26 arhitektov bilten • architect's bulletin • 236 • 237 Sonja Ifko Razvoj konstrukcij v industrijski arhitekturi Zgodovina UVELJAVITEV NOVIH MATERIALOV IN RAZVOJ NOVIH KONSTRUKCIJSKIH NAČEL Lesene in opečne konstrukcije, ki so jih gradili do 18. stoletja, so omogočale le majhne razpetine, kar je zelo omejevalo rabo prostorov. To je prišlo do iz- raza še posebej pri industrijski proizvodnji, ki je pra- viloma zahtevala večje površine in čim bolj fleksibil- ne konstrukcije, v katerih se je lahko spreminjala namembnost. Nove možnosti so ponujali novi ma- teriali. Neobremenjeni z novo estetiko so jih upora- bljali predvsem inženirji in pozneje nove generacije arhitektov, ki so hotele uveljaviti nova oblikovalska načela. Veliki konstrukcijski posegi – mostovi via- dukti, proizvodne hale z velikimi razpetinami – so bili primeri, pri katerih se je udejanjalo novo, tako na področju konstrukcijskih kot oblikovnih rešitev. Še v prvi polovici 20. stoletja je bila aplikacija nove estetike funkcionalizma večinoma omejena na utili- tarne, industrijske objekte. O tem priča tudi Poelzi- gov opis razmer v začetku dvajsetega stoletja: »Še posebej so za razvoj industrijskih zgradb pomembni arhitekti, ki jim zaradi zavračanja historicizma ni uspelo dobiti dela pri drugih objektih. Najmanj od- pora do novega je bilo namreč prav na področju gra- dnje industrijskih objektov, na področju, ki je bilo prepuščeno nam, saj je bilo po takratnih merilih ne- pomembno.«2 Povzetek V prispevku je predstavljen pregled najpomembnejših razvojnih značilnosti konstrukcij industrijskih objektov v evropskem prostoru ter nekaj ključnih ameriških patentov v ob- dobju od konca 18. do sredine 20. stoletja, ki kažejo proces uvajanja novih materialov in konstrukcijskih pristopov, ki so jih ti omogočali. Je povzetek raziskave, ki je bila pripra- vljena v okviru doktorske disertacije Varstvo industrijske arhitekturne dediščine v Sloveniji.1 Razvoj konstrukcij od 18. stoletja naprej pomembno zaznamuje razvoj novega stavbnega tipa, ki se je začel razvijati, da bi v njem potekala velikoserijska proizvodnja. Prav pri industrijskih stavbah so se zaradi funkcionalnih zahtev in potrebe po čim večji fleksibilnosti prostorov najprej začeli uveljavljati novi gradbeni materiali in z njimi nova konstruk- cijska načela, če povzamemo ključno značilnost razvoja konstrukcij približno od takrat, ko so prvič vlili železo, do sredine 20. stoletja. Železo in jeklo Prvi konstrukcijski material nove industrijske dobe je gotovo železo. Taljenje rude s pomočjo koksa, ki je leta 1709 prvič uspelo Abrahamu Darbyju v Coalbro- okedalu, je poenostavilo in pocenilo proizvodnjo ter razširilo rabo železa. Železa, pridobljenega v Darbyjevi livarni, pa kar dol- go niso uporabljali kot konstrukcijsko gradivo. Šele čez sedemdeset let je Abraham Darby III. naredil prvo litoželezno konstrukcijo. Most, nedaleč od li- varne, je postavil skupaj z livarskim mojstrom Joh- nom Wilkinsonom. Konstrukcijska načela zasnove sta povzemala po lesenih konstrukcijah in v letu 1778 vlila vse dele petih enakih lokov, ki so jih nato sestavili na mestu leta 1779. Most je spodbudil šte- vilne projekte in tudi postavljanje novih mostov, pri katerih so inženirji tekmovali v konstrukcijskih za- snovah oziroma razponih, ki so jih z njimi lahko pre- magali. Na evropskem kontinentu so postavili prvi litoželezni most leta 1794 v Šleziji pri Laasanu (danes Lazany na Poljskem). Novo gradivo so zaradi njegovih lastnosti začeli na široko uporabljati pri gradnji industrijskih objektov, saj jih ni omejevala estetika novega materiala, am- pak je prevladovala njegova funkcionalna učinkovi- tost – povečanje konstrukcijskih razpetin. Litoželezni steber je bil prvi industrijsko izdelan kon- strukcijski element3 in v 19. stoletju so bile praktično vse konstrukcije, pri katerih je bila prioriteta dosega- nje velikih razpetin, podprte z litoželeznimi stebri. Železo je postajalo vse pomembnejši gradbeni mate- rial in snovali so domiselne konstrukcijske rešitve. Zanimiva je primerjava projekta obešene konstrukci- je inženirjev Paula-Léona Lehaîtrea in Georgesa-Léo- na Piarrona de Mondésirja iz leta 1866 s projektom 1 Ifko, Sonja. Varstvo industrijske arhitekturne dediščine v Slove- niji: doktorska disertacija. (Ljubljana: Univerza v Ljubljani, Fa- kulteta za arhitekturo, 2003). 2 Helmut C. Schulitz, Industrial Builiding - The Future of Traditi- on. Industrial Architecture in Europe, Constructa - Preis '86, (Dunaj. Braunschweig: Quadrato, 1986). 3 Siegfried Giedion, Mechanization Takes Command: A Contribu- tion to Anonymous History (New York: Oxford University Press, 1955). Sl. 1: Most v Coalbrookedalu, Abraham Darby III. in John Wilkinson (1779). Foto: Tk420, via: https://commons.wikimedia.org/wiki/ File:Iron_Bridge_east_side_in_February_2019_(cropped).jpg), https://creativecommons.org/licenses/by-sa/4.0/legalcode. 1 27arhitektov bilten • architect's bulletin • 236 • 237 Sonja Ifko Normana Fosterja za Renaultovo tovarno iz leta 1982, ki kaže visoko stopnjo konstrukcijskega znanja v 19. stoletju.4 Z izboljšanjem kakovosti železa in pridobivanjem je- kla ter znatno pocenitvijo tega materiala se je njego- va uporaba hitro širila. Pozneje so jeklene konstruk- cije razvijali predvsem v ZDA, medtem ko je v Evropi po izumu železobetona ta pridobil prednost. Cement in armirani beton Leta 1824 je dal Joseph Aspdin v Angliji patentirati svoj način proizvodnje portlandskega cementa. Po- zneje so, predvsem Francozi in Nemci, z raziskovanji določili natančna razmerja materialov v zmesi in tako definirali sestavo cementa. Uporabljali so ga predvsem kot vezivno sredstvo, konstrukcijsko pa zaradi svoje natezne togosti ni bil primeren. Po- membno vlogo je cement oziroma iz njega pripra- vljeni omet odigral kot protipožarno zaščitno sred- stvo, s katerim so oblagali litoželezne stebre, slabo odporne na visoke temperature ob požarih, ki so bili v tovarnah stalna nevarnost. Cement so začeli industrijsko proizvajati leta 1845.5 Kmalu potem so nastale tudi prve konstrukcije; leta 1847 streha Françoisa Coigneta nad teraso v Saint-De- nisu, naslednje leto je Joseph-Louis Lambot naredil ladijsko lupino iz betona in dve leti kasneje (1849) je Joseph Monier betonske lonce za rože utrdil z jekleno mrežo.6 Istega leta je Monier patentiral armiranobe- tonski nosilec in do leta 1870 je že izdeloval velike be- tonske rezervoarje za vodo.7 Za Monierjevim patentom je bil leta 1891 na podro- čju armiranobetonskih konstrukcij v Avstriji prijavljen patent stropne konstrukcije Josefa Melana, ki je vzdolžne jeklene stropne nosilce povezal s prečnimi krožnimi jeklenimi loki in površino med njimi zapolnil z betonom, litim na opaž. Konstrukcija je razvita iz sistema I-profilov in plitvih opečnih obokov, ki so jih začeli uporabljati že ob koncu 18. stoletja.8 Med patenti, povezanimi z armiranim betonom, je v Evropi ključen drugi patent sistema Hennebique (1902), ki ga je razvil francoski inženir François Hen- nebique. Omogočil je povezavo stebra in nosilca v monoliten sistem. Sočasni patent v Ameriki, patentiran prav tako leta 1902, je razvil Ernest L. Ransome. Prvič je princip uporabil pri gradnji tovarne Pacific Coast Borax Com- pany (Bayonne, New Jersey) leta 1895.9 Njegov pa- tent je že vključeval možnost uporabe prefabricira- nih sekundarnih nosilcev stropnih plošč. Naslednji sistem armiranobetonske konstrukcije, prav tako sočasno in neodvisno razvit v ZDA in Evro- pi, je sistem stebrov z gobastim stikom s ploščo. V Evropi ga je patentiral Švicar Robert Maillart leta 1908, v ZDA pa Claude Allen Porter Turner leta 1909. RAZVOJ INDUSTRIJSKIH ZGRADB IN UVAJANJE NOVIH KONSTRUKCIJSKIH REŠITEV Prilagajanje gradnje značilnostim velikoserijske proi- zvodnje s pomočjo strojev je bila vodilna zahteva, ki je narekovala oblikovanje industrijskih objektov. Pro- izvodnja je zahtevala predvsem dvoje: čim večje raz- petine in maksimalno prilagodljivost prostorov. Izpol- njevanje teh zahtev pa so opredeljevali materiali in konstrukcijske možnosti, ki so jih imeli na voljo, ter znanje, ki sta ga usmerjali inovativnost in ambicio- znost izumiteljev, ki so bili vsaj v dobi zgodnje indu- strializacije tudi načrtovalci in graditelji tovarn. Konstrukcije iz opeke in lesa Prevladujoči gradbeni materiali 18. stoletja so bili ka- men, opeka in les. Klasična opečna konstrukcija z no- silnim obodom in sistemom notranjih nosilnih sten je 4 Helmut C. Schulitz, Industrial Builiding - The Future of Traditi- on. Industrial Architecture in Europe, Constructa - Preis '86, (Dunaj. Braunschweig: Quadrato, 1986). 5 Leonardo Benevolo, History of modern architecture. Vol. 1, The tradition of modern architecture. (London: Routledge & Kegan Paul, 1971). 6 Leonardo Benevolo, ibid., 1971. 7 Michael Stratton, Steel and Concrete Construction in the North of England, 1869–1939, Industrial Archaeology, vol. XXI, junij 1999, str. 5–24. 8 Calico Mill Wiliama Strutta je nastal med letoma 1792 in 1793. 9 Werner Kaag, 1994. 'Industriebau 1900 bis 1930 Anfang des Neuen Bauens', v Industriebau, Kurt Ackermann, Werner Kaag (ur.) (Stuttgart: Deutsche Verlags-Anstalt, 1994). Sl. 2: Primerjava viseče konstrukcije Paula-Léona Lehaîtrea in Georgesa-Léona Piarrona de Mondésirja (1866) in Fosterjeve viseče konstrukcije za tovarno Renault (1982). Vir: Industrial Architecture in Europe, Constructa Preis '86, Dunaj, 1986. Sl. 3: Reklamni letak za sistem Melan iz leta 1892. Vir: Georgeacopol-Winischofer, Ute: Vom Arbeitshaus zur Großindustrie, Dunaj, 1998. Sl. 4: Sistem Hennebique. Skica kaže razporeditev armature v stebrih in nosilcih ter povezavo obeh s stremeni v obliki črke U. Povzeto po Rivington: Notes on Building Construction, 1930. 2 4 3 28 arhitektov bilten • architect's bulletin • 236 • 237 najstarejši konstrukcijski princip, uporabljan pri gra- dnji industrijskih objektov. Pri taki gradnji se obreme- nitve preko stropnih nosilcev prenašajo na nosilni in obodni zid. Prvi premik v razvoju je bila nadomestitev notranjih podpornih sten z lesenimi stebri, kar je omogočilo nastanek odprtega dvoranskega prostora. Leta 1718 je John Lombe v Derbyju v Angliji zgradil predilnico svile. Predilnica je bila petnadstropna stavba, široka 12 in dolga 33 metrov. Konstrukcijsko razpetino je premagovala z leseno notranjo kon- strukcijo nosilcev in stebrov, razporejenih na mreži 2,74 x 2,74 metra. Stropno konstrukcijo med nosilci so zapolnjevali plitvi opečni oboki. Obod je bil iz ma- sivnega zidu. Nastal je prototip industrijskega objek- ta,10 ki se je kasneje konstrukcijsko še izpopolnjeval. Konstrukcije iz litoželeznih elementov Podporne lesene stebre je z litoželeznimi prvi nado- mestil William Strutt pri gradnji tovarne Calico Mill v letih 1792 in 1793.11 Prvo industrijsko stavbo z litoželeznimi stebri in no- silci je leta 1797 konstruiral Charles Bage.12 To je bila predilnica lanu Ditherington Flax Mill v Shrewsbu- ryju v Angliji. Bila je petetažna stavba, z razpetino med stebri 3 oziroma 3,6 metra (10 oziroma 12 pal- cev), razpetina med nosilci pa je znašala 2,74 metra. Bageeva konstrukcija je bila v poznejših projektih dodatno izboljšana, toda temeljni princip je ostal enak in široko uporabljan vse do začetka gradnje ar- miranobetonskih konstrukcij. Med prvimi posnemovalci Bageevega sistema sta bila inženirja Matthew Boulton in James Watt, (Boulton & Watt) ki sta projektirala tudi stroj za Bageevo predil- nico. Skupaj z inženirjem za konstrukcije Georgeem Augustusom Leejem sta projektirala Twist Mill v Sal- fordu pri Manchestru (1799–1801), ki je bil najmo- dernejša tovarna tistega časa.13 Imela je parni stroj s 60 KM, centralno ogrevanje, pri katerem je bila para prvič razvedena s pomočjo litoželeznih cevi, in bila je prva tovarna s plinsko razsvetljavo na svetu. Razpeti- na nosilcev je dosegla rekordnih 4,27 metra, saj so namesto običajnih prvič uporabili T-nosilce. Predstavljena konstrukcijska načela so reševala pred- vsem problematiko stavb večnadstropnih tekstilnih tovarn. Metalurški obrat Sayner Hutte iz Bendorfa v Nemčiji, zgrajen med letoma 1828 in 1839, je primer velike pritlične dvorane za proizvodnjo velikih litože- leznih elementov. Posnemala je zasnovo troladijske bazilike. Na koncu je bila zidana talilna peč, ki jo je obdajala masivna stena. Ta se je nadaljevala tudi ob straneh. Vsa ostala konstrukcija je bila litoželezna, se- stavljena iz ločnih elementov, ki so se ponovili tudi na čelni steni. Sistem ločnega paličja sta podpirali dve vrsti stebrov na razdalji 7,6 oziroma 7,3 metra od obodnih sten. Dvignjeni osrednji del je elegantno re- šil problematiko prezračevanja in razsvetljevanja hale z velikimi razponi in je postal glavni način reševanja tega vprašanja.14 Konstrukcijski princip temelji na prenosu sil preko no- silca oziroma stebra točkovno in na obodu linearno na zunanje stene. S povezovanjem vertikalnih in horizon- talnih konstrukcijskih elementov je nastal nov kon- strukcijski sistem skeletnih konstrukcij, ki ga je v veli- kih industrijskih objektih omogočila uporaba železa. Razvoj skeletne gradnje se je začel s stavbo za skladi- ščenje čolnov na dokih Sheerness ob Temzi,15 ki je bila zgrajena v letih 1858–1860 po načrtih Godfreyja Greena. Konstrukcijo železnih okvirjev so dopolnje- vali leseni nosilci med njimi. Zgradba je bila sesta- vljena iz treh delov. Dela ob straneh sta bila troeta- žna, osrednji prostor je bil enotne višine. Osvetljen je bil skozi stekleno streho. Prva skeletna stavba na evropskem kontinentu je bila postavljena v Franciji. Leta 1871 so po načrtih Julesa Saulnierja zgradili tovarno čokolade Menier Chocolate Co. v Noisielu na reki Marni. Postavljena je bila nad reko na štirih velikih nosilcih, ki so jih podpirali kamniti stebri, zasidrani v rečno dno. Zgornji del stavbe z železnim skeletom so zapol- njevali opečni zidaki. Armiranobetonske konstrukcije Štirideset let po patentiranju armiranobetonskega nosilca je prišlo do novega pomembnega izuma na področju armiranobetonskih konstrukcij, ki so ga nato na široko uporabljali pri gradnji industrijskih objektov. Že omenjeni sistem sklopa nosilca in ste- bra je leta 1892 prvi razvil Francoz François Henne- bique. Že čez dve leti so ga prvič uporabili, in sicer pri gradnji predilnic Karla VI. v Tourcoingu in Barrois Frères v Lillu ter pri mlinu za pšenico v Nantesu.16 Zgodovina Sl. 5: Peter Behrens, Tovarna turbin AEG (1909). Vir: Curtis, William: Modern Architecture Since 1900, London, 1996. Sl. 6: Boulton, Watt in Lee, Twist Mill, Salford pri Manchestru (1799-1801). Vir: Industriebau, Stuttgart, 1994. Sl. 7: Karl Ludwig Althans, livarna Sayner (1828–30). Vir: Industriebau, Stuttgart, 1994. Sl. 8: John Lombe, Predilnica v Derbyju (1718).Vir: Industriebau, Stuttgart, 1994. Sl. 9: Godfrey Green, prerez skladišča čolnov, Sheerness ob Temzi (1858-60). Vir: Industriebau, Stuttgart, 1994. Sl. 10: Jules Saulnier, tovarna čokolade Menier Chocolate Co. v Noisielu (1871). Vir: Industriebau, Stuttgart, 1994. 10 Hans-Ulrich Kilian, 'Industriebau vor 1900' v Industriebau, Kurt Ackermann, Werner Kaag (ur.) (Stuttgart: Deutsche Verlags-An- stalt, 1994). str. 14–39. 11 Nikolaus Pevsner, A History of Building Types ( Princeton (N. J.): Princeton University Press, 1997. 12 Hans-Ulrich Kilian, ibid., 1994. 13 Hans-Ulrich Kilian, ibid., 1994. 14 Hans-Ulrich Kilian, ibid., 1994. 15 Hans-Ulrich Kilian, ibid., 1994. 16 Werner Kaag, ibid., 1994. 6 75 8 9 10 29arhitektov bilten • architect's bulletin • 236 • 237 Leta 1902 je bil patentiran nov sistem Hennebique za stik armiranobetonskega nosilca in stebra. Prvi so odkupili patent v nemškem podjetju Züblin und Wayss & Freytag z obrazložitvijo, »da je to najcenejši konstrukcijski sistem do sedaj«.17 Uporaba sistema Hennebique je omogočala redukcijo površin obo- dnih sten in je s tem povečala naravno osvetlitev ter prezračevanje proizvodnih prostorov. Kot smo omenili, je sočasno in neodvisno od Henne- biqua v Ameriki razvijal podoben konstrukcijski sistem iz armiranega betona Ernst L. Ransome. Leta 1895 je v Bayonneu v državi New Jersey postavil tovarno, v ka- teri so nosilci že dosegli razpetino 7,5 metra. Ransomov patent je v Ameriki razvijal Albert Kahn, arhitekt, ki je projektiral okoli 20 odstotkov vseh to- varn tistega časa v ZDA. Ena zgodnjih je bila tovarna Highland Park Plant Ford Motor Company za prvi te- koči trak za proizvodnjo avtomobilov, in sicer za For- dov model T. Proizvodna hala, velika 228 x 22,5 me- tra, je imela raster stebrov 6 x 4,5 metra.18 Sistem armiranobetonske konstrukcije z gobastim stikom s ploščo je dovoljeval pomik nosilne kon- strukcije z roba stavbe v notranjost, kar je omogočilo namestitev nenosilnih steklenih zunanjih sten in je bilo zelo pomembno za osvetlitev delovnih površin. Najbolj znan zgodnji primer uporabe nenosilne fasa- dne opne je Behrensova tovarna turbin AEG v Berli- nu iz leta 1910. Ta tovarna je prelomnica v razvoju ne le industrijskih zgradb, temveč arhitekture sploh. Zunanjost tovarne, katere oblika in zasnova sta po- gojeni z zahtevami proizvodnega procesa, oblikuje sedaj arhitekt, kot pravi W. Kaag:19 »... z reduciranim abstraktnim racionalizmom. Tako da z novo estetiko, prilagojeno materialom, ki jih uporabi, da iztočnico novemu oblikovalskemu izrazu, ki dokončno pretrga z iskanjem estetike v historičnih slogih.« Za Hennebiquovimi in Ransomovimi konstrukcijskimi patenti za armiranobetonske konstrukcije so inženirji razvili še nekaj ključnih sistemov za razvoj industrij- skih objektov. Auguste Perret je leta 1919 v Parizu zasnoval tekstilno tovarno in kot nosilno konstrukcijo uporabil prednapete armiranobetonske loke. Aplikacije temeljnih konstrukcijskih principov Poenostavitev proizvodnje jekla in izboljšanje njego- ve kakovosti sta omogočila uveljavitev jeklenih kon- strukcij, in to predvsem v primerih, ko je bila zahte- vana hitra zgraditev objektov. Uveljavile so se pred- vsem v ZDA in manj v Evropi, kjer je prevladala upo- raba armiranega betona. Veliki stroški za delovno silo so v ZDA spodbudili tako organizacijo proizvodnje, da so potrebovali čim manj delavcev. Temu sta se morali prilagoditi tudi zasnova arhitekture tovarn in gradnja. Tako so začeli graditi pritlične hale jeklenih konstrukcij in enostavne za- snove s prefabriciranimi elementi, kar je pomembno zmanjšalo ceno. Enoetažni prostori so hkrati zmanj- šali dolžino poti med fazami proizvodnje. Uveljavila so se jeklena prostorska paličja. Razlikujemo planarna in ukrivljena prostorska pali- čja. Planarna uporabljamo zlasti za raznos dvosmer- nih obremenitev. Njihova prednost je v dobrem pre- našanju zvojnih obremenitev. Ravna prostorska pali- čja delujejo podobno kot plošče, le da so njihovo gradivo palice. Ukrivljena prostorska paličja delujejo enako kot tanke lupine, le da so sestavljena iz palic. Albert Kahn, znan predvsem po gradnji avtomobil- skih tovarn, je za svojega prvega naročnika iz avto- mobilske industrije, Packarda, leta 1910 zgradil tudi tovarno za obdelavo železa Packard Forge Shop v Detroitu, enoetažno zgradbo velikosti 21,4 x 100 metrov, z jekleno palično nosilno konstrukcijo. Risba prereza nam kaže edinstveno konstrukcijsko re- šitev. Žerjavna proga s konstrukcijo, težko 10 ton, visi na paličnih nosilcih stavbe v višini drugega nadsvetlob- nega pasu in teče po vsej dolžini stavbe. Trikotni pove- zniki so speti z oporniki in tako povečujejo togost kon- strukcije pri obremenitvah dvigala in pri zunanjih vpli- vih, od katerih je obremenjujoč zlasti veter. Konstruk- cija je še dodatno zavetrovana z Andrejevimi križi. V razvoju paličnih konstrukcij na začetku 20. stoletja naletimo še na eno izpeljanko, in sicer v lesu. Leta 1905 je düsseldorfski arhitekt in tesarski mojster Philipp Stephan patentiral sistem ločnega lesenega paličnega nosilca, s katerim je lahko dosegel prekri- vanje razponov do okoli 20 metrov. Ute Georgeaco- pol-Winischofer navaja,20 da je bila na Dunaju s tem sistemom prekrita velika garaža z razpetino 40 me- trov. Sistem je pomembno omeniti, ker je bil na širo- ko uporabljan za prekrivanje velikih hal na področju Avstro-Ogrske. V času do druge svetovne vojne so se doslej predsta- vljeni konstrukcijski sistemi še razvijali, in sicer z uporabo v industrijskih objektih kot tudi z vedno po- gostejšo uporabo v drugih arhitekturnih tipologijah. Sonja Ifko Sl. 11: Auguste Perret, notranjost tekstilne tovarne v Parizu (1919). Vir: Industriebau, Stuttgart, 1994. Sl. 12: Pogled v eno od prvih tovarniških hal, zgrajenih s sistemom Hennebique. Vir: Industriebau, Stuttgart, 1994. Sl. 13: Robert Millart, skladišče v Zurichu, prvi strop z gobastimi nosilci (1910). Vir: Industriebau, Stuttgart, 1994. Sl. 14: Albert Kahn in Ernest Wilby, Ford Motor Company, Highland Park, Michigan (1909). Vir: Industriebau, Stuttgart, 1994. Sl. 15: Albert Khan, prerez Packard Forge Shop, Detroit (1910). Industriebau, Stuttgart, 1994. 17 Werner Kaag, ibid., 1994. 18 Federico Bucci, Albert Kahn Architect of Ford (New York: Prin- ceton Architectural Press, 1993). 19 Werner Kaag, ibid., 1994. 20 Ute Georgeacopol-Winischofer, Vom Arbeitshaus zur Großindu- strie: Zur Geschichte des Industriebaus von den Anfängen bis in die Zwischenkriegszeit in der Wiener Leopoldstadt, Österreichi- scher Kunst- und Kulturverlag: Dunaj, 1998. 1211 13 14 15 30 arhitektov bilten • architect's bulletin • 236 • 237 V tem času se je začela intenzivna uporaba armira- nobetonskih šednih konstrukcij, zlasti pri dvoranskih proizvodnih halah. Z zasteklitvijo severnega dela še- dov je bila omogočena intenzivna osvetlitev delov- nih prostorov. Med industrijskimi arhitekturami do konca druge svetovne vojne je treba izpostaviti še nekaj najpo- membnejših. Po zgledu ameriških avtomobilskih tovarn je inženir Giacomo Matté-Trucco leta 1916 projektiral kom- pleks Lingotto tovarne Fiat, ki je bila zaradi dolgotraj- nosti gradnje ob zaključku leta 1926 funkcionalno že precej zastarela. Kljub temu je pomembna industrij- ska arhitektura predvsem zaradi uporabe novih ma- terialov in konstrukcijskega principa – vidne skeletne konstrukcije in polnil – velikih steklenih površin. Namestitev preizkusne steze za avtomobile na strehi in oblikovanje uvozne rampe znotraj arhitekture ka- žeta usklajen odnos funkcije in forme stavbe. Tovar- na Fiat Lingotto je v oblikovanju nedvomno sledila idejam futuristov. Ideje internacionalnega sloga v industrijski gradnji se prepričljivo kažejo v zasnovi tovarne Van Nelle v Rotterdamu, ki sta jo projektirala Jan Brinkman in Leendert Cornelis van der Vlugt. Sestavljata jo dve poslopji: osemnadstropna pakirnica s stopniščem, nameščenim zunaj osnovne konstrukci- je, in trinadstropna poslovna zgradba s krožnim tlori- snim zaključkom. Oba dela sta med seboj povezana z zastekljenimi mostnimi hodniki v nadstropju. Armiranobetonska konstrukcija, podprta z gobastimi stebri, omogoča velike razpone in s tem večjo fleksi- bilnost proizvodnih prostorov. Obešena fasada je lo- čena od nosilne konstrukcije. Sestavljena je iz pocin- kanih jeklenih profilov, polnil in stekla, ki omogoča maksimalno osvetlitev delovnih prostorov. Tovarno Boots Pure Drug Factory v Nottinghamu iz leta 1932 je projektiral sir Owen Williams. Armirano- betonska konstrukcija je postavljena na raster veli- kih razponov, ki omogoča fleksibilnost in spreminja- nje razporeditve proizvodnje. Podprta je z gobastimi stebri, ki so pomaknjeni z roba stavbe v notranjost. To omogoča dosledno namestitev obešene fasade – steklene zavese na celi stavbi. Zastekljene zunanje stene omogočajo dobro osvetlitev delovnih mest. Tovarna Boots je ena najpomembnejših stavb inter- nacionalnega sloga po prvi svetovni vojni v Angliji in zaznamuje začetek nove stvarnosti na Otoku. S Perretovo konstrukcijo za skladišče v Casablanci leta 1913 se je začel razvoj novega tipa armiranobe- tonskih konstrukcij, to je lupinastih konstrukcij – še ene vrste konstrukcij, ki se je močno razvila v indu- strijski gradnji. Lupinaste konstrukcije omogočajo premoščanje veli- kih razpetin in so zaradi velike fleksibilnosti prostora zelo primerne za industrijske in skladiščne dvorane. Zaradi svoje geometrije se uporabljajo kot horizon- talne krovne konstrukcije. Tipe lupin ločimo glede na obliko in na prenos sil. Tovarna gume Brynmawr rubber factory v Walesu je bila ena najbolj znanih tovarn s tovrstno konstrukcijo. Žal so jo leta 2001 porušili. Zgradili so jo, da bi zaposli- li delavce, ki so izgubili delo zaradi zapiranja premo- govnikov in zaradi modernizacije ribištva. Sestavljali so jo glavno poslopje, proizvodna hala na osnovnem rastru stebrov, prostore med njimi so pokrivale armi- ranobetonske lupine z okroglimi svetlobnimi odprti- nami, okrog osrednjega dela pa so bili razporejeni vsi potrebni pomožni prostori in skladišča. Sklepne ugotovitve Praktično vsi novi konstrukcijski pristopi, nastali v času od začetkov industrializacije do sredine 20. sto- letja, so bili najprej preizkušeni pri industrijski gra- dnji. Razlog za to je bil, da so lastniki, večinoma hkra- ti tudi načrtovalcev teh stavb, želeli maksimalno fle- ksibilnost in hkrati funkcionalnost zasnov ter maksi- malen finančni iztržek glede na vložena sredstva. Seveda so bili vmes primeri, ko so lastniki z inovativ- nim oblikovanjem želeli predstaviti svoje mojstrstvo in so se dodatno posvetili oblikovanju, kot na primer pri železolivarni Sayner Hutte. Ob prvih preizkusih novega so nastale številne izjemne konstrukcijske rešitve, ki so jih kmalu začeli uporabljati tudi pri gra- dnji drugih stavb. Z Behrensovo berlinsko tovarno AEG in leto kasneje z Gropiusovo tovarno čevljarskih kopit Fagus Fabrik v Alfeldu v Nemčiji se na začetku drugega desetletja dvajsetega stoletja jasno izrišejo načela oblikovanja zdaj že suverene stavbne tipologije – industrijskih stavb. Njihov razvoj je utemeljen na racionalnih za- snovah in konstrukcijskih rešitvah. Racionalnost, ki jo najbolje povzame Louis Sullivan s formulacijo: oblike sledijo funkciji (forms follow function), posta- ne temeljno vodilo oblikovanja dobe industrializaci- je in izhodišče, na katerem začne nova generacija arhitektov utemeljevati modernizem. Sl. 16: Philipp Stephan, palični ločni nosilec sistema. Vir: Georgeacopol-Winischofer, Ute: Vom Arbeitshaus zur Großindustrie, Dunaj, 1998. Sl. 17: Sir Owen Williams, Boots Pure Drug Factory, Notthingham (1932). Vir: Industriebau, Stuttgart, 1994. Sl. 18: Jan Brinkman in L. C. van der Vlugt, Van Nelle, Rotterdam (1929). Derwig, Jan; Mattie, Erik: Functionalism in the Netherlands, Amsterdam, 1995. Sl. 19: Giacomo Matté-Trucco, Fiat Lingotto, Torino (1926). Vir: https://en.wikipedia.org/wiki/Lingotto#/media/File:Fiat_ Lingotto_veduta-1928.jpg Sl. 20: Pročelje tovarne gume Brynmawr, Wales (1951). Vir: Razglednica. Sl. 21: Notranjost tovarne gume Brynmawr, Wales (1951). Vir: Macdonald, Susan: Modern Maters, London, 1996 Zgodovina 16 19 20 21 17 18