Šentjurske KNJIŽNICA ŠENTJUR Šentjur ^ do 0 ŠENTJURSKE novice 1998 352(497.4 Sent jur) 0052305,10 COBISS o JSS 6 27. oktober 1998 letnik: v cena: 150 SIT IZ VSEBINE: Občinski svet ustrelil kozla? Naši županski kandidati Volitve 98 Šentjurčani o Malgajevem spomeniku Lucija Zmagovalci občinskega krosa poštnina plačana pri pošti Šentjur SZ ATRIJ z.o.o. LAVA 7 3000 CELJE tel.: 063-453-120 fax: 063-453-125 http://www.sz-atrii.si posredovanje v prometu z nepremičninami odkupi stanovanj upravljanje s stanovanji več na naših spletnih straneh; www.sz-atrij.si ZADRUŽNA ENOTA RIFNIK, Ulica Miloša Zidanška 11 Šentjur pri Celju, tel.: 063-743-366, fax: 063-743-120 PRODAMO GARAŽO V ŠENTJURJU PRI CEUU, ULICA MILOŠA ZIDANŠKA TEL: 063453-120, GSM 041-725-090 Vaša pot gre lahko samo še navzgor. Tudi navzdol pozimi ne boste imeli tejav, 4 boste poskrbeli za pravočasno zamenjavo letnih avtoplaštv V VUlHAniZEIMHO - mEHAniČfll DALAVniCI NA BENCINSKEM SERVISU OMV ISTRABENZ ŠENTJUR Nudimo avtoplašče znanih proizvajalcev: DUNLOP MICHELIN MATADOR SAVA HANKOOK STOMIL GOODVEAR in obnovljene avtoplašče: BANDAG GAMIX Ugodne cene, plačilni pogoji, brezplačna montaža In dodatna ugodnost: VAŠE GUME BREZPLAČNO SHRANIMO PO DRUGE SEZONE! Vabimo vas, da nas obiščete vsak delovni dan od 7. do 21. ure, ter v soboto In nedelljo od 7. do 12. ure. _ ..... ....Kmtmmmu.. C&C d.0.0. iwinmnrra% Šentjur m daj vsaj piti. Napako so seveda nemudoma Popravili. Oškodovani pa se kljub temu niso izognili Preverjanju znanja na odru. Vprašanja iz poznavanja Kozjanskega so bila še kar uspešno odkrivanje sponzorjev večera, medtem ko je Bil drugi del iz poznavanja domačih običajev trši oreh. Čeprav tekmovalcem ni manjkalo domišljije in duhovitosti, pa je pojasnilo za razne purunklje še najbolj zanesljivo zadela kaka babica iz občinstva. Simpatični razsodnici Verici sicer ni bilo treba miriti prepirov ali pretepov, a je imela kljub temu dosti dela. Na srečo pa je sonček na njeni majici z napisom "Bug daj!" ves čas spominjal na to, da so zmagovalci vsi. Biti pristranski pa ni imelo smisla, saj med finalisti tako ni bilo domačinov.Tolažba gor ali dol, brez sence dvoma so zmagali Planinčani in temu seje dalo samo zaploskati. Sledila je pevska točka okteta Grič iz Večjega brda, ki je blestel in požel buren aplavz. Vijolice, tistega večera verjetno najpogosteje omenjane rože, pa se kar nekako niso hotele pojaviti. Ansambel Happy end je imel nalogo, da ljudstvo prebudi iz melanholičnega razpoloženja, kamor ga je zazibala ubrana zborovska pesem. Izkazalo seje, da gre to težje kot bi si človek mislil, enostavno zato, ker je nepregledna množica obstala v veži kot zacementirana. Pa ne zato, ker sc ne bi zabavali - sumim, da jim je nek notranji saboter natvezil, da pobirajo vstopnino. Zvezda večera in glavna atrakcija je bila seveda Irena Vrčkovnik. A so me že v začetku opozorili, da ČE sploh pride. Obstajala naj bi celo možnost, da je šlo za komercialni trik. No, sama si nisem preveč belila las s tem - česa takega pa v Dobju res ne bi bili zmožni. Seveda je prišla. Ob polnoči pa je zagorel še obljubljeni ognjemet. Sem že rekla, da se splača iti na svoje. Potem ostane kaj celo za ognjemet. Vsekakor pa je bilo lepo in če ste vso stvar zamudili, pripišite sebi. Dobjani so svojo nalogo solidno izpeljali. Saška Teržan Samotna zabavna prireditev z ansamblom Nasmeh V petek, 25. septembra, je Šentjurčane pred Blagovnico Resevna zabaval ansambel Nasmeh. Fantje so bili sicer pohvalno nasmejani in zabavni, vendar pa večino časa med 9. in 16. uro skoraj niso imeli koga zabavati, razen dveh varnostnikov, podžupana Ota Pungartnika, Jurijeve, Resevnine, Hribovc stojnice in tistih, ki so stali za njimi, ter prijazno vabili mimoidoče na degustacije osličev, lignjev, klobas, čokolad, piškotov, sirnih namazov... Da se ne bi po pomoti zlagala, sem vprašala gospodično, ki je zastopala Hrib, če je bilo morda zjutraj več ljudi. To je zanikala, vendar mi je obljubila, da se bodo popoldan gotovo zbrali. Pravzaprav sem se kot edina neposredna gledalka počutila kar smešno in kmalu sem nehote postala sama center pozornosti, ko seje pevec odločil, da se bo kar preko mikrofona malo pogovoril z mano, kot je pač navada, da ansambli iščejo stik z občinstvom. Problem je bil v tem, da se mene ni nič slišalo in najbrž vsi mislijo, da sem se z vsem strinjala in da bodo dobili fotografije po pošti... Medtem, ko sem čakala, da bi se kaj zganilo, sem se najedla, zamikala meje tudi akcija piva Celjski Grof, čemur pa sem se žal morala odpovedati. Fantje iz Nasmeha so si vzeli zasluženo pavzo za kosilo, kar jim privoščim in še takrat se jih je slišalo smejati, čeprav so bili brez mikrofonov. V kakovost njihove glasbe se ne bi spuščala, menim pa, da so dobri, prilagodljivi in dobro »splošno glasbeno izobraženi« - ko sem kasneje še enkrat zakorakala mimo, so me presenetili in navdušili z pesmijo Pegasto dekle in Muzika na struju. Torej, na prizorišče sem se oglasila še enkrat, pa je bilo še vedno bolj ali manj samotno. E.K. VAŠA STRAN Obvestila matične službe Poročili so se Boštjan Veličkovič s Kamenika in Natalija Mošmondor s Ponikve; Aleš Božijak iz Podgorja in Marija Zapušek s Praprotna, Franjo Žveglar iz Tratne in Cecilija Vodopivec iz Hotunj; Edvard Destovnik iz Šentjurja in Nataša Doler iz Pemovega; Andrej Palčnik in Minka Bezgovšek iz Hotunj; Miran Ogrizek in Marija Brantuša iz Šentjurja; Robert Cehner in Mateja Obrovnik iz Stopč. Umrli so Leopold Močnik (76) iz Jazbin vrha, Anton Dobnik (71) iz Ostrožnega, Bojan Zupančič (23) iz Šentjurja, Martin Flis (59) iz Osredka.__________________________ OBVESTILO Iniciativni odbor za izdajo zbornika šentjurskih avtorjev literarnih del vabi vse avtorje, starejše od 15 let, da prispevajo svoja avtorska dela (odlomke literarnih del, pesmi, študije...). Prispevke pošljite v Knjižnico Šentjur do 15. decembra 1998. Vsi poznane avtorje bodo povabili na skupen razgovor do 15. novembra. Za 10: Jože Marjan Mastnak Mali oglasi Prodam ribnik (5000 m2), potreben sanacije, in več parcel za vikend v okolici Šentjurja. Tel.: 063 441-826 (zvečer) V Šentjurju prodam 2-sobno stanovanje (51m2) in garažo. Tel.: 063 740-478 (po 20. uri) Prodam manjšo hišo (120m2) v okolici Kozjanskega- Hrastje. Cena: 5.900.000 SIT Tel.: 063 32 287 S policijske postaje Fantje Šentjurčani se ne dajo Na enem od večernih obhodov je policijska patrulja prišla na zanimivo »prireditev« v enem od lokalov v tržnici: štirje »prijatelji« so radostno razbijali kozarce, se medsebojno »rekreirali« tako vneto, da jih tudi policisti niso uspeli ustaviti. P. M. so odvedli na hladno, osamljeno užaloščeno trojico pa so povabili na skupen zmenek pri sodniku za prekrške. Na hladnem je končal tudi A.G. iz Dramelj, kije močno podkrepljen z maligani preveč odločno dokazoval svoji ženi večno ljubezen. Svoje resne namene je podkrepil tudi z mesarsko pištolo. Šele policisti so uspeli ohladiti njegovo strast v znanem prostorčku. V začetku oktobra je bilo zanimivo tudi v Trnovcu. Oseminštiridesetletni G.B. očitno ni bil zadovoljen s svojo snaho in jo je sklenil z nekaj odločnimi udarci lahno popraviti. S popravilom pa se ni strinjal njegov sin G.A., ki je očetu »posojeno« po hitrem postopku vrnil. Če je zdaj zadeva poravnana, se bosta oče in sin v kratkem pogovorila pri sodniku za prekške. Na predvečer občinskega praznika so imeli fantje fešto tudi na železniški postaji. Najbolje se je odrezal J.F. iz Šentjurja, kije svojemu sokrajanu J.D. z basebalsko palico precizno izbil dva zoba in ga s pomočjo kolegov tudi sicer dobro obdelal. Bil je tako temeljit, da si je prislužil obisk na sodišču zaradi kaznivega dejanja težje telesne poškodbe. Povzročil nesrečo in pobegnil 20. oktobra zvečer je M.T. s Planine zbil po cestišču pešca Tanjška iz Suhega, kar pa seveda ni opazil in se je odpeljal naprej. Razbito ogledalo in drobci stekla so ga izdali in že naslednje jutro seje znašel v rokah policistov. Ti se bodo potrudili in M.T. zrihtali napotnico za sodnika. Denacionalizacijske krivice Smo stanovalci v občinskem stanovanju na Ipavčevi 30 in živimo v neznosnih življenjskih razmerah. Kot vedo povedati starejši stanovalci, se v to hišo ni vlagalo že 25 let, nujno pa bi bilo prepleskati hodnik in urediti spodnja stanovanja, ki jih ogrožata zdravju nevarna vlaga in soliter. Vse od sprejetja denacionalizacijskega zakona je prav ta zakon vedno izgovor, da se v tej hiši ne naredi nič. Smo mar ljudje, ki živimo v hiši, res tako malo vredni, da se od nas zahteva le plačevanje najemnine? Je še več stvari, ki nas žulijo, a zaenkrat želimo le, da se z nami ravna podobno kot z drugimi občani. Tine Žveglar, predstavnik hišnega sveta Urbanizem po drameljsko in šentjursko V bližini naselja Dramlje nastaja največje gnojišče za gnojnico - upamo, da ne bo odprto. Prav bi bilo, da ga prideta pravi čas pogledati sanitarni in gradbeni inšpektor. M. Lavhič V spomin Umrl j e prijatelj, ribič in dober človeljdranc %pdrič. Rodil se je pred 73 leti železničarju in gospodinji iz Šentjurja. Že na svoj 18. rojstni dan leta 1943 je začel prvo kalvarijo kot prisilno mobiliziran nemški vojak na ruski fronti. Kaj je tam preživel najbolje pove podatek, da je bil leta 1944, ko je prišel v rusko ujetništvo, edni preživeli iz enote 62 topniških opazovalcev. V Šentjur seje vrnil leta 1946. S poštenostjo, pridnostjo in odprtim srcem do sodelavcev je postal direktor Slovenijalesa v Celju. Dolga leta je bil predsednik ribiške družine Voglajna. Ribe so bile njegove prijateljice, voda njihov in njegov vrt, vodne rastline njegove rože. Ni bil le predsednik ribičev temveč tudi njihov oče.Še danes uporabljamo njegov zemljevid, na katerem je označil vsa mesta, kjer je človek s posegi ali malomarnostjo ogrožal njegove ribe. Drugo kalvarijo je preživel pred dvema letoma, ko je prestal hudo operacijo. Upal je, da bo s svojo močno voljo premagal bolezen, žal pa ni bilo tako. Tretja kalvarija seje pričela pred šestimi meseci, ko so mu zdravniki povedali, daje pred njim le še pol leta življenja. Ni ga bilo strah smrti, bal se je le, da bi na koncu izgubil svoje osebno dostojanstvo. Tu mu je bila usoda dobrotna, saj je še dober teden pred smrtjo opazoval svoje ribe na jezeru. Prim. Ivan Moser OB DNEVU HRANE Šentjurske NOVICE KOL KOR ŽLIC, TOLKO LET...! 16.oktober - svetovni dan hrane. Povsod beremo o naših, slovenskih prehrambenih navadah, vplivu reklam, tradicije, vzgoje in mode na izbiro hrane, socialnih dejavnikih, nepravilni izbiri živil in pripravi hrane, skratka slabem načinu prehranjevanja. Vemo, da je tesna povezava med nepravilno prehrano in incidenco kroničnih bolezni, debelostjo, boleznimi srca in ožilja, presnovnimi boleznimi, rakom, boleznimi sklepov in okostja... Pa vendar! Se zavedamo, znamo, poznamo dejavnike tveganja za zdravje, povezane s prehrano in obenem koristi zdrave prehrane? Že novorojenčke navajamo na industrijsko hrano, saj jo je enostavneje pripraviti(?), je stalno pri roki(?), je cenejša(?), pa še ženske dojke ostanejo lepe(??). Ob prvem čaju ali soku dodamo malo sladkorja - za boljši okus. Ali nismo že nekje slišali, da malček ne pozna okusa sladkorja in mu je popolnoma vseeno, ali je čaj nesladkan (zdrav za zobe in organizem), okus po sladkem pa mu kmalu privzgojimo. Telo pa s sladkorjem nima nobene koristi, energijo, ki jo le-ta da pa lahko nadomestimo z 999 bolj zdravimi živili. V otroštvu jih razvajamo s pijačami kot so Coca Cola (in pdobne, ne prečitamo pa, kaj piše na etiketi pod rubriko “vsebuje”. In - skupaj pijemo pijačo naše in njihove mladosti. Ko odrastejo, jim z lastnim zgledom vcepljamo:"Saj pijem le pivo in vino, to pa ja ni alkohol!" Pa smo pogledali etiketo, kjer piše vol.% alkohola? Res je, zdravniki priporočajo občasno v manjših količinah (merilo ni žeja!) dobra vina ali pivo ob hrani, ker dokazano upočasnijo nastajanje bolezni srca in ožilja. Toda razmerje med koristnostjo in tveganjem se pri posameznikih zelo razlikuje. Pehanje za eksistenco nas sili, da si ne vzamemo časa za pripravo hrane, kaj šele, da bi jo sede, v miru užili. Bašemo se s tako imenovano “fast food”, ki ima le to dobro lastnost, da nas hitro nasiti. Svojo odsotnost od doma oziroma otrok pa kompenziramo s polnim hladilnikom “kosilo je na drugi polici, večerja na tretji, v vratih pa, če boš žejen”. Kje pa je zajtrk - za šolarja najpomembnejši obrok? Dokazano: otrok, ki ne zajtrkuje, je bolj utrujen, nezbran, kaže motnje v vedenju, pomanjkanje ustvarjalnosti, navdušenja, zanimanja... Ameriški strokovnjaki za prehrano (zopet ti Američani!) so celo izračunali, da imajo šolarji, ki ne zajtrkujejo, povprečno za eno oceno slabši učni uspeh. Naj jim verjamemo? Zakaj pa ne? Prehrana otroka in mladostnika je v primerjavi z odraslo osebo toliko pomembnejša, ker že kratkotrajnejše pomanjkanje energijskih hranil (recimo zajtrka) upočasni rast, razvoj, povzroči slabo počutje in utrujenost, s tem pa tudi zmanjšanje opravilnih zmožnosti, kijih starši od šolarja pričakujemo. O načelih zdrave prehrane smo že slišali, vendar pozabili! Kdor išče, ta najde, pravijo! Sicer pa, ko naredimo vse, da izgubimo zdravje, bi naredili vse, da bi ga spet imeli. Srečo Črep Na podlagi lO.člena Zakona o športu ( UL RS št.22/98 ) objavlja Občina Šentjur pri Celju JAVNI RAZPIS ZA ZBIRANJE PREDLOGOV ZA SOFINANCIRANJE PROGRAMOV ŠPORTA ZA LETO 1999, KI JIH BO V LETU 1999 FINANCIRALA IZ SVOJEGA PRORAČUNA 1. Na razpisu lahko sodelujejo: športna dmštva, njihova zdmženja ter javni zavodi oz. tudi drugi, ki so ustanovljeni za izvajanje športne dejavnosti. 2. Iz proračunskih sredstev se bodo sofinancirali naslednji programi: a) Program za otroke in mladino ( Zlati sonček, Športna značka, tečaji plavanja, programi, ki imajo značaj redne vadbe, ŠŠD, itd...). b) Programi športa za vse ( organizacija občinskih prireditev ). c) Programi redne vadbe v telovadnicah. d) Programi za šport nadarjenih otrok in mladine ( selekcije v tekmovalnih društvih). f) Programi izobraževanja strokovnega kadra. 3. Predlagatelji morajo posredovati natančen opis programov , s podatkom o predvidenem številu udeležencev, krajem izvajanja športne aktivnosti in umikom. 4. Program mora biti finančno ovrednoten z navedenimi viri financiranja. 5. Pri izbiri programov bodo upoštevani predlogi, ki bodo v skladu z “Merili za financiranje športa v občini Šentjur”. 6. Rok za prijavo na razpis je 15.1.1999. 7. V roku prispele prijave bodo ovrednotene po “Merilih za financiranje športa v občini Šentjur”. 8. Po sprejemu občinskega proračuna bodo v roku 14 dni podpisane pogodbe s posameznimi izvajalci. 9. Vloge se morajo poslati na naslov: Občina Šentjur pri Celju, Mestni trg 10,3230 Šentjur. Podrobnejše informacije so na voljo pri g. Peperko Ediju, vodji Oddelka za gospodarske in družbene dejavnosti na Občini Šentjur. Župan občine: Jurij Malovrh, prom. ing. VABIMO K SODELOVANJU! Elektrotehnike V. stopnje izobrazbe ali VI. stopnje izobrazbe, za delo na tehničnem področju programov visoke tehnologije. Zaželjena praksa, vozniški izpit B kategorije, po možnosti lastno vozilo. Možnost izobraževanja doma in v tujini (EU, ZDA). Pisne vloge pošljite na naš naslov do 31. 10. 1998. Za nadaljne informacije pokličite na telefon 063/741-377, ali GSM 041/612 610, Vojko Arzenšek. Naslov: ADHEZIV,Prešernova 34, 3230 Šentjur, Slovenija LUCIJA POROČA Lucijino jesensko blodenje Pa je spet prišla jesen, letni čas, ki ga od vseh najbolj sovražim. Saj ne rečem, da se v teh mesecih nič ne dogaja, toda vse skupaj je tako čudno morbidno. Za povrhu pa še to deževje. Vendar raje ne bi o vremenu, saj seje v zadnjem mesecu v mojem kraju zgodilo toliko pomembnejših stvari od mojih mokrih čevljev, da kar ne morem ostati tiho. Začela bom pri občinskem prazniku. Praznični petek me je našel pred Resevno, kjer so zimzelene oberkrajnerske viže nažigali godci po imenu Nasmeh. Godci so se res nasmihali, vsi drugi pa, ki smo podpirali stojnice oziroma priložnostne šanke, v začetku nekoliko manj, po brezplačnem reklamnem prigrizku in nekoliko obilnejšem požirku pa precej bolj sproščeno. No, potem smo rekli nekaj krepkih na račun župana in njegovega Malgaja, za katerega živ krst ne ve, kakšne denarce je dala občina zanj in zakaj stoji ravno tam, ima votle oči, pa ali je punca ali tisto drugo, saj veste kaj, in tako naprej v nedogled. Če mene vprašate, gre za eno samo hudobijo, kajti toliko pa že poznam našega župana, da vem, da ga je plačal sam od ust pritrganih prihrankov od težko prislužene poslanske plače. Kar ogorčena sem bila, kako ljudje zaničujejo trud našega župana in sem jezna, a na srečo sita, odjadrala domov. Doma sem si ogledala nov del Kassandre, potočila nekaj solz, nato pa sem se že morala odpraviti na osrednjo proslavo ob prazniku mesta Šentjur, “erjavčeviada” imenovanemu. Ponosna sem se usedla v čisto zadnjo vrsto našega reprezentativnega kulturnega doma in začela uživati. Imela sem se fenomenalno in to je bila gotova najboljša zabava v Šentjurju v zadnjih letih. Študenti se lahko s svojimi žuri kar skrijejo, če pa me še hočejo kdaj videti na svoji zabavi, bodo morali v goste povabiti Šentjurske muzikante. To so pravi mojstri! Pri njih ritma enostavno ne moreš zgrešiti! In kulture tudi ne. Tudi drugi nastopajoči so me zadovoljili, toda ni jih čez Šentjurske muzikante! Nadaljevanje v gasilskem domu, šlo je menda bolj za tekoče in podobne zadeve, bi morali v mojem imenu spremljati trije prijatelji, toda ker niso bili v kravatah, jih je neimenovani gospod s kozarčkom v roki in mobitelom na riti, nekoliko a la Rambo, sicer pa vpliven lider šentjurske KS, ustavil že pri vhodu: “Kaj bi radi fantje? Le glejte, da ne bo kakšnega sranja, če ne se pazite !” Tako je tudi prav, ja moji dragi fantje! Mestni praznik je svečana zadeva, pa čeprav se ga potem nažrejo kot svinje na državne stroške. Drugič vam tako pomembne naloge enostavno ne bom mogla več zaupati. Hja, novinarstvo je zelo nevaren poklic in tega se zavedam tudi sama. Razmišljam, da bi si najela telesnega stražarja, saj me je v mojem mestu vse bolj strah. Ko sem tisti praznični petek odhajala domov, sem se prav prestrašila ob malonogometnem igrišču. Skupina fantov, ki so izgledali rahlo zadeti, seje drla kot zmešana: “Sokoli, Sokoli!”. Pogledam v zrak, nikjer nobenega ptiča in šele potem, ko sem slišala nadaljevanje v obliki moškega one in ime glavne pokroviteljice nasprotne ekipe - neke Anite, ki nekako menda spadata skupaj, in pa mladeniče, ki so kot za stavo tekali po igrišču, se mi je poblisnilo, da gre za športno kulturo, tisto pravo ljudsko, spremljano z ognjemetom papirčkov, metanjem petard in tako naprej. Imela sem sijajno popestren večer in ko sem prišla domov, sem zadovoljena zaspala kot top. Naslednje jutro je bilo moje mesto na sveže polepšano s številnimi grafiti, ki so promovirali slavne Sokole, ravno tiste, katerih tekmo sem si ogledala večer prej. Vsa čast tem umetnikom: ustvarili so edinstven kulturni dosežek in likovno polepšali Šentjur. Če bi to naredili nekaj dni prej, bi Šentjur zagotovo ne bil zgolj drugo najlepše urejeno mesto v Sloveniji v konkurenci manjših in srednje velikih krajev. Žal pa tako šef krajevne skupnosti kot Občinarji za umetnost nimajo niti kančka posluha in menda nameravajo preganjati te mlade umetnike. Vidite, tako se zgodovina ponavlja. Sobota je tudi dan, ko ga je treba zažurat. S Kati sva dobile moški namig, da se tovrstno življenje vrača na Tičnico, in že sva bili gor. Za šankom se je slinilo nekaj mačotov, ki so osvajali lično natakarico. Naročili sva, gospa natakarica ni razumela ali ni hotela razumeti: “Dvje kjavici sa smjetanu in sjoka?” Pri računu pa se je spet malo zapletlo: “Pjetkrat sto in pjedest tolarjef’, je nekako zvenelo njeno finančno poročilo za naš zapitek. Na hitro smo zapustile Lovsko kočo, saj se je približala polnočna ura, ko začne v zgornjih prostorih, kolje pisalo na vratih, obratovati nočni bar, prihajajoče moške množice pa so izgledale vse manj obvladljive. Odpravili sva se raje v bivši Evergreen oziroma v sedanjo Zapato. Tam sva snedli vsaka svojo porcijo mehiških palačink in začeli gledati po frajerjih. Toda brez uspeha, saj so bili na plesišču sami neznani hribovski pjebi, ki so meni sicer čisto všeč, toda Kati jih ne more videti. Zagrcznili sva v stari bazi v Celju, v legendami Jungli, kjer sva srečali pol Šentjurja. V nedeljo sem bila, kljub mačku, seveda na Slomu, kajti srečanja z mojo odkrito simpatijo nadškofom Rodetom in drugimi številnimi slovenskimi škofi res nisem smela zamuditi. Takoj moram povedati, da sem bila z Rodetom zadovoljna, saj je bil v svojem deževnem nagovom čisto prijazno kratek, bolj pa me je razočaral naš svetnik Slomšek; računala sem namreč nanj in na njegove nekoliko bolj pristne zveze tam zgoraj in sem se na prizorišču pojavila v sandalih in seveda brez dežnika. Potem pa je scalo od začetka pa točno čisto do konca slovesnosti. Kot da ves ta cirkus, ki ga zganjamo okrog njega, legendarno skromnemu Ponkovljanu sploh ni všeč in nam je to takole povedal svoje! Ampak, da ne bo zamere, to je zgolj domneva moje ženske pameti. Nato sem ves naslednji teden ustvarjalno preždela pred televizorjem in, hvala bogu, na programu ujela tudi mojega favorita na volitvah, našega super župana Jurija. Zares je sijajno odgovarjal na vprašanja naše soobčanke Marijane in če bi bil Jurij nekaj desetletij mlajši, bi bil prav gotovo moj idealen moški. Do solz sem se raznežila ob spontanih klicih hvaležnih poslušalk, ki so oh in ah hvalile njegove neprekosljive lastnosti v vseh oblikah življenja in se do nezavesti razjezila nad tistimi kmetavzi, ki so na vrat na nos zahtevali asfalt v vsaki blatni vasi. Pa saj, ljudje božji, bodite strpni in počakajte na naslednji Jurijev mandat, ki zagotovo pride, tako kot sem jaz Lucija. In potem bo ugodil vsem in še večim. Res pa je, in to ti, moj kandidat, polagam na dušo, da bi moral nekaj besed več posvetiti športu, ali pa vsaj vedeti, koliko denarja imaš zanj v občinskem mošnjičku. A to mu oproščam, saj človek res ne more vsega vedeti. Juriju sporočam: Lucija ma vas rada! Vaša Lucija Podsreda Boč 87,6 MHz 93,7 MHz ŠMARJE PRI JELŠAH studio Upravo Tel : 063 8Z1 118 Tel.: 063 831-744 Internet: http://www.radlo-stajerskl-val.8l 063 821-200 063 821-745 e-mail: de8k@radio-staJerskl-val.sl Fax: 063 821-060 /lA^ '%wAaO POSLOVNA STRAN Šentjurske NOVIC? L.__L mt mm _____ TRGOVSKO PODJETJE Stopče 31, 3231 Grobelno tel. & fax. 063/794-030 jcsimsk/ AKCIJSKI POPUST pivo ZLATOROG 0,5 (steki.) pivo ZLATOROG 501 (sod) pivo FOSTERS 0,33 (steki.) JERUZALEMČAN 1/1 (steki.) JANŽEVEC 1/1 (steki.) pomarančni nektar FRUCTAL 50% 1/1 jabolčni nektar FRUCTAL 50% 1/1 jumbo breskev FRUCTAL 1/1 (steki.) jagodni sok FRUCTAL 0,21 (steki.) breskov sok FRUCTAL 0.21 (steki.) 59,90 SIT Prometni davek je vračunan v ceno, razen pri vinu. Cene veljajo do razprodaje zalog! 114.90 SIT 11.299.00 SIT 183.90 SIT 272.00 SIT 359.00 SIT 119.90 SIT 100,00 SIT 162,51 SIT 78.90 SIT OO) ZLATARSTVO MILAN GAJŠEK V TRŽNO-PRODAJNEM CENTRU V ŠENTJURJU Drofenikova 16, tel.: 063/743-727 %V-.- * prodaja zlatega nakita * izdelava nakita po želji stranke z vgrajenimi dragimi in poldragimi kamni VELIKA IZBIRA KOMPLETOV ZA DARILA! (graviianje brezplačno) | L". ..... *krstna in obhajilna darila * ekspres izdelava poročnih prstanov * prodaja ročnih ur in budilk * prodaja japonskih in kitajskih biserov ilessp TRGOVINA S ŠIROKO PONUDRO: ‘gradbenega materiala, Inštalacij za vodo, ogrevanje In elektrike barv, lakov, železnine, bele tehnike, akustike, ploščic In sanitarne keramike, drobnih gospodinjskih aparatov, daril, kmetijskega orodja In strojev, delovni čas: 730 - 18' , sob.: 730 - 12' EDINlIVISEN.TrJURJUlUAM NUDIMO: VELUX okna, fasade In lepilo TERANOVA original SADOLIN peč olje - plin LT2 SIME 61.990,00 SIT premaz za les Blotan II 749,00 SIT tuš kabina 14.990,00 SIT keramične ploščice od 099,00 SIT "PnepUčajte