no zabavo, katere se je poleg številnega članstva udeležilo tudi mnogo članov sorodnih organizacij. Dobiček sobotne prireditve je bil namenjen skladu v proslavo 15-letnice, ki bo junija. Ob zvokih godbe »Zarje«, ki jo je vodil njen kapelnik tov. Ivan Gruden, je minil večer v prav dobrem razpoloženju.
ČUDNO
Stric: »Jaz vsako popoldne ležem na di-van in zaspim kakor top.«
Jožek: «Stric, ali tudi topovi spe na di-vanu?«
V Sombaru se je porušilo ie loo hišic
Talna voda še nadalje uničuje predmestje
Sombor, 9. februarja
Ker je spet deževalo in snežilo in ker venomer traja odjuga, se še nadalje dogajajo nesreče v Somboru in drugih vojvodinskih krajih, kjer letos posebno močno izstopa talna voda. Najhujše je na periferiji Sombora. V teku petka se je spet porušilo 5 hišic. Doslej se je po okoliških ulicah Sombora podrlo 70 hišic, v bližnjem naselju Radiču pa 30, skupno torej 100.
Čudno sicer ni, da se je to zgodilo, kajti temelji so skrajno slabi, stavbišča nekoliko močvirnata in zidava seveda tudi ni bila prvovrstna. Cim je začela nastopati talna voda, so začeli pokati zidovi in brž je bila tudi streha na tleh Prebivalci ogroženih hiš so se sicer močno trudili, da bi zavarovali svoje skromne domove, toda
vse zaman. Pogled po predmestnih ulicah, kjer so se rušile in se še rušijo hišice, je res žalosten. Na periferiji ni ulice, kjer
ne bi bilo ruševin.
Prebivalci ogroženih ulic so spravili iz hišic, kar so mogli v naglici rešitL Venomer še vidite na ulicah žalostne preostanke imovine. Mestno načelstvo je poskrbelo za nujno pomoč, poiskalo je zasilna bivališča in je nesrečnikom naklonilo 70.000 din podpore. Prav tako se ie takoj zganil Rdeči križ. ki je z ostalimi dobrodelnimi društvi priskočil prizadetim družinam na pomoč.
V snegu in mrazu
se spomnite ptic!
»Visoka pesesn« pri šentfaksbčanih
Krstna predstava je doživela časten uspeh
Ljubljana, 9. februarja
Z velike ljubeznijo in požrtvovalnim delom se je šentjakobski gledališki oder posveti! uprizoritvi »Visoke pesmi« pisale! 11 ce ge like Vaštetove. njenega prvenca v dramatski obdelovali snovi ki naj bi Slo vencem na obletnico Nmrt-> največjega naših sinov, pesnika Franceta Prešerna, prikaza la njegevo dobo. njegovo življenjsko pot. nevenljivo pesniško stvaritev in osebno tragiko.
Za uprizoritev tega dela je bilo res lepe zanimanje med občinstvom in kakor je bilo pričakovati, je bil odziv po številu kakor tudi po prisrčne toplem sprejemu dela zelo zadovoljiv. Predstava, pri kateri je občinstvo do kraja napolnilo dvorano v mestnem domu. je tako po oblikovani :«no vi kakor tesni povezanosti gledalcev z na
postavljali temelje slovenski kulturi, pa so se ob zlomu absolutizma ob prvi zori kulturne svobode naroda znašli že zlomljeni od trdega življenja — pod vodstvom domišljavih narodnih voditeljev. Tako nam je avtorica v pestrem in razgibanem okolju tega razdobja narodne zgodovine sredi nezavednega petolizniškega »boljšega«-sloja in v boju z nlim usodno povezane peščice prvih zavednih Slovencev, ki so se trudili pokazati svetu, da je tlačeni slovenski narod zmožen in vreden svobodnega kulturnega življenja, povezala Prešernove usodo.
Pri tem svojem prizadevanju je pri občinstvu naletela na zelo topel odziv in so njene besede, ki jih je položila na -sta predstavljeni osebi s svojo jedernato~tjo. ponovno izzvale močno odobravanje pri
• - „ 1,1 ~ Ar.,.-, ^,	r»r> i odprtem odru. Čutiti je bi!o, da so giba-
stopajoco igralsko druz.no od začetka do »	J	,
zadnje slike, izpolnila pričakovanje
Vsekakor je treba na prvem mestu ome niti, da je že uprizoritev sama terjala prt cejšnje napore, takšne, da bi predstavljal; celo na poklicnem odru s poklicnimi igralci precej trd oreh. Saj je avtorica posta vila nanj nič manj ko 39 oseb in priznati je treba, da so vsi s<delujoči pod spretnim vodstvom režiserja Mirana Petrovčiča storili najboljše in izpolnili težavno nalogo prav zadovoljivo.
Pravo oceno avtoričinega dela. ki predstavlja dramatizacijo njenega romana C Prešernu, prepuščamo drugim, v svojem kronističnem poročilu pa naj povemo, da je bilo občinstvo nadvse zadovoljno z oblikovano snovjo, ki je bila razdeljena na sedem slik. Prva nam v Zoisovi knjižnici predstavi slovenskega mecena Zoisa in njegovo družbo v prvih letih po odhodu Fran-cozov. ko se je v nekaterih poedincih slovenskega rodu začeila prebujati narodna zavest. Druga in tretja slika je na licejskem hodniku, kjer je novo pokolenje slovenskega rodu pod ravnateljstvom birokratskega gladkega »kancelarja vseh šol« na Kranjskem Matevža Ravnikarja, s prvimi koraki še tipajoče stopala na pot. ki jo je začrtal podpornik slovenskih talentov Zois, nato tretja slika, v kateri je avtorica ob nepodkupljivem profesorju, doktorju in katehetu Jakobu Zupanu prikazala vso silo Metternichove reakcije in kulturnega zatiranja slovenskega rodu po plitvih, zaostalih in neizobraženih policijskih mogotcih, nakar je v četrti in peti sliki prikazal avtorica plitkost in klečeplaznost tako zvane-ga boljšega meščanstva, pa nezlomljivo silo in vero peščice narodno prebujenih inteie-gentov z istočasnim spretnim vpletom prvega večjega življenjskega udarca zdaj že zrelega pesnika Prešerna ob njegovem srečanju s povprečno gespodično Julijo Prim-čevo iz tako zvane boljše družine. Šesta slika nas seznani s Chrobatovo odvetniško pisarno, v kateri je Prešeren zaman ob odvetniškem deilu čakal na boljše čase, zaman čakal na svojo advokaturo, od katere si je obetal ne le gmotno rešitev, ampak tu di svojo življenjsko srečo ob Juliji. Sedma slika nam potem prikaže Prešernovo izgubo zadnjih dveh njegovih resničnih prijateljev Matije Čopa in Andreja Smoleta prav tedaj, ko je zvedel, da je znova propadel pri podelitvi advokature v konkurenci s potoilizniškimi protekcionaši, ki jih je podpiral cesarski režim, narodu tuja in sovražna domača gosposka klika. Končna slika pa nam prikaže glavne može, ki so
la tedanje dobe, ki jih je znala avtc-rica spretno predstaviti, vžgala tudi današnjega človeka, ki v marsikaterih primerjavah s tedanjo in sedanjo dobo čuti, da boj nikakor še ni dokončan, kaj šele odločen v prid	pravice in svobo-
do so se borni že tedanji najboljši sinovi slovenskega rodu Fnako mero pohvale kakor avtorica je hvaležno občinstvo dalo seveda tudi nastopajočim igralcem, ki so z igralske plati prav odlično rešili od avtorice dobro karakterizirane osebe in so bili zato nagrajeni z navdušenim prizna niem.
Gotovo bodo o delu samem spregovorili še kritiki, toda naj bo že kronistu dovoljena skromna pripomba, da bi to delo morda le bilo vredno uprizoritve v oficielnem gledališču, vsaj če se nc b; posluževali različnega merila za zrelost domačega ali tujega dela.
u— Grafol"g K^rniah sprejema obiske v hotelu »Soči«. (—-)
DRAMA
Ponedeljek, 10.: zaprto.
Torek, 11-: šesto nadstropje. Red torek.
Sreda, 12.: Krog s kredo. Red A.
OPERA
Ponedeljek, 10.: zaprto.
Torek, 11.: zaprto.
Sreda, 12.: Ples v maskah. Red sreda.
KLIŠEJC
ENO VEČBARVNE
JUGOGBAHKA PETRA HASIPZ3
OTOMANE
v velik} izbiri kupite ugodno pri
R. RADOVAN
tapetnik Mestni trg IS.
Grafolog
F. T. KARMAH sprejema obiske v Ljubljani v hotelu »Soča« od 9.—12. In od 3.—7. ure. - Ostane samo do 10. februarja
Ponedeljska križanka
je b?l promet zelo živ in razpoloženje
"urejuje Davoris ttavljen. - Izdaja za konzorcij »Jut«« Stanko Virant. - Za Narodno tiskarno & d. kot tiakarnarja Stan Jan* - 2a i
BESEDE POMENIJO:
Vodoravno: 1. krma, 5. mesto v Srbiji, 9. breme, 13. kratica za sveti, 14. stara trdnjava ob ustju Drave, 16. francoska kolonija, 18. osebni zaimek, 19. osebni zaimek, 21. kratica za akad. naslov, 23. takoj, 24. oziralni zaimek, 25. gora v Sloveniji, 27. pijača, 29. zapovedovalka ženk, 31. feni-čansko mesto, 33. hrup, 34. športni pojem, 35. kralj v italijanščini, 37. sanje, 39. glasbena nota, 40- gib vode. 41. predlog, 42. jugoslovanska reka, 44. pevski zbor, 46. svetloba, 47. predlog, 48. vrsta kruha, 49. ura, 50. svetopisemsko mesto.
Navpično: i. del kolesa, 2. tur, 3. osebni zaimek, 4. naplačilo, 5. vonj, >6. in (lat), 7. kean. znak za prvino, 8. vodna žival. 9. neznan, 10. osebni zaimek, 11. rimski klasik, 12. japonska dolgostna mera, 15. pritrdilni ca (koroško), 17. bitka, 20. tanko tkivo, 22. čevljarska potrebščina, 24. bat, 25. angel, 26. gospodična (angl.), 27. posoda, 28. ptič, 29. kratica za mestno občino ljub-
ljansko, 30- vrsta elektrode, 32. pregovor, 34. livada, 36. nedol. števnik, 38. del dneva, 40. izvirek, 41. gospod (češko), 43. kem. znak za prvino, 45 egiptovsko božanstvo, 46. povratni zaimek, 47. predlog.
REŠITEV ZADNJE KRIŽANKE
Vodoravno: balalajka, Amur, Murn. lok, Cot. k. k., dob, pi, Romul, nrav, naši, obelisk, ob, Ren, as, tik, vrt, oder, veja, kara-biner.
Navpično; Balkan, amok. luk, ar,-A. M. (Anton Medved), jug, krop, Antili. som, Dover, Bunin, Rab, las. robida, škarje, Lei, otok, star, ker, ven, rd, vi.
TROJE KNJIŽNIH NAGRAD
si po naklonjenosti žreba dele: Ivanka Kor-barjeva, Ljubljana VII, Galetova 11, Cvetko Smolič, dijak, gimnazija, Kočevje, In Anton šegula, dijak, Mezgovci 58, p. Mo-škanjci pri Ptuju.
del je odgovoren Alojz Novak. - M ? Ljubljani