I in Izhajajo vsak petek ter stanejo v tiskarni prejemane za celo leto 6 kron, za pol leta 3 krone in za četrt leta 1 krono 50 vin., — po pošti prejemane pa za celo leto 7 kron, za pol leta 3 krone 60 vin., za četrt leta 1 krona 80 vin. — Za prinašanje na dom v Ljubljani se plača na leto 80 vin. Naročnino prejema npravništvo v Blasnikovi tiskarni. — Oglase (inserate) vzprejemlje npravništvo, in se plača za vsako vrsto za enkrat 16 vin., za dvakrat 24 vin., za trikrat 30 vin. Dopisi naj se pošiljajo uredništvu „Novic". V Ig ubijani 13. junija 1902. To Politični oddelek w4L- .. ariL JL -^L. ~ - JU « » « i X - t • X • v V , . A , < T , \ , Ä t vi. J i« «i Nemci in Slovani. Dasi imeli Nemci pri ljudskem štetju vse zase, namreč pomanjkljivi in napačni zakon, ki pozna le občevalni jezik ter razne komisarje in statistike, vendar so v splošnem naza- dovali. Dočim je prišlo pri ljudskem 100 avstrijskih prebivalcev 365/ 100 o o Nemcev, pride jih po zadnjem ljudskem štetju 1.1900 samo 358/ 10 o resnici seveda ni število Nemcev niti naraslo niti padlo; naraščalo, oziroma padalo število renegatov in sicer po razmerju narodne zavesti posa meznih nenemških kronovin. kjer se je zdrževalo nemäfcvo imenu prejšnja dokler se niso Poljaki in Malorusi začeli vsestransko zavedati. Potem pa se poje Nemcem slo- smrtna pesem, kajti od 1. 1880. so „izgubili14 Nemci v Galiciji 113.000 duš, seveda ne svojih, temveč vanskih renegatov. Podobno se spodmikajo umetnemu nemštvu tla na Moravskem in v Šleziji, kjer stanujeta politično zelo zavedna naroda Čehov in Poljakov Šlezij i so nazadovali Nemci v zadnjem desetletju za 3 %, na Moravskem za 1 v. %• Nasprotno pa so narasli Po ljaki na Moravskem od 5000 na 15.000 duš. Na severu in na vzhodu je tedaj nazadovalo, na zapadu je ostalo njegovo število skoraj z; agitacijami na Štajersko in cvete kakor morčfe uprava svojim ponemčevalnim sistemom, Slovencev, naiaikcu-aicad-- ništvo, njalna podjetja, tyjj ft^toi, vse roko roko množiio Nemci v deželah račun Slovencev nem- škemu občevalnemu jeziku se pri vsakem ljudske štetju pripozna na tisoče politično nezavednih gmotno od Nemcev odvisnih Slovencev. Na Štajerskem so narasli Nemci na ta način v zadnjih desetih letih od 68 na 69%, kar je pač bore malo z ozirom na vse fizične in duševne aparate, ki so delovali pri ljudskem štetju za Nemce. Da obstoji ta procent duš res iz Slovencev, pretvarjenih v renegate, dokazuje dejstvo, da so Slovenci na Šta jerskem ravno za ta jeden odstotek nazadovali, njihovo število se je namreč znižalo od 32 % na 31 0 cele štiri odstotke, Leta 1890. so namreč Nemci na Koroškem tvorili" 71 %, Slovenci pa 29 %, pri lanskem ljudskem štetju pa je izkazano za Nemce 75 %, za Slovence pa 25 0 Kakor povedano, sta Štajerska in Koroška poleg Bukovine jedini deželi, kjer zamorejo Nemci še vedno uspešno ribariti tujimi dušami. niso Slovenci, kajti tukai dobijo recei dober ma- riial. nekake ocvif svojim planinskim todelnom pridobitvami v Bukovini pa se nič preglasno ne neizpremenjeno, kajti tam so popolnoma nemške de- hvalijo, dasi je narasla tam doli v zadnjih desetih žele, kjer ni mogoče, naraščati na račun druge narod- letih nemška narodnost" za celih 25.000 duš. Te nosti, ako izvzamemo južnotirolske Italijane, ki pa se duše namreč niso trdno drže. krščene, temveč tičijo v uma- zanih židovskih kaftanih. na splošnem narod zelo mehke ustljivenarave, namreč Nemce prav nič pa ni zadnje ljudsko tolažilno. Nazadovali štetje za so namreč arod Slovencev. čudno povprek v Avstriji tako, kakor smo to zgoraj označili. Stran 232. NOVICE Letnik LX. Kakšen rezultat teirr~3ploh postopalo štelo ter nepristransko. To nam pač najbolje dokazuje uspeh štetja na Nižje avstrijskem, kjer se sicer ni štelo nepristransko, toda kjer bivajo politično našteli 1890. v avedni in odločni Čehi. Dočim deželi samo 94.000 Čehov, Finančna uprava izkazati so jih morali lani že 135.000, to je, celih 8 o/ vsega prebivalstva. istini pa je samo na Du- zadnjim dnem maja je izšla finančna postava, ki nam pove, koliko se rabi pri nas v Avstriji na leto denarja za posamezne oddelke uprave in koliko naju skoraj še jedenkrat toliko Čehov. posamezni oddelki prineso. Natančneje se s postavo Ako tedaj Nemci nazadujejo že na papirju, kako in posameznimi točkami ne moremo baviti, pač pa hočemo navesti nekaj zanimivih številk s primernimi šele v istini. Dom. Politični pregled. Notranji položaj vse te mesece kar še vedno takisto nejasen, kakor stopilo v ospredje nagodbeno vpra- Ta teden je bil ogrski ministrski predsednik Szell na več kakor potrebe. Ta znesek opazkami. Državne potrebščine za tekoče leto je 1.689,116.863 % kron, to je torej nad poldrugo milijardo, proračunjenih prejemkov je 1.690,182.264 kron, torej za 1,065.401 torej imel ostati danje. Dunaju in imel dolge konference z ministrskim predsednikom koncem leta v državni blagajni. No, pa se bo že Körberjem zastran nagodbe. Oe so imela ta nova pogajanja kaj več uspeha, kakor ona, ki so se zadnjič vršila v Budim- pešti, to seveda še ni gotovo našla potreba, ki bo še ta znesek zahtevala. Za cesarski dvor se rabi 9,300.000 kron, za Državni zbor Vlada se na vse načine trudila da še v tekoči državnozborski kampanji reši zakonski načrt o davku na vožne listke. Vsled čeških groženj z obstrukcijo cesarjevo kabinetno pisarno pa 179 338 kron. Seveda to ne prinese v državno blagajno nikakih dohodkov, pač pa moramo pomisliti, koliko denarja pride s vlada obljubila, ako se ta davek dovoli, da zviša plače diurnistom cesarskega dvora naravnost med ljudstvo. dne avgusta dne julija pa odpove zakupne pogodbe ki jih ima glede mitnic. Državnozborsko zasedanje se konča še ta teden. Delegacijsko zasedanje je bilo v ponedeljek končano. Državni zbor potrebuje 2,688.569 kron, prejemkov pa samo 9836 kron. Če bi bili naši Nemci bolj Razprave o proračunu vojnega ministrstva so pokazale, kako preklaverna institucija so delegacije. Odločevali gospodske zbornice in pa veleposestniki. Ti so so člani preglasovali ljudske zastopnike, zastopnike davkoplačevalcev in dovolili vse, kar je vlada hotela, tudi ogromne svote za nove kanone. Nemčija. nemškem državnem zboru so bile zadnje dni jako ostre debate o poljskem vprašanju v Nemčiji. Te debate so pokazale, da hoče Nemčija proti Poljakom voditi brezobzirno uničevalno vojno. Ali vse izbruhe strasti v državnem pravični, da bi se v državnem zboru lahko mirno in pridno delalo, bi bila lahko številka izdatkov za državni zbor mnogo manjša. Za državno sodišče je potreba 49.724 kron. Ministrski svet in upravno sodišče staneta na leto 3,089.629 kron ter pokrijeta svojo potrebščino z 1,696.100 kron prejemkov, in sicer prinesejo oficijelni časopisi 1,407.700 kron, korespondenčna pisarna pa Sicer znesek, ki pride od oficijelnih 288.400 kron. zboru je prekosil cesar Viljem sam s svojim govorom v časopisov, ni čisti preostanek, kajti za časopise se Marienburgu, v katerem je poživljal nemški narod, naj Poljake zatre. Ta govor je obudil silno senzacijo in sodi se, da izda 1,405 800 kron, čistega prebitka je torej le 1900 kron. dokaz, da se razmerje mej Nemčijo ohladilo, češ, sicer cesar Viljem ne in bil Avstrijo znatno osebno na tak način provociral vsega poljskega naroda. Francija je končno debila novo ministrstvo. Na čelu mu stoji senator Combes Novo ministrstvo bo delalo republikansko in protiklerikalno politiko, a bržčas se ne bo dolgo Velikanska je svota, katero mora Avstrija prispevati k skupnim potrebščinam z Ogrsko, namreč nič manj kot 263,479.377 kron. Za 100 milijonov bi bil lahko ta znesek nižji, če bi se skupni prispevki pravično razdelili, tako, da bi plačali mi polovico, držalo, ker je finančni minister Rouvier nasprotnik časa pri- Ogri pa drugo polovico, merni uvedbi progresivni dohodarini, socijalisti pa zahtevajo tako premembo davnega sistema. Vojna v južni Afriki. Buri so že začeli izročati Minister notranjih stvari dobi za svoje uradne potrebščine 68,033 678 kron, kateri denar je po svoji večini zelo neploden in ne prinese skoro nikake dobrote za ljudstvo, izvzemši državno policijo. Za domobranstvo t. j. za domobransko vojaštvo, angleškim oblastvom orožje in tudi so burski voditelji večinoma že prisegli zvestobo angleškemu kralju. Samo Krüger in Leyds nečeta te prisege storiti. Angleška se je svojemu vojskovodju lordu Kitchenerju izkazala res hvaležno. Kralj mu je podelil za žandarmerijo in za upravo črne vojske se izda visoko plemstvo, parlament pa mu je daroval 1,200.000 kron. 60,823.851 kron, kateri znesek bi ministrstvu drage Tudi vojaštvo dobi lepo nagrado. Parlament je dovolil, da se izplača vaakemu angleškemu vojaku, v vojni, 120 kron. je bil v južni Afriki volje dali na razpolago, če bi se z vojaki v obče lepše ravnalo in če bi se naše narodne pravice pri vojaštvu bolj upoštevale. Malenkosten je znesek, ki odpade na šolske in cerkvene potrebe, posebno če se primerja, koliko se Letnik LX. NOVICE Stran 233. i «t izda za kanone, koliko se vrže proč pri železnicah, Slaba rast vinogradov in slaba rodovitnost celih zlasti pa, če se pomisli, koliko izdajo druge države vinskih okolišev, katere opazujemo zadnja leta, sta za šole. Pri nas se rabi za to 79,008.269 kron. Po kritja prinese ta oddelek 14,447.716 kron. največ nasledka nezadostnega pokončevanja peronospore v prejšnjih letih. Za škropljenje proti peronospori rabimo bakreno Kmetijstvo apneno zmes. Izmed vseh sredstev, katera so se v zadnjem času priporočala proti temu škodljivcu, ne stori nobeno boljega učinka, kakor imenovano. Strupena rosa in sredstva proti njej (Konec.) Najprimernejši čas za prvo škropljenje je navadno tedaj, kadar so poganjki (mladike) do 50 centimetrov visoko zrastli. Po različnosti podnebja dežel in krajev različen tudi čas prvega nastopanja Mnenja glede sestave te zmesi so različna; nekateri jemljejo več, drugi manj bakrenega vitrijola (modre galice). Izkušnje zadnjih let pa dajo sklepati, da množina bakrene soli v zmesi ni tako merodajna kakor to, da se zgodaj, tedaj pravočasno škropi; zadostno je, ako se vzame na 100 litrov vode l1/ 2 do peronospore. Vinogradniki naj bi se zatoraj ravnali v vsakem vinskem okolišču po dotičnih izkušnjah. Prvo grama modre galice (bakrenega vitrijola) m kilo-do dobro oškropi 2V2 kilograma ugašenega, mehkega apna. Tudi zmesi, ki so napravljene z 1 kilogramom galice na 100 litrov vode in z zadostno množino apna, so se v nekaterih krajih, posebno za drugo in tretje škropljenje, dobro Med prvim in drugim škropljenjem ne sme pre- obnesle. Zmesi z večjo množino galice, kakor nave- teči preveč časa; drugo škropljenje naj bi se vršilo deno, tudi nimajo boljšega učinka, ker se v dežnih škropljenje naj se vrši tako, da se listje in grozdni zarod. toraj kake tedne po prvem. Ker je v tem času in rosnih kapljicah nahajajo vender le male množine grozdje navadno že odcvelo, mora se pri drugem bakra, ki pa zadostujejo za pokonča vanje perono škropljenju tudi grozdičje dobro oškropiti. spornih kalij ali cim. Ako se doda bakreni raztoplini Mnogi čakajo z drugim škropljenjem dokler trta cvete. To jim more povzročiti veliko škodo, posebno v letu, v katerem grozdno cvetenje vsled deževnega vremena dalje časa traja. Skušnje uče, da se sme brez škode škropiti tudi med cvetom, med tem ko prepozno izvršeno drugo škropljenje more imeti resne preveč apna, postane zmes manj raztopljiva. Nekateri, ki so v prejšnjih letih prepozno začeli škropiti ter so svoje vinograde s tem zelo oškodili, menijo to zamudo popraviti na tak način, da rabijo sedaj za škropljenje močneje zmesi, kar pa nič ne hasne. Cene bakrenega vitrijola postajajo vedno višje; nasledke. Posebno v deževnem, toplem vremenu naj priporoča se torej iz tega vzroka, da naj se za škrop se drugo škropljenje ne zavlačuje! ljenje ne jemlje več galice, kakor je za uspešno po tretje naj se škropi kake 4 tedne po drugem končevanje peronospore neobhodno potrebno. Več te škropljenju. Pri škropljenju proti peronospori glavna reč, da se prvo in drugo škropljenje pravočasno izvrši. Ako je to oboje škropljenje zanemarjeno, poznejša škropljenja zamude več ne popravijo! Nebrižnost ali neskrbnost v tem oziru mora se drago plačati, ker vsled odpadanja neškropljenega listja ne trpi škode samo letošnji vinski pridelek, temveč tudi trs sam vsled nepopolne zrelosti lesa v prihodnji zimi lahko pozebe. Razvun tega je ne- » i škropljen trs zelo občutljiv tudi za druge bolezni posebno pa za koreninsko gnilobo (trtni koreninoses) ter njega rast v prihodnjem letu navadno zaostaja; zanemarjanje škropljenja krati tudi pridelek gega leta. Prvo troje škropljenje je neobhodno potrebno. Če pa peronospora zelo močno nastopa, zatem v dru snovi, kakor povedano, ni treba jemati. Opazovalo se je tudi, da se škropivo od močnejših zmesi listja slabeje drži. Da se zagotovimo, da tekočina ni premočna, da bi listje oškodila ožgala rabimo rudeč lakmusov papir, katerega je dobiti za malo vinarjev ali helarjev v vsaki lekarni ali apoteki. Majhen, ozek košček tega papirja za to poskušnjo zadostuje; ko je škropivo (raztopnina bakrene galice in apna) zmešano, potopi se tak košček v tekočino: ako je škropivo dobro napravljeno, postane rudeč lakmusov papir moder; če pa papir ostane rudeč, moramo škropivu dodati še apna, ker je v tem slučaju tekočina še kisla in bi kot taka listje oškodila. To sredstvo ali pripomoček je tako ceno, priprosto in zanesljivo, da se ga gotovo vsakdo lahko poslužuje. Priporočuje se, naj društva, občine, okraji itd., vlažnotoplem poletju z mnogimi nevihtami, ter ako ki modro galico v svrho razdelitve svojim udom v imamo opraviti z trsnimi vrstami, ki so glede perono- večji meri kupujejo, vsebino bakra v galici pri pro- spore posebno občutljive, kakor na pr. veltlinec, za- dajalcih zajamčijo ali zagotovijo. Kupovalci naj bi stavica (rjavina) itd. mora se tudi po štirikrat, ali tudi trgovce napotili, da dajo modro galico v tem celo petkrat škropiti. oziru preiskati; s tem bi se malo vredni, z železnim * Stran 234 Letnik LX. (zelenim) vitrijolom onečiščeni galici, ki se večkrat v škropljenje proti peronospori med vsemi vinograd- 98 do 99 odstotkov trgovini nahaja, izognilo. Modra galica mora imeti bakra. Čisti materijal daje lepo, modro tekočino železom pomešana galica je zelenkaste barve. i z Preiskovanje galice v kakem kemičnem labora skimi odpravki kot najvažnejše delo! Poučni zabavni toriju stane 4 krone. Tekočina se napravlja tako-le: Modra galica raztopi se v vodi; v to svrho dene se galica zvečer pred škropljenjem v vrečico, vrečica se obesi v kad, oziroma v sod, kjer si hočemo pripraviti škropivo, tako, da je vrečica pod vodo. Ako bi vrgli galico na dno posode, potrebovala bi dolgo, predno bi se raz- topila. Prihodnje jutro zarana doda se apno, raztop ljeno in precejeno, tekočina se dobro premeša, napravi se poskus z lakmusovim papirjem, ter, ako se poskus ujema, more se s škropljenjem pričeti. Pred vsakokratnim nalivanjem škropilnice naj se škropivo dobro premeša. Raztopina naj ne bode starejša, kakor večemu dva dni; tekočine, katere se po teden dni hranijo, niso za rabo! Škropljenje naj se vrši tako, da se poškropijo vsi deli listja in grozdičev jednakomerno s fino delujočim pršilcem; za to je potreba seveda pripravna, fino delujoča škropilnica. Nemarno delo trto oškodi! Naj se ne gleda samo na to, da se delo brže, hitro odpravi, marveč skrbi naj se, da se dobro poškropi. Zatorej še enkrat! Listje in grozdje se mora popolno in na drobno oprašiti, da škropivo ostaja na listju, ne da bi kapljalo od njega, kar se zgodi, če škropil- nica, oziroma pršilec, meče debele kaplje. vino gradih, ki so zasajeni na vrste, vrši se delo seveda hitreje in popolneje, kakor v nerednih nasadih. Pri škropljenju med cvetom in ob cvetu mora se oprašiti grozdni zarod, a po cvetu tudi jagodje, Marija Pomagaj. Odlomek iz romana „II Trionfo della morte". Spisal Gabrielle D' ANNUNZIO. (Dalje). Maria, eviva! Nove tolpe so prihajale, odhajale mimo. Vedno ponavljajoči tok se je valil neprenehoma, valil med pisanimi, mrgolečimi množicami. Ves različni, glasni hrum je prevpila vedno jednaka melodija. Na zadnje je razumelo uho med zamolklim ozadjem raznovrstnega bučanja razločno samo besedo »Maria4. H valna pesen je donela skozi ves omamljujoči trušč. Nepopustljivi, pogumni valovi ljudij so se zaganjali vedno iznova proti svetišču, ki je bilo razgreto od solnca. Maria, eviva! Eviva, Maria! Omočena in ogorčena sta gledala Giorgio in Hippolita še nekaj minut nepregledno množico. Zopern sopar se je valil iz nje in sčm in tja se je pomolil ven namazan obraz šaljivca ali zavezan obraz sibile. Gnus ju je davil v grlu in ju silil v beg. Vendar je imel ta prizor še večjo privlačno moč nanju in ju je držal v gneči, stiski, ju peljal tja, kjer bilo videti še večjo revščino, kjer so se kazale grozovitnost, nevednost in goljufija v še večji meri, kjer se je razlegal krič, kjer so tekle solze. » Pojdiva v cerkev", je rekla Hippolita, ki bila ker napada bolezen tudi grozdje, kjer povzroča tako- razburjena, katere se je prijel plamen blaznosti, ki je imenovane „usnjate jagode a To se zgodi posebno švigal iz fanatične množice, sileče vedno silnejše rado takrat, ako se je prvi dve krati škropljenje slabo naprej, čim hujše je pripekalo solnce na njih glave, in prepozno izvršilo. Škropilnic imamo dandanašnji mnogo različnih sestav ali sistemov, izmed katerih je več prav dobrih. „Ali imaš še kaj moči?a je vprašal Giorgio in jo prijel za roko. „Ali ne želiš, da bi šla proč? Poiščeva . _ - nj V obče dobro obnesle so se prenaredbe Vermorelovega sistema, na pr. škropilnica „Avstrija", katero izdeluje tvrdka Franc Nechvile na Dunaju, V. Griesgasse 14, in koji je cena 36 kron. C. kr. kmetijska družba na Dunaju pošilja te škropilnice kot podporo kmetijskim in bralnim društvom in občinam za 16 kron komad; oddaje jih tudi za znižano ceno po 24 kron. Mnogokrat najdejo se v porabi hidronete (priproste vrtne škropilnice), ki se pa morajo glede vino-gradnega škropljenja zavreči, ker je njih delo malo vredno, nepopolno. Neizmerna škoda, katero je peronospora že povzročila vsled tega, ker so vinogradniki zamudili o pravem času škropiti, bodi vinorejcem v svarilo, ter jih dovesti vendar k prepričanju, da se mora smatrati si kak prostor, kjer bi počila Bojim se, da dobro. Ali nočeš, da bi šla? » Ne, ne. Saj sem močna, da se lahko zdržim. Sedaj greva do cerkve. Ali ne vidiš? Vse gre notri. Slišiš, kako kriče? Oči vidno je trpela. Usta so • • zdrhtavala; v obraz je bila bleda in njeni prsti so se zapičili Giorgiu v roko. Oči pa ni obrnila od kapeličnih vrat, katera je pokrival modrikast dim, skozi katerega je bilo videti s&m in tja svit sveč. „Poslušaj, kako kriče!" Omahovala je. Videti je bilo, ko da prihaja vpitje od pretepa, da bi se moški in ženske klali med sabo in razbijali okrog sebe v tekoči krvi. Cola pa je dejal: „Za odrešenje prosijo a Letnik LX. NOVICE Stran 235. Niti za trenotek se ni ločil od svojih gostiteljev, stave, ki je spodbujal ves čas vernike z divjimi kriki neprenehoma se je trudil, da jima je delal pot skozi in besnim kretanjem, suval zaostale, vlekel onemogle množico, da jima je napravil malo prostora „Ali hočeta tje?a je vprašal. Hippolita je odločila: „Da, pojdimo! a Starec je šel naprej m delal s komolci prostor starce in zmerjal ženske, ki so prenehale peti in lovile sapo. Velikan, oljčnate barve, kateremu so se svetile oči pod velikim črnim šopom las, je vlekel za proti velikim vratom. Hippolita se je dotikala komaj tri babe, natvezane na treh vrveh tal, Giorgio je zbral vse svoje moči, da je obdržal sebe in njo pokoncu in jo je skoraj nesel na rokah. Za petami jima je bila beračica. Prosila je s tožnim glasom za miloščino ter tako stezala roko, da se ju je skoro dotikala. In videla nista ničesar drugega, ko to starikavo roko, katera je bila pokrita po zapestju z velikimi, modrikastorumenimi grčami, dolgih, sabo Pred njim je šla neka druga ženska, gola v vreči, iz katere so molele samo roke in glava. Neka druga suha postava, bledega obraza, steklenih oči, je hodila kakor v sanjah, ne da bi bila pela, ne da bi se bila kaj obrnila, prsih Na vijoličastih nohtov. Med prsti se luščila koža. Bila je podobna roki bolne sive opice. je imela rudečo obvezo, kakor onečedena s krvjo iz smrtne rane; včasih se je opotekla, ko da je ne morejo noge več nesti in kakor da pade vsak hip in obleži. Druga zopet, temnega in divjega po- gleda, ko furija, je imela okrog suhih ledij krvavo- Končno so prišli do velikih vrat. Naslonila sta rudeč plašč, na nedercu vezenje, ki se je svetilo, ko se na neki steber, poleg katerega rožne vence. prodajal nekdo ribje kosti. Vodila in nauduševala svojo četo in vihtela pred njo črn križ. Druga je imela na glavi kdaj Različne družbe so hodile okoli cerkve, čakaje, črno pregrnjeno zibelko. ko pride nanje vrsta da pojdejo v cerkev Vedno in vedno so se sukali v krogu, brez nehanja; šli so odkriti za križem in pre-nepretrgoma peli. Imeli so moški in ženske palice s križem na koncu ali ozaljšane s cvetlicami in se opirali nanje z vso težo svoje utrujenosti. Po čelu jim je kapal pot, celi potoki potu so jim curljali po licih in jim močili obleko. Možje so imeli na prsih odpete srajce, nage roke in vratove. Po rokah, po členih, po ramah, po hhhhmmh HMHH prsih so jih pokrivale v kožo ubodene podobe, pobarvane z indigom; imeli so jih za spomin na obi Eviva, Maria! In šli so okrog cerkve, vedno na novo, brez pre nehljaja, podvizajoči se, s povzdignjenim glasom, t vedno bolj razburjeni od divjih krikov in divjega kretanja zbesnelih. Device, po temenu skoraj plešaste, so imele svoje redke lase razvezane in pomazane z oljkinim oljem; njih obrazi so bili topi in neumni. Šle so v procesiji in se držale tovarišice za rame; vse prepadle so gledale v tla bedne kreature. Štirje možje so nesli na nekakih globokih no- skana božja pota, na sprejete milosti, na izpolnjene šilih ohromelega človeka, roke so mu visele nizdol; obljube. Bilo je videti na vse mogoče načine pokve- bile so vse skrivljene od udnice in pokrite s straš-čene kosti in mišice, najrazličnejše fizične grdobije, nimi, ko redkvica debelimi grčami in neprenehoma vse neizbrisljive sledi, katere utisnila utrujenost, so se mu tresle Po čelu in po plešasti čepinji mu katere so utisnile vremenske, bolezenske nadloge; tekel pot in mu močil rožnorudeči obraz, ki je bil priostrene ali utisnjene lobanje, ki so bile plešaste poln rudečih žil, ko volovska vranica. Na vratu je ali volnate, pokrite z brazgotinami ali bulami. Bel- imel celo zbirko amuletov, na trebuhu pa razgrnjen kaste in navidez neprozorne oči, pustozelenkaste oči, papir s sveto podobo. Pihal in stokal je, ko da leži kakor od velikih, dolgočasnih krastač. Nosovi, kakor v mučnem smrtnem boju, že napol ugasel; okrog bi jih bili potlačili udarci pestij, ali priostreni, ko njega se je širil neznosen duh, skoraj kakor trohnoba; jastrebški kljuni, ali dolgi in meseni, ko rilci slonov, Vse kožne luknjice so izdihavale grozovite boli teh ali odgriznjeni, kakor bi bili odžgani. Lica z napetimi zadnjih streljajev življenja. In vender ni hotel umreti: žilami, ko jesensko listje trte, ali uvela in nagubana, na nosilih se je dal spraviti pred noge Božje Matere, ko želodec prežvekovalcev ali ščetinasta, z rudeč- da ne umrl. Prav blizu njega so pa vlekli krepki ) ostra t ko britva, ali možje s težka nekega obsedenca, ki se je hreščaje pri kastim piskovjem, ko turšica široko odprta in prhka, ko debele fige, ali upadla branil njihovega držanja, možje, navajeni nositi zaradi brezzobnih čeljusti, kakor nasušeno perje, ali cerkvenih slavnostih masivne kipe in visoka bandera. z velikimi zobmi, ko ohli divjega prešiča; škrbine, Obleko je imel vso raztrgano, okrog ust so mu stale brahorji, škrofelni, mozolji vsake vrste. Vse grozne pene, oči so mu stopile iz lukenj, žile po vratu je bolečine, katerim je podvrženo človeško meso, so šle imel napete, lase vse razkuštrane, obraz posinel, ko tu po svetlem solnčnem blesku, mimo Device. Eviva, Maria! hiše svete obešenec. Tudi Aligi, moč z darom, je šel mimo, sedaj še bolj bled, ko njegova voščena noga. In vsi ostali so prišli zopet mimo v neprestanem obkroževanju: Vsaka četa je imela svoj križ in svojega vod- zopet so prišle one tri ženske na vrvi, prišla furija nika. Vodnik je bil kak nasilen človek, močne po- s črnim križem, in ona molčeča s krvavo obvezo in 0 Stran 236. NOVICE Letnik LX. ona z zibelko na glavi in ona v vreči, upognjena v njavo nekaj mrmra, ter pokaže s prstom na desno, svoji ponižnosti, z obrazom razoranim od solz, ki so Pogledal sem tje. Daleč, daleč v večernem polumraku ji lile izpod povešenih trepalnic. vidim nejasne poteze domače vasi: Slavina! sem za Eviva, Maria! Brez prenebljaja so stopali zopet in zopet mimo podvizajoči se, s povzdignjenim glasom, vsi ne- umni od solnca, ki jim je pripekalo na čelo ali za- tilnik. Bili so vznemirjeni od tuljenja obsedencev in hrupa, ki jim donel iz cerkve, ko so šli mimo ve- likih vrat. Popadla jih je strastna besnost, ki jih je gnala do krvavih daritev, do bičanja mesa, do nad- človeških junaštev. In iznova so prihajali okrog, ne strpni, kdaj da vstopijo, nestrpni, kdaj da popadajo po tleh in izpolnijo od tisoč in tisoč kolov zapuščeni spomin z javkanjem. In vedno iznova so prihajali mimo. Vedno bolj se je množilo njih število. tako jednakomerno silovitostjo so se gnetli in potiskali naprej, da ni bilo več podobno združenju posameznih individuov, temveč da je celotna masa neke temne snovi, gnane od neke sukajoče moči. kričal ter skočil s postelje. Eh! Kake spomine budi ta prinaskutni časnik s svojim melanholičnim Zvonček žvenklja! To je nagajivec, modrovanjem! seveda, kajti kdo bi mogel, posebno sedaj, pod večer, zvoniti k meni ? Tako sem mislil, pa zvonček je zopet zažvenkljal. Pogledal sem v okno; pred vratmi stoji a jaz sem bil doma sam, vsi so šli v izvošček goste, služkinjo pa sem poslal peku po žulke večernemu čaju a zvonček tretjikrat cinglja. Kaj je storiti? Hoditi na hladni zrak je nevarno, a odpreti je treba. Zavil sem se, kakor o Božiču, in grem vratom, odpiram, slišim: 8 Nikifor Nikolajevič je doma?" Eviva, Maria! Maria, eviva! Nakrat pa je napadla v množici nekega mladeniča božjast, da je omedlel in se zgrudil na tla. ni taista; 22 let v pridatek k bivšim, že ne mladim Njegovi sosedje so se zmedli okrog njega in ga Doma je, doma, dobro došli, izvolite! Med tem, ko je prišlec plačeval izvoščeku, sem si ga pazljivo ogledal in spoznal. Boris Vladimirovič! Bog vas sprimi, prosim, izvolite v mojo skromno hišo! „Kaj neki, to ste vi? Vi sami, Nikifor Nikolajevič? In v kožuhu o Velikonočnih praznikih?" Tudi vaša brada, dragi Boris Vladimirovič, že tegnili iz vrtinca. Iz po- množice, ki je napolnjevala letom, to ni šala! » Kajpada, kajpada, reče on, seza po „Ruskem prostor, je priteklo mnogo radovednežev, da si ogle- Slovua ter nadaljuje, uprši bistri pogled v moje oči: dajo prizor »Kaj se je pripetilo?" je vprašala pobledela » Vi ste postali neverni, vi ste začeli liberalizirati, pravzaprav, realizirati. Kaj to pomeni ? Vi čitate Hippolita s čudovito izpremenjenim glasom in obrazom. „Rusko Slovo" ? In bivale so pri vas „Moskovske (Dalje sledi). Vedomosti", „Ruski Vestnik", „Novice", „Zvon". Nu. dajte mi pogledati v poslednje „Novice"!" Izvirni dopis. Boris Vladimirovič, poslednje „Novice" sem prejel dve leti po vašem odhodu, tedaj pred 20 leti, in one Iz Rusije 29. maja. Velikonočni teden v v čumnati na polici s starimi knjigami, in vi petek pod večer sem sedel v sobici, zavit v toplem vidite, da sedaj ne morem laziti v hladno čumnato plašču. Prečitavši v |liberalnem » Ruskem Slovu" prebrskavati tam staro šaro. uvodni članek o spremembi v ministrstvu „Narod-nago Prosveščenija", sem se začel spominjati, kako prijazno so me sprejeli pred 32 leti v Petrogradu in v Moskvi, in kako neprijazno v Tuli, kjer je vladal takrat v šolah realistični duh, protivnik klasicizma, in na misel so mi živo prišle sanje, ki sem jih videl že prvi teden svoje službe v Tuli. Peljal sem se po lepi, široki, gladki cesti; od desne in leve strani se menjavajo zeleni logi, gaji, dobrave, cveteča polja, spredi blešte zlate glave moskovskega Kremlja. Oziram se, srce igra veselo. Ali glej, cesta je ožja, da, ožja » Kaj vam je pravzaprav? Pri Bogu, ne ra- zumem !" Influenca, najmodernejša bolezen. „Ste davno zboleli?" Zvečer pred cvetno nedeljo. „To se pravi: nalašč pred prazniki, da bi ne in ožja; cesta ni cesta, to je kolovoz, pod nogami hodili k eksercicijam in k spovedi in da bi ne delali obiskov? Umno! In zdravnika ste poklicali?" Davno že znam vse doktorske recepte in njihovo umetnost zdraviti influenco. Boris Vladimirovič me je zopet uporno pogledal v oči ter rekel: „Nu, tako, tebi nič, meni nič, mimo- jame, luže; a kje je lihač? Hodim peš; belih sten in grede. Vrnimo se k prejšnjemu vprašanju. Zakaj ste glav zlatega Kremlja ni videti, tam je grič, obraščen vi že 20 let brez „Novic" in brez „Moskovskih Ve- z grmovjem; pod gričem neke kočure; ne, ne kočure, domostij ? « to so stari sodi, raztrgani koši, umazani jerbasi. Za Boris Vladimirovič, vi morete me ravno enim jerbasom s polognilimi jabolki dremlje umazana izpraševati, zakaj sem že toliko in toliko let tako brez baba. Prašam jo, kje je cesta v Moskvo; ona godr- žene. Mislil sem, da se je mene spomnil dobri drug Letnik LX. NOVICE Ötran 257. ter me obiskal, želeč iskrenega razgovora z meno), formah? Po čem sođijo, ako nimajo zanesljivih poročil Ali vi ste prišli najbrže preiskavat, vi ste podobni razun iz motnih časopisov. Kajti kdor dela in nabira sodnijskemu zasledovatelju, vi ste inkvizitor. % res tako? Ni pri nas morilce in ubijalce, taisti razliva po evro n Nu, nu, zadeli ste. Po poti v Moskvo, kamor spešim radi nujnega dela, sem ukrenil k vam, ovinek ni velik. Od vas terjam odgovor, obračun o vašem dvajsetletnem molčanju. Vi pomnite, odpravljajoč se iz K. sem vas pustil neoženjenega zaničevalca sle- pejskem časopisju strup kovane laži. To so novci iz rok naših in vaših vragov. Le to bi bilo treba tolmačiti. Vi čitate «Rusko Slovo0. čem ono zopet vzdihuje, kakor drugi njemu podobni lističi ? Preteklo leto mi je ono prišlo dvakrat, trikrat v roke. Bože moj, s ono vprašalo svoje Čitatelje! „Proč z mrtva- čim heme radosti in vsake zaljubljenosti. Vi ste cenili ščino! Proč s starimi jeziki!" „Dajte našim otrokom samo občevanje s svojimi rojaki, vi ste želeli se- zdrave hrane"! In dali so jim na eno leto dobršen znaniti jih z Rusijo, z njenim bistvom, njeno kulturo kos nemškega, francoskega in angleškega jezika s in literaturo. Le v vzajemnosti vseslovanskega duhov- polivko iz kebrov, metuljev in muh Stare jezike so nega življenja, v zbliženju jezikov in literatur slo- izbacali iz nižjih razredov gimnazij in mučili so šo- vanskih, v združenju duhovnega bitja Slovanov ste videli in čutili obrambo in spasenje svojega naroda pred larčke z vsemi možnimi stvarmi, samo ne s tem, kar bi jih delalo umnejše. Medtem so se menili v komi- pogoltnenjem od tujih narodov. Vaš narod požira z sijah> izmišljavali so nove Članke šolskih metod, pisali ene strani italijanščina, z druge strani germanizacija so cele vrste poročil, dokladov, šolskih zakonov in » Novice" so bivale polne vaših dopisov. Vaša de- pravil. Pred velikim postom meseca sušca je bilo vse lavnost je kipela, je bila polna navdušenosti, ognja, gotovo in predloženo, da bi „Gosudarstvennij Sovet" vere v možnost uresničenja in dovršenja vašega mogel uzakoniti kebrovo šolsko metodo do pričetka ideala.1 Zapustil sem vas v svesti, da ostanete verni novega šolskega leta, Vender modri vladar je spre-samemu sebi. Midva nisva pošiljala posetnic drug dru- viđel da ta metoda ni sposobna razvijati umstvene gemu o praznikih, marveč dolga, navdušena pisma. sile mladeničev. Ministru, ki je bil ministrom celo Naenkrat sem prejel vaše poročilo o vaši ženitvi, teto, en mesec in štiri dni, je bilo ukazano, » podati potem o nekakih „mičnih večerih" in glej eno prošnjo za odpust radi bolezni". Novi minister je otožno, preotožno pismo in vse je končano, pesem učeni mož, jezikoslovec, magister in doktor latinske speta, ni z eno jedino besedico niste več odgo- slovesnosti. Kako bode dalje, nam bo pokazala bližnja J® vorili in kakor sedaj vidim, prestrigli ste tudi nit bodočnost. Sedaj moramo samo opazovati, da on ne občevanja z „Novicami", s svojimi rojaki. Govorite, izdaja „ukazov", kakoršne je razpošiljal ravnateljem dajte odgovor, kaj to pomeni? Vi ste v nemar pu- v°jak Vanovski. On gre po stopinjah humanista grofa stili tudi nas, svoje nove sosede in rojake. Sporni- Tolstega in profesora Bogolepova, ubitega od nihi- njate se, da sem se, čitajoč pri vas „Novice", naučil listov. Tudi se ni bati, da bi on dremal na ministrskem sedežu, kakor je dremal debeli Armen, novo- vašega jezika, z vašo pomočjo sem prevel izvrstne, čarokrasne sonete vašega Prešerna, ne malo tudi iz pečeni grof Deljanov, malodane dvoje desetletij. Ni li Vodnikovih pesmij. Spominjate se njegovega izreka: on zazibal tudi vas, Nikifor Nikolajevič? Zanimivo se „Ne hčere, ne sina po meni ne bo, Dovolj je spomina, je ujemalo vaše molčanje z njegovo zaspanostjo. On me pesmi poj o" in vašo parodijo: Potomstva in j® sprejel grofstvo za spanje; se ne nadejate li vi za pesmij po meni ne bo, dar Muze ni dan mi plen 201etno molčanje prijeti tudi kak viteški red!" ženski je zlo sarkazmom se hočete posloviti Boris Vladi- Dovolj bodi Boris Vladimirovič. Kar imate sami, pripisujete drugemu. Vi prenapeto sodite o vsem, posebno o parodiji, o kateri sam sem že davno pozabil. mirovič! ? n Prijatelj, zamerljivost ni čednost, bodite pokojni Bogom paro voz žvižga". Izmislil sem jo, ker sem vas hotel razveseliti, radi smeha, in vi ste se takrat res smejali, a sedaj se silite „iz komarja delate slona « n In vi, Nikifor Nikolajevič, napisavši tak izrek, £ * ste se vender dali vzeti v plen. In potomstvo vaše, kakor morem soditi po vaši opravi, ni maloštevilno. Vrnite se k peresu. To bo dobro, celilno zdravilo, ono Osebne vesti. Župan gospod Hribar je nastopil desetdneven dopust. Tajnik tobačne tovarne v Ljubljani, gosp. Moric Topolanski, je imenovan inšpektorjem Okrajni ozdravlja od občutljivosti, od klavrnosti in otožnosti, glavar v Ljubljani, gosp. Rudolf grof Margheri, ter mini-katera vas je objela pod imenom influence. Pustite sterijalni tajnik v ministrstvu notranjih del, gospod Gustav se zopet razvneti ognju navdušenosti za vzajemnost in časnikarstvo. Veliko je tega, o čem bi lahko pisali, kaj bi tolmačili. Kako sodijo pri vas o uličnem šumu Kulavics, sta imenovana za deželnovladna svetnika v Ljub ljani. Gosp. grof Margheri ostane ie nadalje lokalni komisar za agrarne operacije. Pri deželni vladi službujoči okrajni glavar, gosp. Markvart baron Schönberger, je poklican na naše mladine, o naših političnih umorih, o naših re- službovanje v ministrstvo notranjih del. — Poštnim asistentom Stran 238. NOVICE Letnik LX. v Tržiču je imenovan mornarični podčastnik Matija Svetlič. — Poštar II. razreda v Mojstrani je postal Fran Prettner, dosedaj poštni manipulacijski diurnist v Opatiji. — Instalacija novega prošta. Novi ljubljanski prost gosp. Ivan Kula vic je bil v nedeljo ob 11. uri dopoludne v stolni cerkvi slovesno umeščen na svoje novo mesto. — Slavnost domobranskega polka. Ljubljanski domobranski polk je v nedeljo praznoval dekoriranje stotnika gosp. Ivana Kramaršiča, kateri je dobil vojaško zaslužno svetinjo na rudečem traku. — Člani slovenske drame v Ljubljani prirede tekom počitnic po deželi gledališke predstave, h katerim so bili povabljeni od raznih društev in čitalnic. — Pričetek pouka in počitnic na ljudskih šolah. Deželni šolski svet kranjski je v zadnjem času izdal več odredb glede pričetka pouka in malih počitnic. Tako se določa, da se mora pouk pričeti takoj prvi dan šolskega leta in mora biti že prej pripravljeno vse potrebno. Božične počitnice se omeje samo na 24., 25. in 26. decembra; v dnevih, ob katerih se učenci udeleže procesije sv. Marka, prošnjih procesij, dan sv. Alojzija, dalje ob misijonskih in lokalnih slavnostih, se pouk ne sme opustiti. Na dan, ki je določen za prejem sv. zakramentov, so prosti pouka samo učenci onih razredov, ki so že bili pri prvi spovedi. Dalje odpade dosedaj prosti semanji dan na deželi. Nasprotno pa še ostane pouka prost pustni torek popoldne, pepelnica in dan vseh vernih duš. — Zivinozdravniška predavanja v ljubljanski okolici se vrše letos naslednje dni: v Borovnici dne 13. julija, na Dobrovi 20. julija, na Brezovici 27. julija in v Šmartnem pod Šmarno goro 3. avgusta. — Štrajk v Ljubljani. Sedaj je tudi stavka Mathia-novih mizarjev za delavce povsem ugodno končana. Tvrdka jim je dovolila 10 kr. poboljšanja plače za moža na dan, in sicer precej. S temi pogoji so delavci zadovoljni in so se tudi vrnili na delo. Tako so sedaj vse ljubljanske stavke končane in „štrajkfiber" je polagoma odnehal. — Tujci v Ljubljani. Meseca maja letošnjega leta je obiskalo Ljubljano 1950 tujcev, 500 več nego prejšnji mesec. — Letoviščarjev je pa letos manj v našem mestu nego lani, in tudi ni upanja, da bi se doseglo lansko število, ker jih odganja — pomanjkanje stanovanj in nad vse kričeča draginja. Zato se bodo nastanili po gorenjskih mestih in Notranjskem. — V Ameriko se je odpeljalo v ponedeljek zvečer z južnega kolodvora 47 oseb. Policija je prijela nekega agenta, ki je hotel nekega, vojaški dolžnosti še podvrženega fanta odpraviti v Ameriko. — Semenj v Ljubljani. Na ponedeljski semenj je bilo prignanih 880 konj in volov, 295 krav in 84 telet, skupaj 1259 glav. Kupčija je bila vkljub slabemu vremenu dosti povoljna, posebno za godejo živino, ker so prišli kupci tudi iz Morave. — Sarajevski Slovenci naznanjajo rojakom v domovini, ki bi mogoče potovali skozi Sarajevo, da ima „Slovensko omizje" sedaj svojo posebno sobo v novih prostorih čitalnice hrvatskega pevskega društva „Trebevic" v Terezija ulici št 69. nasproti mestnih gasilcev. — Umrl je v Ljubljani 39 let star gospod Alojzij Hir schal, računski revident pri c kr. finančnem ravnateljstvu. Pokojnik je bil vesten uradnik in odkritosrčen prijatelj. N. v m. p. ! — Toča, debela kakor orehi, je padala v vaseh Harije in Soze v trnovski občini ter uničila ves pridelek. V podgrajski županiji v Istri so vasi Pavelca, Starod, Sabonje, Studena-gora močno prizadete. Ljudje kosijo potolčeno Žito za klajo. Ubogi kmet! — S tira je skočil 8. t. m. prvi večerni vlak zunaj postaje Podnart Zdrknil je pravzaprav le en voz I. razreda sredi vlaka, v katerem je sedel samo gosp. ravnatelj in okrajni šolski nadzornik Žumer, vender se tudi njemu ni nič hudega zgodilo Vlak je imel vsled tega skoraj dve uri zamude. — Samomori v Ljubljani. Zadnjo soboto popoludne se je v svojem stanovanju v Kolodvorskih ulicah št. 22 na postelji ustrelil kurjač na južni železnici Josip Breu. — Na grobu svoje žene se je ustrelil v torek ob 7. uri na pokopališču pri sv. Krištofu ravnatelj tovarne na Fužinah, Josip Diewok. Prenočeval je v hotelu „pri južnem kolodvoru". Ob pol 7. uri je odšel in še naročil, da se mu soba do popoludne rezervira. Iz hotela je šel naravnost na pokopališče in izvršil samomor. Ustrelil se je v sence in je bil takoj mrtev. Samomor je izvršil najbrže zaradi dolgov in pa zaradi tega, ker bi bil s 15. junijem odpuščen iz službe. — Pod vrhniški vlak je skočil v torek ob polu 1. uri popoludne na železniškem prelazu na cesti proti tivolskemu gradu 74 let stari drvar Jakob Krušič iz Zadvora, občina Dobrunje. Glavo mu je skoraj popolnoma odtrgal od života in roke mu je polomil. Vlak ga je vlekel le nekaj korakov za seboj, potem pa se precej ustavil. Bilo je prepozno. Truplo so prenesli v mrtvašnico k sv. Krištofu. — Obsodba na smrt. Porotno sodišče v Novem mestu je v soboto po dva dni trajajoči obravnavi obsodilo kaj- žarico Heleno Bajk iz Spodnjega Suhedola na smrt na vešalah. Obsojena Rajk je umorila svojo taš'o. — Požar na Igu. Piše se nam z Iga: Dne 7. junija zvečer ob 8. uri je buknil v sredi vasi Studenec požar. Gorela sta poda Antona Glavana št. 37 in Urše Štrukelj št. 58. Nevarnost je bila velika, ker leže ti objekti v sredi vasi bli20 farne cerkve. Delalo se je z vsem naporom skozi tri ure, da se je požar omejil na goreča predmeta. Poleg domačinov, fei so neutrudno pomagali gasiti, prihiteli so s svojimi brizgalni-cami soseščani. Domače gasilno društvo je ostalo do 4. ure zjutraj na pogorišču, da se je vse do dobra pogasilo. Pogorelci so bili zavarovani pri graški vzajemni banki. Kakor se sumi, bil je ogenj od zlobne roke provzročen. Že prej po 6, uri začelo je goreti v hlevu posestnika Hitejca št. 28. pa je bil ogenj v kali zadušen. V največji nevarnosti je bilo gospodarsko poslopje A. Minatija, hiša A. Mežana in skladišče kmetijskega društva, kjer so goreli že špirovci. — Zaradi hudodelstva krvosramnosti sta bila v nedeljo aretovana v Vodmatu stanujoča 54 let stara delavka E. M. in njen 24 let stari sin F. M. * — Krvavi izgredi v Lvovu. Minuli teden se je začel štrajk zidarjev tudi v Lvovu na Poljskem. Delavci so imeli shode ter so hodili v velikih tolpah po lvovskih trgih in glavnih ulicah. Med tem se je komisija delavcev pogajala z delodajalci. Ko je predzadnji ponedeljek dopoldne neki vodja delavcev ravno naznanjal na Strelskem trgu zbranim delavcem, da se pogajanja nadaljujejo in jih je pozval, naj se razidejo, je prišla slučajno mimo kompanija pešcev. Delavci so začeli vojake psovati; neki podčastnik je sunil neko delavko, njen mož pa je opsoval podčastnika Delavec je bil zato seveda aretovan, a vojaki so na to odšli. Vrnila pa sta se policijski ravnatelj in nadkomisar z oddelkom madjarskih husarjev, ki so poskušali izprazniti trg s tem, da so naskočili množico, več oseb pogazili in ranili z orožjem. Delavci so se razbežali, a popoldne so se zbrali zopet, prihajali so tudi husarji ter začeli streljati na ljudi, ki so jih baje ometavali s kamenjem. Obležalo je 23 ranjencev. Nato so se ponovili izgredi na Krakovskem trgu, kjer je letelo kamenje in so madjarski husarji večkrat ustrelili. Tudi na Benediktinskem trgu so bili vojaki napadeni ter so streljali. Tri osebe so bile ubite, cela vrsta ranjena, veliko število aretiranih. Mnogo oken je bilo ubitih, zato so prodajalnice zaprli. V torek so se izgredi ponovili. Promet tramvaja je bil ponekod docela ustavljen, trgo- Letnik LX. NOVICE Stran 239. vine so zaprli in glavni trgi ter glavne ulice so bile zasedene. Lvov je bil kot oblegano mesto. Povsod stoje vojaki. Do torka «večer je bilo po uradnem poročilu 5 oseb usfreljenih, okoli 50 težko ranjenih in obstreljenih, število lahko ranjenih pa znaša več sto. Delavci očitajo vso krivdo policiji in namestniku grofu Pininskemu. Na interpelacijo socijalnih demokratov je izjavil Körber, da je vojaštvo postopalo in vršilo povsod svojo dolžnost sijajno. Vendar pa se uvede najstrožja preiskava in se število policistov pomnoži. Socijalni demokratje hočejo afero gotovo z nujnimi predlogi proti vladi izrabiti. Napake, ki so se zgodile v Trstu, so se v celem obsegu ponovile v Lvovu in to je žalostno! Pogreb ubitih se je izvršil mirno, ker se je istočasno izvršil sporazum. Poslanec Daszynski, kot zastopnik pete kurije v Lvovu, je še v ponedeljek v državnem zboru od vlade nujno zahteval, da naj takoj pojasni dogodke in vzroke krvavih izgredov. Poslanec Daszynski je seveda vso krivdo zvračal na vojake. Daszynski je svoj nujni predlog utemeljeval napadajoč hudo vlado in armado. V koliko zadeva krivda deželno vlado gališko, oziroma cesarskega namestnika, tega ne vemo. Govori se le, da bi bila deželna vlada lahko pred časom končala stavko in tako preprečila veliko nesrečo. Ministrski predsednik dr. pl. Körber je takoj vstal ter izjavil, da le to ve. kar je v časnikih; pač pa hoče odrediti natančno preiskavo ter o uspehu poročati v zbornici. Zbornica je na to soglasno vsprejela predlog, naj vlada Čim preje v zbornici pojasni vzroke dogodkov. Ker je zbornica s 115 proti 80 glasovom odklonila Pernerstorferjev predlog, naj se otvori razprava o odgovoru ministrskega predsednika glede krvavih izgredov v Lvovu, so socijalni demokratje zapretili, da vlože nujni predlog, o katerem se bode moralo precej razpravljati. Socijalni demokrat Perner-storfer in tovariši so vložili nujne predloge. Breiter zahteva, naj se kaznujejo gališki cesarski namestnik grof Pininski, policijski uradniki in oni vojaki, ki so po njegovem mnenju zakrivili izgrede. Dalje naj vlada da podpore nesrečnim družinam ter takoj prične graditi železnico Lvov-Winiki-Przemislany, da si ljudje služijo kruh. Pernerstorfer zahteva, naj zbornica izrazi, da obžaluje dogodke ter od vlade zahteva, naj kaznuje one, ki so brez potrebe streljali na množice. Breiter je posebno napadal cesarskega namestnika. Ministrski predsednik je na-glašal, da, dokler preiskava ni dognana, zbornica vendar ne mpre posezati v eksekutivo ter vladi naročiti, naj brani nemir, odstavi cesarskega namestnika ter kazauje razne uradnike in vojake. Med stavkujočimi zidarji in delodajalci je doseženo sporazumljenje. Množica je ropala pekovske prodajalnice. V Četrtek zjutraj so zidarji in stavbinski delavci na celi črti vsprejeli delo — Binkoštni izlet na saneh. V Binkoštih je v St. Lambertu na Gornjem Štajerskem tako zapadel sneg, da so nekateri popoludne naredili — binkoštni izlet na saneh. — Rop na Sv. Gori. Pretekli teden se je peljala neka gospodična iz Trsta na Sv. Goro ter naročila izvoščeku, naj pride drugi dan ob določeni uri po njo. Gospodična je šla ob določeni uri na kraj, kjer jo je imel počakati izvošček. Ker je prišla prezgodaj, je stopila v bližnjo kapelico ter molila. In tu se ji približa kar naenkrat neki človek, kateri jo prime, vrže na tla ter ji vzame denarnico z vsebino 40 kron. Eevica je bila seveda vsa iz sebe ter je v največjem strahu pripovedovala izvoščeku, kaj da se ji je prigodilo. Izvošček jo je peljal v Gorico v kavarno Corso, odkoder je brzojavila na dom po denar, človek, ki jo je oropal, mora biti po njenem opisu star kakih 45 let, nizke postave, je belo oblečen s temnim klobukom. Orožniki ga pridno iščejo. % — Zbesnel general. Na Dunaju je 24. m. m. zjutraj zbesnel upokojeni generalni major pl. Holl. V hiši je vse razbil, kričal skozi okno povelja, nabil redarje in jim strgal uniformo. Zvezanega so morali odvesti v blaznico. Še po poti je razbil okno kočije. Samomor v gledališču. V Košičskem gledališču na Ogrskem se je ustrelil med predstavo poročnik Dragotin Novak v uniformi. Več gledalcev in igralk se je onesvestilo. Novak je bil nesrečno zaljubljen v primadono. — Nezvesto ženo ustrelil. V Budimpešti je. voznik Jožef Huzibar svojo ženo, ki mu je postala nezvesta, na ulici ustrelil. Nato je obrnil revolver proti sebi, da se še samega sebe ustreli, a mimogredoči ljudje so ga prijeli ter izročili policiji. — Boj med dvemi vasmi. Vasi Oleiras in Sadla v Galiciji sta se radi malenkostnih stvari sprli in nastal je med njima pravcati boj, v katerem je bilo več nego 60 oseb deloma težko, deloma lahko ranjenih. — Vsled strahu. V Tridentu je začelo nedavno goreti v hiši stavbenika Albertinija. Ko je gospodar to zvedel, je hitel na lice mesta, a ker je bilo neko skladiščno poslopje že popolnoma v plamenu, se je tako prestrašil, da ga je zadela kap in se je zgrudil mrtev na tla. Ogenj je požarna bramba kmalu pogasila. Albertini je bil star 60 let, oče sedmerih otrok ter jako premožen. — Polnočni sestanek na grobu. Socijalisti mad-jarskega mesta Devanya so že večkrat hoteli imeti skupščino, toda oblast jim je vedno to zabranila ali jih je razpustila. Da ne bi bili več moteni, so se dogovorili, da se sestanejo o polnoči na pokopališču. In res se je zbralo tu več sto ljudij, ki so poslušali vkljub groznemu dežju agitatorske govore. Pač lepa je svoboda med Madjari ! — Slikar na Mont Pelće-ju. Jako čudno usodo je imel neki dunajski slikar imenovan Pavel Mervart o zadnji katastrofi na otoku Martinik v Antilah Možk ki je živel dolgo v Parizu in ker je izvrševal ilustracije za razne evropske liste, se je podal tudi na otok Martinik. Ta umetnik je imel pogum, da je splezal na Mont Pelee že v zadnjem hipu, ko je na vseh krajih gore lil iz globočine dim in ogenj, da bi delal škice. Ono jutro se je nahajal s svojo paleto uprav pred žrelom ognjenika in ko se je to žrelo tako hipoma odprlo in metalo kamenje, pepel in žlindro v nesrečno mesto St. Pierre, vrglo je s kamenjem in pepelom tudi nesrečnega slikarja v zrak s čopičem in paleto. — Majnik lump. Te dni smo čitali, kako je pred mnogimi leti zabavljal na „zlati majnik" neki lirični pesnik. Dejal je: „0 sladka jesen, kaj je milejšega, kot ti, ko stopiš v naš dol? Tiho mi bodite, norci mlečnozobi, o vašem majniku in njegovih nasladah! Majnik je lump in kdor bi ga izčrtal iz koledarja, storil bi veliko uslugo človeški družbi, katero često tako britko vara ta lump. September, to je čas, ko se pojo pesmi in ko je jedna sama pesem vse svoje življenje. Kaj so tisti nežni čuti, ki klijejo iz mlečnih src jednako vijolici, ki jo izvleče mehka ročica zaljubljene deklice otroka izpod grma, zmočenega in kapajočega od dežja? Kaj so ta čutila proti opojnosti duše in srca, katero prinaša Afrodita jeseni iz kipečega sadnega soka?tt — Zdi se, da je imel ta pesnik tako smolo z majnikom, kakor slovenski časnikarji letošnje Binkošti v mrzlem in mokrem. Vintgarju. Ako se je med njimi tudi nahajal kak pesnik, ki je jednako zabavljal na majnik, kakor goraj omenjeni, o tem še molčijo viri, gotovo pa je marsikateri izmed izletnikov zagodrnjal kletvico: majnik je — lump! — Ruski tenorist Sobinov je brezdvomno jako srečen Človek, Za svojo sedemmesečno pevanje pri operi, plača mu vsako leto operna uprava 24.000 rubljev v zlatu Ostalih pet mesecev pa porabi lahko za svojo zabavo, ali za gostovanja po različnih večjih mestih. Vse večje opere se kar trgajo, katerej se posreči dobiti ga za nekaj večerov. Tako namerava sedaj, ko je nastopila njegova prosta doba, pevati deset večerov v Petrogradu v operi. Za vsaki večer mu je ponudilo vodstvo opere 4800 kron. Po vseh teh denarnih številkah bi ga človek res lahko smatral srečnega. Stran 240. NOVICE Letnik LX. Montana Mesto, ki »nikdar ne spi« je mesto Buthe v višča. Noč in dan so odprte prodaj alnice, gostilne in zaba- Mesto ima rudnike, v katerih zopet po noči. posamezni oddelki 50.000 kron znaša glavni dobitek glediščnih igralcev loterije. Opozarjamo naše cenjene čitatelje, da se vrši srečkanje nepreklicno dne 19. lunija 1902 in da bodo dobitki od denarju izplačani pošiljateljev proti 10 °/0 odbitku v gotovem Loterijske srečke. V Brnu dne-11. junija t. L: 84, 22, 88, 17, 74. Na Dunaji dne 7. junija t. 1, 22, 69, 76 V Gradci dne junija t. 1.: 10, 44, 64, 90, 40 Tržne cene. V Ljubljani dne 13. junija 1902. Pšenica 9*50 rž K 7 30 h, ječmen oves K proso K 6 50 h, turšica K 6 40 b, leča Vse cene veljajo za 50 kilogramov. h, ajda K 6 50 h, h, fižol K 7- zamore ceni bazarski tržni robi okom priti, me je ena največjih švicarskih tovarn ure pooblastila tako dolgo, zaloge, re- klamo, žepne ure prav fino izdelane skoraj zastonj prodajati. Glediščnih igralcev loterija. 10 20 60 800 8500 glavni dobitek » » I ?5 ?? dobitek 5? 55 ä 50000 kron a ä a a ä a a ä a ä 5000 3000 2000 1000 500 200 100 50 20 10 Srečke krono Maver priporoča menjalnica v Ljnbljani im ih V 'S"? 1 lil/ / //if« Z m m / * i» 'h i / L gld. 210 nikelnasta anker-remont. žepna ura posrebernjeno francosko verižico tokom. prava srebrna remont, ura s posrebr- njeno amor. žepno verižico tokom prava srebrna remont, ura dame posrebrnjeno angleško verižico tokom. prava I4karat zlata remont, žepna ura v lepi baržunasti škatulji gantno verižico, vsako uro se jamči leta. Nepovoljne se zamenja torej brez rizike. rej ena Pošilja denar nazaj pošlje, pona-povzetju. Tem enaka naznanila proti gotovini olzer tovarniška zaloga Založnik avstrijske zlatnine uradniške zveze debelo. Sleherni dobitki proti odbitku denapju izplačajo. pošiljateljev Avstrijsko. Ilustrovani ceniki zastonj franko. Agent je sprejmejo Odgovorni urednik Rajko Pirkovič Tisk in založba J. Blasnikovi nasledniki