NO. 12 Ameriška Domovi ima /v fl/1' ERI&/% Ul— HO /W1C AMCIUCAM IM SPIMT K>R€ION IN LANGUAM ONLY pTsti*iuU uidi IntemtiMUl CirciltH#* CLEVELAND, OinO, TUESDAY MORNING, JANUARY 19, 1960 tLOVCMIAN MORNING NCWSRAPfiR STEV. LIX — VOL LIX. Policaji vlamljali in kradli, namesto čuvali V Chicago so prijeli osem policajev, članov tolpe, ki je vlamljala in kradla, me.5to da hi čuvala tujo imovino. CHICAGO, 111. — župan Richard Daley se je vrnil s počitnic v kloridi in se takoj lotil reševa-rija razmer v policiji. Zahteval ja polno poročilo o preiskavi vlomov in tatvin skupine policajev, ki je bila odkrita pretekli leden. Richard Morrison, 22 let, je izdal svoje tovariše, nakar so jih v petek prijeli skupno osem. Od leta 1953 so nabrali na nepošten bačm blaga v vrednosti več ti-E°e dolarjev. Glavni državni tožilec repu-lJlikanec Adamowski je izjavil, je krivdo za to sramoto treba iskati na vrhu mestnega varnostnega oddelka, župan je temu odločno nasproten in zatrjuje, da v cerkev Brezma- grebškim okrožnim sodščem je moralo pristati v Norfolku ob 10:30. Na poti se je zrušilo dezne£a Spočetja ob 9:30, nato komunistični režim začel velik kakih 30 milj jugovzhodno od Richmonda na močvirno pod- na pokopališče Kalvarija. proces preti frančiškanu Rudol- ročje ob Sandy Gut reki. OblasJi so potrebovale več ur, predno so se mogle približati gorečim razvalinam. Frank Rode fu Jeraku in 15 soobtožencem. Kakor smo že poročali, jo v Jeraku očita obtožnica, da je la- Gosta megla je zaprla včeraj nedeljo umrl Fi-ank Rode s 6310 ni na Titov rojstni dan požgal pozno popoldne vrsto letališč v Carl Ave. Star je bil 77 let ir. vence na grobovih narodnih ju- vzhodni Virginiji in pokrivala rojen v vasi Fužine, fara Devi- nakov na Mirogoju in da je s večji del pokrajine, preko kate- ca Marija v Polju pri Ljubija- soobtoženci podtalno rovar:! pro- re je letelo Viscount letalo Ca- ni. od koder je p visel sem pred 11 sedanji družbeni in državni pital Airlines proti Norfolku s 55 leti. Zaposlen je bil pri S. ureditv:. 44 osebami in 4 člani poaadke A- E- Steel Co-, dokler ni pred Jerak in njegova družba so na krovu. |5 leti stopil v pokoj. Bil je član seveda bili med vojsko v usta- , Kosi letala in partljaga so bili Druilva Slovenec It. 1 SDZ. ških vrstah, to se za komuniste ukrepe ZU izboljšanje in po- raztreseni na precej obširnem Društva sv. Vida št. 25 KSKJ, razume samo po sebi. V Zagre-spešenje prometa. 1 ozemlju. Policija je preiskala Maccabees št- 1268 in Društva bu pravijo, da je to po dolg h le- WASHINGTON, D. C. — Na- prostor v premeru kakih 500 Nsjsv. Imena pri sv. Vidu- tih pivi večji po!it:čni proces, rodna akademija znanosti je ob- yardov, če bi kod našla poleg Starši so mu umrli, ko je bil Ameriika trgovinska mornarica zastarela! Posebni študijski krožek pod adm. Radfordom predlaga odločne in širokopotezne pred zagrebško okrožno sodišče frančiškana Lojemce— Rudolfa Jeraka in 15 tovarišev ki jih dolži, da so pozgah vence na grobovih narodnih juna- v boM„ld sv Am. sinko , kov na pokopahscu Mirogoj in podtalno rova- otrok v družini s tem sla pi;. rili proti sedanji družbeni in državni ureditvi. slala Mr in Mrs Anton Pe]ko . » poostril gonjo proti katoliškim Anderson Ave- ponovno duho\”nikom, zapira jih po vseh stari oče in stara mati. Cesti-republikah pod najrazličnejšimi famo! pretvezami, da rovarijo podtal- V bolnišnici— no, se pečajo s črno borzo, imajo j Mrs. Mary Kokal s 15228 Sf:-nedovoljene stike z tujino, huj- ranac Rd- je v Euclid-GlenviRe skajo proti vladajočemu režimu bolnišnici- Obiski so dobrodo-itd. Ziiprt'h je že na desetine šli. katoliških duhovnikov in še več lajikov, ki so bili v prijateljskih stikih z duhovniki. Z ozirom na novo versko preganjanje v Jugoslaviji je malo verjetno, da bi titovci res “planirali” obisk jugoslovanskega maršala v Ameriko. Verjetno so to ali časnikarske race, ali neroden poskus, da bi koga zastraši-li, na primer Moskvo, ker je ra- že L-epo nas slikajo ruske knjige! . Moskva, zssr. — Najviš-la ruska znanstvena ustanova, . 0*jetoka Akademija znanosti, založila knjigo pod naslovom Rjudje v Ameriki.” V tej knj-i-med drugim opisuje na 40 Efraneh ameriško kulturo in živ-Jenje nekako takole: V Ameriki verjamejo ljudje . zmeraj v vraže, prerokovanja ln čarovnice. Ameriški dijaki bosijo vražne obeske, ki jih ku-..^jbjo od Indijancev in ki naj Y Varujejo pred zlimi duhovi. rabi so celo stroji, ki napove-ujcjo bodočnost. ^HbRywood, katoliška cerkev ^ televizija So priganjači ame-dej G'ga kapitala. Filmi slikajo ^ avske voditelje kot gangster-^ ’ ^rnci so naslikani kot bedasti ^asilneži, Indijanci kot brutalni ^Srantje kot ubogi na Katoliška cerkev ni nič ®ega kot privesek ameriške-m '^P^ijalizrtia. Televizija sa-gleb Var^ okus in umetniški čut aleev. Amerika ima samo ^oper, kj So kaj vredne itd. ste^*?3 seveda pohvali vse ti-jji Pr°gresivne sile” v Ameri-’ bvalijo komunizem. krat h—0’ da ta deset‘ rik bo^e označuje oceno Ame-bhe komunistih kot na dese-Ri-, v pvorov in izjav tovariša osceva. . in , , m , - Ni izključeno da mu bodo sle- vno Vukmanovlč-Tempo tam in javila daljše poročilo nekega svo- ruševin tudi katero izmed tru- star 11 let. Tukaj zapušča ženo dili -e drU j kajti 2a(inje tri ni morda VSega tako opravil kot jega studijskega krožka, v kate- pel. (Anno, roj. Černivec, doma iz mesece je komanist čni režim želi Beograd. rem trdi, da je ameriško trgo- Letalo, jet-prop, sta vodila vasi Besnica, fara Javor pri ----------- — :----—— - ■ ■ •—......... — vinsko brodovje močno zastare- pii0t Cspt. J. B. Fornasero ir, Ljubljani, hčere Jennie Allard lo in da obstoji nevarnost, da v prvi gast. p Cullen. V po- (West LA., Calif.), Mary Zak.1 slučaju resne potrebe ne bo m°- sadki sta bil tudi dve strežnici- Frances MillaVee, Justine Je- glo vršiti svojih nalog. se av zfj prav zgo, riC) Florence Brichta, 11 vnu- V imenu devetčlanskega odbo- dilo da ..lo do nesreče nj kov in 3 pravnU!te, bratranca ra je dal adm. Radford, b.vši ’ TJ . ^ Johna Bovda (v Tndiannrvili« 1 HONOLULU, Havaji. — Fau- .... , . ’ . znano. Letalo se je zadnjic ja- Jorma rsoyaa (v Indianapolis, ’ , . načelnik združenih glavnih sta- . ^ ^ u;1_ ^ sredi poti ind.) in sestrično Mary Urha- stmo Pascua- 51 let .stan voz- Hammarskjoeld v ^siniji pri negušu Vtli ,ABEBA, Abes. — Gla-I)gg Mnik Združenih narodov •mmarsk-’oeld in nJesov to(j nCnik dr- Ralph Bunch sta la 3 Uradnem obisku. Sesta- SeK„a. Se ludi z negušem Haile ^‘Jem. Vremensk prerok pravi: hje s^°’ Vetro,vno in naletava- la 3q °Sa- Najvišja temperatu- PETELIN KONČAL MOŽA! nov, takle nasvet: “Ce Združene Vl10; k“ :’e, bll časa rahleSa’ zdra' vasi na Dolenjskem, kjer zapu- v3a' Zadela Sa ie S1^a kaP’ šča sestro Frances Germ. Tukaj Tod je zapustil očeta Mihaela je bival 46 let in je bil član na E- Chapman St., pet bratov, Društva Jugoslav Camp No- 292 ™d »3imi Rev- Bernarda Pa-WOW. Pogreb se vrši v četrtek Pe-a v Duluthu, in štiri sestre- zjutraj ob 9:30 iz Jos- Žele in j -----o------- Sinovi pogreb, zavoda na 458 E. 152 St. v cerkev sv. Vida ob 10:30, nato na pokopališče Kalvarija. ------n----— WASHINGTON, D. C. — Nagli porast prebivalstva na eni strani, na drugi pa potreba po obsežnejšem znanju v vsakdanjem življenju, ki postaja v vsem tehnično pomembnejše, sta napolnila uč Inice vseh vrst učnih ustanov po vsej deželi. Demokratski posvetovalni odbor je mnenja, da mora zvezna vlada pomagati, da se zgrade potrebne no,'e šole in poskrbi za sposobne šolnike. Po oceni odbora bo treba v na-'jlednjih 10 letih zgraditi novih Rokoborba ducirali* 270 namesto 200 medce- 3e pripomogel, da bo tekom 10 grešniki ki so člani pravnega let dobival zase in družino po odbora Predstavniškega doma. $165,500 na leto samo za to, Odbor je namreč odobril zakon- ( 1 inskih raket Atlas in Titan. Raketa Atlas je že preskušena, poskusi z raketo Titan bodo končani do konca tega leta, vsaj upajo tako. Vsaka od obeh raket leti okoli 5,500 milj daleč. Kar je glavno, pade že čisto blizu cilja. Tekom prihodnjih treh let bodo dvignili tudi produkcijo Polaris raket, ki letijo 1,200 milj daleč. Kot oporišča jim lahko služijo tudi najnovejše podmornice, ki bo dobila vsaka od njih po 16 raket, število naročenih Polaris raket so dvignili od 144 na 192. Adenauer v Italijo RIM, It. — Zaradi bolezni predsednika italijanske vlade Segnija je bil obisk nemškega kanclerja Adenauerja preložen od danes na prihodnjo soboto. sestva. Sedaj poroča republikanski senator Williams o podobnih in še hujših slučajih iz Kalifornije in sosednih držav. Neki farmar, ki goji pavolo v Kaliforniji, je dobil letos $1,442,600 “posojila,” ki ga bo plačal s pavolo, njegov tovaidš iz Mississippi pa $1,216,-700. Ta tovariš je dejansko neka kompanija, ki je lastnina angleškega kapitala! Pri pavoli je naša federalna administracija udarjena po dveh plateh. Najprvo mora podpirati farmarje v smislu zakona o podpiranju cen deželnih pridelkov. Obenem mora pa še dajati podpore pri izvozu pavole. Senator Williams je izračunal, da je naša federalna administracija izvozila zadnja tri leta 16 milijo* Demokratski posvetov alni odbor je predložil od ene;, a do štiri bilijone pomoči zvezne vlade šolstvu. Iz bolnišnice— Karl Kovač s 15617 Saranac Rd. se je vrnil iz Euclid Glen-ville bolnišnice, kamor so pa odpeljali pretekli četrtek, ko si je odrezal palec na desni roki. Zahvaljuje se za obiske in pozdrave, posebno č. gg. M- Jagru in J- Vargi. Tajnikom društev— Vse tajnike društev, ki imajo svoje odbore v mesečnem društvenem imeniku, prosimo, da polijejo uredništvu čim prej nove odbore, v kolikor še tega niso storili.. Pi.zite na avtomobile-— Policija je v zadnjih dneh začela pobirati ključe iz avtomobilov- Pazite torej da ga ne pustite v vozu, ko voz zaparka-te! Pozor nedržavljani— Vsak nedržavljan se mora do konca tega meseca javiti zveznim oblastem na formularju, ki ga lahko dobi na pošti ali pa na Immigration and Naturalization uradu. Zadušnica— Jutri ob 7:30 bo v cerkvi sv. Vida sv- .maša za pok Anthony Champa ob 13. obletnici smrti-V soboto ob 8:15 bo v cerkvi Marije Vnebovzete sv- maša1 za pok. Mildred Omahen ob 8- obletnici njene smrti. šolskih poslopij v skupni vrednosti okoli štiri bilijone dolar- V četrtek zvečer bo v Areni ob 8:30 zvečer zopet zanimiv Eisenhower poslavil na laž Antona Edena Bivši predsednik angleške vlade je trdil, da je samo angleški odpor 1. 1954 preprečil ameriški vojaški po-setr v vojno v francoski In-dokini. WASHINGTON, D. C. — Biv-da ne bo obdeloval svojega po- ski načrt, po katerem naj bi se ši angleški ministrski prdesed- smeli ženini in neveste, lii so nik Anthony Eden je začel ob-tuji državljani, vseliti v našo javljati svoje spomine. V njih deželo brez ozira na kvote, toda ' trdi na nekem mestu, da je po-pod pogojem, da se poročijo tri kojni državni tajnik Dulles skušal pregovoriti Anglijo in ostale zapadno-evropske države, naj skupaj z Ameriko pošljejo svoje čete v severni Vietnam, da tam pomagajo Francozom proti komunističnim upornikom. Eden trdi, da je samo angleški odpor preprečil ameriško nakano. Izjava je rodila dosti zle krvi v Londonu in Washingto-nu. Zato je Eisenhower porabil zadnjo tiskovno konferenco za izjavo, da v Ameriki ni nikoli obstojal tak načrt. Ako je Dulles kaj govoril o tem, je kvečje- jev. V istem času bo potrebno . nastop poklicnih rokoborcev, vzgojiti in izvežbati poldrag milijon novih učnih moči. Med tem ko sedaj porabijo države, okraji in občine do 40 odstotkov vseh svojih dohodkov za narodno vzgojo, da zvezna vlada od svojih dohodkov v te namene komaj 4 odstotke. Demokrati so v preteklosti stavili že ponovno podobne predloge, ki pa so vedno obtičali v kakem kongresnem odboru. Vprašanje je, če se ne bo isto zgodilo tudi letos, pa čeprav smo v vo-livnem letu. mesece po vselitvi. Drugače bodo deportirani. Vendar naj bi federalni državni pravnik imel pravico, da rok treh mesecev lahko podaljša “v izrednih slučajih.” Zakonski načrt bo moral o-praviti še dolgo pot, da postane zakon. Izglasovati ga mora plenum Predstavniškega doma; potem mora iti zakon skozi odbore in plenum senata in dobiti predsednikov podpis. Ako bo zakonski načrt prehodil to pot do poletja, bo kar dobro. nov bal pavole in priHem izgubila $800,000,000! Po 38 letih zakonskega življenja in 14 otrokih želi ločitev zakona CLEVELAND, O. — Mrs. Childers, ki stanuje v južnem delu našega mesta, se je poroči- Zadnje vesti WASHINGTON, D-C. __ Vse kaže, da Kongres ne bo pristal na predloženo povišanje poštnine in trošarine na gaso-lin ter da bo skušal še v marsičem drug e m spremeniti predlog zveznega proračuna, ki ga je Eisenhower včeraj predložil. Izdatki so predvl-ni na 79.8 bil jonov, od tega nad 4 bilijone za pomoč tu-j‘ni- Dohodki so predvideni na 84 bilijonov. CLEVELAND, O. — Influence, ki je napadla dober del prebivalstva, je povzročila, da je bilo včeraj v mestu 69 razredov ljudskh šol brez učiteljev. la 1. 1922 in je osrečila moža s 14 otroci, ki so danes stari od 8 MILWAUKEE, Wis- — Preko do 36. noči je padlo na področju mesta blizu 13 palcev svežega snega no prejšnjih devet palcev. Mož ji noče biti na stara leta nič hvaležen, obnaša se do nje tako isurovo, da je šla na sodnijo in prosila za ločitev zakona. Ob enem je prosila, naj sodišče stala neodvisna dežela v sklopu njej poveri varstvo nedoletnih brdske skupnosti narodov. , j- Dežela ima okoli šest milijo- 0 nov črnih domačinov in kakih Kenija postane neodvisna 66,000 belih naseljencev. Okoli LONDON, Vel. Brit. — Keni- 100,000 je tudi priseljencev jz _ . _ ja> angleška kolonija v vzhodni Azije in mešancev. Zastopniki mu razlagal razne možnosti,1 Afriki, kjer je prišlo pred petimi teh skupin se razgovarjajo tod o to pa še dolgo niso konkretni leti do znanega “mau-mau” upo- ureditvi njihovega položaja v načrti. J ra, bo v bližnji bodočnosti po- bodoči neodvisni deželi. National and International Circulation Published daily except Saturdays, Sundays, Holidays and 1st week ia July Publisher: Victor J. Knaus; Manager and Editor: Mary Debevec NAROČNINA: Za Zedinjene države: $12.00 na leto; $7.00 za pol leta; $4.00 za 3 mesece Za Kanado in dežele izven Zed. držav: $14.00 na leto; $8.00 za pol leta; $4.50 za 3 mesec« Petkova izdaja $3.00 na leto SUBSCRIPTION RATES: United States: $12.00 per year; $7.00 for 6 months; $4 00 for 8 months Canada and Foreign Countries: ‘ > ' $14.00 per year; $8.00 for 6 months; $4.50 for 3 months Friday edition $3.00 for one year Entered as second class matte- January 6th, 1908, at the Post Office at Cleveland, Ohio, under the act of March 3rd, 1879. No. 12 Tues., Jan. 19, 1960 Južni demokratje v precepu Kadarkoli gre Amerika na predsedniške volitve, zaidejo južni demokratje v slepo ulico, ki jim postaja od volitev do volitev neprijetnejša. To nam bo razumljivo, ako ogledamo našo domačo politiko z njihovega stališča. Južni demokratje se dobro zavedajo, da vsak novi predsednik naše republike zmeraj manj vpošteva njihovo politično filozofijo, ker jo smatra za preveč konservativno in v vedno večjem nasprotju z ostalo večino naše dežele. Že Trumanovi politični nazori so jim bili pred 12 leti tako zoprni, da so takrat nastopili z lastno stranko, samo da bi ga podrli. So se uračunali. Za njim je prišel republikanski kandidat Eisenhower v Belo hišo. Akoravno izvoljen na republikanskem volivnem programu, je vendar bil ves čas veliko bolj usmerjen recimo, “na levo” kot južni demokratje. Z njihovega stališča je bil zanje še slabši demokratski kandidat' Stevenson. Južni demokratje se dobro zavedajo, da bo demokratska stranka letos poleti postavila na konvenciji v Los Angeles kandidata, ki bo še bolj “na levo”, kot je Eisenhower. Kaj naj torej počnejo na demokratski konvenciji? Lahko upajo, da bo prodrl njihov človek senator Johnson, toda računati s tem ne smejo. Lahko upajo, da bo postavljen za kandidata senator Symington, ki bi ga kolikor toliko še mogli odobravati, toda tudi njemu ne obetajo zmage na konvenciji. Od ostalih kandidatov jim ni po volji prav noben, kajti vsi zagovarjajo večjo minimalno mezdo, več socijalne-ga zavarovanja, več socijalnih reform, več civilnih pravic kot jih demokratska južnjaška miselnost prenese. Kaj torej delati na konvenciji? Odprti sta jim dve smeri političnega udejstvovanja. Lahko razbijejo konvencijo in se opredelijo za lastno stranko, kot so to napravili 1. 1948. V tem slučaju se pripeti lahko to, kar se je 1. 1948, to je, da bo kandidat uradne demokratske stranke vkljub temu izvoljen. Lahko se pa tudi zgodi, da bo razcep demokratov pomagal republikancem do zmage in jih pustil še naprej v Beli hiši. V obeh slučajih jih v Beli hiši ne bodo lepo gledali, toda navezani bodo nanje. Lahko pa tudi poskusijo, da izvijejo iz demokratskega kandidata toliko političnih obljub, da njihov sedanji monopol v politični upravi na jugu ne bo ogrožen. Seveda se jim taka taktika lahko tudi ponesreči. Ker ne vedo, po kateri poti bi jo ubrali, skušajo utrditi zaenkrat svoj vodilni položaj v Kongresu. Tam se jim sedaj godi kot že dolgo ne. Demokratska stranka ima večino v senatu in v predstavniškem domu. V prihodnjem Kongresu bo imela čisto gotovo dosedanjo večino v senatu in verjetno nekaj manjšo večino v predstavniškem domu. Od večine imajo pa največ koristi ravno južni demokratje. Kot njeni pripadniki imajo v rokah predsedstva vseh odborov in komisij in še vse privilegije, ki jim jih daje večina. To so velike predpravice. Pomislimo samo, da vsak .predsednik lahko kar na svojo roko bojkotira ali celo sabotira vsak zakonski predlog, ki mora iti skozi njegov odbor. Ga čisto navadno ne da na dnevni red odborovih sej in cel Kongres mu ne more priti blizu. Tako je na primer propadlo že nekaj zakonov o beguncih. Kadar pride do glasovanja, mkrat si južni demokratje delajo skrbi, kako se bodo uveljavili. Ali apelirajo na strankino disciplino, takrat vsi demokratje glasujejo po partijski liniji in zmaga je gotova. Kadar pa vidijo, da severni demokratje nočejo potegniti z njimi, stopijo v zvezo z republikanci in z njimi vred izglasujejo zakone. Tako smo dobili izglasovan zadnji zakon o delavskih unijah. Lahko torej razumemo, da so južni demokratje bolj zainteresirani na svojih predpravicah v Kongresu kot na tem, kdo sedi v Beli hiši. Naj tam sedi kdorkoli, z njimi mota računati z njimi se mora sporazumevati. Tako dela Eisenhower in njegova administracija, tako je moral delati tudi Truman. Njihova pozicija v Kongresu temelji na eni slabi točki. Vsi njihovi privilegiji izvirajo iz tradicije, da se predsedniki odborov in komisij izbirajo po načelu senijoritete; kdor dalj sedi na Kapitolu, ta ima več pravic, da nekaj postane. Proti načelu senijoritete se stalno oglaša opozicija, tako na Kapitolu kot na konvencijah. Na Kapitolu se mnogi senatorji in kongresniki jezijo, da načelo senijoritete ne spravlja ravno najboljših politikov na odgovorna mesta. Vsako leto skušajo načelo podreti, toda do sedaj še ni prišlo nikoli do koalicije med severnimi demokrati in republikanci, ki bi Iahko/iačel0 senijoritete odpravila. S tem seveda nevarnost še ni odmaknjena za večne čase. Tega se južni politiki vedno zavedajo, zato jim tudi razcep stranke ne diši preveč. To vedo dobro severni demokratje. Zato skušajo na konvencijah uvesti več discipline v stranki in tako prisiliti južne partijske tovariše, naj se pokorijo sklepom stranke, posebno v volivni kampanji za predsednika. Tisti demokratski senatorji in kongresniki, ki bi kršili strankino disciplino, naj nimajo več pravice do senijoritete, ako hočejo kandidirati za predsednike odborov in komisij. To je tisti Damoklejev meč, ki visi nad glavami južnih demokratov. Južni demokratje imajo na Kapitolu le malo zaveznikov; to so samo tisti redki severni demokratje, ki so imeli toliko sreče v svojem političnem življenju, da sedijo že tako dolgo na Kapitolu, da imajo pravico do senijoritete. Vsi ostali so proti načelu senijoritete in to ni majhna nevarnost za načelo samo in njegove, koristnike. Na vse to moramo misliti, ko bomo morali tekom prihodnjega pol leta toliko pisati in brati o taktiki posameznih skupin senatorjev in kongresnikov. Včasih bo položaj zelo zapleten in skoraj nerazumljiv za navadnega Amerikan-ca. Naj malo potrpi in pomisli, da vsak politik gleda najpr-vo na svoje politične interese in da skuša svoj vpliv čim dražje prodati, da utrdi svoj oseben položaj. O prepirih med demokrati bomo veliko slišali, pravo ozadje za prepire bo pa navadno ne ravno prijeten položaj južnih demokratskih veljakov, kot smo ga naslikali v teh par vrsticah. j K sodobnim svetovnim problemom J r BESEDA IZ NARODA “Ubogi samci” na odru v Chicagu Chicago, 111. — Ali veste tisto zgodbo? No, ker je predpust, jo vam povem. Janez je 'bil samec, ki je že lezel v “leta.” Vsi poskusi njegove žlahte, da bi ga oženili v mladih letih, so bili zastonj. Potem so ga pustili na miru. Sedaj pa pride naenkrat k stari teti in pravi: “Oženil bi se, kaj pravite?” Teta mu vesela takoj naloži koš dobrih naukov, najbolj pa povdari: Glej, da bo tvojim letom primerna. Novico, da se Janez ženi, je teta raztrobila že koj prvi dan. V nekaj dneh je Janez opazil, koliko opravkov imajo nenadoma ženske pri njem. Posebno Liza je kazala zanj samo skrb. Čudno, včasih se mu je zdelo, da ima že sive in redke lase, gubasto kožo in grde praznine med zobmi. Čim bolj jo je opazoval, lepša je postajala. Sedaj je imela rdeča lica, goste črne lase, vrsto lepih belih zob in glas tako mil in sladak. Kar odločil se je: ta bo mpja. Teta se je nekam zmrdovala ali Janez se je oženil. Zvečer po poroki je ves srečen opazoval svojo lepo ženko in milo dejal: “Lizika, dan je bil dolg, kov celotnega narodnega dohodka. Kaže se želja, da bi dosegla ono, kar je bilo zaradi nenormalnega povojnega razvoja zamrznjenega. Vsak posameznik v Sloveniji danes sam občuti vse take “nedostatke”, toda v trenutnem političnem položaju ne more nobena še tako mila želja dobiti političnega ali narodnega izraza v javnosti, zato ga dobiva v gospodarstvu. Prav v tem se zdi, da je v zadnjem času mlajša generacija novega razreda ter del inteligence začel iskati pomoči pri izražanju svojih novih tendenc. Kake so te, pove dejstvo, da se je pritok študentov na oddelek čiste filozofije zadnjih par let povečal prav zaradi postopnega opuščanja režimske filozofije — marksizma, za kar se razen naj-zakrknejših starih revolucionarjev ne navdušuje nihče več, ter zaradi posega po ostalih evropskih filozofskih tokovih. Vse take nove ideje nehote iščejo vsaj rahlo zvezo s tisto slovensko kulturo, ki je utihnila pred 15 leti. Tu in tam se že kažejo iskrice narodnega “neo-prebu-jenja”. i, V Titovem “lokalpatriotizmu” vidimo torej mnogo tfeč kot zgolj sebičnost slovenskega novega razreda, čeprav maršal ni uporabljal izraza LR Slovenije, ime, ki ga ji je dal on sam že treba bo iti k počitku.” Ona je zdavnaj in nad katerim bi se prikimala. Slekla je nevestov-^ Slovenci ne smeli pohujšavati, sko obleko in — z glave snela lasuljo, z obraza sprala neko mažo in iz ust položila zobe na mizo. Tedaj zavpije Janez z grozo: “Kaj bo pa meni ostalo?” V Chicagu imamo sedaj dva priletna ženina. Kako sta pa ta dva izbrala? Ali bo več sreče? Morda bosta dobila mladi in brhki ženki ali pa morda — brr saj vendar ne pomeni Svobodne Slovenije! Vse izgleda, da tudi on še ni pozabil, da narod še vedno išče svoj obraz ter se pri tem poslužuje tudi sredstev ekonomije, da se izpove. To je razveseljivo znamenje pri mladini, ki itak drugega ne more storiti dandanes, kot iskati vsa nežna sredstva za rešitev Kardeljev govor v Mariboru in slovenstvo TORONTO, Ont. — Ko smo jeseni 1958 slišali Tita ob izročitvi nove avtoceste Ljuljljana-Zagreb govoriti, da je z bogato uporabo izraza lokalpatriotizem meril na gospodarsko tekmovanje ter podjetnost slovenskih “managerjev”, odnosno vodnikov novega razreda, kot je poimenoval Djilas vladajočo plast partijcev. Deloma je to bilo res: Slovenija bliže Zahodu kot katerikoli del Jugoslavije je v času evropskega “booma” najob-cbčutljivejša za življenjsko raven, ki je postala v zadnjih 10 letih jedro' in cilj Evropejcev. Ozirajoč se na obe zahodni sosedi, Avstrijo in Italijo, od katerih je slednja bila še pred 40 leti v slabših življenjskih pogojih kot Slovenija, pa jo danes prekaša na vseh področjih, odločilnih za materialni napredek. Slovenija mnogokrat težko občuti breme visokih zveznih davkov — okrog 35-40 odstot- — čisto nasprotno. Pridite po-'LRS, kjer je že danes “L” le še gledat in se prepričat sami! Li-1 nepotreben okrasek, ki spomi-ga je zopet zbrala svoje dobre nja na neslavno preteklost. O-igralce, ki nam bodo prikazali sebno upam, da bodo taka brez-“Uboge samce” v vel. dvorani vsebinska gesla v kratkem izgi-sv. Štefana v soboto, 6. februar- ' nila, saj bi delala preveliko sra-ja ob 7:30 zvečer. To bo smeha moto celo režimu samemu, kot in zabave! Gotovo pridite! j jo je delala KPS, ki je bila zato A. G preimenovana. Podobno delo kot Tito na Dolenjskem je letos nadaljeval Kardelj v Mariboru, le da je bil Tito mnogo iskrenejši (lastnost, ki mu jo prizna celo Djilas!) ter manj pretkan. Kardelj je namreč pojav lokalpatriotizma napadel ne naravnost kot Tito, tem več je udaril po “neoliberalizmu”, ter slovenstvu drugače. “Vsakdo, ki se ozira nazaj in ki še vedno živi v iluziji, da je mogoče vsiliti zastarele organizacijske oblike, se bo znašel ob steni . . ..” Temu bi se reklo po domače: Vsakdo, ki se je navlekel evropskega vetra, zlasti inteligenca in del novega razreda, nam je velika ovira pri naši zamisli poti v socializem, zato tudi škodljiv. Pred javnim mnenjem ga ne smemo ožigosati kot Slovenca, ki se je navzel evropskega duha, ker le-ta silno lepo diši na teh slovenskih tleh in sam ne vem, kdaj se ga je toliko navleklo izza Karavank ter Soče, pač pa ga moramo oblatiti s takim starim blatom, ki danes smrdi večini Slovencev — predaprilski kapitalizem1. Tako pretkanost si ne zna pri- Predsednik Eisenhower je zagotovil domačo javnost in zaveznike, da so Združene države vojaško dovolj močne, da uničijo onega, ki bi začel vojno. Pri tem je poudaril ameriško odločno voljo za ohranitev mi- voščiti Franco in se je ni znal še noben diktator do Stalina. Rad bi le* vedel, koliko Mariborčanov je to bralo v Kardeljevih besedah. Pa tudi če so, oblast je še vedno sladka in umetno hranjena .. . J. K. Premalo kandidatov Neki londonski list je pred več meseci objavil oglas, v katerem je nekdo ponujal ženskam in moškim brezplačno enomesečno vožnjo na jahti, ki bi križarila po Sredozemskem morju. Prijavljene! bi bili prirediteljevi gostje, ki bi jim stregel eden najboljših londonskih kuharjev. Razen tega bi dobili popotniki po deset funtov v vsakem pristanišču, kjer bi jahta vrgla sidra. Edini pogoj v oglasu: prijaviti se smejo le tisti, ki jih napade morska bolezen. Ta pogoj je razumljiv, če povemo, da je potovanje organizirala neka angleška tovarna zdravil, ki proučuje učinkovitost svojega novega sredstva proti morski bolezni. Popolnoma razumljivo pa je tudi, da je naletel zanimivi predlog na zelo skromen odziv, tako da jahta še vedno ni šla na pot. Golobi pismonoše in meningitis Po mnenju nekega zdravstvenega strokovnjaka povzročijo golobi vsako leto smrt do 60,000 Američanov. Ti sicer mirni ptiči prenašajo bolezenske klice meningitisa. Znanstvenik je ugotovil, da golobi, ki veljajo za največje umazance med ptiči, prenašajo tudi številne druge, ljudem zelo nevarne bolezni. — Manj kot eno šestino površine na Škotskem je uporabne za poljedelstvo. Coneipaugh, Pa. — Spoštovani g. uredniki časopisa Ameriške Domovine. Vaš list zelo ljubim. Naročnina mi je že potekla, zato Vam priložim davnajst dolarjev za celo leto in Vas vse prav prijazno pozdravljam, želim Vam mnogo napredka in mislim, da samo Vi, gospodje, poveste resnico o naši ljubi stari domovini, drugi sporočajo same laži. S pozdravom Vaša naročnica Johanna Petrovčič, , • * Waukegan, 111. — Tukaj Vam pošiljam naročnino za prihodnje leto. Ne vem, kako bi bilo, če bi moral biti brez lista, katerega tako rad prebiram. Ostajam tudi v bodoče Vaš zvesti naročnik Frank Bubnich. * Imperial, Pa. — Dragi urednik! Pošiljam Vam naročnino. Bi bila že poprej poslala, pa sem bila v bolnici. Zdaj se zdravim doma in bom imela dosti časa za branje, če Bog da. Vsem želim srečno in veselo riovo leto! Zbogom! Marija Pogon. ----—n------- Tudi miši bodo vame V enem izmeri portugalskih mest so izdali čuden odlok: vse mačke morajo nositi okoli vratu zvonce. To so ukazali zaradi tega, da bi zavarovali ptice, ki jih mesto zelo ljubi. Ker bodo njihovi najhujši sovražniki zmeraj glasno razglašali svoj prirod, se jim bodo ptice lahko pravočasno umaknile. ru v svobodi. Izrazil je dvom v sovjetsko iskrenost v pogle-razorožitve in končanja mr- du zle vojne. Predsednik sovjetske vlade Nikita Hruščev je vrhovnemu sovjetu, ki se je zbral pretekli teden k dvodnevnemu zasedanju, razložil sovjetska vojaško moč in napovedal, da bo Sovje-tija zaradi izpopolnitve raket in atomskega orožja v prihodnjih dveh do treh letih odpustila tretjino moštva iz oboro. Ženih sil, pa naj druge države slede njegovemu zgledu ali ne. Pri tem je navedel število sovjetskega vojaštva na 3,600,000, okoli milijon več, kot so na zahodu računali. Zahodni vojaški strokovnjaki in poznavalci Sovjetije so prišli do prepričanja, da Sov-jetija v zadnjih letih ni zmanjšala števila svojih oboroženih sil, čeprav je ponovno navedla, da je to storila ali da bo v kratkem storila. Zato tudi na sedanjo izjavo in napoved Hru-ščeva ne dajo dosti. Sodijo, da ima prvenstveno propagandni značaj. * Razmerje med Zahodom in Vzhodom se je v zadnjih tednih začelo zopet zaostrevati. Hruščev je ostro napadel Zah Nemčijo, pa ponovno postavil tudi zahtevo po ureditvi položaja Zah. Berlina. Napovedal je, da bo Sovjetija podpisala ločeno mirovno pogodbo z Vzhod- Nemčijo, če ne bo mogoče doseči sporazuma ž Zahodom o skupnem podpisu pogodbe z obema Nemčijama. S tem se je dejansko vrnil na stališče, ki ga je postavil predlansko jesen, ko je povzročil takozvano berlinsko krizo. Ta je bila začasno odložena in omiljena tekom obiska sovjetskega oblastnika v Združenih državah. * Fracija preživlja notranjo krizo- De Gaulle, ki je imel pred letom za seboj skoro celotno Francijo, je začel v političnih strankah zgubljati oporo. Najprej so ga zapustili socialisti, katerim se je v zadnjem času prav posebno zameril z u-zakonitvijo finančne pomoči katoliškim privatnim šolam. Sedaj so se obrnili proti njemu še neodvisni desničarji pod vodstvom Pinaya, ki je nasproten De Gaullu tako v finančni politiki kot v njegovih načrtih glede Alžirije in NATO. De Gaullu in njegovi vladi se sicer ni treba bati, da bi doživela v parlamentu nezaupnico, toda važno je zanj tudi razpoloženje politične javnosti. V kolikor ne bo vžival v njej trdne opore, bo njega domača kot zu-najna politika stala na šibkih nogah. * Protijudovski nastopi nekaterih skupin in posameznikov v Zah- Nemčiji ,so napravili Zah. Nemčiji veliko politično škodo- Posebno vznemirjena je angleška javnost. Znake neonacizma so prav posebno izkoristili komunisti in sovjetska po-litilA, ki kaže na Adenauerja kot na naslednika Hitlerja. Nemčija skuša z odločnimi koraki vse te pojave zatreti in preprečiti v bodoče, toda škoda je že bila storjena in svet opozorjen na razpoloženje nemške javnosti. Zaupanje v Zah- Nemčijo, na temelju katerega ji je bila dovoljena oborožitev in nagel dvig njenega političnega u gleda in do neke mere tudi gospodarske moči, je omajano. V zahodnih državah so začeli razmišljati, če morda le niso napravili napako, ko so Nemcem omogočili tako nagel dvig- Lahko pričakujemo, da bodo v bodoče previdnejši in da se zlasti ne bodo zavzemali posebno vneto za nemško zedinjenje. Že sama Zah. Nemčija se jim zdi premočna! V Parizu so se pretekli teden sestali zastopniki držav svobodne Evrope, Amerike in Kanade, da se pomenijo o gospodarskem sodelovanju in o gospodarski pomoči, ki jo naj svobodni svet nudi nerazvitim deželam. Osnovno vprašanje razprav je bilo, kako preprečiti končni razpad svobodne Evrope v dva gospodarska bloka, v “Skupni trg” in “Zvezo zunanjih sedem”, in carinsko vojno med njima. Posrečilo se je izdelati načrt za gospodarsko sodelovanje vseh držav svobodne Evrope, Kanade in Združenih držav O njem bodo sklepali v aprilu na sestanku zunanjih ministrov Severno-atlantske obrambne zveze (NATO). Angleški ministrski predsednik Macmillan potuje po Afriki. Bil je v Gani in Nigeriji, ustavil pa se bo tudi v Rodeziji in Južni Afriki. Povsod skuša dobiti iz prve roke poročila o političnem razpoloženju domačinov. Keniji, kjer so komaj pred tednom ukinili obsedno stanje, oklicano pred. petimi leti, ko se je dvignil upor “maumau”, je Vel. Britanija obljubila neodvisnost v bližnji bodočnosti, med tem ko je Macmillan povedal, da bo morala Rodezija na to še čakati. >1« Indijski Nehru je na letnem zborovanju vladne Kongresne stranke javnost znova zagotovil, da bo vlada odločno branila indijske meje, pa pri tem zavrnil vsako vojaško pomoč tujine in povezavo z obema svetovnima taboroma. * Rdeča Kitajska je malo popustila v svoji gonji proti Indoneziji, kjer se je zavzemala za k -tajske izseljence, ki jim je domača vlada vzela pravico voditi trgovino na podeželju, v kolikor niso sprejeli indonezijskega državljanstva. Peiping je izjavil, da je pripravljen dovoliti kitajskim' izseljencem vrnitev v domovino. Doslej se jih je za to izjavilo komaj nekaj tisoč-* V Ženevi v Švici so obnovili razgovore o končanju preskusov atomskega orožja, ne da bi se bistveno premaknili dalje. V tem je Francija napovedala, da " bo skoro izvedla preskus svoje prve atmoske bombe. Vpraša' nje je, če ne bodo Sovjeti smatrali to za povod za obnovo lastnega preskušanja. * V Washingtonu so danes Združene države podpisale 2 Japonsko novo zavezniško in vojaško pogodbo. Ameriške oborožene sile bodo imele še daljt’ na Japonskem svoja oporišča pa jih bodo smela uporabljati le v soglasju z japonsko vlado-Japonske vojaške sile trenutna še niso toliko močne, da bi mo' gle deželo uspešno braniti pred komunističnim ogrožanjem. * V celem- komunističnem svetu se bore z notranjimi težavami, gospodarskimi in političnimi. V Sovjetiji so odpustili dva znana sodelavca Hruščeva njunih vodilnih mest, ker nista uspešno vršila svojih nalog' Sovjetsko poljedelstvo je daF letos veliko manj pridelka, ko'-so predvideli. Poljska ima tudi hude težav6' občutno je zlasti pomanjkanji mesa- Pri vsem tem se je G0" mulka zapletel v nov spor i Katoliško cerkvijo. Začel je na' tegovati vajeti na vseh polj'^ '\ in se pri tem trdneje naslanjat’ na Moskvo. Tako utegne izg1” biti med narodom še tiste siO1' patije, ki jih je mel doslej. c //f* Ameriška Domovi ima E m— M O IVI E AMCRICAN IN SPIRIT PORCION IN LANGUAGfi ONLY SLOV6NIAN MORNING NCWSPAPGR Iz slovenskega Toronta Tragična smrt g. J. Hajdinjaka V torek, 12. januarja, je našel smrt v avtomobilski nesreči v Torontu g. John Hajdinjak. Povdaril je, da imajo jaslice veliko ivzgojno moč na otroke ter da se ravno ob jaslicah premnogi učijo in naučijo lepih molitvic ter krščanskih resnic, ki jim Novica o tragični smrti tihega koristijo vise življenje in jih ni-in požrtvovalnega moža se je koli več ne pozabijo. Povedal ^ed Slovenci hitro razširila. Vse, ki so ga poznali, je resnično prizadela. In poznalo ga je mnogo ljudi, saj sta bila g. in ga. Hajdinjak več kot samo dobra znanca novo prihajajočim Slovencem v Torontu. Njun je, kako važne so jaslice v vsaki družini, kajti jaslice so zgovorno znamenje očetu in materi za življenje; jaslice so tolažba za revne ter opomin bogatim; ob jaslicah se učimo življenja v naših družinah ter zaupanja v So- dom je bil pravo shajališče Slo- ga- Govor je zaključil z željo, vencev, ki so prihajali v večjem naj ne bi bilo družine brez jaslic ter naj bi se tudi odrasli vživeli v božično skrivnost, da bi lahko s pastirci na betlehemskih polja- B številu zlasti po drugi svetovni vojni. Vsak, ki se je priglasil Pri Hajdinjakovih, je dobil tam Prijateljsko besedo in gostoljuben sprejem. Koliko sta žrtvo-Vala za slovensko skupnost v Torontu, zlasti pa še za takrat na-stajajočo faro, je bilo že popisalo ob smrti ge. Hajdinjakove, ^ je umrla že leta 1958. G. John Hajdinjak je prišel v Ameriko že pred prvo svetovno vojno — v USA. Tam se je le-*a 1919. poročil s Karolino in se Jo vrnil naslednje leto domov. ®il je doma v Odrancih, v Prekmurju. Doma so se jima rodili štirje otroci. Sam je odšel leta 1927. nazaj v Ameriko, tokrat v Kanado. Tri leta nato mu je sledila žena, leta 1937 pa še otro-ci- Od leta 1939. dalje so Haj-^ in jako vi živeli iv svoji hiši na Grenadier Rd., ki je dobro znana mnogim Slovencem. Smrt ge. Karoline je pokojnika silno zadela. Večkrat je delal, da bo tudi on kmalu odšel 2a njo. Res ga je Gospod poklici, nenadno, ko je šel na delo. ^>elal je g. Hajdinjak prav do zadnjega, ne iz potrebe po de-narju, ampak iz potrebe po delu m brez dela ni mogel vzdržati Ceprav je bil že v 69. letu. Zapustil je šest otrok in sedemnajst vnukov. Pokojnik je odšel za ženo k °§u po plačilo. Njegovi znan-ci in prijatelji pa se ga bodo spo-^njali kot zglednega krščan-skega moža in kot slovenskega l2seljenca, ki je v vseh težavah °hranil vedro krščansko zaupa-^Je in je tudi drugim bil v vz-P°dbudo z besedo in v pomoč z naj an jem. Kaj mu sveti večna luč, sino-Vom, hčeram, njihovim družicam ter sorodnikom v domovini a naše iskreno sožalje. a— 'Januarski mesečni sestanek v Društva N. I. J. n k rietn° ni bil še noben sesta-^ tako množično obiskan kot sIaVno ta, ker smo se na njem po-,,>Vlli od svojega dolgoletnega uhovnega vodja preč. g. Janeza v °Pača, ki bo odslej prevzel du-0Pastirstv0 v novonastajajoči uPniji v New Torontu. anljive so bile njegove po-ok0vUne besede in marsikatero ° poslušalcev je bilo rosno ob s, b koliko dobrega nam je on ne i! *n P°sebno, da odslej ga s 0rn° *meii vea v naši nepo-®uni bližini. tud udeležbo je pritegnila j; - *. neke vrste društvena “bo- go v 2 reclta^° *n lePini dja0r0rt? nove§a duhovnega vo-slm ^rGl''' S- Antona Zrnca z na- bad'vm 'Ai'A'; HANDEL-MAZZETTIr Junakinja iz Štajra ba prav izvrši in zadržuj ljudstvo, da se na njej telesno ne spozabi. Ljudje bodo pač polni srda do nje, in to po vsej pravici. Izpolni svojo nalogo, častna je tvoja služba — ne rabeljska!” je mogočno dvignil glas, ker je slišal, da je Bertold nekaj mrmral o rablju. “To je častna služba, ki se spodobi junaku. Ta ženska' je meni, tebi in vsemu Stajru napravila toliko strupe- Poklical je pisarja: “Simpreht, štajerski sramotilni oder, kjer 'ne sramotf’ se sP0dobi, da jo je vse pripravljeno, so rablji že J te bo vkoval v železje. Tam boš ^aznuje junak, kakor, je bilo tu? Sedaj pride dekle na vrsto, [stala dve uri vpričo mesta Šta-i‘'astno za juna^a Perzeja, odse-“Gospod Hfendel,” je zavpil jer, kar se zgodi nesramnim j ^at^ Meduzi glavo, s katere so ‘vlačugam; na tvoji desni bo stal vis.el^struP in ku£° sikaj°če sodnik, ki bo ponovno razglašal |ka^e‘ tvoje dejanje, na levici pa ra-| Hendelnovemu sinu je samo belj. Kdor se drzne ti pomagati (sramotni oder zvenel P° ušesih, ali te celo oprostiti, zapade telo ^es ^as> k° je stal spodaj, je v Albret, ki je čul sodnikove besede, “ponašate se, da ste grešnikom mil sodnik kakor Krisl, ne morete in ne smete kaznovati deklice kakor hudodelko.” “Kaj to tebi mar? Hodi svojo pot! Štefana Švertner!” je grmel po dvorani mogočni sodnikov bas. “Tukaj sem,” je z nežnim glasom odgovorila deklica. Albert, ki mu je vikarij prigovarjal, naj gre, se je obotavljal in se je z žalostnim obrazom, s steklenimi očmi oziral na nežno žrtev, ki jo je zver pograbila v svoje in življenje. Komur se kazen zdi kruta, pri Bogu, temu pravim: Kuga, ki si jo hotela k nrm prinesti, je še bolj kruta.” Naglas je zaklical Albert: “Antijoh! Antijoh!” “Jezus Marija!” je grgral Bertold. Deklica je nepremično klečala, po belem obrazu so ji lile tihe solze. Rabelj — to je groz- ne more ji no — o uboga — uboga mati! kremplje, in gorje pomagati. “Torej tu si, Štefana Švertner, ter je vprašala: “Smem li sedaj tista: pobožna deklina — baha!” vstati?” Sodnik ji ni dal nobe-Kakor toča se je vsul divji smeh nega odgovora, marveč je zapo-na deklico, ki je nalahno za- vtdujoče zaklical strelcem, ki drhtela. — “Ha, svetnica — ki so stali pri vratih' “Naj takoj je sto ljudi nahujskala zoper prideta moj sin in stotnik Gi-mojo postavo. V bran se je po- fin.” stavila vitezu, ki je ustavil pro-1 “Brat,” je mrmral Bertold, cesijo, četudi ne s pravim orož-1 ki mu je pobledel ves obraz o-jem- Mojega sina je nagnala z koli rdeče brade, “za križanega srcu kuhal jezo, sovraštvo, maščevanje, vse hudo zoper to pa-pežnico, ki mu je vrgla v obraz lažnika . ’• . magari tudi sramotni oder . . . Ko je sedaj slišal sodbo, se mu za trenutek srce topi divjega veselja . . . ha . , • strupeni jezik ... to imaš za lažnika in zlomljeni meč . . • Zaničljivo se ozira nanjo, ko stoji pred njegovim očetom; toda mine ga srd, ko vidi, kako je Nato si je z rutico obrisala solze |ZaPu^ena’ kako bleda in tiha kakor sama potrpežljivost. Ubo- lažnikom. Ko sem pred petimi meseci po izvolitvii jahal v mesto, me je psovala z okna doli. Drzno in brez strahu dela propagando za katoliško stvar med štajerdorfskimi. meščani in sedaj je hotela še iz Venga v šta-jer zanesti črno smrt. Dobro ji je znana naša postava, dobro ve, kaj jo čaka za vsa ta nesramna dela. Sedaj naj prejme zasluženo kazen.” Vstal je in ž njim se je dvignil ves sodni dvor. Potegnil je mfeč, ki so ga krasile boginje, spake, daritve in plameni- “Na kolena, malopridnica!” je zagrmel. Tiho, brez glasu se je spustila na kolena prav tam, kjer se je pred kratkim časom zvijala vlačuga in javkala za milost. Kakor nekdaj sveta Neža, je klečala v svoji preprosti, revni o-bleki pred divjim sodnikovim sijajem in leskom, kakor bi čakala smrtnega udarca, da ga pretrpi za Krista. Naglas je zaihtel menih Albert, in Bertold, rdečebradi velikan, se je mrdal m si je brisal solze s kosmatega obraza. Joahim Hendel, štajerski sodnik, je držal meč v roki in je izrekel sodbo nad detetom, ki je sklepalo roke nad srcem in je natihem s tresočimi se ustnicami mrmralo sladko ime “Jezus”. “Štefana Švertner, tebe bo sedaj precej rabelj postavil na CHICAGO, ILL. REAL ESTATE FOR SALE DELUXE FACE BRICK BUNGALOW in River Forest Manor. Owner. 3 large bedrooms, tiled kitchen and bath. Basement completely finished with kitchen and bath. 2 car gar-rage. Many extras. $35 500. 1719 N. 7Sth Ct. GLadstone 2-8450. (13) Boga, ne stori kaj takega!” “Kaj te briga, gre za pravico.” Stari Volk Hendel pravi: “Gospod, za naših časov je bila' taka kazen le za nesramno, brezčastno sodrgo.” Sodnik je odgovoril: “Kdor hoče okužiti Štajer, je brez časti ” Albert, ki ga je prior zadrževal in rotil, je stopil pred sodnika in mu je zaklical s hripavim glasom: “O človek, ki te nam je Bog poslal v kazen za naše grehe, o Faraon, ki moriš nedolžne otroke! Mori nas, može, ne davi nedolžnih otrok! Vzemi mene, o-besi me, nategni me na kolo, toda to dete izpusti! Izkazal si milost vlačugi — morilki! Ne pahni v sramoto device! Vse tvoje hudobije ti bo odpustil Bog, te pa nikdar! To je greh zoper svetega Duha!” “Le kriči do krvavega grla! Misliš, da boš s svojimi govorniškimi figurami ganil Hendel-na, da prekliče sodbo? Sicer pa. kaj ti gre tako k srcu to de- zame.” ipeč od jeze pokazal na Štefano, Radelmajer je sopihal: “S tem ki je povešajoč svojo angelsko dnem izstopim iz mestnega sve- glavo še vedno pred njim stala ta ... Po tem, kar sem danes vi-^n čakala. “Proč s teboj! — Ka-del in slišal, mi ne preostaja ni- ko dolgo bom še moral gledati česar, o čemer naj bi se z vami to svetohlinsko spako? Ven ž posvetoval.” ^njo! Napravimo konec! Hen-1 “Le pojdite, pojdite! Vi za- rik! Spravi mi jo izpred oči!” ^ vetnik pravice, vi posoda mo-j ‘<2e grem! že grem!” je tre-drosti!” se zaničljivo smeje Hen- soč se reki0 dete in je plaho hide!. “Grozno nam je žal za va-|te]0 proti vratom. Mladi Hen-. mi — sploh ne vem ,če bomo dei je ponosno, pa vnemamo brez vas sklepčni? Toda izgu- stopal za njo. Ob njegovi stra-bo bomo dostojanstveno nosi- nj je |]a p0 stopnicah doli. Ni j ^je pogledal, v zamolkli jezi je “Bog te blagoslovi, Štefana!” ^ gOVo,rii pri /sebi . . . papežnikij je vzkliknil Albert, ki so ga po- svojat, farska zalega, sodrga J lile solze, da je komaj govoril, prav ima, konec naj bo; srce mu ^ Iz daljave je dvignli svojo ro- je tako močno bilo, da je težko 1 ko proti njeni glavi in je napra- hodii po sapo vil nad njo znamenje sv. kri-; Stefana je vedela, da se ji bli-1 ža, potem je s hripavim zlom- žajo strašne muke; pokrižala se 1 j enim glasom zavpil po dvora- je in je začela natihem moliti: ni: “Hendel! Cerkev živi! Kakor hočeš tukaj pohoditi devico, ne hiše, so ravno valovali skozi vrata romarji, ki jih je /spremljal stotnik Gifin s svojimi strelci. Ko so romarji zagledali deklico, so naglas jadikovali in so jo pomilovali. Štefana, četudi v obraz bela kakor sneg, je bila mirna in se je smehdljala; eni izmed žena je rekla: “Prosim lepo, povejte vse materi tako, da se ne bo preveč prestrašila— fDalje prihodnjič) GRDINA POGREBNI ZAVOD 1(1.73 East 62 St. 17002 Lakeshore Blvd. Pokličite podnevi ali ponoči IIEnderson 1-2088 KEnmnre 1-6300 Moderno podjetje — Zmerne cene tako je tukaj v Štajru pohojena in zvezana Cerkev, toda ona živi! Vstala bo! In njeno muče-nišfcvo bo nekoč tvoja in tvojega dela smrt in sodba vas vseh!” Karel ga je rotil, naj bo vendar tiho, in skoraj s silo je vlekel ihtečega iz dvorane. “Tako, sedaj smo ga vendar rešeni,” se je oddahnil Hendel. “Crkev živi, vstala bo. Prija- ............ . tel j, /s tvojo zgovornostjo gre h f * J t_. .__u1_ ^ j. koncu. Nic novega ti ne pade ramen, kakor bi jo zeblo — tudi |več v glavo • • • Priprošnjica zo- KRAKJSKO KATOLIŠKA kle?” Gosto obrastle ustnice “Kako dolgo naj stoji?” Hendelnovega sina zazebe v dno per kug0 -e stoji tukajr je ki_ duše, na najprej zardi kakor o-__________________________________ genj, potem ves pobledi, se ozi- ^ ra na tla in hripavo vprašuje: j “Na sramotni oder?” — kakor bi ne mogel verjeti, da je res- “Brat! Brat!” je rotil Bertold. “Ne postavi na sramotni oder te uboge revice in svojega sina poleg nje. — Sam hudič ti je navdihnil kaj takega; ne stori tega!” “Kar sem rekel, sem rekel!” železnotrdo odvrne sodnik. “Naj li ženska tepta mojo postavo in jaz naj bi ne imel orožja zoper to svojat! Sicer jih je pa med vami, možje —” z brezmejnim zaničevanjem se je ozrl na svojega sorodnika Bertolda in na nekatere druge svetovalce, ki so se jim porosile oči, “ki bi bili lahko postali ženske. Tukaj je moj sin, to je cel mož!! On ve, kaj je vredna njegova in mešta Štajra čast. Moj sin! Pojdi in izpolni svojo dolžnost!!” Henrik je pritisnil svojo merilno roko na srce ... ha, doli s slabostjo, ki mu šepeče, da kazen za vlačuge ne pristoja Štefani -----Kača! Očetova čast! Meč, lažnik! Stoj na sramotnem odru!' Tudi jaz sem stal zaradi tebe na sramothem odru, tako isi me osramotila. • Mrzlo in odločno je vprašal: “Jezus, ki si moral piti grenki kelih, ostani pri meni . . Ko so prišli na dvorišče mest- AVB AFELY AVI N G S ■ 13 loti lasth llraat 2S000 Iu CHICAGO. ILL. HELP WANTED—FEMALE SUPERVISORS &350 per month — 40 hour week. Room, board and laundry, $40 per month. Permanent position. Excellent personnel policies. ALSO NEEDED REGISTERED MURKS for general floor duty—all shifts. $305 per month—G5 increase every 6 months. $10 increase for night duty. Wire, write or call — Director of Nurses MEMORIAL HOSPITAL RAWLINS, WYOMING mMmMmdKM ŠTEVILNA DRUŽINA — Raca mimo ču m svoj zarod.— 15 mladih račk ■ ville, Fla. ■ v Jackson- Z/rjar&jsrjrjrjr&jrjrjrjrjirjrjrjrjrjrjrA ^ Za uaš pomembni dan! Drage neveste! Ena pomebnih predpriprav za najlepši dogodek življenja, je izbira poročnih vabil. iglasite se pri nas in oglejte si najnovejše, pravkar dospele vzorce vabil, naznanil, papirnatih prtičkov, kozarčnih podst.avkov, vžigalic, na katerih je natiskano Vaše in njegovo ime. Ogled je popolnoma neobvezen! AMERIŠKA DOMOVINA $ I «117 St. Clair Ave. Cleveland S, Ohio HE 1-0628 I 5 NEW YORK V SNEGU — Eric Sibel ima pet let, pa se ne boji mraza m snega. Kor sam jo je mahnil skozi zasnežene ulice na sankanje. . POSLIKANE OBLEKE — Rožasti vzorci so pri nekaterih dekletih močno priljubljeni. V francoski Afriki so prišli v modo blagovi poslikani z raznimi posnetki predsednika De Gaulla. Dekleti na sliki sta v oblekah \iz takega blaga.