Slovenski mladini
|a letoin v pfošlost hitro bega loto, In vanjo svoje duh oko napenja, Željiin izvedeti, če prav je sveto   " Završil žlovek nalogo življenja: Pogli-d ta radost često v njem razvname, In često ki« z bolestjo ga objume.
In zopet novo leto! — Tudi mAni
Ok6 v minule čase daleč gleda,
Da želji s tem ustrežem nevkročt-ni,
Ki jo pričuje sl^harna besžda:
Kaj »toril v prid sem svoji domovini
In kaj slovenski storil sem mladini.
Oj, malo .  . . Kar začal nekdaj gojifci, Prešinja vedno mi srea globino, Nikdar prenehal nisem dom ljubiti, Nikdar prenehal njega ne mladino; Občma žrtoval srce čuteče, Blag6sti njima želel sem in sreče.
A niscm sam! — Do moža mož se druži,
Ki vse jih ista zjedinjuje želja:
Da src, rnladost, si uikdar ne okuži,
Njim, domu ti pomagaj do veselja,
Ti delaj, da ime živi Slovžna
Ter domovini čast in slava njena!
Zat6 srSno na m">ge, srca iulada, Razuin si bistri vsak, srce si jafii, Trpeti bodi vsakemu navada, Da sil inu resni boj kdaj ne potlaČi: Kar blagega mlad6stna duša hrani, To jo v življenji zmot in greha brani,
Ko pride čas, ki glavo ti pob&i,
Takrat pa ufii tiste, ki živeti
Na dčma krasnem svetu so začeli,
Da častno bodi jim za dom trpeti —
Zakaj jedino žije domovfna,
če zvesta ji ostane nje mladina-!
Modest