BOHINJ BOHINJSKO JEZERO. Nova alpska železnica je odprla svetu vrata do skrivnih krasot gigantske prirode, ki so bile doslej deloma neznane, deloma težko dostopne. Krona vseh prirodnih krasot je brez dvoma Bohinj. To je planinski svet, zastražen od vseh strani kakor kraljestvo vil v pravljici. Železna cesta pa se je prebila in predolbla skozi hribe, premostila brezdna in reke ter ugladila pot v slovensko „Švico," v pravi pravljični kraj — krasnih planin. Če prihajaš od juga — iz Gorice, pripravljajo te vedno bolj stisnene soteske, vedno bolj divja pobočja na to, da se bližaš čudo-krasnemu kraju. In predno stopiš v to kraljestvo pri¬ rode, moraš v temo, v 6336 m dolg predor pod Črno prstjo. — Zasvita se ti dan, razkadijo se oblaki dima — pred tvojim očesom se pa razprostre vsa krasota divjih planin. —■ In če se bližaš od Bleda, skozi Štenge, se stiska prav tako naravna cesta ob desni in levi strani Savice — kakor v bojazni, da ne bi prišel nepoklican gost v ta romantičen raj. Toda stroj hrope, hitimo dalje, dolina se širi, še en drzen skok čez Savico — in na Boh. Bistrici smo. Postaja se dviga na vzvišenem prostoru. Pred teboj leži velika gorska vas: Boh. Bistrica. Na levo in desno se dvigajo gore, sklad za skladom, vedno višje, vedno bolj divje, dokler ne izginejo razklesane čeri, oblite s stopljenko večnega snega v sinjem azuru jasnega neba. Da, to je svet zase, to je kraljestvo vil-pogorkinj. i Ko se zaveš od prvega čarovitega vtiska pred postajo in se ozreš v dolino, te pozdravi mogočna župna cerkev, prava katedrala, nekaj gigantičnega, kakor gore naokrog. Sredi ravnine kraljuje, mirno in mogočno, kakor mirno in odločno to gorsko ljudstvo, ki išče v njej utehe in daruje Stvarniku. Vas bi delili v novo in staro Bistrico. Nova Bistrica je vzrasla zadnja leta, ko so gradili predor. Udobna poslopja vabijo tujca, da se okrepča, predno se napoti dalje v deželo čiste narave. Stara Bistrica - zgornja in spodnja vas — ti napravi od daleč pravi idilični vtis lepe, velike gorske vasi. Po strehah skodlje in deske, pravi tip visokih gorskih bivališč, hiše snažne, razvrščene večinoma ob desnem bregu potoka Bistrice. Tu je župnija, sedež bistriške občine, trirazredna ljudska šola, poštni in brzojavni urad in orožniška postaja. Ker je ljudstvo spoznalo, da železnica privede moderni svet v tiho Zagorje, je preskrbela občina vodovod v vasi, izvedla kanalizacijo, sezidala klavnico, razsvetlila ulice in si preskrbela regulacijski načrt. Za udobnost skrbe tudi izvoščeki, ki so pri vsakem vlaku na razpolago. Vozovi so elegantni, cene urejene po strogem tarifu. Zato sedi in se pelji po dolini, skozi majhne vasi, mimo lične cerkvice sv. Magdalene na Brodu, ob čudokrasni hčeri planin — Savici - k Bohinjskemu jezeru! Ako si dober pešec, zlahka si ondi v dobri uri. Zamamljen boš obstal na mostu pri cerkvi sv. Janeza nad iztokom Savice. Kako umetno, čarovito je obrobljeno to naše jezero z gorovjem okoli in okoli. Na mostu stoječ, opaziš na desno očaka Triglava s Toscem Debelini in Mišelim vrhom v ospredju. Takoj pred teboj se dviguje Pršivec. Za jezerom: oba Bogatina, Podrta gora, oba Migovca. Vsi te prijazno pozdravljajo, vabeč te: „Prid’vrh planin, nižave sin!" Če se ozreš proti levi strani, razveseli se ti oko nad južnimi vrhovi: Šij, Rodica, oba. Raskovca, Veliki vrh, Črna prst. - In pred teboj ta vodena ravan - jezero! Mirno, tiho je, saj ni viharja, toda kadar razgraja vihar, tedaj pljuskajo njega valovi daleč tja na obalo. 2 - Jezero je dolgo 4'l 2 km, široko 1 km in leži 525 m nad morsko gladino. Lastnina je občna. Ribe v njem so najplemenitejše vrste postrvi in so last, kakor tudi po veliki večini gozdi, verskega zaklada ali pravzaprav države. Južna stran jezera je senčna; lepa vozna cesta pelje ob tej obali skoraj do izvira Savice. Severna stran je skalovita — vznožje Pršivca. Pri iztoku jezera je modern hotel »Sv. Janez ob jezeru", opremljen z vso udobnostjo. Ko se sprehajaš ob jezeru, ugledaš na sivi skali idilično stavbo g. Stbhr-a, na drugi strani pa vilo g. Pirca. Dober četrt ure dalje si je zgradil g. Prosenc svojo vilo. Ob tej obali stoji tudi že stoletja cerkvica sv. Duha. Štirikrat na leto in sicer ob kvaternih sredah polete Bohinjci kaj radi k sv. Duhu. Koncem jezera — v Ukanci —' si je postavil g. Ravhekar ličen, gor¬ skemu kraju primeren hotel »Zlatorog". Od konca jezera do Savice je še dobro uro hoda. Kdor je prišel do sem, naj ne zamudi žrtvovati še nekaj znoja za vžitek pri slapu Savice sredi mogočne stene viso¬ kega skalovja. Saj pot je udobna, vseskozi v senci košatih bukev, vitkih smrek in ob skriv¬ nostnem bobnenju Savice. (Prešernov »Krst pri Savici" znan domačinom po izvirniku, tujcem po prevodih). Ko se na povratku okrepčaš ob jezeru, ne pozabi cerkvice sv. Janeza. Lepa gotiška stavba. Na stropu vrlo zanimiva cvetlična ornamentika, lepi sklepni kamni, šilasta okna, za oltarjem pa lastnoročni podpis prvega slovenskega pesnika Valentina Vodnika. 3 BOHINJSKA BISTRICA Gornja dolina — Srednja vas. Od Boh. Bistrice proti severu onstran gorskega hrbta, čigar najvišji vrhunec je Rudnica, razprostira se prekrasna gornja bohinjska dolina s središčem Srednja vas. Obsežna, starodavna vas je pomaknjena prav v znožje strmih gora, v ospredju se pa nahaja'prelepa ravnina z bujnimi travniki in skrbno obdelanim poljem. Posebno zanimiva je župna cerkev (50 metrov nad vasjo), ki liki orel v višavi čuva nad svojimi udanimi podložniki in^ki nas spominja na tabore izza davno minolih časov. V Srednji vasi je županija, župnijski urad, trorazredna ljudska šola in poštni urad, ki ima vsakdanjo vožnjo zvezo z Boh. Bistrico. Iz Boh. Bistrice dospeš v Srednjo vas po pešpoti čez senožeti v 1 uri, po cesti mimo Boh. jezera v 1 3 / t uri, ali pa mimo Bitenj, skozi Korita pod Babno goro v 1 uri. Srednja vas je glavno izhodišče za turiste, ki so namenjeni na Triglav. Krajši, a jako hvaležni izleti bi bili k slikovitim slapovom in koritom potoka Ribnice, k Stritarjevem razgledniku na Javornici, izlet na planino Šij, na strmi Studor in Rudnico, Odkoder je lep razgled na Boh. jezero in po obeh bohinjskih dolinah. Daljše ture bi bile na planino Uskovnica in Konjšca in raz Uskovnico na Razpotje, Rudnopolje k Mrzlemu studencu. Po krasno izpeljani cesti proti Boh. jezeru prideš v pol ure v veliko gorsko vas — Staro fužino -- drugo izhodišče na Triglav. V bližini se nahaja na grudati gozdni poti »hudičev most", stara zgradba, ki se drzno vspenja nad strmoglavimi bregovi deroče Mostnice. Dobro uro od mosta dospeš v divno gorsko dolino — Voje. Tu te prevzame krasota ča¬ robnega gorskega sveta. Pod teboj lepa, zelena, s pestrim cvetjem posuta livada (dolga nad 4 kni), nad teboj pa divje razorane pečine in raztrgane čeri skalnatih velikanov. 5 Proti vzhodu od Srednje vasi vodi lepa, ravna cesta mimo vasi Češnjica in Jereka v Boh. Bistrico. V Jereki se pot odcepi na Koprivnik (969 m nad morjem), kjer je župnikoval prvak slov, pesnikov Val. Vodnik. V bližini nad vasjo je Vodnikov razglednik, odkoder imaš najlepši razgled na jezero in obe bohinjski dolini. Pol ure hoda od Koprivnika je visoka gorska vas Gorjuše. * * * Daši je Bohinj svet sam zase, vendar zgodovinsko ni bil neznan. V Bohinju je bila že starodavna rimska naselbina. V mnogih krajih v Bohinju so se našli sledovi rimskih plavžev. Bile so tu za časa Rimljanov velike fužine. Pozneje so se fužine dvignile na Bistrici in v Stari fužini. Danes je vse zapuščeno. Fužina na Bistrici je pogorela, ona v Stari fužini se je opustila pa že davno prej. Le še osamljeni stolpič z napisom „Gluck auf", spričuje, da je tam nekoč bobnelo mogočno kladivo, izpod katerega so letele iskre razbeljenega železa. Danes pa letijo iskre iz dimnika lokomotive - in 20. stoletje nudi gotovo tisočerim najlepših ur sredi gorskega kraljestva in jih pelje okrepčane in vedre nazaj — v vrtinec življenja. 6 SREDNJA VAS. I. Hoteli pri Bohinjskem jezeru in na Bohinjski Bistrici. 1. Grand hotel Triglav: 18 sob, vodovod, veranda s krasnim razgledom, park; zraven spadajoča vila Bogomila s tremi stanovanji 1. vrste in dependansa Bellevue s stanovanji 1. vrste ter s krasnimi sobami. 2. Hotel Sv. Janez ob Boh. jezeru: 40 sob, kopalna soba, igralna soba, temnica, vodovod, kegljišče, lavntenis, ribarstvo, čolni, jezerska kopelj, pošta v hiši, omnibus. 3. Hotel Zlatorog (Jos. Ravhekar) Ukanca, ob zapadnem koncu Boh. jezera: 40 sob, kopalna soba, veranda, jezerska kopelj, čolni, vozovi, vodovod. 4. Hotel Ivan Mencinger: 20 sob, vodovod, veranda ob vodi in mesarija. 5. Hotel »Rodica" (Oton Doktorič): 16 sob - 5 sob z balkonom, kopalna soba, vodovod, veranda, vrt. 6. Hotel Ivan Markeš. 10 sob, kopalna soba, salon, balkon, veranda, kegljišče, vrt. 7. Hotel „Bistricg." (Valentin Kos): 14 sob, 1 kuhinja, vodovod, vrt ob vodi. 8. Hotel Josip Ažman: 12 sob, vodovod, fijakarija. s SLAP SAVICE. 11. Gostilne na Boh. Bistrici. št. Ime in priimek, hiš. štev. 1 2 3 4 5 6 7 Franc Arh h. štev. 74. . . Gašper Arh h. štev. 33. Mihael Grobotek h. štev. 37. Ivan Hajnrihar h. štev. 30. Franc Ogrin h. štev. 106. . Frančiška Bevc h. št. 76. . Peter Mavrič h. štev. 20. . Število - 10 - III. Privatna stanovanja na Boh. Bistrici. - n - IV. Gostilne po okolici. 12 - V. Privatna stanovanja po okolici. - 18 - Izleti in ture iz Boh. Bistrice. a) Krajši izleti: 1. Bohinjsko jezero: 6 km. — 2. Izvir Savice, mimo Boh. jezera: km (Prešeren). — 3. Srednja vas: pešpot čez Senožeti ali po cesti skozi Babno goro 6’ km. — 4. Izvir potoka Bistrice: 4 km. — 5. Slap Gr mečice: 5 km. — 6. Koprivnik in Gor¬ ju še: 8-10 km. Iz Koprivnika čez Jamo na Boh. Belo 10 km, ali pa čez Gorjuše na Nomenj 5 km. - 7. Rud ni ca (mala gorska partija) 1’/* ure. - 8. Ajdovski gradeč: ’/ 2 ure. (Prešeren: »Krst pri Savici".) b) Daljše ture (posebno za turiste): 1. Črna prst 1845 m-. 3'/ 2 ure. Proti severu Orožnova koča 1340 m, na jugovzhodni strani Mallner-jeva koča 1350 m. Sloveča flora. — 2. Rodica 1964 m: Po cesti proti Boh. jezeru do vasi Laški Rovt 1 uro, od tod po dobro zaznamovani poti proti jugozapadu, do vrha 4 ure. Še lepši tura raz Črno prst po grebenu proti zapadu čez Novi vrh in Raskavec na Rodico. — 3. Triglav 2864 m. Najbolj složna pot skozi Srednjo vas, Uskovnico, Konjšco, Tosc, Velo polje, Kredarica, Triglav: 12 ur. Malo krajša pot skozi Staro fužino, Voje, Velo polje, Kredarica, Triglav: 10 ur. Najdaljša in tudi najbolj naporna pot je mimo Boh. jezera, čez steno Komarčo, mimo 7 Triglavskih jezer: 12 — 14 ur. Ferdinandova koča pri drugem Trigl. jezeru, Vodnikova koča na Velem polju, velika gorska koča na Kredarici in Marije Te¬ rezije koča. Tura na Triglav traja navadno dva dni. Prvi dan do ene imenovanih koč (Kredarica), drugi dan zgodaj na vrh in nazaj v dolino. — 4. Možič 1604 m. Bistrica, Nem, Rovt, Strme, planina Savnik, Možic: 4 ure. Pogled na Boh. in Blejsko jezero ob enem. — 5. Bogatin 2003 m. Bistrica, Slap Savice, Komno, Govnač, Bogatin: 6 ur. — 6. Voge - u - 1923 m: 4 ure. Prehod čez Globoko v Tolmin. — 7. Sedem Triglavskih jezer. Mimo Boh. jezera, čez steno Komarčo. Do zadnjega jezera 8 ur. — 8. Mrzli studenec. Čez Koprivnik 3 ure, ali pa izSrednje vasi čez Rudno polje_5 ur. Od Mrzlega studenca skozi Pokluko v Gorje. — 9. Čez planino v Sorico 3 ure, v Železnike 5 ur. Gorski vodniki: - 15 - - 16 - M® Hotel ^LRTOI^OG ob zapadni obali Bohinjskega jezera (Ukanca) Divna slikovita lega na zeleni livadi, v ozadju slap Savica in strma Komarča. : 40 sob za tujce, : kopalna soba, ve- : randa, jezerska : kopelj brezplačno, čolni in vozovi na razpolago. Gorka in mrzla kuhinja, : pristna dolenjska in : druga vina in sveže pivo. Jos. Ravhekar. JOSIP aaa /IŽMZIN RESTZIVRZKUfl 8 minut od kolodvora. Priporoča vedno topla in mrzla jedila, kakor tudi spodnještajerska in druge vrste pristnega vina, pivo iz parne pivovarne v Beljaku v sodih in steklenicah, sobe za pre¬ nočišča z 1 ali 2 posteljema. Dobijo se vsak čas fini vozovi vsake vrste jedno- in dvovprežni. Vodovod in acetilenska razsvetljava. Poštni in brzojavni urad 1 minuto , —. oddaljen. ,—- TOLčlZZI zidarski mojster in stavbeni podjetnik se priporoča za : izvršitev : vseh v to stroko spadajočih del - 17 - p 20 LEPO OPREMLJENIH SOB ZA TUJCE, VERANDA NA VODI, VODOVOD, ACETILENSKA RAZSVETLJAVA. VSAK ČAS GORKA IN MRZLA KUHINJA. PRISTNA VINA RAZNIH VRST IN .'. VEDNO SVEŽE PIVO. MESARIJA V HIŠI. VOZOVI VEDNO NA RAZPOLAGO. » F5@T€L IVAN MGNCINGCR ((\ BOF5INJSKA BISTRICA - 18 - se priporoča za nakup galanterije raznih vrst, potrebščine za hribo¬ lazce,' razglednice, mi¬ neralne vode, delikatese, špecerija, železnina itd. HOTEL BISTRICA Lepo poslopje s senčnatim vrtom in verando ob vodi in glavni cesti, oddaljen 10 minut od kolo¬ dvora. 14 novo opremljenih sob za tujce s krasnim razgledom na Triglav in Črno prst itd. Aceti- : linska razsvetljava, vodovod, : dobra kuhinja, pristna vina in zmerne cene. - Za pazljivo po¬ strežbo in snažnost jamči i Valentin Kos - 19 - Restavracija GROBOTEK v Boh. Bistrici : s sobami za : tujce in salonom. Trgovina z me¬ šanim blagom, fijakarija. Aceti- lenska razsvet- : Ijava in vo- : : : dovod. : : IVAN O