&R 10. * V LJUBLJANI, OKTOBER 1929. * !£T°NA XI. Jugoslavija — pozdravljena! koro enajst let je preteklo, odkar so se tri slovan* ska plemena na našem jugu združila v enotno državo z imenom kraljevina Srbov, Hrvatov in Slovencev pod vladarsko hišo Karadjordjevičev. Navdušenje, ki je vladalo ob ustanovitvi enotne in samostojne kraljevine, je kmalu poleglo. Politične, p le* menske in verske strasti so dobile oblast nad uedinjenjem, bratstvom in ljubeznijo. Že ime kraljevine je izražalo plemenski separatizem, politični boji pa so čim dalje bolj razdvajali narod, ki ga s toliko ljubeznijo in z vsem ponosom imenujemo jugoslovenski, četudi mnogim ta naziv ni bil všeč. Dne 3. oktobra je bil nepričakovano objavljen nov zakon od Nj. Veličanstva kralja Aleksandra I., ki je odpravil dosedanji naziv naše kraljevine in odredil, da se odslej imenuje kraljevina Jugoslavija, razdeljena ne glede na plemenske in zgodovinske ozire na devet banovin. Radostno je odjeknil ta širokopotezni čin našega vladarja v srcih vseh pravih in iskrenih Jugoslovenov. Izbrisano je za vedno ime, ki je bilo ovira višjemu nacijonalnemu čuvstvovanju in uedinjenju. Ures« ničena je ideja velikega Strossmajerja in drugih nacijonalnih borcev, ki so že davno pred nami videli v duhu enotno državo in edinstveni narod, za kar so žrtvovali vse svoje najboljše sile. Naša bogata in z vsemi prirodnimi čari oblagodarjena država je dobila svoje pravo ime. Jugosloveni smo! Izbrisane so med nami ple* menske razlike, ki so nas razdvajale. Enotno ime bo rodilo večjo nacijonalno in državno zavest, četudi ne bo zabrisalo plemenske in» dividualnosti, pač pa bo branilo prejako njeno poudarjanje. S ponosom in s posebnim zadoščenjem smo sprejeli novi zakon mi Sokoli, ki smo si takoj drugo leto po ustanovitvi enotne sokolske organizacije nadeli jugoslovensko ime. Vedno in povsod smo po* udarjali jugoslovensko nacij onalno misel in bili smo vselej med prvimi, ko je bilo treba braniti jugoslovensko ime. Naša ideja zmaguje! Živela Jugoslavija — živeli Jugosloveni! GRIŠA: Napoleon in Ilirija. Romanca. Ilirija, kraljica, Poslušala je vzdihe je spala .dolgo let, junakov pod zemljo, o vitezu je sanjala, in zrla kri rojakov da pride jo otet. pod tujčevo peto. Ob skalnatih bregovih In upala je silno, šumečega morja da svatje prihite, je čakala junaka da rešijo ji krono, iz daljnega sveta. in zemljo oproste. In slušala je godbo In barčica ponosna razpenjenih valov, priplula je v pristan, labodov frfotanje, zbudila se kraljica skrivnostni šum vetrov. iz tisočletnih sanj. Grmeli so topovi, donel je grajski zvon, zasnubil je kraljico junak Napoleon. Opomba uredništva: Letos 14. oktobra je preteklo 120 let, odkar je veliki Napoleon oživel kraljestvo Ilirijo. V Ljubljani je bil odkrit v spomin na te čase lep spomenik na Valvazorjevem trgu, ki bo vedno vzbujal vesele spomine na francosko okupacijo. Z velikimi slovesnostmi, pri katerih je sodelovalo tudi Sokolstvo, je bilo v nedeljo dne 13. oktobra izvršeno odkritje. Spomenik, ki ima obliko velike piramide, nosi na eni strani Napoleonovo glavo, na drugi pa glavo Slovenke, pod njima po eno kitico iz Vodnikove »Ilirije oživljene«. V spomeniku je vložen prah neznanega francoskega vojaka, ki je padel pri Nadgorici blizu Ljubljane. Napis, ki ga je sestavil pesnik Oton Zupančič, glasi: »Ne vemo, kje si se rodil, ne kod te je vihar podil. Pri nas si pal, za nas si pal, da je naš rod iz mraka vstal.« HA J RUDI N CUR1C: f Bratu Žarku Lješeviću. emilosrdni udarac sudbine otrgnuo te je neočeki« vano od nas, tvoje braće i sestara iz Mostara. Nije bilo davno, kada si s nama, pun volje za našu svetu sokolsku ideju, radio i vežbao. A kada su tvoja braća i sestre, mostarski Sokoli i Sokoliće, pošli na more, da se na plavom Jadranu odmore od napornog sokol« skog rada, pošao si i ti s njima, da svojim mladenačkim veseljem i iskrenim sokolskim bratstvom ulepšaš njihov odmor. A kada si se povratio sa svojim Sokolima u naš dični Mostar, otrže nam te nemila smrt iz naše sredine. Brate Žarko! Mi Sokoli duboko i iskreno žalimo, što si tako mlad morao da nas ostaviš. Ali, sudbina je tako htela! Do zadnjega časa bio si pravi Soko, a to je dosta! Pozdravi nam, brate, legije naših Sokolova u mirisnom nebeskom gaju, punom sokolskog Bratstva! Pokloni se senama naših velikana, besmrtnog Tyrša i Fiignera! Laka ti zemlja, brate, i slava ti! PRVOSLAV KARAMATIJEVIĆ: Kakvi treba da budemo. skrenost, doslednost i samopouzdanje, čednost i prosto* dušnost. To su bitne crte našeg karaktera. To je ono što nas pravi ljudima i uzdiže od svakidašnjice, gde se grozničavo vodi borba za održavanje svoga »ja«, sitih i bes duše, a na štetu bednih i nevoljnih. Nema li nave? denih crta u našem karakteru, onda mi nismo dostojni imena koga nosimo, a koje nas kiti i uzdiže. Sve što čoveka čini nečovekom treba da bude od nas proganjano. Bez poštede, hrabro i neumorno. Pakost i laž šibati. Samohvalisanje i neiskrenost prezirati. Patnju, bol i stradanje potlačenih i uvređenih osećati kao svoju rođenu, sopstvenu patnju. Doba dvadesetog veka zahteva od ljudi sa idejama i uzvišenim ciljevima jaku energiju, ne* salomivost i istrajnost da bi postigli svoj cilj. Ljudi sa idejama, koje streme višinama, to smo mi, naraštajci. Ne budemo li imali jake volje i poleta za ostvarenje svojih ideala nikad i ni u čemu ne* ćemo uspeti. Pravo ići, kršiti sve prepreke pred sobom, neumorno grediti ka svom cilju. Nigde poklecnuti, nigde sustaiti. Samo napred. Uzdignuto ponosne glave i smelo. Pobediti i umreti. To su naše parole. Nastupe li trenuci duševne klonulosti i razočarenja onda smo nesposobni za dalju borbu, ne laku i ne kratku. Do toga ne dozvo* limo da dođe, jer je najteže iz takvog se stanja istrči. Stajati pravo i onda kada vetrovi jaki hoće da nas obore. Prkos siti onim dole malim i niskim, bez uzvišenih težnji i misli. Dostojan* stveni i svesti svoje svete dužnosti. Modeli najvaspitanijih mladića i dušom i telom. Nada i radost svom Sokolstvu. Ponos^ budućeg ve= likog i čeličnog Jugoslavenstva. Stub i temelj ove države. Ljubav vojske i kralja. Oličenje čistote savesti. Nerazumljivi i optimiste u gledanju na život i uspeh sokolskih ideja. Ponosni sa svoga imena i znaka na prsima. Takvi treba da budemo mi, naraštajci. I samo kao takvi možemo biti uzdanica Sokolstvu, jugoslavenskoj misli i našoj lepoj domovini, kojoj su potrebni sinovi neslomive energije i istraj' nosti. MILENKO MIJOLJEVIĆ: Muški naraštaj u Vukovaru. Шлхј Vlastitim se trudom dolazi početka rada našeg društva muški naraštaj je kod nas zauzimao vidno mesto i uvek se znao ЏШ održati na zamernoj visini. Glavna zasluga, da ^ je naš naraštaj postigao takvo mesto u društvu, ide u prvom redu našeg mladog i agilnog načelnika, oduševljenog i punog ideala Sokola, brata Andriju Šijanovića. Na drugom mestu nastojali su oko toga i sami naraštajci svojim neumornim radom i neslomljivom voljom, te su tako zajedno sa svojim načelnikom stekli sebi za svoj rad priznanje i pohvalu celog društva. Brojčano stanje našeg muškog naraštaja kreće se uvek između 25 i 35, što je prema našim prilikama i kad se uzme u obzir da smo mi ograničeni, što se tiče naraštaja, isključivo samo na srednjo* školsku omladinu, vrlo zavidan broj. No usprkos tome, što su to sve đaci i što se oni svake godine izmenjuj u, napreduje naraštaj iz go* dine u godinu sve više i bolje. Makar da je tim izmenjivanjem u ne« koliko otešćan rad, jer se uvek mora skoro iz početka raditi i tako delo usavršavanja samo teškom mukom i neumornim radom postizati, ipak se pokazuju plodovi toga rada na svakom koraku. — Na akade* miji istupio je muški naraštaj s impozantnim sastavom: »Oj Sloveni« i jednim odelenjem na preči. Na župskom sletu u Osijeku nastupio je s jednim odelenjem za prvenstvo župe i sa više odelenja i pojedinaca u šestoboju i lakoj atletici. Odelenje za prvenstvo župe, sastavljeno sve od samih po* četnika, ali zato odlučno i ni malo bojažljivo, hrabro je stupilo u borbu s ostalom starijom i iskusnijom braćom iz drugih društava župe, da okuša svoju snagu i pokaže svoju vrednost. Makar da su izgubili zastavu, koju su prošle godine starija braća osvojili, ipak su uspeli da se između osam društava plasiraju na treće mesto sa 518-45 tačaka od mogućih 630 i tako pokažu da su unatoč svoje mla* dosti dorasli za ovakovu borbu. Od pojedinaca istakli su se naročito braća: Šijaković, koji je postigao peto mesto sa 93-50 tačaka od mo* gućih 100, Manojlović sedmo mesto sa 91-30 i Relić osmo mesto sa 90 tačaka. Ovom uspehu i lepom razvitku naraštaja pomoglo je mnogo i to, što su to sve mladi đaci, koji nemaju ni za što drugo da se brinu, osim za svoje zadaće, pa mogu da se predano dadu na rad i svoje mlade sile žrtvuju velikoj ideji Sokolstva i sokolskog bratstva, oni mogu da bez zapreka slede ideju velikog Tyrša i da u svojim mladim nepokvarenim srcima i glavama punim najraznovrsnijih ideala stva* raju osnove i nove misli za bolju budućnost Sokolstva i da pripravljaju i utiru1 staze za daleki cilj i žuđenu želju1 svakog Sokola — za veliku sokolsku sveslavensku državu u kojoj bi vladao: mir, bratstvo i brat* ska ljubav. MuSki naraštaj u Vukovaru. JULIJ NARDIN: Pomenki o prirodoslovju. svojim filozofiranjem me je znanec popolnoma omamil. Včasih sem znal zagovarjati svoje ideje, ■B seda-* pa sem bil kakor otrOk, ki mora biti tiho, ko se pogovarjajo odrasli. V takem razpoloženju po* nižanega sem vso noč premišljal, kako bi se dvignil, kako bi se mu uprl, kako bi mu pokazal, da je njegovo naziranje zmotno. Zbiral sem argumente, ki sem jih slišal ob raznih prilikah in čital v raznih knjigah. Veliko je število priznanih učenjakov, ki so mojega mnenja, in njih avtoriteta me je podžigala, bodrila k boju. Saj je izključeno, da bi nobeden teh bistroumnih ljudi ne opazil proti« slov j a pri svojih dedukcijah, če bi le katero bilo. Čutil sem se trdnega, tako gotovega, da sem svojemu znancu vrgel rokavico in si ga pri* voščil v razpoloženju večerne zarje. »Ste li že pomislili, kako čudovito je ustvarjena vsa priroda? Že v drobcih te skale, v teh kristalih koliko je leska in simetrije! In koliko vrst je teh mineralov v najrazličnejših oblikah in barvah! Noben geo* meter ne bi mogel nanizati molekul pravilneje od narave in tako lepo, da ta mrtva snov, skozi katero se lomijo žarki, razgibajoč se v bajne mavrične barve, omamlja človeka, ga očara, zasužnji. Kateri arhitekt bi mogel zgraditi lepše, čudovitejše dvorane kakor so razne podzem* ske jame s svojimi kapniki? Kateri stavbenik more postaviti veli* častnejše spomenike od nebotičnikov v Alpah ali v Himalaji? — Bil sem v Rimu. Ogledal sem si naj večjo cerkev na svetu, a vtisk, ki ga je name napravila, je popolnoma splaknil, ko sem ob Gardskem jezeru strmel v velikane, proti nebu se vzpenjajoče, obsevane od nizkega solnca. Mar ne kaže vse, da se mora nahajati stavbenik nad stavbeniki? Ste li že opazili, kako krasen je tudi najenostavnejši cvet? No* bena čipkarica ali vezilja ni sposobna takšnih fines. In kako ekono* mično je vse sestavljeno! Vsaka bilka je zgrajena najugodneje z naj* manjšo uporabo materiala. Nobeden, niti največji inženjer na svetu ne bi mogel bolje konstruirati. Kje se morejo človeški proizvodi tako prilagoditi raznim okoliščinam in se ploditi kakor te tudi najneznat* nejše stvari? Ne priča vse od največjega drevesa do najmanjše bak* terije, da je izšlo iz rok mojstra vseh mojstrov? In živali? Če bi bile tudi samo avtomati! Kateri iznajditelj bi mogel sestaviti vsaj nekaj takega, kakor je najenostavnejše živo bitje, ameba? A imamo više organizirana bitja v najrazličnejših modifi* kacijah in kombinacijah, ob katerih odreče vsak razum, kakor ob člo* veku ob kroni stvarstva. Še slepcu se morajo odpreti oči in priznati moramo, da je vse produkt inteligence, ki prekaša vsako človeško. Kako umno se izpopolnjuje življenje živali z rastlinskim! Kako pametno so živa bitja razdeljena po krajih, ki so zanje najpriklad* nejši! Kako so opremljena in urejena, da se uspešno upirajo nepri* likam, da se branijo in ohranijo! In romarjem, ciganom v živalstvu, kakršni so najbolj znane ptice selivke, kdo jim kaže pot v tujino, v ugodne kraje, kdo jih vodi, da najdejo vsako leto točno svoje staro gnezdo? Stvarnika nisem videl, pa ga čutim. Čutim ga, ko mi prekipeva srce od veselja ali se krči v žalosti. Čutim ga v ljubezni, ob rojstvu in smrti. Čutim ga spomladi, ko vse utriplje v vzbujajočem se življenju, in pozimi, ko narava mirno sladko spava. Kaj pa je umetnost? Ali ni odsev njegovega sijaja, ki se odžarja v umetnikovem srcu? Kaj je harmonija oblik, barv in zvokov, če ni izraz njegovega bitja? Je H mogoče vse to prevara? In če je, no potem mora biti vendar eden, ki nas vara, a to le, ker ga ne razumemo.« Proti koncu sem govoril v razburjenju, ker sem videl, da se znanca nič ne prime. Mislil sem, da ga zadenem v živo, a on me je poslušal, kakor zdravnik pacijenta, kakor spovednik grešnika, o kate* rem že vnaprej ve, kaj mu bo povedal. Ko sem končal, mi je dobro# dušno rekel, da mi je na razpolago z raznimi bolj ali manj sličnimi argumenti, če me zanimajo, da pa je njegovo mnenje o vsem tem precej različno od mojega in mi ga hoče razložiti, ko bo imel več časa na razpolago kot ga ima nocoj. Izveri. Blagor tebi, ako si vnuk. Celo naj večji nezaupljivec ti prisodi 10 odstotkov vrednosti tvojih prednikov. To pa je pogosto še za 100 odstotkov preveč. Marsikdo malo zasluži, vendar časih zasluži več nego zasluži. * Ker človek nima perja, se mora s tujim krasiti. * Ničle nimajo nobenih oglatosti. * Ničemumost ima najboljši spomin. * Potrudi se, da boš počenjal svoje lastne neumnosti. Izdajica. Igrokaz u tri čina. Po Stevanu Sremcu priredio Velimir Gasparič. (Nastavak.) 4. Prizor. Svi (izvukoše mačeve i na njima se zaklinju). Veljko (govori prvi): Mi Srbi ... Svi (za njim): Mi Srbi... Veljko: zaklinju jemo se pred Bogom svemogućim,... Svi: zaklinjujemo se pred Bogom svemogućim,... Veljko: ,da ne ćemo izdati jedan drugoga, pa makar nam grozile najveće muke. ... Svi: da ne ćemo izdati jedan drugoga, pa makar nam grozile najs veće muke. ... Veljko: Ako bi se ipak itko našao između nas, da nas izdadle, Svi: Ako bi se ipak tko našao između nas, da nas izdadie, Veljko: neka umre najgroznijom smrću. Svi: neka umre najgroznijom smrću. Veljko: A sada izvucite ispod nedlra svoje krstove, d'a se na njima zakunemo! (Vuče krst iz nedra.) Svi (izvuku krstove). Veljko: Zaklinjemo se pred Bogom svemogućim i Bogorodicom, da ćemo uibiti sultana Mehmeda. ... (Poljubi krst.) Svi: Zaklinjemo se pred Bogom svemogućim i Bogorodicom, da ćemo ubiti sultana Mehmeda. ... (Poljube krstove.) Veljko: Pa makar i morali umreti pod najstrašnijom smrću. ... Svi: Pa makar i morali umreti pod najstrašnijom smrću. ... Veljko: A sada braćo izrežimo svaki po jedan krst na ovoj lipi (pokaže na lipu) i još jednom se zakunimo (vadi nožić i počne rezati krst). Svi (isto tako načine kao i Veljko. Kad su izrezali krstove, počne opet Veljko.). Veljko: A sada se zakunimo na tome svetome drvetu Slavena (mala stanka). — Mi se zaklinj